47. štev. V Ljubljani, dne 19. novembra 1910. Leto II. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osminka strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma* v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5 I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. Harotnina in oglasi se naj pošiljajo opravništvo „SIoi. Dona" » Ljubljani. Napredno kmetsko glasilo. Kmeta hočej'o uničiti. alr Kranjska lunetijska družba je bila ti-nepristranska, nepolitična družba, ki desetletja delovala za prospeh kranj-:~/-'.ga kmeta. Ves napredek našega kranj-s*ga poljedelstva je predvsem jiovzročila kmetijska družba s svojim umnim, strokovnim delovanjem. Ta družba je svetovala vsakomur, podpirala vsakega kmetovalca ter ga ni vprašala, ali je liberalec ali klerikalec. Pri vsem svojem delovanju je gledala edino na to, da povzdigne naše precej zastarelo poljedelsko gospodarstvo na tisto stopnjo, da more uspešno konkurirati s tujini poljedelstvom. Njeno delovanje je bilo blagoslovljeno in je rodilo obilo sadu. Vse stranke so v lepi slogi, v lepi edinosti delovale za napredek našega poljedelstva. Sedeli so pri eni posvetovalni mizi: naprednjak, klerikalec in nemški veleposestnik ter se posvetovali, kako pomagati revnemu kmetu. Naša kmetijska družba se je pa tudi denarno opomogla. Danes ima lepo premoženje in bi s tem lahko napravila še mnogo koristnega za našega kmeta. Kjer pa čutijo naši klerikalci denar, tam hočejo na vsak način dobiti gospodarstvo v svoje roke. Klerikalci so namreč s svojo lahkomiselnostjo, s svojo zapravljivostjo pripeljali že vsa ona podjetja in zastopstva, v katerih oni gospodarijo, na kraj prepada. Dolgo so se jim sline eerHlo po premožni kmetijski družbi. IV1 jy ^‘ so leta in leta, da bi dobili odbor kn so družbe v svoje roke. Posluževali so šo '^us nih nasilstev in sleparij, toda vse to 1 ni pomagalo, ker je bila večina člainff kmetijske družbe napredna, ki se je odločno branila, da bi klerikalci dobili to važno družbo v svoje samopašne roke. Delali so torej leta in leta. Župniki in kaplani so letali od hiše do hiše, od vasi do vasi, ter nabirali člane za kmetijsko družbo. In ko so videli, da imajo dovolj članov za odločilni naskok na kmetijsko družbo, so kar natihoma sklicali občni zbor, in sicer zadnji ponedeljek. Si- cer se je navadno vršil občni zbor te družbe v četrtek, da so se ga mogli udeležiti tudi učitelji, ki so najbolj delavni člani kmetijske družbe. Toda klerikalci so se bali naprednih učiteljev, niso jim hoteli dati prilike, da bi porabili pravico, katero imajo kot člani družbe, ter prišli na občni zbor. To postopanje je skrajno nesramno! Prišli so pa od vseh strani razni debelušni župniki in kaplani, ter pripeljali s seboj ubogljive, zaslepljene kmete, ki naj si dajo sami vrv okoli vratu. Naprednjaki so volili v odbor stare odbornike, med katerimi se nahajajo možje vseli strank. Toda tega klerikalci niso hoteli. Zvezali so so z nemškimi graščaki, ter izvolili v odbor same klerikalce in dva Nemca. Med klerikalci je pa več nego polovica duhovnikov, ki ne razumejo prav nič o poljedelstvu. Poglejmo majhnega doktorja Lampeta! Ali ta človek ve, kako sc orje, seje ali žanje! Ali ta človek ve, kako se redi živina1? Saj ne zna niti ločiti pšenice od rži — in vendar so ga volili v odbor, in sicer samo zaradi tega, ker je fanatičen klerikalec. Klerikalci in njihovi časopisi sicer kriče, da je prišel kranjski kmet v tej važni družbi do besede. Toda to je laž. Vsaj je vendar že zdavnaj jasno, da naši klerikalci vedno in povsod izrabljajo našega krnela, kadar se gre za njihove samopašne namene. Ni prišel v kmetijski družbi do odločilne besedo kranjski kmet, temveč kranjski politikujoči duhovnik, ki bo družbo in njeno premoženje ter delovanje izrabljal v strankarske, politične svrhe. Klerikalci hočejo dobro uspevajočo kmetijsko družbo spojiti s svojo napol propadlo »Gospodarsko zvezo« ter s tem upro-pastiti in uničiti tudi kranjsko kmetijsko družbo. Sioer pa, kako naj tudi naši klerikalci zastopajo koristi našega revnega kmeta. Naši klerikalci so se namreč v državnem in deželnem zboru pokazali kot pristaše in zagovornike takozvanih poljedelskih grofov in baronov, ki imajo velikanska posestva. Ti imajo obenem navadno velike tovarne za sladkor ali pivo ter rede z od- padki teh tovarn velike množine goveje živine. Koristi teh velikih živinorejcev in pa koristi ogrskih židovskih trgovcev z žitom zastopajo naši klerikalci. To so popolnoma jasno dokazali tudi na zadnjem občnem zboru kmetijske družbe s tem, da so se zvezali z nemškimi graščaki, z nasledniki tistih graščakov, ki so v srednjem veku na najgrozovitejši način zatirali in izrabljali našega kmeta. Razvidno je torej, da ne nameravajo klerikalci drugega, nego našega kmeta za-sužniti. Zdaj se pri kmetijski družbi ne bo več vprašalo, ali potrebuješ kaj nit, semena — temveč ali si zvest pristaš klerikalno stranke. Najhujši napad na kmetijsko družbo si je pa izmislil deželni odbornik dr. Pegan, ki je zahteval od odbora, naj sprejema samo prave poljedelce kot člane. Tudi mi smo popolnoma za to, da spada kmetijska družba samo kmetu. Toda zahteva dr. Pegana pomenja vse nekaj drugega. V isti sapi, ko je dr. Pegan zahteval, naj družba vrže vse nekmete iz družbe, so na njegovo povelje silili njegovi pandurji, župniki in kaplani navzoče kmete, naj volijo v odbor dr. Evgena Lampeta, ki gotovo ni kmet. Oe bi klerikalci pošteno mislili, tedaj naj bi obenem z zahtevo dr. Peganovo izjavili, vsi klerikalni advokati, duhovniki in drugi nekmetje, ki so člani kmetijske družbe, da izstopijo iz družbe. In če je predsednik družbe državni poslanec Povše podpiral to zahtevo dr. Pegana, tedaj je posredno priznal, da tudi on ne spada na predsedniško mesto. S tem predlogom pa hočejo klerikalci edinole to doseči, da naj odbor odkloni sprejem vsakega naprednega kmetovalca, ki noče kloniti tilnika pred farovško strahovlado. Vprašamo vas, kranjski kmetovalci, ali hočete res mirno prenašati ta nasilja klerikalcev. Vzbudite se, vstanite in pokažite z dejanji, da nočete več trpeti, da bi vas klerikalci pologoma zadavljali. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dolgo so se pripravljali klerikalci, da napravijo glaven naskok na kmetijsko družbo, na ono edino gospodarsko organizacijo, kjer so vse tri stranke, narodno-napredna, klerikalna in nemška složno delovale v prospeh slovenskega kmeta, v prospeh kranjskega kmetijstva. Klerikalcem je že dolgo dišala ta organizacija, toda tudi pri klerikalcih je bilo nekaj časa še nekoliko pameti, nekoliko razumnosti, da se v tako eminentno gospodarsko organizacijo ne sme zanašati prepir in nesloga, ki mora ubiti vsak napredek. Klerikalci hočejo z nasilstvi izpremeniti to skozinskoz gospodarsko organizacijo v strankarsko, politično organizacijo. S tem, da dobe kmetijsko družbo v svoje roke, hočejo začeti z ono izstradalno politiko napram naprednim članom te družbe. Toda, kakor so s svojim zavoženim deželnim gospodarstvom privedli deželo kranjsko na rob propada, prav tako bodo s svojo strankarsko politiko uničili glavno oporo našega kmeta — kranjsko kmetijsko družbo. Kdor je pogledal zadnji čas posamezne številke »Kmetovalca«, ta je moral videti, kako sc priglašajo novi člani. Večina teh članov — kmetov — je bilo v duhovniških oblekah. Zglašali so se večidel kaplani, ki s poljedelstvom nimajo prav nikakršne zveze. Bobnali so po celi deželi. Pripravljali so se cele mesece. In 14. t. m. so pripeljali cele črede teh svojih ubogljivih ovčic. Zbirali so jih v hotelu »Union«, od koder so jih župniki in kaplani gnali pred seboj, kakor v klavnico. In voljno so stopali pred svojimi uničevalci, pred onimi, ki so pristaši tiste politike, ki zagovarja ono pogubonosno gospodarsko politiko velikih agrarcev. Kdor pozna namene naših klerikalcev, tega je moralo srce boleti, ko je videl to zaslepljeno kmečko ljudstvo, ki sajmo pomaga spletati si vrv okoli vratu. V dvorani »Mestnega doma« je bilo vse zamreženo in zastraženo. Policijski aparat je bil ves na nogah, ftali so se namreč nasilstev, na katera so klerikalni voditelji že pripravili svojo bojevito armado. Točno ob 9. je predsednik kom. svetnik 'Po vše otvoril občni zbor in pozdravil navzoče. Poživljal je navzoče, naj delujejo složno — pri tem je pa pozabil pristaviti, da je ravno stranka, kateri pripada on sam, zrušila to slogo, da je ravno kumoval temu prepiru on sam. Takoj nato je odredil volitev devetih odbornikov, namesto po § 18 družbenih pravil izstopivših, ki jim je jiošla poslovna doba. Istopili so: Andrej Kalan, Josip Lenarčič, dr. Makso Wu r z b a c h, Janko Žirovnik, Franc Go m b a č, Henrik baron L a z a -r i n i, Josip Pogačnik, Viljem K o h r-m a n. Zaradi hitrejše izvršitve volitve je glavni odbor sklenil, da se bodo oddajale glasovnice pri treh volilnih komisijah istočasno. Glasovanje se zaključi ob 11. dopoldne in smejo po tej uri samo še tisti glasovati, ki bodo na volišču navzoči in poprej niso mogli priti na vrsto. V posamezne komisije imenuje predsednik sledeče člane: Andreja Kalana, ravnatelja B o b r m a n a in stavbnega nadsvetnika Pavlina, kot zaipsnikarje družbene uradnike: Stupar j a, L o k a r j a in Bukovca in pa po enega zastopnika vlade. Klerikalci so pri vratih razdajali sledečo volilno listino: za eno leto: Viljem Ro h rman; za dve leti: baron Ap-f a 1 t r e r n, deželni poslanec Mihael D i m n i k, Jakob Jan, župan v Gorjah in pa Andrej Kalan; za tri leta pa: deželni poslanec Janez Hladnik, Josip Kosi e r ml., dr. Evgen Lampe in Janez P i b e r. Kakor je iz te listine razvidno, so klerikalci pometali iz odbora vse pristaše na-rodno-napredne stranke ter sklenili kompromis z nemškimi veleposestniki. Pri volitvah so bili izvoljeni: ravnatelj grmske kmetijske šole R o h r m a n s 795 glasovi; baron A p f a 11 r e r n s 585, I. D i m n i k s 582, Janez Jan s 584, Andrej Kalan s 778, župnik Hladnik s 577, I. K o s 1 e r s 582, dr. Lampe s 577 in župnik P i b e r s 584 glasovi. V manjšini so ostali: J. Lenarčič s 312, Fr. Gombač, baron Lazarini, Janko Žirovnik in Jos. Pogačnik, ki so dobili 200 do 300 glasov. Ravnatelja Rohrmana in prelata Kalana, ki sta bila že v starem odboru, so volili tudi naprednjaki. Izid volitev kaže, da bi bili naprednjaki, ako bi se bili količkaj za stvar zanimali, prav lahko zmagali. O delovanju glavnega odbora je poročal družbini ravnatelj ces. svetnik Pirc: Leta 1909. je imela družba 8109 udov, torej za 729 več nego leta 1908. V tekočem letu je družbi pristopilo že doslej 960 novih udov. (Op. red.: To je uspeh klerikalne agitacije, da dobe družbo s svoje roke!) Število udov znaša blizu 9000. Udje so bili razdeljeni v 137 podružnic. Od lanskega občnega zbora sem je bilo nanovo ustanovljenih pet podružnic. Vložni zapisnik izkazuje 1. 1909. 1170 strogo uradnih dopisov, poslovnih številk pa izkazuje 33.142. Delovanje podružnic je bilo večinoma zelo živahno. Nato je poročal o družbenih zavodih in podjetjih. Za družbenike nemške narodnosti je družba pričela izdajati posebno glasilo v nemškem jeziku z naslovom: »Dor I.and-wirt«, čigar izdajo in urejevanje se je poverilo podružnici v Kočevju. Družba je leta 1909. priskrbela 10.862 strankam raznih gospodarskih potrebščin z drevjem, s stroji in z orodjem vred okroglo 450 vagonov ter je lo blago oddala v 24.653 poši-ljatvah. Denarnega prometa je imela družba v letu 1909. 6,289.497 kron 96 vin. Končno predlaga, naj občni zbor vzame to poročilo na znanje, kar se zgodi. Nato poroča isti o družbinem računu. Skupni promet je znašal leta 1909. 6,289.497 K 96 v. Bilanca se je sprejela, ravnotako predloženi proračun, po katerem znašajo dohodki 372.100 K, stroški pa 471.600 K. Jožef J e n k o predlaga, naj glavni odbor od merodajnih faktorjev zahteva, naj glavno družbo v isti meri podpirajo, kakor podpirajo kočevsko podružnico. Predlog se ne sprejme. Ravnatelj P i r c je nato poročal o odborovih predlogih, in sicer: 1. Občni zbor naj potrdi ustanovitev podružnic v Dragatušu, Homcu, Koprivniku, Mostah pri Kamniku in Suhorju pri Metliki, kar se tudi zgodi. 2. Občni zbor določi, da udje tistih podružnic, ki odrajtajo glavnemu odboru celo letino v znesku 4 krone, dobo pričenši z I. 1911 mesto štiri le tri sadna drevesa. Ta predlog se je odklonil, ker so navzoči župniki in kaplani odkimali z gktj vami. 3. Občni zbor imenuj dosedanjega društvenega vrtnarja, Josipa TJ r b a n -č i č a , za družbenega uradnika z naslovom drevesnega oskrbnika. Ta predlog se je sprejel. - Vsa dosedanja poročila so se popolnoma mirno vršila. Nekoliko več ognja je prišlo med zborovalci pri predlogih posameznih podružnic. Nekateri teh predlogov, posebno katere je sestavil učeni kamniški kmetovalec in klerikalni agitator Valentin Benkovič, pričajo o velikanski naivnosti tega človeka. V imenu novomeške podružnice je predlagal g. Zdolšek: »Družbena pravila naj se izpre- mene v tem smislu, da bodo pri volitvah na občnih zborih prišle do veljave kmetijske podružnice.« Vsaka podružnica naj bi izvolila po številu svojih članov delegate, ki naj bi zastopali na občnem zboru podružnice. Le-ti delegati naj bi imeli glasovalno pravico, vsi drugi člani pa samo posvetovalno. Jožef J e n k o pravi, naj se ta predlog tako formulira, da se naj vrše volitve po proporčnem sistemu. Ivan Kristan, župan v Predtrgu, pa pravi, da kmetu ni treba hobenega ku-ratorja. Kmet, ki je zaveden, že sam ve, kaj ima storiti. Izjavi se proti predlogu novomeške podružnice. Dr. Pegan pravi, da je za toliko časa, dokler nekmetje komandirajo v družbi, nasproten proporčnemu sistemu. S tem je seveda dr. Pegan samega sebe najbolj blamiral, saj ravno on, kot nekmet, hoče komandirati kmetijsko družbo, ter predpisovati glavnemu odboru. Nato je namreč predlagal, naj glavni odbor sprejme kot člane samo prave kmete, ki faktično izvršujejo poljedelsko obrt, ne pa nezrele fante. Predlog novomeške podružnice in predlog dr. Pegana sta se sprejela, dočim je bil odklonjen predlog Jenkota. Nadalje poroča g. Z d o 1 š e k v imenu novomeške podružnice, naj družba na to deluje, da dobimo zakon, ki prepoveduje ponarejanje vinskega in sadnega žganja mrzlim potom. P o v š e pravi, da se v tem oziru ne more ničesar storiti, ker ima Avstrija vezane roke do leta 1917., dokler namreč traja nagodba z Ogrsko. Kristan želi, naj se našega kmeta nauči delati češke »povidelne«. Zdolšek ga povabi na tečaj za uporabljanje sadja, ki ga priredi grmska šola. »Iz srca rad,« se Kristan odzove temu vabilu. Predlog novomeške podružnice je bil nekoliko izpremenjen sprejet. Zdaj pa prideta na vrsto ona dva klasična predloga, katera je sestavil Valentin Benkovič. Eden teli predlogov se glasi: »Visoka c. kr. deželna vlada se poživlja, da za industrijizacijo kmetijstva (!'?) vpelje stalne domove, pri katerem operatu naj se jemlje za podlago obstoječe kmetije z urejenimi gospodarskimi poslopji.« Predsedništvo in tudi zastopnik deželne vlade so začudeni poslušali ta zmedeni predlog. In le taktnosti predsednika Povšeta se je zahvaliti, da se Benkovič ni še bolj blamiral, kot se je. Še bolj klasičen je bil pa drugi predlog, v katerem je ta veleučeni Benkovič kar direktno zahteval, naj se enkrat za vselej določi obrestna mera za posojila. Ta predlog se glasi: »Glavnemu odboru se naroča, da posreduje pri visoki c. kr. osrednji vladi izpre-membo državnega zakona za obrcstova-nje. Za vknjižbe na zemljiščih, ki služijo za kmetijske obratne namene, določi se najvišja obrestna inera 4%.« Tudi temu predlogu je sledilo zatajeno posmehovanje. In zopet je moral predsednik poučiti Benkoviča, da take zakone pač ne more predlagati normalno misleči človek. Nadalje se je sklenilo, delovati na merodajnih mestih na to, da dobi Dolenjska vsled slabe letine potrebno podporo. Sprejmejo se tudi predlogi mokronoš-ke podružnice, ki se glase: 1. potovalni učitelji, oziroma c. kr. gozdni nadzorniki, naj poučujejo ljudstvo o vzgojevanju gozdnih dreves in o umnemu ravnanju z gozdi. 2. Vzorce umetnih gnojil naj se razpošlje ljudskim šolam, ako ne brezplačno, pa proti odškodnini, da se zamorejo ta gnojila pokazati učencem ponavljalne šole pri kmetijskem pouku o gnojoznanstvu. 3. V ljudskih šolah na deželi, osobito v deški ponavljalni šoli, naj se pri pouku ozira bolj na kmečke i*azmere in potrebe. Predsednik P o v š e pravi, da odpade sedma točka dnevnega reda, namreč nasveti posameznih družbenikov, ker se ni nihče pred občnim zborom zglasil k besedi, in hoče zaključiti občni zbor. Takrat pa začne skakati dr. Pega n ter zahteva besedo. Predsednik P o v š e 11111 jo noče dati, ker bi to pomenjalo kršitev pravil. Dr. Pegan nato silno grdo pogleda predsednika in apelira na občni zbor; toda temu oporoka predsednik'. Končno pa vendarle dr. Pegan izsili, in sicer zoper določilo pravil, besedo. Celo navzoči vladni zastopnik nima- poguma, da bi temu ugovarjal. Dr. Pegan stavi potem predlog: Glavnemu odboru se naroča, naj do prihodnjega občnega zbora po možnosti odklanja sprejem vsakega novega člana, ki ni izvršujoč kmetovalec. Ta predlog se je tudi sprejel. Naloga odbora je torej, da v prvi vrsti vrže iz družbe dr. Pegana, nato dr. Lam-peta, vse župnike in kaplane, ki še nikdar niso prijeli ne za plug, ne za motiko. Seveda dr. Pegan ni na to mislil, temveč hoče, da glavni odbor odkloni vsakega naprednega kmetovalca, sprejme pa vsakega kaplaučka, ki živi od kmečkih žuljev. Nato je predsednik P o v š e zaključil občni zbor. Klerikalcem se je torej izpolnila želja, dobiti kmetijsko družbo v roke. In to je začetek konca te družbe! Našim denarnim zavodom. Pred petindvajsetimi leti so sklenili previdni slovenski rodoljubi, uvažuje nevarnosti, katere prete našemu narodu ob mejah na severu in jugu, ustanoviti šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, ki bi z ustanavljanjem otroških vrtcev in slovenskih ljudskih šol podajala slovenskim otrokom v materinščini in v slovenskem duhu potrebnih temeljnih naukov in prvo izobrazbo tam, kjer Slovenci bivajo, a nimajo slovenskih šol. To nalogo je vršila naša družba eno četrtstoletje, njeno delovanje je opisano v družbeni jubilejni knjigi. Ali je pa po preteklih petindvajsetih letih delovanje družbe sv. Cirila in Metoda manj potrebno? Nemški »Schulverein« zbira milijone po Roseggerjcvem nasvetu, da ustanavlja ponemčevalne šole med Slovenci in nam odtujuje naše otroke. V enakem smislu deluje agresivno zoper Slovenstvo italijanska »Lega nazionale«. Nemška »Sudmark« pa kupuje slovenska zemljišča in na teh naseljuje tujce po veri in po narodnosti. Naše meje se nam krčijo in ože, iz teh obmejnih ogroženih krajev pa prihajajo obupni klici: Na pomoč! Kako potrebna in blagoslovljena je tem pokrajinam pomoč iz družbe sv. Cirila in Metoda, svedočila sta odlična slovenska rodoljuba, katerih spomin ostane nepozaben med Slovenci, mecena Polak in Kotnik s svojimi volili. To so zasvedočili tisoči rodoljubnih Slovencev, katerim so se pridružili kot družbeni pospeševalci tudi rojaki v daljni Ameriki, to so priznali mnogi sloveski denarni zavodi in slovenske zavedne občine ter položili gmotne prispevke na altar domovine, v naročje družbe sv. Cirila in Metoda. Vsa ta volila in dosedanji prispevki pa ne zadoščajo, ako družba izvede svoje sklepe ter na treh mejah sezida in otvori tri nove šole in otroške vrtce. Zato išče družba vedno nove pomoči. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda se obrača zopet do vas z iskreno prošnjo, da, sestavljajoč proračun za prihodnje leto, ali določujoč razdelitev podpor v dobre namene, se spomnite blagovoljno s primernim prispevkom zaščitnice in prosve-titeljice Slovenstva v obmejnih krajih, družbe sv. Cirila in Metoda. Pripominjamo, da nam dela velike skrbi vzdrževanje že ustanovljenih šol, te skrbi pa so več kot podvojene, ako hočemo ustreči obmejnim potrebam in vedno glasnejim klicem: Na pomoč! folitični pregled. Državni zbor. Državni zbor bo sklican, če se bodo češko-nemška pogajanja razbila, med 22. in 24. novembrom. Ce bi se pa v Pragi v zadnjem trenotku posrečilo doseči sporazum med obema narodoma, bo treba dati češkemu deželnemu zboru še nekaj dni na razpolago, da odobri v posameznih komisijah sklenjene predloge. Kakor je pa razvidno iz zadnjih poročil, smemo smatrati mirovna pogajanja med Cehi in Nemci za razbita. Delegacije. Delegacije bodo še ta teden skončale svoje delovanje. V eni zadnjih sej je doživel vodja naših klerikalcev, dr. Šušteršič, velikansko blamažo. Kot zvesti sluga sarajevskega škofa dr. Stadlerja je predlagal, naj se izreče nezaupnica skupnemu finančnemu ministru Burianu. Speljal je res par Slovanov na led, da so -za to glasovali. Njegov predlog je seveda padel, ker je bil v prvi vrsti naperjen proti poslancu Ploju in proti bosanskim Srbom. In čeprav so nekateri Cehi glasovali za ta predlog, vendar kar najostrejše obsojajo grde namene dr. Šušteršiča in pravijo, da dr. Šušteršiču ne gre za bosanske kmete, temveč edinole za klerikalno propagando. Klerikalci so na ta način prišli tudi v državnem zboru popolnoma ob kredit in veljavo. Belgija. Ob otvoritvi državnega zbora so Belgijci zelo čudno pozdravili svojega kralja. Na ulicah so mu kar nastlali z listki, kjer zahtevajo splošno in enako volilno pravico. Tudi pri otvoritvenem prestolnem govoru so se demonstracije z listki in glasnimi vzkliki ponovile. Socijalni demo-kratje, ki so uprizorili te demonstracije, pretijo z uporom, ako se njihovi zahtevi ne ugodi. Španija. Prekucijsko gibanje na Portugalskem vpliva vendar tudi na Špansko. V Barceloni so zaplenili velike zaloge prekucijskih tiskarn. Da bi vlada dobila vodstvo vojaštva popolnoma na svojo stran, misli predložiti zvišanje oficirskih plač. Prepovedati pa hoče raznim samostanom in menihom Shan 4. zbiranje raznovrstnih doneskov. S tem hoče začasno potolažiti one, ki so proti re-dovništvu. Razgled. r t Ivan Bavdek. V sredo ponoči je umrl sourednik »Slov. Naroda« in urednik »Slovenskega Doma« g. Ivan Bavdek, star šele 35 let. Kar nagloma ga je njegovi rodbini ugrabila smrt. Dasi zelo bolehen, je do zadnjega opravljal svojo službo zvesto in marljivo in z vso ljubeznijo. Šele v petek se je vlegel, v sredo pa je izdihnil. Bil je blag, skromen mož, spreten in vesten časnikar, zvesta in poštena duša. Zapustil je vdovo in šestero nepreskrbljenih otrok. Bodi ljubemu pokojniku zemlja lahko in blag spomin! r Kako se dele Slovencem pravice. Naša vlada je prisilila predsednika deželnega sodišča Levičnika, naj gre v pokoj, na njegovo mesto je bil imenovan zagrizen Nemec Elsner iz nemškega Gradca. To je bilo zopet izdajalsko delo naših klerikalcev, ki ne morejo videti slovenskega sodnika. Od Elsnerja namreč pričakujejo, da bo preganjal slovenske sodne uradnike, katere je Gostinčar na najpodlejši način denunciral v državnem zboru, dr. Šušteršič pa v deželnem zboru. r Kmetijska družba v rokah našega kmeta! Kmetijska družba kmetom! Temu dolgoletnemu klicu po pravičnosti so v ponedeljek čete S. L. S. priborile sijajno zmago. — Tako kriči »Domoljub« zmage pijan. Ubogi kmet, kako si upajo klerikalci norčevati s teboj! Zmaga pač ni bila težka, ker se napredna stranka po ogromni večina ni udeležila volitve in sploh ni razvila nikake agitacije, prepustivši oso-do družbe kmetom. Od 9000 članov so dobili tisti klerikalni kandidati, katerih naprednjaki niso volili, povprečno po 580 glasov, ali dobrih 6 odstotkov vseh članov. Tako izgleda sijajna zmaga! Oglejmo si še tiste pristne kmete, ki so prišli v odbor: dva nemška graščaka bar. Apfaltrern in Jos. Kosler, 4 duhovniki: župnika Hladnik in Piber, prelat Kalan in Evgen Lampe, doktor svetega pisma, dva kmeta: Dimnik in Jan in šolski vodja Rohrman na Grmu. Vzemimo še advokata dr. Pegana, ki se je pri občnem zboru zelo širokoustil, pa imamo pristno kmetijsko družbo za kmeta! Dimnik in Jan se lahko ponašata, da imata take tovariše, samo orat in sejat jih ne bo. To ni kmetska, ampak nemško-klerikalna zveza. V kaki zvezi sta s kmetijstvom dr. Lampe in dr. Pegan? — Dr. Lampe na deželne stroške mline kupuje, dr. Pegan pa baje prav spretno in po notah kmete brije. Ne vemo, kaj pravijo gg. kaplani in kaj danes sam misli o svojem predlogu, da naj odbor sprejema samo prave kmete, ki so res poljedelci, ne pa nezrelih fantov. Predlog je zelo nepreviden, S L O V E N!S K I DOM. a se je sprejel. Po tem predlogu bi morali izstopiti vsi kaplani s Peganom vred. Cisto nekaj novega je, da se od družbe pehajo člani, kateri so jo dosedaj nesebično podpirali samo na korist kmetijstva. Kmetijska družba šteje na stotine starejših članov, kateri so podpirali družbo, ko je dr. Pegan še doma platno prodajal. Družba šteje dve tretjini nekmetov med svoje člane. Napredna stranka ima še danes veliko večino pri kmetijski družbi, a je ni nikoli izrabljala v politične strankarske namene, ampak je volila v odbor vselej tudi klerikalce, kateri so vneti za kmetijstvo. Znano nam je, da tudi mnogi člani, ki niso naši pristaši, obsojajo gonjo raznih nasičenih Lampetov in Peganov, a nimajo poguma, jih zapoditi od sebe. Mnogoletni člani kmetijske družbe. r Odkup bire. V št. 38. »Slovenskega Doma« smo obširno razlagali določbe zakona z dne 13. junija 1882 ob odkupu bire ali kolekture. Po tem zakonu se mora pričeti odkupno postopanje glede cele davčne občine, ako to zahteva tudi en sam zavezanec. V zadnjem zasedanju deželnega zbora je na predlog dr. Kreka večina sklenila, naložiti deželnemu odboru, da predlaga primerno izpremembo zakona, posebno v tem šmislu, da bi morala najmanj polovi-za zavezancev zahtevati odkup bire. Interesente opozarjamo na to, da ta sklep, s katerim se hoče odkup vsake cerkvene bire preprečiti, še ni zakon in da nima nika-kega vpliva na slučaje, ki so se sprožili pred novim zakonom. Enaka izprememba zakona se je bila sklenila že pred okoli 20. leti, a ni bila potrjena, ker je v protislovju z obstoječimi državnimi zakoni, v katerih je izrečeno načelo, da se morajo odpraviti vsa posestev se držeča bremena in da se nobeno zemljišče ne sme obtežiti z neodkupnimi bremeni. Ako se je v drugih deželah odpravila bira, ta ostanek srednjeveške dobe, zakaj bi pri nas ne šlo? Vrzite v kot stare rjaste coklje! r Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje zavezali prispevati p. n. gg.: 850. Ivan Gorup, glavni zastopnik prve češke zavarovalnice v Trstu (plačal 50 kron); 851. Ivan Prekoršek, potovalni učitelj družbe sv. Cirila in Metoda. DolenlM noulčar. d Vače. Kaj vse doseže kak fanatični kaplan, to je nezaslišno. Z denuncijan-stvom, krivičnimi ovadbami in nesramnimi lažmi v »Domoljubu« in »Slovencu« je dosegel Majdič premestitev našega obče-priljubljenega gospoda nadučitelja in njegove nedolžno preganjane gospe soproge. Kaj je zakrivil, da se mora v slabem zimskem času seliti iz Vač na Dole, tega niti sam ne ve. Selil se bo seveda na stroške davkoplačevalcev, kar pa kaplana prav nič ne ženira, da le zadovolji svoji trmo- 47. štev glavosti. Kmetje smo res še-pohlevne duše in ne premoremo toliko lastne volje, da bi se otresli jarma, ki nas vedno huje pritiska k tlom. Kimamo in plačujemo. Ko pa bomo popolnoma izmozgani, nam bodo naši osrečevalci celo očitali, da smo sami zakrivili in zapravili. Kristusov nauk, ljubi svojega bližnjega, so njega namestniki prekrojili tako, da se danes glasi: Skubi svojega bližnjega. Ako se ti pa brezpogojno ne vda, pa liajdi po njem z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi. To priča slučaj gosp. Blaganje. Ker kot značajni učitelj ni klonil tilnika pred svojim črnim sosedom, si ga je ta vzel na piko in začel proti njemu boj na življenje in smrt. Ničesar slabega mu kaplan ne more dokazati, pač pa mora vsak priznati, da si je prizadejal nmogo truda z našimi otroci.Ko-liko truda je stalo njega in njegovo gospo soprogo slavje ob šestdesetletnici vladanja našega presvetlega vladarja.Dvomili smo, da bodo naši otroci kos dani nalogi. Toda, kako iznenadeni smo bili na slavnostni dan, ko smo z veselja solznimi očmi gledali in poslušali naše malčke, kako točno in navdušeno so proizvajali na primerno okrašenem odru deklamacije, petje in druge idre. Eavno tako sta letos na rojstni dan našega cesarja priredila po maši v šoli lepo slavnost, katere naši otroci ne bodo nikdar pozabili. Kje so bili omenjeni dan tisti, za šolo vneti možje krajnega šolskega sveta, ko se niti eden ni udeležil inaše in slavja v šoli, tega ne pove nobena pratka. „ Našteli bi lahko mnogo zaslug, katere si jo gosp. Blaganje pridobil za našo faro. Ker ga pa poznamo, da jo skromen in da ne želi javne pohvale, naj bo prepričan, da nas je mnogo, ki bomo ohranili njemu in njegovi gospe soprogi v naših srcih hvaležen spomin. Nasprotnikom krivično preganjanega pa kličemo: Sramujte se, kajti vaše delo ni častno. d Iz Sv. Križa pri Litiji. Nevarna ljudska navada je, da fantje iz ene vasi ne smejo priti v drugo vas, ker jih takoj na-pode domači fantje. Posebno ponosni pa so fantje kake vasi na svojo korajžo, če si vendarle upajo v tujo vas, osobito če si upajo klicati v tuji vasi dekleta. Ta navada je razširjena žal — še med Celim našim dobrim ljudstvom in poznajo jo tudi pri nas okoli Sv. Križa pri Litiji. Na Tlaki v Kozlevčarjevem mlinu imajo čedno deklo Lojziko, za katero pogleduje tudi Jože Cu-golj iz Tihaboja. Toda, kadar je prišel vasovat, so ga napodili Tlačanje. Danes v noči od sobote na nedeljo t. j. 7. t. m. je prišlo pa zelo veliko Tihobojcev pod okno zale Lojzike. Ko jih zasliši brat Lojzike, gre klicat še ostalo štiri fante s Tlako. Leti se oborožc s količki in hočejo pregnati Tihobojce, ki so postavijo v bran in napo-de Tlačane. Eden izmed Tihobojcev je oddal tudi iz revolverja dva ostra strela in zadel Rudolfa Zupančiča s Tlake v trebuh. Vsled te poškodbe so je Zupančič takoj odpeljal v bolnišnico v Kandijo. Poškodbe so zadobili tudi Tihobojei in ostali Tlačani, osobito nek Vincencij Štepec, ki je tudi prišel v bolnišnico. Zupančičevo stanje je baje nevarno, ker mu je obtičala krogla v trebuhu. d Iz Št. Janža na Dolenjskem. Tukaj je umrla preblaga soproga posestnika in trgovca, gospa AnaRepovš. Naj v miru počiva! d Iz Škocijana pri Mokronogu. Nič novega! Še vedno stari flegmatični Škoei-janci. Mislil sem pač, da se bo tudi pri nas oživelo nekoliko narodno delo in se tudi v dejstvu izkazali tolikanj proslavljeni, zavedni in napredni Škocijanci; posebno sedaj, odkar so se vgnezdili tudi pri nas »Čuki«. Ti mladiči nam pač mi bodo veliko škodovali, še manj pa koristili. Pa kljub temu bi se vendarle malo »zbrilitali«. Imamo družbo sv. Cirila in Metoda, gasilno društvo, kakor sem že omenil »Oukulado«, »Slovensko Stražo«, tamburaško društvo, kakor tudi — izobraževalno društvo. Pa naj kdo reče, da ni Škocijan napreden! A pustimo raje za enkrat bridko ironijo. Oas bi pač že bil, da bi se kaj preobrnilo in se Škocijanci nekoliko bolj pobrigali za narodno stvar. Ne vzdrami jih niti klerikalna ošabnost posameznikov. Pazite, da ne bo iz sedaj še popolnoma narodno - naprednega občinstva (za take značaje se ne brigamo, ki prodajajo vse svoje prepričanje, samo da si polnijo svoje žepe) pravcato klerikalno gnezdo. Ne zadostuje, da se širi v toliki meri »Slovenski Doim«, potreba je vsestranske narodove vzpodbuje. — Saj toliko bi se pobrigali, da bi si ustanovili čvrstega »Sokola«, ki bi z družbo sv. Cirila in Metoda skupno deloval v procvit našega naroda in v blagostanje cele občine. Itoste menda zopet čakali, da vas bodo Bučkljanje prigovarjali, da si skupno ustanovite »Sokola«, kakor se je to zgodilo pred snovanjem družbe sv. Cirila in Metoda. Ne mislite si, da bomo uživali vse mogoče udobnosti, kakor »Orli«, ki imajo zalagatelja, treba se bo truditi in delovati z vztrajnim sokolskim delom — in šlo bo. Sicer so res težkoče, ker ni pripravne sobe za telovadbo, a treba je potrpljenja. Ko bi vsaj izvolili pripravljalni odbor, da bi polagoma nabiral za »Sokola« in tekom zime tu pa tam priredil kako predavanje ali mogoče knjižnico ali bralno društvo ustanovil. Mogoče bo kdo dejal, da zidam gradove v oblake, a mislim trezno, ker poznam Škocijance, kakor tudi zavedne »hribovce«, da bi se dalo marsikaj napraviti v Škocijanu; potreba je le moža, ki bi vso stvar spretno in premišljeno vodil, pa se da doseči vse. Treba je jeklene volje; tudi narodne gospodične bi marsikaj pripomogle, kakor pri snovanju družbe. Pa brez zamere! dSovodnje. Kmetijsko izobraževalno društvo ima svoj redni občni zbor dne 20. novembra t. 1. ob 2. popoldne v prostorih g. Andreja Telbana. Spored: 1. Pozdrav predsedstva. 2. Poročilo tajni- štva. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. d Iz Semiča. Zopet moramo malo naš veleslavni občinski urad podrezati. Go spod župan, čemu stojijo po Semiču tisti stebri s svetiljkami? Morda samo radi lepšega1? Mi zahtevamo odločno, da se sedaj v teh temnih večerih svetiljke prižgo, da bode človek saj varno šel po trgu, ki ni nikoli prazen. Stojijo tam vozovi, zaboji in druga šara. Seveda ga ni človeka, da bi kaj pazil na red. To je samo v Semiču mogoče. Torej, gospod župan, ukrenite, ker to je potrebno, saj plačujemo dosti velike občinske naklade. Vsaj se zastonj ne norčujejo iz nas davčni uradi, češ, kaj pa zida semiška občina, ki naklada vedno višje naklade. d Iz Vinice. Župnik Juri Konig kot eksjurist, se pere. Opral pa se še ne bo tako hitro. Resnica je namreč, da je dne 18. oktobra zazvonilo na požar, čeravno požara ni bilo. Resnica je tudi, da je dne 21. oktobra zvonilo zadnjo uro z mrtvaškim zvonom, čeravno ni bilo v naši fari mrliča. Moravčemu volu, ki je prej ta dan počil in kateri se je javno prodajal pri Jurju Re-netiču, njemu gotovo ni zvonilo na skrajno uro. Ali da, velečastni? — Povejte nam župnik Jurij Konig, zakaj se je zvonilo na požar in komu je zvonil mežnar n% skrajno uro? Župni urad mora to vedeti. Pravite, da vas niso trcjalke vprašale, torej vas vprašamo mi, davkoplačevalci, ki plačujemo davke za bogoslužje in ne za lopovščine. Zgovorni župnik Jurij Konig nam bo gotovo v poslanem natančno odgovoril na naša vprašanja. Zahtevamo pa po § 19. tisk. zak. kakor on, na istem mestu in v istem časopisu. Mi pa smo našo trditev pripravljeni s prisega in s pričami dokazati. Ako pa farni urad o vsem tem ničesar ne ve, naj pa vpraša vseeno novičarko Ančico, ali pa izgubljenega patra in njegovega pajdaša, kravjega mešetarja. Pa tudi Stanko mežnar lahko mnogo pove, saj njemu se vse, vse do »boga, boga« vse veruje. Mi, ki nas nazivljete z brezverci in »belcebubi«, pa bomo še govorili, kajti mi hočemo in zahtevamo, da je cerkev hiša božja in ne jama razbojnikov in pijancev. d Iz Velike Doline pri Jesenica, Dolenjsko. Gospod urednik, vi gotovo mislite, da smo mogoče že vsi klerikalci postali, ker se nič ne čita o ifas v »Slovenskem Domu«. Pa ni tako. Velikodolčanom se odpirajo oči. Kmalu bo več naprednih kot pa črnih. Kajne, dragi bralci, vi boste mene vprašali, kaj je z župnikom Gnjezdo? Hm, odgovor je lahek. Sedaj ima imenitno službo. Vsako zadnjo soboto v mesecu je, ko je uradni dan na Jesenicah in opravlja tam službo »portirja«. Sedaj skoči v sod-nijsko pisarno, sedaj k notarju ter uboge Hrvate zmerja, da nikdar več ne pusti hrvaških prasic na Kranjsko. Župnik pa ne imenuje s tem tistih prasic, ki so v hlevu, s tem naaivlja poštene hrvaške ljudi. Ta- ko se je sedaj zgodilo dne 29. oktobra, ko je bil uradni dan v Jesenicah. Župnik G n j ra d a je tudi neke botre z otrokom pošiljal, naj nesejo otroka krstit k našemu g. Toanšetu, fotografu. Menda se župnik na Tomšeta zato jezi, ker razširja med ljudstvo »Slovenski Dom« in ker ga ljudstvo spoštuje bolj nego župnika. Slovenci, podpirajmo našega domačina g. Hribarja, izdelovalca sodavice, in g. J. Tomšeta, fotografa. Lov so pri nas dobili Slovenci v roke. Sedaj ne bo več nemški grajščak po kmečkih zemljiščih gospodaril. Pri nas razsaja griža v vasi Obrežje. Prihodnjič pride na vrsto županstvo zaradi vodovoda. d Iz Prebišja pri Semiču. Kakor lovi župnik okoli Semiča, tako dela tudi pri nas škodo, kadar pride na lov s svojimi divjimi psi. Pogazil nam je vso ajdo na polju, ko je skakal za jerebicami. A to še ni vse. Minoli mesec so njegovi psi nekemu kmetu na, paši ovna umorili. Seveda se prečastiti ni nič zmenil za to, mislič, vsaj je storil kmetu človekoljubno delo. Gospod župnik, za sedaj vam je bilo prizaneseno, a drugič vam bodo drugače uro navili, da boste vedeli, kaj je prav in neprav. Dalje vprašamo Lampeta in Jarca, kaj je sedaj z belokranjsko železnico. Pred volitvami ste se širokoustili, da bodemo, če bo Jarc izvoljen, sigurno dobili »eisenpon«. Kaj je pa sedaj? Kdo je pokopal železnico? Vi ste jo pokopali in morda za vedno. No, gospo-dine Jarc! Ker ste nam obetali, da dobimo vse, kar bomo rabili, glejte, da se nam povrne škoda, ki se nami je napravila v naših gozdih ob času trasiranja železnice. Škodo imamo občutno, ker so po nekaterih krajih gozdi docela uničeni za par let. Gospod Lampe, ali čujete! Kaj ste zadnjič na shodu obljubovali ter se delali iz ljudi norca, češ, železnico dobite prav kmalu? Naša skrb je, da čim preje steče. Priprost kmet. d Iz Velike Loke. Gospod urednik, gotovo vam bo znano, da jaz mnogo potujem. Na svojem potovanju opazim neštetokrat kaj zelo zanimivega, kar bi vam večkrat jako rad poročal. Na zadnjem potovanju na primer sem si ogledal nove svinjake našega Toneta. Res, dostojna hiša za Tonetove ščetinarje. Pravijo, da hoče sedaj naš Tone konkurirati z vsemi kranjskimi in hrvaškimi prašičarji ter da bode tako pocenil to plemenito, a nečedno žival, da se bodo valjali ljudje kar v masti in je zaradi tega nihče ne bode več maral — zato bo pa zrasla cena Tonetovi sirotki in maslu. Pa je res navit ta naš Tone, kaj ne g. urednik, in pa veselje ima do pujskov, pa še kakšno! Prav res je, kar trde ljudje tod okrog, da je naš Tone popolnoma zgrešil svoj poklic in se precej zmotil glede pastirskega poklica. Škoda res takega talenta, ki bi nam bil lahko tako mnogo koristil na polju svi-njoreje, a tako mu jemlje pa silno težavno dušno pastirstvo preveč časa, da ne more posvetiti vseh svojih izbornih moči vzvišenemu in koristnemu namenu svinjereje. Ge bi jaz imel takole kje kako vplivno besedo, bi gotovo priporočal našega Toneta, da bi mu dali kako jorkširsko plemstvo z »zelenim parikeljcom«. Kako je pa naš Tone zadnjo nedeljo pridigoval o svinjakih, poročamo prihodnjič po stenografičnem zapisku. Pa še nekaj drugega sem na svojem potovanju videl. Ge se ne motim, je bilo ravno na sv. Brigite dan, ko me je zavedla pot iz Trebnjega gori po veliki cesti. Bil sem takrat na agitacijskem potovanju. Pa sem prikoracal, vedite g. urednik, jaz ne morem tako na široko stopiti, kakor naš Tone, torej prikorakal sem v neko vas tam ob cesti. Vas je lepa, da te kar nekaj prešinja, ko greš mimo ponosnih hiš. Pravi se ji: Belšinja vas. Pa sem si mislil, šment, če bi mi imeli enkrat tukaj našega gospoda župana! Ustavim se pred neko hišo, imena ne vem več, pa prav spominja me na častitljivo ime starega krajcarja. V hiši so nekaj razkopavali. Radovednost me je gnala, da sem šel pogledat, kaj delajo. Neka zgovorna ženica se mi ponudi za cicerona: »Vidijo gaspud,« mi pravi, »v tej hiši bomo imeli zdaj novega župana, ki ga bodo v sredo izvolili. Pravijo, da so ga izvolili tudi že v »komasjon« in da bo sedel takrat že prav blizu župana, da se bo navzel tistega županskega duha, ki mu bo v prihodnje potreben. Samo malo večje mustafe da bi še imel, 110, pa saj jih vedno »ven vleče« in do takrat, ko ga bo doletela ta velika čast, mu bo zrasla že tudi brada lahko sedemkrat okol hiše, kakor kralju Matjažu okoli mize. Vidjo, gaspud, pa pravijo, da se vsakemu ta županski stolček tako hitro omaje, zato so pa dali skopat tiste luknje tam.« Pogledam. Bile so štiri. »V te luknje bodo postavili grunt in na ta grunt bodo zidali županski stolček, ki ga ne bode premagala potem vsa liberalna sila.« Zalivalivši se zgovorni ženici za prijazno pojasnilo, sem jo mahnil naprej — s trdim sklepom, da se udeležim prihodnjih volitev in si pobližje ogledam novega gospoda župana. Na dan volitve sem bil pa v zadregi, kateri bi bil tisti gospod v »komasjonu«. Eden ni imel nič brk, pa grdo je gledal vse liberalce, pa sem si mislil: ta že ne bo. Drug^je imel malo vipavskega mahu pod nosom, ki mu je rinil venkaj kakor koritarjem, — mož je bil pa le pisar — torej tudi ta ne bo. Tretji, — šment, rdeč mož, ta si je pp vihal nekaj ščetin pod nosom, pa sem se spomnil tiste zgovorne ženice, ki je rekla, da jih ven vleče. Aha! tedaj ta je! Pa sem se v duhu priklonil in gosposki odkril novemu gospodu županu ter sklenil, da bom z vsem spoštovanjem in z vso častjo imenoval slavni »komasiji« njegovo častitljivo ime in mu s tem pripomogel vsaj do ene noge, če ne že do celega županskega stolčka, ki bode tudi kamenit, kakor oni na Gosposvetskem polju. Vidite, gospod urednik, pa so mi ti šmentani liberalci vse zmedli. Sicer sem se nazarensko globoko priklonil, ko sem volil in hotel imenovati njegovo ime, ki sem ga bil pa v tem silnem ognju ravno pozabil. Zato sem pa pokazal kar z obema rokama gospoda kandidata. Pa vse nič ni pomagalo. Z nezmerno žalostjo v žolču sem se napotil domu. Teden pozneje sem hodi1 zopet tam mimo tiste hiše. Pogledam skozi okno. kaj se je zgodilo s tistimi luknjami — • pa so bile že vse zazidane v obliki štirih velikih tolarjev. Na sredi je bila pa majhna luknjica v velikosti starega krajcarja. GorenlsKi nouitar. Joviče iz Št. Vida nad Ljubljano. g Št. Vid nad Ljubljano. Šentviška osrečevalca Zabret in Kianfur hočeta zares postati vredna tega imena. Kjer jima ne gre njnno žito v klasje po lastni moči, hočeta to doseči z obljubami na rovaš deželne vlade, prav tako kot bi imela deželno blagajno v najem. Znano je, da sta ob času, ko je bilo odločiti, kje naj stoji nova šola, oziroma kakšna naj bo, napela sta vse svoje sile, da bi razdvojila šentviško šolsko občino, toda to se jima ni posrečilo, za kar se je zahvaliti razsodnim možem, v prvi vrsti občinskemu odboru v vasi Dravlje, ki je bil po treznem premisleku edin v tem, da ima okoliš Dravlje edino le škodo, če se pusti odcepiti od šentviške šolske občine, kot samostojna šolska občina. Kapitulirati so morali in opustiti to nakano: Zabret in Klanfar, Kalten- eger in dr. Šušteršič. Ker sta pa Zabret-Klanfar videla, da se v Dravljah ne da slepomišiti, dokler so v občinskem svetu možje, ki samostojno mislijo, jela sta premišljevati, kako priti do veljave in oblasti v Dravljah, oziroma občini Zg. Šiška. Uganila pa sta jo na ta način, da ustanavljata v Dravljah strojno zadrugo, ki naj si nabavi na deželne stroške bencin-motor s potrebnimi stroji. Obljubila sta namreč velikansko denarno podporo na račun deželne vlade. Zabret je celo trdil, da cela stvar takorekoč nič ne stane, temveč je le treba sestaviti odbor, ki bode nabiral člane. Ne bi imeli pomislekov proti ustanovitvi gospodarskih zadrug v krajih ali vaseh, kjer se stvar dokaže kot potrebna, a če le kje, v Dravljah te potrebe ni. Ge jmvenio, da je že sedaj včlanjenih od 45 kmetov, ki rabijo kmetijske stroje, 30 v dveh zadrugah, ki razpolagata z vsemi potrebnimi kmetijskimi stroji, v dva kilometra oddaljenem Št. Vidu, kmetijska gospodarska zadruga celo samo en kilometer, ker ima svoje prostore na Trati, in da ostali kmetje po večini le zato niso člani zadrug, ker imajo lastne kmetijske stroje na gepelj, torej za konjsko moč, povemo vse. Ne vidimo torej v novi zadrugi nika-koršne potrebe, temveč le politično slepomišenje. Radovedni smo pa zelo, če res deželni odbor ne vidi nobene bolj potrebne stvari, ki naj bi jo podpiral, nego podpirati novoustanovljene zadruge brez članov; kajti če bo deželni odbor pregledal vpisane člane nove strojne zadruge, bo videl, da je večina njih le prestopila iz delujočih zadrug v novoustanovljeno, torej ne radi potrebe, temveč pod pritiskom znanih osre-čevalcev. g Št. Vid nad Ljubljano. Klanfarjev Tone na konju! Pred leti so dobili v Klan-farjevi skrivni kleti večjo množino neza-dacanega žganja in šipirita. Tone je plačal zato občutno denarno kazen, v »Slovencu« pa je razglasil, da plača tistemu, ki mu dokaže, da je on nosil tisto najdeno neza-dacano žganje v klet, nagrado 500 K. Seveda mu ni nihče mogel dokazati, da ga je videl nositi v klet tisto žganje in Klan-farju ni bilo treba plačati ponujenih 500 kron. Bil je na konju! V nedeljo pa je zopet obljubil na shodu v Dravljah, da plača tistemu, ki mu dokaže, da je kedaj izkoriščal kmetijsko podružnico v tŠ. Vidu v prid tukajšnje »Gospodarske zveze«, oziroma strojne zadruge, katere načelnik je on, 1.000 kron. To izkoriščanje mu bodemo pa dokazali z zapisniki kmetijske podružnice in z pričami. Tedaj bode pa Tone pod konjem. g V Vižmarjih imamo gospodinjo, oziroma odbornikovo ženo, ki je tako pobožna duša, da ne le v nedeljah, ampak tudi v delavnikih zelo rada v cerkvi poseda. Pri župniku Zabretu velja ona kot vzor krščanske žene. Zadnjič pa, ko smo v naši vasi kropili nekega mrliča, prišla je pokropit tudi ta vzor-žena, a je bila vsled ljubega jeruša tako sladko ginjena, da so jo v ondotni hiši morali spraviti v posteljo. Precej časa je trajalo, da si je toliko opomogla, da se je guga je odpravila proti domu. Vendar pa je po poti do doma kake trikrat še poljubila mokra jesenska tla. »Oj ti presneti Zabretovi nauki, kake sadove rode!« v . g Iz Škofje Loke nam pišejo: Znano je, da je bilo mnogo naših okoliških kmetov letošnjo spomlad pred tukajšnjim sodiščem kaznovanih, ker so po izjavi in ovadbi graških preiskovalcev živil oddajali nesnažno mleko v tukajšnjo mlekarno. S to zadevo so imeli naši kmetje obilo sitnosti in stroškov. Tudi v deželnem zboru se je o tem razpravljalo. Nato se je vsled pritožbe kaznovanih kmetov vršila ponovna kazenska obravnava, na kateri so pa skoraj vsi kmetje bili oproščeni. Zagovarjala sta kmete ljubljanska odvetnika gg. dr. Novak in dr. Pegan. Takrat se je splošno poudarjalo, da bodeta oba ta odvetnika prevzela zagovorništvo brezplačno. Gospod dr. Novak je tudi pošteno držal svojo besedo, in vemo, da mu kmetje niso za njegovo delo ničesar plačali. Še danes so mu vsi kmetje iz srca hvaležni za to njegovo požrtvovalnost. S svojim nesebičnim činom je pokazal, da je resničen prijatelj naših kmetov in naj potem naši hinavski klerikalci še tako bobnajo, da so naprednjaki največji nasprotniki kmetskih interesov. Dovoljujemo si pa vprašati, kako je s klerikalnim odvetnikom, g. dr. Peganom? Ali je tudi on zagovarjal kmete brezplačno? Saj spominjamo se še, da je bilo takrat tudi v »Slovencu« črno na belem, da bode klerikalec dr. Pegan zagovarjal kmete brezplačno. Bog obvaruj, da bi mu v tem oziru kaj očitali. Le to nam je zagonetno in nam ne gre v glavo, zakaj so se v zadnjem času pobirale kronice od onih kmetov, ki so bili oproščeni in so imeli za svojega zastopnika g. dr. Pegana. Ne verujemo, da je g. dr. Pegan svojo besedo snedel in da bo sprejel kronce on, kakor trdi dotični pobiratelj, ki ga na Trati pri škofjeloški postaji prav dobro poznajo. Ker hočemo imeti jasnost v tem, vprašamo javno, čemu se pobirajo navedene kmetske kronce in komu so namenjene1? g Gledališko društvo na Jesenicah naznanja, da se uprizori v nedeljo, dne 20. novembra t. 1. ob pol 4. popoldne v dvorani pri »Jelenu« na Savi v prid otroškemu vrtcu Ciril-Metodove družbe na Savi II. Bernsteinova tridejanka »Tat«, ki je žela na vseh velikih odrih mnogo priznanja. S tem je dana prilika tudi vnanjim obiskovalcem, da posetijo naše gledališče, ker se laliko vrnejo z večernimi vlaki. Pri prireditvi svira popolen orkester tovarniške godbe. Kot prihodnja predstava se ponovi R. Bliimsriederjeva živi jenska slika: »Iz tovarne« ob znižanih cenah in sicer, če ne bo posebne zapreke, že v nedeljo, dne 27. t. ni. Nato uprizoritev opozarjamo posebno delavce irt bodemo baš raditega, da se vsak lahko udeleži, napravili znižane cene. g Iz Rateč na Gorenjskem nam poročajo: Umrl je Radeckijev veteran Oman Anzel, ik) dom. Zvercov, v starosti 83 let. Udeležil se je bojev na Laškem. Naj v miru počiva! Zdaj živita v Ratečah še dva Radeckijeva vojaka. g »Zadruga gostilničarjev na Bledu« je imela dne 14. t. m. svoj ustanovni občni zbor v hotelu »Europa« na Bledu, kateri je prav dobro uspel. Poleg gostilničarjev udeležili so se zborovanja zastopnik c. kr. politične oblasti, g. C o r d i n, in načelnika obrtne zadruge in zadružne bolniške blagajne na Bledu. Kot zastopnik obrtnega oblastva otvori g. Cordin zborovanje, pozdravi udeležence ter izroči vodstvo zborovanja načelniku pripravljalnega odbora Jakobu Peternelu, kateri takoj vzame v pretres dnevni red. Tajnik pripravljalnega odbora, Blaž K a m e n š e k, prebere pravila, pojasni posamezne točke, katere se vse en bloc od občnega zbora odobre. Voljeni so bili sledeči gg.: Jakob Peternel za načelnika, B. K a m e n š e k za namestnika, odborniki pa so: Iv. Z r i m e c, Josip Vrhunc, Anton R o p r e t, Josip Korošec, Josip R a v h e kar, Ivan Me n c i n g e r, Ivan Z u p a n ter J osip Žumer. Namestniki so: Ivan Rus, Matevž P i 1) e r, Davorin V r i n š e k in Miha Černe. Sklenilo se je tudi enoglasno, da ostanejo vsi obrtni pomočniki gostilničarjev včlanjeni pri zadružni bolniški blagajni na Bledu. Ker ni bilo drugega predloga, zborovanje zastopnik obrtne oblasti zaključi, zahvaljujoč se vsem navzočim za udeležbo. g Iz Gorič nad Kranjem. Prav čedna je ultraklerikalna občina preddvorska s sedežem v Preddvoru. V živem spominu je še lanska defravdacija po ondotnem županu Koširjevem Jur ju; danes pa imamo beležiti jako občutno sodnijsko kaznovanje dveh ondotnih občinskih odbornikov, oziroma prvega občinskega svetovalca Josipa Bidovca in Iv. U r bane a, oba iz Zaloga pri Goričah. — Dne 10. oktobra t. 1. vložili so posestniki in drugi iz Gorič in Srednje vasi po nadučitelju v p., Franu Gros u, prošnjo, oziroma pritožbo za odpoinoč v higijenično zdravstveni zadevi glede pitne vode za omenjeni dve vasi na c. kr. orožništvo v Preddvoru ter to prošnjo, oziroma pritožbo sledeče utemeljili: Desetletja sem izvršujejo tile posestniki iz vasi Zalog mesarsko (prasičekolj-sko) obrt: Josip Bidovec, Ivan Ur- banc, Tomaž Kokalj in Ivan Vreček, in desetletja sem prenašajo prebivalci vasi Goriče in Srednja vas kalami-teto glede pitne vode brez upa na kedaj-šnjo odpomoč. Nekaj vsakdanjega je, da tukajšnji podgorec spelje vse v vodo. Vsa stranišča, iz vseh gnojišč — gnojnica, iz vseh svinjakov jarki so speljani v potoke in studence, v vodo se zmeče vsa mrhovina itd. — na vse zadnje pa nam v tukajšnjem kraju okužujejo, zastrupljajo in onesnažujejo pitno vodo zaloški mesarji s tem, da ves drob na tisoče in tisoče vsako leto gori poklanih svinj in prašičev perejo in izpirajo v tam izvirajočih studencih, kateri vsi se stekajo v potok Sevnjek, kateri daje vaščanom iz Gorič edino pitno in drugo vodo. Potok Sevnjek teče ob času zaloškega svinjskega klanja — to je od zgodnje jeseni in do pozne zime in spomladi, torej nad osem mesecev vsalko leto, skozi Goriče in Srednjo vas žoltorumeno pobarvan in — dišeče zabeljen. Živina — goveja kakor konjska — ne pije vode iz Sevnjeka ob času zaloškega klanja in »mavžanja« prašičev. Goveja živina, ki jo priženo na Sev-njak napajat, jame tam tuliti — in zbezlja od potoka, konji hrže in v divjem diru zbeže nazaj v hlev. Potokova struga je vsled nabiranja, zastavljanja teh smrdečih živalskih tvarin in odpadkov — kakor črevesja, žlemanja, žolčnih mehurjev itd. — za kamenjem in vejevjem, kjer jih voda izpira in tam gnijejo okužena, da ta smrad človek že od daleč začuti. Le povodenj izpere ob času nalivov potokovo strugo, toda čez nekaj časa nastane v strugi zopet poprejšnji smrad. Prosimo nujno odpomoči ter dostavljamo tej prošnji ponižno željo, naj se preiskava o naši zadevi glede pitne vode vrši direktno ali po c. kr. okrajnem glavarstvu ali c. kr. okrajni sodniji v Kranju preko glav občine preddvorske, ker bi inače slednji kot glavni krivci razmer bili v tem slučaju sami svoji preiskovalni' sodniki. Sledi 14 lastnoročnih podpisov. — Nato se je vršila pred c. kr. okrajno sodnijo v Kranju z obtoženci prva obravnava dne 28. oktobra, druga pa dne 4. novembra t. 1., pri kateri sta bila Josip B i d o v e c in Ivan Urbanc obsojena na 500 K kazni. S to obsodbo Josip Bidovec ni bil zadovoljen in je zahteval sodnijski ogled na licu mesta. C. kr. sodišče mu je ta ogled dovolilo in določilo dan tega sodnijsko komisijskega gleda na soboto dne 12. novembra t. 1. Toda Bidovec se je tega sodnijskega ogleda na licu inesta tako prestrašil, da je tekom tedna zadnji dan pred tem ogledom (11. oktobra t. 1.) peljal se v Kranj k c. kr. sodišču in plačal tam kazen 500 kron, na katero sta bila Bidovec in Urbanc 4. novembra t. 1. obsojena. Notranjslii novičnr. 11 Iz Borovnice. Ni dolgo od tega, ko smo čitali v »Slovenskem Domu« notico: »Borovniški Ouki na robu propada«, vsled katerega so se silno jezili čuki ter kleli onega smrkolina, kakor ga je nekoč imenoval župnik s prižnice, ki jih daje v »Slovenski Dom«. Kuga, pravijo, hitro mori ljudi, toda tista črna kolera je še hujša, katera je vzela nam Borovničanom vrle mladeniče — Čuke in našim »Bogomilam — tajnico — sovo. Tudi načelnika je vzela kolera. Pretekli teden je prinesel kaplanu nazaj načelniški pas, češ, naj ga sam nosi. Tajnica jim je tudi hrbet pokazala ter stopila v — klošter. »Sova v klošter je stopila, čuk doma sameval je!« Da pa ne bo župnik krivično koga dolžil, da jih je dal v »Slovenski Dom««, mu pa jaz povem, da nisem nikak smrkolin. Ce bo pa še kdaj tako široko zinil na prižnici, se bomo drugje zmenili. Občan. n Iz Borovnice. Od druge strani se nam poroča: Komaj je »Slov. Dom« utihnil in nehal odkrivati vsakovrstne »ču-karske« neslanosti, je našim čukom zopet perje malo porastlo in začeli so nadaljevati svoj program, in to seveda kakor je navada, da bi pameten človek ne videl njihovih praznih glav, godi se to v poznih nočnih urah. Tukaj lahko vidiš, kako se te nočne ptice nerodno plazijo po drogu in bradlji v njihovem domu, kakor kakšni medvedi, a njih glasovi pri tem vežbanju pa donijo slično iz kakega napolnjenega zverinjskega brloga. Govorilo se je vedno od strani njihovih zaščitnikov glede vrlih nastopov, katerega bodo »Orli« pokazali, pa do sedaj niso še drugega nastopa sploh pokazali, kakor kaljenje nočnega miru s svojim tulenjem, nad katerim se mora vsak pameten Borovničan zgražati. n Tamburaško in dramatično društvo »Sovič« v Postojni priredi v nedeljo, dne 20. novembra t. 1., ob pol 8. zvečer v veliki dvorani »Narodnega hotela« veseloigro v treh dejanjih: »Pri belem konjičku«. — Po igri bo ples in prosta zabava. Vstopnina: I. sedež K 2'—, II. sedež K 1'60, III. sedež K 1'20, stojišče 60 v, galerija 40 v. — K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. n Iz Trnovega na Notranjskem se nam poroča: V trnovskem zvoniku je vedno mnogo »čukov«. Posebno ob nedeljah med mašo jih mora hoditi cerkovnik podit, drugače s svojim skovikanjem motijo še druge, ki so v cerkvi. Toda ne misliti, da so samo taki čuki, ki znajo leteti, ampak so tudi taki, ki skačejo in hodijo in časih celo telovaditi hočejo. Čudno, da dekan in kaplan k temu molčita. n Iz Hotederšice. Župnik Alojzij Jare v Hotederšici je prav prebrisan mož. Posestnika I. Nagodeta v Hotederšici št. 7, ki je splošno spoštovan gospodar, a ima po mnenju župnika to slabo lastnost, da je odličen pristaš napredne stranke, ima faj-mošter Jarc prav posebno na piki. V svoji brihtnosti je sklenil župnik Jarc takole spraviti Nagodeta ob vpliv in ugled, ki ga pri soobčanih uživa: Ko je poslal nek uradni dopis v neki drugi zadevi na sodišče v Logatec, je priložil temu dopisu mal listek, na katerem je bilo zapisano, da je Nagode zapravljivec in pijanec, naj se ga postavi pod kuratelo. Tako bi potem ne imel več strahu pred Nagodetom. Podpisan listek ni bil. Nagode je seveda takoj prijel fajmoštra Jarca za obrekljiv jezik in ga tožil radi žaljenja časti. Župnik Jarc se je pa takole izgovarjal: Če je listek od njegove roke pisan, pisan je že pred tremi leti in je tedaj delikt zastarel; sicer ga pa on tudi ni priložil v dopis na glavarstvo, marveč je moral ta listek sam skočiti v kuverto. Njega se tedaj ne more obsoditi. Kazensko sodišče pa je vzlic temu briljantnemu zagovoru fajmoštra spoznalo za krivega in ga obsodilo na en mesec zapora, spremenjenega v 400 kron denarne globe, ker se je drznil na tako nezaslišan način kratiti spoštovanemu in uglcdneinu posestniku čast in ugled. Pri vzklicni obravnavi dno 16. t. m. pa se je »prečastiti« zagovarjal še s tem, da je duhovnik in da mu duhovniška čast ter duhovniška morala ne pustita sovražiti in blatiti svojiii ovčic in pa — lagati, in prosil, naj se ga spozna za »nedolžnega« in oprosti krivde ter visoke kazni. Koj za temi izvajanji župnikovega zastopnika pa je predsednik na predlog zastopnika zasebnega obtožite-lja konstatiral iz spisov, da je bil »prečastiti« zaradi hudobnega jezika že dvakrat, zaradi telesne poškodbe pa enkrat kaznovan. Obtožiteljev zastopnik, g. dr. N o v a k, je seve primerno pojasnil, koliko se more sodišče zanesti na Jarčevo duhovniško moralo. Vzklicno sodišče pa je izreklo, da župniku nič ne verjame, da zavrne njegov priziv in potrdi tudi kazen, s katero je bil župnik obsojen na en mesec zapora, spremenjenega v denarno globo --400 kron. Pred sodnijo smo pač vsi enaki. Seveda v srednjem veku bi Janeza Nagodeta bržčas izključili iz cerkve, če bi si upal fajmoštra tožiti. Dandanes pa že skrbe razni »prečastiti« sami za to, da je njih verodostojnost kolikor mogoče omajana. Amertilie novice. a Umrla je 18. oktobra Marija Ilijaš v 18. letu, doma iz Buke na Dolenjskem. a Prva slovenska šola v New Yorku je ustanovljena. Do zdaj iana 15 učencev in sicer je pouk vsako soboto od 9. do 11. ure. a Ponesrečil se je 20. oktobra Josip Možina. Delal je v premogokopu Bur-dine. Omenjeni dan se je podal zdrav v rov, toda okoli 10. zvečer se je utrgal kamen nad njim ter ga pobil. Bil je na mestu mrtev. Zapušča vdovo, rojeno Žele, in iie-tero nedoraslih otrok. a Vlak povozil dečka. Dne 18. oktobra je vlak v Midvale, drž. Utah, povozil kletnega dečka Frana Drobniča, sina Frana Drobniča. Pokojni deček je bil rojen v Preblo, njegovi starši so pa doma iz Dobrepolja na Dolenjskem. Vlak je pone-srečnika pretrgal in spodnji del telesa vlekel še kakih 20 čevljev s seboj. Bil je takoj mrtev. a »Sokol« v New Yorku. Poročajo, da nameravajo nekateri rojaki ustanoviti sokolsko društvo v New Yorku. Nadejajo se pa tudi Čukov. a Slovenec se ponesrečil. Rojaka Tomaža Ivančiča je ubilo dne 27. oktobra v premogokopu v La Salle. Nanj se je zrušilo kamenje in ga pritisnilo ob oporo. Glavo mu je strahovito zmečkalo, da je bri takoj mrtev. Zapušča ženo in dva otroka v stari domovini. a Privatna hrvaška banka faliraln. Dne 29. oktobra je bila v Chicagu poklicana policija, da brani hišo, v kateri se je nahajala zdaj zaprta privatna banka Hrvata I. J. Jankovič a, pred razburjenim ljudstvom, ki je zahtevalo svoj denar. Ogoljufani ljudje so grozili, da raz-denejo hišo. a Iz Amerike. Superior, Wyoming. Tukajšnja pokrajina je večinoma opusto-šena z ozirom na poljske pridelke, pač pa ima bogate premogokope, v katerih si tudi slovenski delavec služi svoj kruh. Slovencev je nas tukaj kakih 250, okrog 20 družin, ki so večinoma zaposleni po premogovih rovih. Večina jih je bila prisiljenih zapustiti svojo domovino ter se podati v tujino, služiti svoj kruli, katerega jim ni mogla dati mati domovina. Tukajšnji Slovenci smo jako složni. Tmamo štiri slovenska društva, pripadajoča k raznim jednotam. Tako da je človek zavarovan za slučaj nesreče. Ne sramujemo se svojega materinega jezika, tudi v daljni tujini med vsakovrstnimi drugimi narodi. Slove- nec je rad vesel, pije ga tudi rad. Hočem reči, da ječmenovca nam ne manjka. V veseli družbi zapojemo tudi kako domačo. Nekaj pa zelo pogrešamo in sicer nežni spol. Kar se pa delavskih razmer tiče, gre še precej dobro, ker so tukajšnji premo-garski baroni podpisali dveletno pogodbo z delavci. Upati je torej, da se bo dve leti dobro izhajalo. Končno pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom slovenske domovine. (Op. uredništva: Gosp. dopisniku se iskreno zahvaljujemo in ga prosimo, naj še večkrat kaj sporoči ter nabere med svojimi tovariši naročnikov.) Po svetu. p Potres in praznoverje. V občinah Vaskoh in Baresd je bil v četrtek precej močan potres. Vsled potresnega sunka se je cerkveni zvon v Baresku zamajal in jelo je zvoniti. Tu se polasti prebivalcev grozen strah. Neka vedeževalka je pa na-tvezila praznovernemu prebivalstvu, da je hudič lačen in da trese vsled tega zemljo. Hitro so privlekli ljudje teleta in koze na dan ter jih zapodili v gozd. Nato so gozd na dveh krajih zažgali, da s tem preženo hudiča, ki je bil v gozdu. p Grof — goljuf. Pri državnem pravd-ništvu v Berolinu je bila vložena tožba radi goljufije zoper grofa Viljema Soh m e-t o w a. Dolži se ga, da je nekega juvelirja pri nakupu dragocenosti za 28.000 mark ogoljufal s teni, da je podpisala menico njegova nevesta princezinja J u 1 k o w -s k a, ki pa vsled slaboumnosti ni bila več poroštva možna. Radi tega je bila menica brez vrednosti. p Nekdanji klerikalni poslanec milijonski kridatar. V Štajerju je bil pred nekaj dnevi veleindustrijec in bivši klerikalni poslanec Rihard P a r a k obsojen na šest tednov zapora radi kride s primanjkljajem 1,136.000 K. ]) Monsignorjev roman. Pred nekaj tedni so je med tajnikom papeževe državne pisarne, monsignorom Catachiom in nečakinjo škofa v Trani razvil ljubezenski roman. Monsignor je dan za dnem zahajal v škofijsko palačo in kmalu se je med obema vnela srečna ljubezen. Ko sta pa tajnik in njegova prijateljica nekega dne izginila, je pa škof brzojavil državni pisarni v Rim: Catachio je težko osumljen, prosimo, nadzorujte ga. Državna pisarna .je pa mislila, da se ta osuniljenost nanaša na kolero in je k vsem vlakom odredila zdravnike, da Catachia spravijo na varno. Sele sedaj, ko listi prinašajo posamičnosti tega ljubezenskega dogodka, poznajo v državni pisarni pravi škofov sum proti monsignorju Catachiu. p Župnik pobegnil — ne ve se kam. V vasi Momjan blizu Kopra je več let »pasel svojo čredo« 331etrii župnik don Anton Pernacich, doma iz Trsta. Imenovani je pa že pred kakim mesecem izginil — meninič tebinič — iz Momjana in od tedaj ni po njem več ne duha ne sluha. Kot vzrok begu se navaja slabo finančno stanje župnikovo, kakor tudi slabo gospodarstvo in uprava s cerkvenim premoženjem. Ker je imel don Pernacich intimno znanje z neko tržaško »«signorino«, ki se je večkrat nahajala pri njem v Momjanu, se sumi, da je morda pobegnil ž njo vred v južno Ameriko. Beg župnika Pernaciclia je vzbudil v Momjanu in okolici med ljudstvom veliko presenečenje. p Umor s kladivom. Pred kratkim so našli v vasi Srednji Suhi na Moravskem truplo umorjenega Rusa. Tajnik tamoš-njega delavskega konsumnega društva je poslal v bližnjo barako svojega sina po neke vzorce. Ko pride ta do barake, vidi da so vrata le prislonjena ter se ni upal vstopiti, ampak se vrnil k očetu. Takoj je ta hitel v barako. Tu opazi velik kup slame, ki jo razmeče z nogo. Pod slamo je ležalo truplo ubitega človeka, poleg pa kladivo. Takoj nato obvesti policijo, ki je našla pri umorjenemu delavsko knjigo, glasečo se na ime K o 1 b e r. Dognali so kmalu, da je Kolber služil za kočijaža v isti vasi pri nekem stavbeniku. Isti dan so tudi prijeli nekega moža, ki je imel pri sebi razne listine in 10 rubljev. Izpustili so ga nato, ne da bi slutili, da imajo v rokah morilca, kajti ta mož je bil Kolber, kakor se je pozneje dognalo. Ta je umoril neznanega tujca ter mu vtaknil v žep svojo delavsko knjižico, da bi se mislilo, da je umorjeni Kolber. Do sedaj se je dognalo le toliko, da je umorjenec Rus. Morilca policija pridno zasleduje. p Pozor na samostane in čudodelne podobe. Pod tem naslovom poročajo moravski listi sledeče: Cerkveni rop v Cen-stohovu je našel tudi v drugih krajih posnemovalce. V Chawatili pri Olomucu imajo v cerkvi tudi neko starodavno Marijino podobo, ki je okrašena z raznovrstnimi darili pobožnih župljanov in romarjev. Posebno veliko je bilo srebrnih novcev, tolarjev itd. Ko so izvedeli za cerkveni rop v Censtohovu, so začeli verniki ogledovati dragoceno Marijino podobo. In glej: O tolarjih ni bilo sledu. Izginili so. Pred kratkim so izginile iz ravno te cerkve tudi velike kovinaste cerkvene podobe, katere so našli v Olmucu. Zatorej: Pozor na samostane in čudodelne podobe! p Kupčija s človeškim mesom nese menda krasne dobičke, kajti število teh kupčeval cev z dekleti se čudovito množi. Na Ogrskem in na Slovaškem je menda konkurenca že tako velika, da so ti kupče-valci začeli iskati svoje žrtve na Slovenskem, zlasti na Spodnjem Štajerskem, kjer je ljudstvo lahkoživo in dekleta rajše zapuščajo domačijo, kakor na Kranjskem. V zadnjih tednih se je zgodilo že več slučajev, ki pričajo, da so ti kupčevalci posvetili posebno pozornost spodnještajerskim dekletom. Tako se nam poroča od verodostojne strani, da je tak človek minoli te- den potoval po Spod. Štajerskem, vozeč se iz Celja proti Zidanem mostu, je nagovarjal neka v istem vozu se nahajajoča dekleta ter jim obetal dobre službe. Mož se je izdal za agenta, je imel črno brado in črne oči, ter je govoril slabo slovenski »prleški«. Na svojem kovčegu je imel prilepljen star železniški listek »Kaniža«. Na Zidanem mostu je izstopil. Najbrže se je peljal proti Zagrebu. Redarstveni organi bodo morali tem ljudem posvečevati posebno pozornost. Ti takoimenovani agentje iz Ogrske so vedno sumljivi. Tudi če so res potniki in agentje, se kaj radi pečajo še z drugimi stvarmi: ali so goljufi, tatovi, ali pa kupčevalci z dekleti. p Duhovnik — svinjar. Te dni je stal pred sodiščem v Tonerri na Francoskem ondotni župnik Davi d, bivši misijonar v Ameriki, ki je pred tremi meseci prevzel župnijo v Tonerri. Eleganten nastop župnikov je ondotnemu prebivalstvu ugajal in bil je tudi zelo priljubljen. Zlasti je bil prijazen z nedoraslimi deklicami. Ustanovil je pevsko društvo pod imenom »Ange-lji sv. Cecilije«, članice tega društva so bile 10 do 121etne deklice. Pevske vaje so se vršile na koru v cerkvi. Nihče ni vedel, kake nespodobnosti počne ta svinjar z deklicami. Šele, ko se je ena izmed 24 deklic doma pritožila radi bolečin v spodnjem delu telesa, so prišli na to, kaj da župnik počne s svojimi učenkami. Takoj so uvedli strogo preiskavo, ki je dognala, da je župnik oskrunil vseh 24 nedoraslih deklic. Seveda so mu takoj slekli duhovniško haljo ter ga vtaknili v zapor. Gospodarstvo. gp Dobavni razpis. Vojna uprava kupi ix) trgovskih običajih za Gradec 800 stotov rži in 2000 stotov ovsa; za Maribor 900 stotov pšenice, 3200 stotov rži in 1400 stotov ovsa; za Celovec 900 stotov rži in 1500 stotov ovsa; za Beljak 600 stotov rži, za Ljubljano 2000 stotov ovsa in za Trst 500 stotov ovsa. Tozadevna zagotovitvena obravnava se vrši 22. novembra t. 1. pri c. in kr. intcndanci 3. voja v Gradcu. Kol-kovane prodajne ponudbe morajo dospeti najkasneje do 9. ure dopoldne k c. in kr. intcndanci 3. voja. Tam se vpogledajo lahko tudi razpoloženi nakupni razlogi in uzančni zvezki, ki se pa brezplačno dobe tudi pri vojaških oskrbovališčih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju. — Nadalje nam naznanja vojna uprava, da kupi po trgovskem običaju za Gradec 2050 stotov slame za nastil, 970 stotov posteljne slame; za Celovec 980 stotov slame za nastil, 550 stotov posteljne slame; za Beljak 4500 stotov slame za nastil; za Gorico 4750 stotov slame za nastil, 400 stotov posteljne slame; za Pulj 370 stotov slame za nastil, 1920 stotov posteljne slame. Tozadevna zagotovitvena obravnava s ebo vršila dne 25. novembra 1.1. pri vojaškem oskrbovališču v Gradcu. Kolko-vane ponudbe morajo dospeti najkasneje do 9. ure dopoldne v vojaško oskrbovali-šče v Gradcu, kjer se izvejo tudi vsi natančnejši pogoji. — Vojna uprava kupi tudi po trgovskem običaju za Celje 400 kubičnih metrov, za Gorico 70 kubičnih metrov trdih drv. Tozadevne zagotovitvene obravnave se bodo vršile za Celje pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Celju dne 26. novembra, za Gorico pri vojaškem oskrbovališču v Goi-ici dne 30. novembra leta 1910. gp. Želod — strup. Hrastovo seme, želod, povzroča, ker ima v sebi med drugim tudi večjo množino čreslove kisline, posebno če se poklada le napol dozorel, pri konjih, govedi, kozah in ovcah motenje prebave, včasih tudi nevarno zaprtje ali pa tudi krvavo drisko. Množina deset litrov želoda, pokrmljena v štirih dneh, je zadostovala za tako zatsrupljenje pri govedi. Prešičem pa, kakor znano, želod nikdar ne škoduje. gp Olajšave pri prisilnem iztirjavanju davkov. Finančno ministrstvo je vsled pritožb nad velikimi stroški pri sodnih nepremičninskih izvršbah radi zaostalih davkov odredilo naslednje olajšave: Za zastanke na direktnih davkih in njih dokladah se bo v zemeljški knjigi vknjižila zastavna pravica na nepremičnine davčnega dolžnika v svrlio izvršbenega izterjanja šele tedaj, ako bo izvršba neugodno izpadla. Dalje se bodo izvršile zemljeknjižne zagotovitve, oziroma prisilno iztirjanje davčnih zastankov s prodajo nepremičnin davčnega dolžnika šele po daljšem čakanju, in sicer je čakalna doba pri zastankih od 5 do 60 kron en in pol leta, čez 60 kron pa eno leto od tedaj, ko je dolžni znesek zapadel. Dolg do pet kron pa se sploh ne bo zemljeknjižfio zagotovil ali z nepremičninsko ekskucijo iztirjal. Le v izjemnih slučajih n. pr., če bi se bilo bati, da se davčna terjatev izgubi, ali če bi bilo kasnejše izterjanje zelo otežkočeno, če se davčni dolžnik vede nasilno itd., se bodo navedeni davčni zastanki zemljeknjižno zavarovali, oziroma potom sodne nepremičninske ekskucije iztirjali tudi pred pretekom poldrugega, oziroma enega leta od časa zapadlosti, ne da bi se preje vršila premičninska eksekucija. Kar se tiče stroškov pri sodnih eksekucijah premičnin ali nepremičnin za zastanke direktnih davkov in njih doklad, se pri zastankih do 60 K razven postavnih kolkovnih pristojbin in drugih izdatkov v gotovem denarju ne bo sploh zahtevalo nobenih, pri zastankih od 60 do 150 kron se bo zahtevalo sodno likvidacijo polnega zneska dotičnih stroškov. S temi olajšavami bo pomagano posebno majhnim davkoplačevalcem in jim olajšan davčni jarem. Somišljeniki, narodnjaki, naročajte in širite „Slovenski Dom" * LISTEK. Pred štiridesetimi leti. (Spomin na vižmarski tabor leta 1869.) Bilo je koncem meseca junija lan-sega leta. Vroče solnce me je neusmiljeno palilo, ko sem se sukala na takozvanih »vižmar-skili travnikih« ter preobračala in sušila lepo dišeče seno. Pač moram pripomniti, da je moja rodna vasica na te svoje travnike lahko ponosna. S toliko množino in s tako lepo lego rodovitnih travnikov se ne more ponašati nobena druga vas daleč naokoli. Zanimivi pa se zde človeku imenovani travniki posebno radi tega, ker jili meje skoro same visoke in mogočne lipe, ki o času svojega cvetja narede na gledalca zares čaroben vtisk. In človek res ne ve, ali bi se naslajal ob blagodejnem vonju lipovega cvetja, ki ga je vse ozračje polno, ali bi se čudil in divil krasoti in lepoti teh mogočnih in cvetočih slovanskih dreves. Ravno sem drugič seno preobrnila in položila grablje na tla, hoteč se nekoliko oddehniti, kar začujem tamkaj izza posebno debele lipe, ki je mejila naš travnik od sosedovega — neki ženski, skoro jokajoči glas. Obstojim in pazno poslušam ... Zdajci začujem bolj razločno: »Oj ti grdoba grda, nagajiva! Nalašč mi nagajaš, prav nalašč, zato ker veš, da te doseči ne morem. Prestara sem in premajhna, kajpada.« Da bi se v prijetni senci nekoliko ohladila, nekoliko pa tudi iz radovednosti, se plazim previdno tja, odkoder so se culi ti jezni glasovi. Ko se pritihotapim do lipe, pomolim oprezno glavo na sosedov travnik. Nudil se mi je smešen prizor: Preužitkarica Janovka, brezdvomno najstarejša ženska cele vižmarske vasi, obirala je lipovo cvetje in devala je v predpasnik. Poleg sebe je imela že precejšen kupec nalomljenih lipovih vej. Opazila me ni, kajti v istem trenotku /se je. ravno stegovala po neki posebno lepo cvetoči veji, ki pa je molela ravno toliko nad njeno glavo, da je ni mogla doseči. Poskušala jo je vloviti na vse mogoče načine, zaletavala se je proti njej in stegovala svoje vele roke, a — zaman. Spoznala sem, da je ravno tej veji veljalo vse prejšnje zmerjanje, kajti vnovič ji je začela žugati... Ce .tudi me je silil smeh, vendar se mi je smilila stara revica. Pristopila sem k njej ter rekla: »Čakajte mati, da vam pomorem. Več-ja sem od vas.« To rekši, ji uklonim vejo. Zenica se me nekoliko ustraši, vendar urno pograbi za vejo in jo odlomi. Potem šele se mi začne zahvaljevati: »Bog ti povrni, ljubi otrok! Vidim, da imaš dobro srce, ker si se usmilila stare reve!« »Ali mati,« začnem zopet jaz, »zakaj tako neusmiljeno lomite te krasne veje? Ali se vam jih ne zdi škoda? Pustite jih, poglejte kako so lepe!« »Kaj, kaj, praviš?« hiti vsa razburjena in me jezno pogleda, »no da, otrok neumni, ti lahko tako govoriš, ker ne veš, kaj je krč v želodcu, trganje v nogah, naduha v prsih in hripavost v grlu. Nič ne rečem, da bi tisti gosposki doktorji doli v Ljubljani ne ozdravili koga s svojimi učenimi zdravili. Vendar se jim pa to malokdaj posreči. A lipovo cvetje pa je za vse, prav za vse. Ni je bolezni, da bi je lipov čaj ne ozdravil. Zato pa tudi vem, da mi bog ne bo štel v greh, ako nekoliko vejic polomim. Sicer pa jaz ne lomim vej drugod, kakor le po tem travniku. Semkaj pa jaz neizrečeno rada zahajam in bom zahajala, dokler bom živa. In vem, da bi vsakdo na mojem mestu, bodisi ti ali kdo drug, vedno rad semkaj hodil, ako bi bil doživel toliko čast, kakor sem jo doživela jaz tukajle pred mnogo, mnogo leti.« Pri zadnjih besedah ji je zažarel veli obraz v toliki blaženosti, da sem si mislila, gotovo ima starka kak posebno srečen spomin na ta travnik. Lotila se me je radovednost. »Mati,« začnem jo kar mogoče z lepa nagovarjati, »stari ste in mnogo veste. Povejte mi, kaka čast vas je doletela tukaj? Ako mi željo uslišite, pa vam bom prav pridno pomagala cvetje obirati. Sedaj imam ravno nekoliko časa. Seno imam obrnjeno in sušilo se bo brez mene.« To rekši sedem na tla poleg nalomljenih vej in se takoj lotim dela. Starki je moralo biti to po godu, kajti takoj se vse-de i>oleg mene in pravi: »Nu, naj bo. Vsakomur bi ne pripovedovala. Tebi pa hočem i>ovedati vse. Pridno delaj in pazno poslušaj!« In starka jame pripovedovati: »Dolgo, dolgo je že od tedaj. Otrok moj, tebe še ni bilo na svetu. Spomin me časih že zapušča, a vendar to še dobro vem, da je od takrat minulo ravno štirideset let. Ne more biti drugače. Takrat sem bila stara štirideset let, letos pa pravi moj sin Janez, da sem stara osemdeset let. Sedaj pa še ti preračunaj, pa boš videla, da je res minilo ravno štirideset let. O naš sosed Sever pač sme biti ponosen, da se je takrat tolika svečanost vršila tu na njegovem travniku. Ali veš, kaj je to »vižmarski tabor?« Ne, gotovo ne veš. Ako se mnogo ljudi skupaj zbere in si obljubijo, da hočejo vse žive dni Slovenci ostati, se pravi to tabor. Ker smo se pa takrat zbrali tu na vižmar-skem svetu, je bil to seveda vižmarski tabor. Tej razlagi priprošte starke sem se morala nasmejati. A ona to videč, deje mi osorno: »Le smej se le! Saj sem vedela, da ti tega ne razumeš. Škoda, da bi ti dalje pravila.« »Mati,« začnem jo prositi — »ne bodite hudi, jaz sc smejem le zato, ker sem vesela, da mi vse to pripovedujete. Prosim vas, govorite dalje!« Pri teh besedah se starka hitro utola-ži ter nadaljuje: »Saj pravim, ko bi bilo v nebesih tako prijetno in lepo, kakor je bilo takrat tu-le, pa bi bila jaz kar zadovoljna. Pa so bili naši možje tudi zares pridni. Že par dni prej so vozili tu sem mlaje in druge take potrebščine. Zhisti Tomažek in Štrukelj sta bila nad vse pridna. Prišli pa so tudi neki gospodje iz Ljubljane, ter jim pravili, kam naj postavijo ta mlaj, kam onega itd. Pa gospodje niso samo ukazovali, ampak so tudi sami pridno delali. Ko se je približal predvečer tabora, vršelo je po vasi, kakor v panju. Vse je nestrpno pričakovalo drugega dne. Jaz sem šla sicer kmalu počivat, a vsled nekega čudnega veselja nisem mogla zatisniti očesa. Ko je ura odbila tri, skočila sem na noge, kakor srna. Pohitela sem v hlev, pomolzla krave in mleko nalila. Toda časih je bilo z mleka-rijo vse huje, kot pa imate sedaj. Mleko na voziček naložiti in v Ljubljano peljati, to je igrača. Ko sem bila pa jaz v tvoji starosti, pa vozičkov nismo poznali. Kar jerbas na glavo in hajdi v Ljubljano z njim. Mnogokrat sem ga nesla na glavi po petnajst, tudi do dvajset bokalov. Še danes se mi čudno zdi, da se mi ni tilnik zlomil. (Koncc prih.) V nedeljo. % oovembra ob i popoldne loven ljudski shod v gostilni pil županu na Vatah pri Litiji. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega. — . _____________________________________ Loterijske številke. Dvignjene v soboto, dne 12. novembra 1910. Dunaj: 52, 39, 40, 23, 38. Gradec: 32, 21, 3, 81, 23. Dvignjene v sredo, dne 16. novembra 1910. Brno: 5, 25, 64, 35, 74. Opozarjamo na novo vrsto valjanih „Pekatet“ enako doma delanim za juho in prikuho. Dobivajo se le v rumenih ovojih po ‘/a kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko: „Štirji rumenjaki" „ Osem rumenjakov 18 43 10 36 Čitatelje in naročnike našega lista prosimo, da se v vseh zadevah, kjer žele nasvetov in poduka, obračajo na uredništvo »Slovenskega Doma«, ki odpre poseben predal za vprašanja in odgovore. Kri! Moč! Zdravje! En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po .*. povzetju pod naslovom v glavni zalogi. .*. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. .*. dosežejo odrasli in otroci, bolni in zdravi. — Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pijete *sr SLADIN, ■** to je dr. pl. Trnk<5czyja sladni čaj. Učenec, ki ima veselje do kovaške obrti, se takoj sprejme pri Francu Kremescu, kovaču v Metliki. 106 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno fipno dalmatinsko vino yv o najboljše sredstvo. 47 32 25 4 steklenice (5 kg) franko K 4»—. Br. Novakovič, Ljubljana. t Upravni odbor »Narodne tiskarne" naznanja, da je njegov zvesti sotrudnik, gospod Ivan Bavdek urednik po kratki, mučni bolezni, danes ponoči ob l!t\. uri v starosti 35 let umrl. Pogreb bode jutri, v četrtek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ulica na Grad št. 5. V Ljubljani, dne 16. novembra 1910. tržne cene v Ljubljani K |h || K h kg govejega mesa 1. vrste . . 1 52 . 68 II n »» ii «• ii • • 1 28 1 48 it n 11 HI- ,i • • 1 08 1 38 „ telečjega mesa 1 80 2 00 „ prašičjega mesa (svežega) . 1 88 2 20 „ „ „ (prekajenega) 1 92 2 20 „ koštrunovega mesa . . . 1 20 1 28 „ jagnjetovega mesa .... 1 60 — — „ kozličevega mesa .... 1 80 — — 'rašlči na klavnici 0 00 0 00 kg masla 2 68 2 80 „ masla surovega 2 40 2 60 „ masti prašičje 2 10 2 16 „ slanine (Špeha) sveže. . . 1 80 2 00 „ slanine prekajene .... 1 90 2 — „ sala 1 92 1 96 „ surov, margarinskega masla 2 — 2 — „ kuhan, margarinskega masla 2 10 2 10 jajce — 10 11 / mleka — 20 „ „ posnetega „ smetane sladice — 08 10 „ „ kisle 80 90 kg medu 1 20 1 40 „ čajnega surovega masla . . 2 80 3 20 piščanec 1 00 1 20 golob — 44 — 48 raca 2 10 2 20 gos kapun 4 70 7 50 — — — — puran 5 — 7 — 00 kg pšenične moke št 0 . . 39 — — — 30 » i> » >i 1 • 38 50 — — 30 » » n n 2 . . 38 — — — 00 „ 3 . . 36 50 — — 30 ,i i, ii n 4 . 35 — — — 30 n n ,■ ,i 5 . 33 — — — 30 ii n n ii 6 . , 29 — — — 30 ii >i n » 7 . . 26 — — — 30 „ „ „ „ 8 . . 16 50 — — )0 „ koruzne moke .... 18 — — — 00 „ ajdove moke .... 1. 38 — — — 00 „ ajdove moke . . . .11. 35 — — — 00 , ržene moke 28 — — 1 fižola 22 — 30 „ graha „ leče 36 — 40 — 32 — 38 „ kaše — 20 — 22 „ ričeta _ 18 20 00 kg pšenice . 22 50 — — 00 „ rži 17 00 — 00 „ ječmena 17 CO — — 00 „ ovsa 18 50 19 — 00 „ ajde 20 00 — — 00 „ prosa belega 17 — — — )0 „ „ navadnega . . . — — — — K) „ koruze 15 80 — — 00 „ krompirja S 50 9 — Lasni trg. Cena trdemu lesu 10.— do 12 K Cena mehkemu lesu 8 50 do 9 K. Trg za seno slamo, in steljo. Na trgu je bilo voz sena 4 50 7 50 „ slame 3 50 6 40 „ stelje 2 50 2 80 Cena od do ***«*«*«*•*•*•*****•****«»***********««»»**(**«««* Ljubljanska kreditna banka V Ljubljani m m m & ll$ Del. glavnica K 5,000.000. $ Podružnica v Spljetu. m * Sprejema vloge na knjižice in na S tekoči račun ter jih obrestuje od £ dne vloge po čistih m Stritarjeve ulice štev. 2.®" Podružnica v Celovcu. Podružnica v Sarajevu. V2°lo Rezervni fond K 450.000. Podružnica v Trstu. Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. 74 20-16 m m m m m m m # m m m m m * Jd®* JR™*™** URUR jKIKUt Stran 12. štev. 47. ===== Najbolj varno naložen denar Stanje hranilnih vlog nad 38 milijonov kron. je v slovenski Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI. Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. are popoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4*/,% ter pripisuje nevzdlgnjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne I.in 16. vloženi denar se obrestuje takoj Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Sprejemajo se tndi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, oe da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5% n proti amortjzovanju posojila po najmanj V4°/, na leto. Dolžnik more svoj dolg po- plačati tudi popre}, ako to hoče, Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. ' • • Mestna hranilnica izdaja lične doma&3 hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staišem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obr!nikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi =========^^ Isred-itno društvo. ■■■=■-------- Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovi prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3. 1 24—J21 Ustanovljena 1882. Fošt. hranilnlčni račun št. 828.406. Telefon štev. 185. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, V Ljubljani je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 81,116.121*11 upravnega premoženja S 20,775.510*59 Obre tuje hranilne vloge n. v lastnem zadružnem domu. brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Uradne ure vsak dan od 8.-12. In oi 3.-4. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od ‘ dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad kron 20,000.000. Posojuje na zemljišča po 5l/*°/0 z V,°/o na amortizacijo ali pa po S1/*°/o brez. amortizacije. Na menlcc pa po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga Uradne ure vsak dan i.—12. in oi 3.-4. Tisk .Narodne tiskarne" v Ljubljani.