Izhaja vsak daD zjutraj ra zven » ponedeljkih In dnevih po praznikih Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2-—' mesečna naročnina Din 20'—,za tujino 80'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva R0-70. 30-69 in 30-71
Jugoslovan
Rokopisov n« » r a č a m a.
Oglas! po tarifi In dogovora. Oprava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24. tel. 29-G0.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt ček. rnč.t LfuMIana tR.G2l
St. 74
Ljubljana, torek, dne 3^ marca 1931
Leto II.
finančni minister Di. STANKO ŠV1SKLJUGA
Važnost letošnje konference Male antante
Bukarešta, 30. marca. n. »Universul« piše, da se bodo zunanji ministri držav Male antante sestali letos na svoji konferenci, ki se bo vr-Sila v Romuniji, in sicer v Sinaji ali v zdravilišču »Herkules«. Letošnja konferenca Male antante se bo vršila od 1. do 5. maja. Romunska vlada bo te dni razposlala vabila in dnevni red za to konferenco posameznim prizadetim faktorjem. Konferenca bo zelo važna.
Namestnik trgovinskega ministra
Beograd, 30. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel.
Krni ju jc na [j* odluj' predsednika -nvimstr&kaga sveta postavljen bo r*amoaWiir«, t rpf/^rinuLraa« ministra ilr. Mate Drinlcovič, minister brez. listnice, dokler bo trgovinski minister odsoten v inozemstvu.
Odhod našega poslanika Vučkoviča iz Aten
Atene, 30. marca. AA. Snoči je grški minister Vorlumis priredil svečano večerjo povodom odhoda jugoslovanskega poslanika g. Vučkoviča in gospe iz Aten. Večerji so prisostvovali predsednik ministrskega sveta Venizelos, minister za zunanje zadeve Milialapokulus in šefi tujih misij. Odkar se je zvedelo za odhod g.
:koviča in gospe iz Aten, sta bila oba predmet posebne pozornosti med diplomatskim zborom, med drugimi so priredili večerje njima na čast poslaniki Italije, Francije in češkoslovaške.
Visoko odlikovanje profesorja Murka
Beograd, 30. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra za prosveto odlikovan z redom sv. Save X. stopnje dr. Matija Murko, profesor Karlove univerze v Pragi o priliki 70 letnice rojstva.
Bolezen romunskega prestolonaslednika
Bukarešta, 30. marca. A A. Romunski prestolonaslednik Mihael, ki je bil več dni smrtno bolan na influenci, je toliko okreval, da je izven vsake nevarnosti. Kraljica Helena je dnevno po-sečala svojega sina. Poročajo, da sta se kralj Karol in pricezinja Helena pomirila.
Francoski državni proračun
Pariz, 30. marca. AA. Senat je sprejel finančni zakon o ravnovesju proračuna z 280 proti 13 glasovom. Izdatki bodo znašali 50.468,344.679, dohodki pa 50.643,958.563. Proračun bo sedaj vrnjen zbornici, da ga tudi ona sprejme.
Turški zunanji minister odložil poset v Budimpešti
Budimpešta, 30. marca. n. Madjarska vlada je dobila vest, da sta turški ministrski predsednik Ismet paša in zunanji minister Tevfik Ruždi bej odpovedala svoj poset. V Budimpešto prideta šele na jesen. Ko je bil lani »ladjarski ministrski predsednik grof Bethlen v Ankari, so sklenili, da bosta Ismet paša in Tevfik Ruždi bej posetila Madjarsko v aprilu ali maju. Oba turška državnika zadržujejo v Turčiji priprave za parlamentarne volitve. Zaradi tega bosta posetila Atene in Budimpešto šele proti koncu leta.
Povratek madjarskega zunanjega ministra iz Rima
Budimpešta, 30. marca. n. Grof Julij Karolyi, madjarski zunanji minister, ki se je 8 dni mudil v Rimu, se je danes vrnil iz Italije in spet prevzel svoje posle. Popoldne je posetil ministrskega predsednika grofa Bethlena in mu poročal o svojih razgovorih v Rimu.
Novi državni proračun predložen
[Hovi proračun znaša 15 malšjar«! in 210 3 milijonov icv je za 137.7 milijonov manjši
od lanskega - Obširen e!*spoze finančnega ministra dr. Svrljuge
Izdatki	I	Proračun	vojnega	ministrstva:	2595
(Vse številke v milijonih.)	|	(2522), (+ 73 mili,j.).
Za vrhovno državno upravo 259,9 milijo-	Ministrstvo za javna dola: 279 (manj 40).
nov (manj ko lani 72-2 milijonov).	Poljedelsko	ministrstvo: 219-3.
Pokojnine in invalidske podpore: 1.035,6
Beograd, 30. marca. 1. Finančni minister dr. Šverljuga je predložil Nj. Vel. kralju načrt finančnega zakona, kateremu je pri-dodal na 20 straneh tiskan elcspoze o proračunu za poslovno dobo 1931/32. Iz tega ekspozeja črpamo naslednje številke:
Državni proračun znaša 13210,3 milijonov Din (po prejšnjem proračunu 13.348 milijonov) in sicer za državno upravo 8.522, za državna gospodarska podjetja pa 4.687 milijonov.
Novi proračun je za 137*7 milijonov manjši od lanskega in sicer se je zmanjšal proračun za državno upravo za 12, oni za državna podjetja pa za 125.5 milijonov.
Od posameznih postavk omenjamo:
(manj ko lani 46,3 milijonov).
Odplačevanje državnih dolgov: 1.220,2 milijonov (za 203-3 milij. več ko lani.
Pravosodno ministrstvo: 433‘6 milijonov (- 12-8).
Prosvetno ministrstvo 895 (872-1), povišek 22-9 milijonov.
Zunanje ministrstvo: 156 milj., prihranek 3-4 milij.
Notranje ministrstvo 644 (671), prihranek 27 milij.
Finančno ministrstvo: 400 (411), prihranek 11 milij.
Trgovinsko ministrstvo: Proračun je za
1	milijon dinarjev manjši od prejšnjega.
Prometno ministrstvo: ministrstvo 118-4, železnice 2.837-7 in pošta, telegraf, telefon 398-2.
Ministrstvo za gozde in rudnike: izdatki 482-8 milijonov, dohodki 602 milijonov, presežek dohodkov 118 milijonov.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravstvo: izdatki za zdravstvo: 78 milijonov.
Proračunski rezervni krediti: 40 milijonov.
Ostra napetost med Francijo in Nemčijo
Burja v Berlinu vsled Briandovega govora - Spričo novega položaja Briand ne bo spremljal predsednika republike v funis - Henderson naznanja, da bo prediožil
nemško-avsirijski sporazum Društvu narodov
Berlin, 30. marca. AA. Briandov govor v francoske msemaitu, » katerim odreka Nemčiji in Avstriji pravico, da skleneta carinsko pogodbo, odklanja ves nemški tisk. Listi poudarjajo, da se Briandu ni posredi dokaz, da bi talca pogodba pomenila kršitev dosedanjih pogodb. Briand je govorili samo o splošnih izrazili. >Ger-
pogosruiirut tVhnwW imoimn;«
nega kance la rja, izjavlja, da je treba Briandov govor obžalovati, ker je bilo z njim porušeno približevanje med Francijo in Nemčijo. Briand je preklical svoj načrt o Vseevropi im imel mu je nagrobni govor, ker je istovetil odpravo carinskih zidov s kršitvijo pogodb in varnosti. List zaključuje s tem, da bosta Avstrija in Nemčija nadaljevali taim, kjer so v Ženevi im Parizu začeli in kjer sta Ženeva kakor Pariz prekinila svoje deilo. Atoo se v Parizu grbančijo, to pač no more motiti Berlina in Dunaja, da bi ne nadaljevala svojih carinskih pogajanj, ker za obema vladama stojita ogromna večina peniškega in avstrijskega naroda.
Po vsej priliki bo nemški zunanji minister
dr. Curlius odgovoril Briandu na torkovi seji državnega sveta.
Berlin, 30. marca. AA. V tukajšnjih političnih krogih vlada veliko zanimanje za govor nemškega zunanjega ministra Ourtiusa, ki ga bo imel v torek v zveznem svetu. Cunlius bo ■v svojih izvajanjih odgovoril francoskemu zu-
nnnjctiiTT inini&tm IžHrttndu na njegov zinrpad n a
carinski sporazum med Nemčijo in Avstrijo. Curtius je v razgovoru z novinarji dejal, da bo govoril zelo zmen.o in da ne bo prilival olja v ogenj. Omejil se bo na obrambo Nemčije proti čitkom, da je postopala nelojalno in postavila svet pred dovršeno dejstvo. Končno je minister poudaril, da sporazum mi še stopil v veljavo in da sta Avstrija in Nemčija obvestili druge države o tej zadevi, čim je toliko dozorela, da je bilo možno napraviti osnutek za ta sporazum.
Pariz, 30. marca. AA. Uradno poročajo, da Briand zaradi zunanjo,političnega položaja no bo spremlja! predsednika republiko Doumcr-gua na poti v Tunis. Nadomeščal ga bo minister pravde.
London, 30. marca. d. V spodnji zbornici jo bilo danes na državnega tajnika za zunanje zadeve stavljenih 5 vprašanj o nameravani nem-šlco-avstrijski carinski zvezi.
Henderson je rekel v svojem odgovoru med drugim, da namerava glavnemu tajniku Društva narodov sporočiti svojo željo, naj na prihodnjem zasedanju Sveta Društvu narodov dene na razpravo vprašanje, ali se nameravani dogovor sklada z obveznostmi, ki so bile ualo-žene Avstriji s pogodbami in zlasti s protokolom iz leta 1922. Ce bi se pojavila splošna želja, da potrebuje Svet Društva narodov nasvetov mednarodnega sodišča, bi Henderson gotovo podpiral željo, da se vpraša mednarodno sodišče. Avstrijska vlada bi se povabila, da se teh razprav udeleži. »Veselim se, ko vidim, da avstrijska vlada izjavlja, da bi bilo tako povabilo zanjo sprejemljivo. Odgovor nemške vlade priznava dopustnost, da se stvar predloži Svetu Društva narodov. Upam, da avstrijsko-nem-Ska pogajanja ne bodo prišla tako daleč, da bi kaj škodovala normalnim odnošajem.
Podpis trgovinske pogodbe s Češkoslovaško
Pogodba je bila podpisana včeraj metroviča n
Praga, 30. marca d. Danes sta jugoslovanski trgovinski minister Juraj Demetro-vič in češkoslovaški minister dr. Beneš podpisala jugoslovansko- češkoslovaško trgovinsko pogodbo. Pri podpisu pogodbe sta ba ministra izrazila svoje popolno zadovoljstvo nad uspelim delom, od katerega pričakujeta ugodnih posledic za tesnejše gospodarske odnošaje obeh držav. S tem so tesni kulturni in politični odiiošaji dobili tudi svojo gospodarsko bazo.
Trgovinski minister Demetrovio je sprejel novinarje in jim izjavil: Sklenjena pogodba ima preko svoje vsebine še po-
v Pragi — Izjava ministra De-o vinar jem
seben pomen, čeprav gre pravzaprav samo za dopolnitev že veljavnih pogodb. Ustvarjena je bila namreč s tem juristična podlaga za gospodarske odnošaje obeh držav. Na neko vprašanje je odgovoril minister, da nemško-avrstrijska carinska pogodba nasprotuje evropski rešitvi gospodarskega problema. Kljub nasprotnim zagotavljanjem prizadetih držav ne gre za regijonalno pogodbo, temveč za resnično carinsko zvezo. V tej stvari so si države Male antante prav tako, kakor v drugih stvareh, popolnoma edine.
Poljski list o preganjanju Slovanov v Italiji
Obljube Italije povodom aneksije Julijske Krajine so ostale mrtva
črka
Varšava, 80. marca. A A. »Express Po-rank se bavi v velikem članku s preganjanjem Hrvatov in Slovencev v Italiji. List navaja, kako se je o priliki priključitve teh krajev h kraljevini Italiji izjavljalo, da bo narod imel popolno svobodo kulturnega in narodnega razvoja. Toda te obljube so ostale mrtva črka.
Italijanske državljane jugoslovanskega rodu preganjajo z vsemi sredstvi in jim pre-
povedujejo narodni jezik v cerkvi in pri pouku.
Pred priključitvijo k Italiji so imeli ti kraji 600 narodnih šol, zdaj nimajo niti
ene^ Imeli so 400 kulturnih in prosvetnih društev — zdaj nimajo niti enega. Od 900 učiteljev jih je 800 pregnanih, 100 pa premeščenih v notranjost Italije. Posebno trpi duhovništvo, ki se briga za narod.
Pogajanja med Albanijo in Madjarsko
Budimpešta, 30. marca. n. Danes so opetova-110 pričela trgovinska pogajanja med Avstrijo in Madjarsko. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama se vršijo na Dunaju.
Za znižanje telefonskih pristojbin
Beograd, 30. marca. AA. Dogovorno z vsemi gospodarskimi organizacijami v državi je trgovsko - obrtniška zbornica v Novem Sadu vložila prošnjo na ministra prometa, da se znižajo telefonske pristojbine.
Povratek maršala Pilsudskega
Varšava, 30. marca. AA. Maršal Pilsudsld je
v	nedeljo prispel z rušilcem »Viher« v Gdinsko. Sprejema so se udeležili vsi člani vlade iu člani maršalove rodbine. Po naziranju poljskih političnih krogov pomeni povratek poljskega maršala po večmesečni odsotnosti začetek velikih izprememb v poljski vladi kakor tudi v poljski zunanji politiki.
Jugoslavija — srce Slovanstva
Varšava, 30. marca. AA. Poljska književnlca Kazimira Alberti je imela predavanje »Jugoslavija — Srce Slovanstva«. Pri predavanju je bil navzoč jugoslovanski poslanik Branko Lazarevič s poslaniškim osobjem, več poljskih književnikov in mnogo občinstva.
Nove volitve na Madjarskem v septembru
Budimpešta, 30. marca. n. »Magyar Orsag« poroča, da se bodo volitve v poslansko zbornico vršile 18. septembra t. 1.
Incident med Finsko in Rusijo
Ilelsingfors, 30. marca. AA. Finska vlada je pozvala svojega poslanika v Moskvi, naj protestira proti kršitvi tinske meje po sovjetskih vojaških letalih. Tri sovjetska letala so preletela mejo v Kareliji in zašla 7 km nad tinsko ozemlje.
Nova napetost na Španskem
Madrid, 30. marca. AA. Govorice o novi zaroti za uvedbo diktature se niso obistinile. PaS pa je v javnosti nastal hud odpor proti ameriškemu posojilu, ki ga namerava najeti vlada. O tem sporu bo velika razprava pred državnim sodiščem. Vesti o resni krizi vlade so takisto brez osnove. Navzlic temu so čete zasedle vsa križišča prestolice. Republikanski krogi so mnenja, da vlada ne bo mogla izpeljati občinskih volitev, ki bi se morale vršiti 12. aprila.
Nedeljske demonstracije tržaških fašistov
Iredentistični izpadi poslanca Coselschija proti Jugoslaviji — Demonstracije z dalmatinsko zastavo v Gorici
Trst, 3<J. marca. n. Včerajšnje fažistovske manifestacije v Trsiu so po te ki e brez incidenta.
Fašistovški listi pišejo, da je bilo na tej manifestaciji 100.000 tjudi in 5000 zastav. Pripomniti pa je treba, <la je trg pri Sv. Justu Je tolik, da se na njem more zbrati komaj 5000 ljudi. Zastave tržaškega, goričkega, reSkega, puljskega din zadarakega mesta je blagoslovil tržaški škof dr. Fogar. Škof je imel nagovor, v katerem je naglasil, Ua blagoslavlja cerkev te zastave, da pa obenem opozarja državljane brez razlike, da je treba s krščansko vernostjo služiti domovini.
»Moja vest mi nalaga, da svečano izjavim, da cerkev noče bili v službi določenega tiska in gotovih novinarskih razlag. Kličem božji blagoslov na le zastave in molim Boga, <ta podari mir vsem državljanom, da bi v slogi in bratski ljubezni živeli v duhu krščanske pravico na čast Bogu in korist domovino. Gospoda, ne {»zabite, da smo tu na meji domviue, da pa to ni meja cerkve. Vsi državljani se morajo zavedati-da odgaja cerkev lojalne in zveste državljane, kjerkoli pač so. V tem obmejnem ozemlju je ta dolžnost cerkve lem večja. S tisočletnimi izkust-
vi	kaže in dokazuje, da zna vzgajati dobre državljane. Italijane v Julijski Benečiji prosim in danes rodim, da podpro cerkev pri lej njeni veliki in plemeniti nalogi. Podprite jo iskreno, pa boste s tem napravili največjo uslugo domovini. Od današnjega dne, ko sem izvršil to svečano ceremonijo, pa naj zavlada med vami mir in sloga!«
Fašisti so zaključili svojo manifestacijo s tem, da so položili venec na spominsko ploščo padlim italijanskim dobrovoljeein iz Julijske Krajine in Dalmacije. Spominska plošča je v kotu tirga tik ob razgledni točki. Poslanec C os el sohi Je imel govor, v katerem je naglasil važnost te imanifesltaije. Nagovor škofa dr. Fogarja je dal povod za marsikatero njegovo izvajanje. Ško-
fovim besedam, da cerkev ne pozna mej, marveč da je universalna, je pritrdil. Naglasil je, da propoveduje cerkev pravico. Sum o pravica mo-re biti temelj miru. Take pravice pa prebivalci Jadrana deloma še ne poznajo. Poslanec je pri tem mislil na italijanske aspiracije v Dalmaciji.
Zalem je opozoril na škofove besede, da cerkev ne bo služila določenemu tisku. Menil je, da se lo pač ne tiče italijanskega liska, posebno pa še ne onih listov, ki izhajajo v Trstu. Škofovo priporočilo, naj med vsemi prebivalci Julijske Benečije od današnjega dne dalje zavlada mir in sloga, je prav tako dimilo govornika, da ga je na svoj način raztolmačil. Dejal je, da se v Julijski Krajini ne stikata dva naroda ali dve rasi. V deželi žive izključno Italijani, prav takšni kakor v vseh drugih pokrajinah. Teh prebivalcev ni mogoče deliti. Italija je od Alp do Tripolisa, od Sardinije do Egejskega morja, od Snežnika do Dinarskih A-lp. Njeni prebivalci imajo eno dušo, eno vero in eno srce.
Istočasno z manifestacijami v Trstu so se vršile tudi v Gorici velike faustovske demonstracije. Fašisti so vzklikali Dalmaciji in pozdravljali dalmatinske zastave, ki so jih prenašali po ulicah. Pred mestno hišo je bilo veliko zborovanje. Kot govornika sta nastopila župan Bombi, ki je naglasil, da je bila Godca vedno italijanska in da je to dokazala tudi v najtežjih časih — v poslednji svetovni vojni s svojimi gigantskimi žrtvami, in tajnik fašistovske sranke Avenanti. Ta je opozarjal na veliki pomen fi-šiistovskih manifestacij v Trstu. Tudi ta je nagla-šal italijanski značaj Gorice in napovedal, da bo fašizem še nadalje prodiral med ljudstvo in da ga od tega nihče ne bo zadržal. Fašisti kot sinovi katoliškega Rima sledijo idejam Mussolinijevim in vdano izvršujejo vse ono, kar je dobro za italijanski imperij.
Kupui^e nove fugosto-vamke znamke
l
CPflCKM PATHMMKM
cnoMEHMKynAPMjyH
iiluLimin
pa se bodo nekoliko dražje in sicer znamke od jO para (Dobropolje) po dinarju, dinarske (pariški spomenik padlim) po 2 Din in tri dinarske (Kajmakčalan) po 4 Din. Na naših slikah vidimo vse tri vrste znamk, ki so vse zelo lepo izdelane.
Naj bi se vsi patriotični Jugoslovani v teh 6 mesecih čim bolj posluževali novih znamk in s tem počastili spomin onih, ki so padli za našo svobodo. Na ta način bo mogoče zgraditi vsem tem umrlim vojakom v Parizu dostojen skupen grob in spomenik, ki bo tudi v tujini priča, da zna jugoslovanski nnrod ceniti spomin onih, ki so se zanj žrtvovali.
Glavna skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije
Ob udeležbi zastopnikov slovanskega Sokolstva je bila v nedeljo prva skupščina SKJ — Krasna poročila saveznih funkcijonarjev — Priprave za IX. vsesokolski zlet v Pragi leta 1932
V Beogradu je zboroval sokolski parlament ob navzočnosti delegatov vseh sokolskih žup Saveza SKJ. V soboto so bile ves dan sokolske konference, na katerih se je razpravljalo o vseh važnih vprašanjih.
Točno ob 10. dopoldne je otvoril glavno skupščino prvi namestnik staroste SKJ brat Gangl. Skupščini je prisostvoval odposlanec Nj. Vel. kralja polkovnik Dušan Krstič, predsednika vlade je zastopal vrhovni inšpektor R. Dunjič, prosvetni minister Boža Maksimovič in odposlanec vojnega ministra Hadžiča polkovnik če-domir Stanojevič. Dalje so bili navzoči češkoslovaški konzul Robert Flieder, poslanik poljske republike Babinski, zastopniki Saveza dobro-voljcev in bojevnikov in drugih društev.
Posebno burno pozdravljeni pa so bili zastopniki slovanskega sokolstva tako: starosta poljskega Sokolskega Saveza br. Adam Zamojsky, podstarosta COS br. Vincenc Stepa nek, prosve-tar COS br. Antonin Krejči in brat Artamanov, zastopnik ruskega Sokola v Jugoslaviji.
Po otvoritvi skupščine je brat Gangl med navdušenimi ovacijami predlagal brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju in prestolonasledniku Petru. V svojem pesniško zasnovanem govoru je izrekel br. Gangl udanost in zahvalo kraljevskemu domu, ki zna ceniti požrtvovalno delo sokolstva za kulturni napredek našega naroda. V lepih besedah je nato izrekel pozdrav vsem navzočim, zlasti pa zastopnikom slovanskega Sokolstva. V nadaljnem svojem govoru je nato brat Gangl razvil program za bodoče delo.
Burno pozdravljen je izročil pozdrave poljskega Sokolstva brat Adam Zamojsky, spominjajoč se nepozabnih dni vsesokolskega zleta, ki je navdahnil vse poljske Sokole z ljubeznijo in spoštovanjem do kraljevine Jugoslavije in njenega Sokolstva.
V imenu ruskih Sokolov je govoril brat Artamanov. Z iskrenimi besedami se je zahvalil
našemu sokolstvu za podporo, ki ga uživa rusko sokolstvo v Jugoslaviji.
Krasen govor je nato imel zastopnik COS podstarosta br. štepanek, ki je večkrat prekinjen z velikim odobravanjem med drugim dejal: »Z zadovoljstvom spremljamo vsi slovanski Sokoli vaše delo in velike napore za prospeh sokolstva. Prepričani bodite, da stojijo ramo ob rami z vami vsi Slovanski Sokoli. Ob koncu govora je želel našemu Sokolstvu veliko uspehov, na temelju Tyrševe ideje za srečo Jugoslavije. Govor brata Stepaneka je bil sprejet z dolgotrajnimi ovacijami.
Po pozdravnih govorih je pozval brat Gangl navzoče delegate, da podajo svoje mišljenje k posameznim poročilom saveznih funkcijonarjev. Vsa poročila so bila izdana prej v posebni brošuri, da so jih mogli delegati že doma temeljito proučiti. Na predlog delegatov osješke župe brata Petroviča so bila nato vsa poročila soglasno sprejeta. Savezni revizijski odbor je nato z odobravanjem podelil razrešnico savez-nim funkcijonarjem.
Zatem je bila prečitana savezna deklaracija, ki nosi naslov »Pota in cilji«. V tej deklaraciji se nahajajo zelo važna vprašanja, ki se tičejo države, naroda, dalje odnosi sokolstva do a ere, vojske, šole in naše vasi. Posebno važen je bil odstavek v odnosu sokolstva do vasi, kjer se povdarja: Sokolstvo brez vasi je drevo' brez žil in korenin. Cela deklaracija je bila soglasno sprejeta in bo izdana v posebni brošuri.
Na predlog Saveznega načelništva je bila soglasno sklenjeno, da sokolskega zleta v letošnjem letu ne bo, to pa zaradi tega, da se izvrši čim temeljitejša priprava za IX. vsesokolski zlet v Pragi leta 1932. Ko so bili vsi predlogi soglasno odobreni, je podstarosta brat Gangl zaključil lepo uspelo glavno skupščino, nakar se je vršilo skupno kosilo vseh delegatov
v	hotelu »Claridge«, zvečer pa je priredilo Sokolsko društvo Beograd I na čast delegatom telovadno akademijo, ki je zelo lepo uspela.
Po albanski Kalvariji je prišel velik del srbske vojske v Francijo in njene kolonije, da se tam pripravi za nove boje. Več tisoč vojakov pa je vsled preslanih naporov in bolezni v tujini umrlo. V sami Franciji je našlo svoj zadnji počitek okoli 1200 vojakov srbske vojske. Grobovi teh borcev za domovino so bili raztreseni po vseh francoskih departmajih. Da se obranijo li grobovi in da ne izgine spomin na te junake, je sklenilo Udruženje rezervnih oficirjev in vojakov, Cigar visoki pokrovitelj je Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I., da /gradi za vse te vojake skupen grob v Parizu in jim postavi tudi spomenik.
Po triletnem napornem delu se je. posrečilo zbrati po vsej Franciji raztresene kosti padlih vojakov in določili imena padlih. Pred 2 leti je bilo 5100 krst prenešenih v domovino in izročenih sorodnikom padlih, nad 000 trupel pa je bilo pokopanih na pokopališču Tiais v Parizu.
Da bi se krili stroški za to plemenito akcijo pietete do umrlih vojakov, je dobilo udruženje rezervnih oficirjev dovoljenje od vlade, da sla-
vi	v promet poštne znamke, ki bodo veljavne od 1. aprila do 30. septembra. Te znamke bodo veljale ko običajne poštne mamke, prodajale
Bernard Shaw na Cetinju
Cetinje, 30. marca. AA. Včeraj je prispel v Cetinje Bernard Shaw, znameniti angleški romanopisec in dramatik, in Ralph Ink, evangeljski škof katedrale sv. Pavla v Londonu in znani filozofski učenjak, ter 150 drugih angleških gostov, članov »Hellenic Travellers Cluba«. — Shaw in Ink sta v razgovoru izrazila najlepše priznanje lepotam Boke Kotorske, Crne gore in našega Primorja.
Angleški potniki so prišli davi s francoskim parnikom »Thčophlle Gautier«. Dozdaj so na njem prepotovali Egipet, Sirijo, Palestino in Grčijo. Gostje so si na Cetinju ogledali tamkajšnje znamenitosti, nato pa so se popoldne z ladjo vrnili v Kotor, odkoder odpotujejo jutri proti Dubrovniku, Splitu in Benetkam. Od ondod se vrnejo v Anglijo. Parnik »Thčophile Gautier« bo v Benetkah naložil nove goste istega londonskega kluba, ki so dozdaj potovali po Evropi.
Polovična vožnja za izseljence
Beograd, 30. marca. AA. S sklepom prometnega ministra je odobrena polovična vožnja našim izseljencem iz Amerike, ki pridejo na kongres izseljencev, ki bo 26. junija v Zagrebu, 27. in 28. pa v Beogradu.
Popust velja od 20. junija do 30. septembra od dne prihoda na Jesenice za potovanje v rojstni kraj in na izlete, ki jih napravijo v du-navskl, primorski in vrbaski banovini, bodisi v skupinah ali pa posamič, da se seznanijo s svojo domovino. Olajšave veljajo tri mesece po kongresu v vseh razredih vseh potniških in brzih vlakov. Razen tega bodo vozili tudi posebni vlaki z Jesenic in nazaj.
Nove potniške tarife na ladjah
Beograd, 30. marca. AA. Na podlagi sklepa ministrskega sveta stopijo 1. aprila^ v veljavo nove potniške tarife na ladjah rečne plovbe kraljevine Jugoslavije, ki bodo veljale na vseh progah v državi. Nove cene so znatno nižje od dosedanjih in povečajo udobnost potnikov. Bazen tega se uvede na progi Beograd - Zemun -Kamenica - Novi Sad mesečni abonma za vozne listke.
Nove proge v rečni plovbi
Beograd, 30. marca. AA. Rečna plovba kraljevine Jugoslavije uvede 1. aprila potniški promet na progi Novi Sad—Vukovar. Ladja bo odplula iz Novega Sada ob 12'30 prva pa se vrne iz Vukovara 2. aprila ob 4. zjutraj. Na progi Beograd—Titel—Bečej—Senta se uvede na novo promet, tako da bo prva ladja odplula 3. aprila ob 14. iz Beograda, iz Sente pa 3. aprila ob T30 uri.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 30. marca. d. Mrzlo vreme, na mnogih krajih hud jutranji mraz, čez dan po večini solnčno, na vzhodnem robu alp pa bo naj-brže še spremenljivo vreme.
Občni zbor |ugosSovan-sko-češLoslovašLe lige v Mariboru
Maribor, 29. marca. Obisk konzula inž. Ševčika. — Krasna bilanca, dela v letu 1930. — Prijateljske vezi s Poljaki.
Novi odbor li^e.
Sinoči se je vršil v restavraciji Narodnega doma leno obiskani občuj zbor mariborske Juiy> slov. češkoslovaško lige, katerega se je ndelefil tudi češkoslovaški konzul inž. Š e v č i k iz Ljubljane z gospo soprogo. Občni zbor je otvoril predsednik lige. prof. dr. Ljudevit Pivko, ki je pozdravil čsl. konzula, zastopnike oblasti, srezkega načelnika dr. Ipavca, magistratnep.a svetnika Rodoška, predsednika novinarskega kluba Ude Kasperja, predsednika učiteljskega drušl-a Fr. Lukmana, podpredsednika »Češkega kluba« Iv. Knopa i. dr.
V	imenu oblasti je pozdravil zbor in zlasti novega konzula CSR, sreski načelnik dr. lpa-vic ter nazdravil prezidentu Masaryku in ikialju Aleksandru. V imenu župana dr. Juvana a je bil zadržan, je sporočil pozdrave svetnik Rodošek, a za .»Ceski klub« svetnik Knop. Iskreno pozdravljen je nato spregovoril konzul inž. fievčik ter obljub* vso podporo mariborski ligi s strani češke vlade.
O delovanju mariborske lige, ter o gibanju vseh lig v Jugoslaviji ter na Češkoslovaškem in vseh problemih, ki segajo v delovanje lig, je nato obširno referiral dr. Reisman. Iz poročila je bilo posneti, da je morala izvršiti mariborska liga v preteklem letu ogromno dela v re-prezentacijo Maribora in države na obmejni postaji, katero je paskala cela vrsta odličnih češkoslovaških in poljskih ekskurzij. Bilo je zato potrebno, da je liga raztegnila svoje delovanje tudi na stike s poljsko republiko. Dokler se ne osnuje posebno društvo za Rojenje prilateljskiti stikov x Poljsko, bo to delo vrSila 1-C	•>!-"»•
Višek delovanja in uspehov pa te dosegla liga, ko je organizirala uprav triumfalen sprejem sedmih vlakov češkoslovaškega Sokolstva ter ruskih in lužiško-srbskih Sokolov v dneh 25. in ‘20. junija 1930, ki so se peljali na zlet v Beograd,	...	-	,
' O stanju čeških	tečajev, ki jih	je letos sest v
Mariboru pod okriljem lige, je poročal če.SKl učitelj Drly, a o blagajni prof. Spendal. nakar je bil podeljen odboru na predlog preglednika prof. Gruntarja absolutorij.
Prof. dr. Pivko, ki je vodil ligo kot predsednik od leta 1924 naprej, je izjavil, da je v sporazumu z odborom vsled svoje oddaljeno i iz centra mesta prisiljen predlagati sprememb ' predsedstvu lige, Min. n. r. dr. Kulovec je daljšem govoru poudarjal zasluge dr. Pivka za ligo in nato še prof. Sevnik, nakar je bil izvoljen novi odbor s predsednik; m dr. Avg. Reis-
l"pi.<j"Slučajnostih	se je	razvila	Se stvarna	debata o delovanju	lige v	bližnji	bodočnosti,	zla-
sti o ojačenju društvene blagajne, ki se je izčrpala radi velikih izdatkov za lanske sprejeme
gostov.
Končno je prof. Crnek sprožil razpravo o ustanovitvi Jugoslovanskega-poljskega kola v Mari' ru, katerega so člani lige iskreno pozdravili in se takoj tudi priglasili za vstop. V kratkem bodo poselili Maribor odlični Poljaki, Ju pripravljajo kongres jugoslov.-poljskih hg v Varšavi. j-Č liga bo delovanje poljskega kola iskreno podprla in z njim čim ožje sodelovala. Stvaren m živahen občni zbor lige je bil zaključen okrog polnoči.
Tečaj o moderni šo!i
Ljubljana, 30. marca.
Davi se je pričel v veliki unionski dvorani tečaj o moderni šoli za učiteljstvo uaže banovine. Tečaja se udeležuje okoli <500 učiteljev in učiteljic. Med njimi . korporativno učiteljstvo osnovnih šol iz Ljubljane in okolice in mnogo 'učiteljev in učiteljic meščanskih šol. Tečaja to se danes udeležile tudi učiteljice-redovnice im gojenci in gojenke višjih letnikov moškega in
v j.n e*jr n	 -»	L.j	■	i.
Predsednik tečaja poverjenik UJU g. Sit ulj je pred predavanjem pozdravil i,n predstavil zastopnike nemškega Centralnega instituta za vzgojo In pouk minisitenijalnega svetnika g. Hylla, šolskega svetnika Schmidta in rektorja Iiiinderja, ki so jih tečajuiki(ee) pozdravili z navdušenim ploskanjem. G. Škulj je pozdravil tudi zastopnike prosvetnega oddelka banske uprave, univerze, direktorje in profesorje obeh učiteljišč, srezke šolske nadzornike, učiteljišč-nice(ke), učiteljice in učitelje in soprogo pod-bana dr. Pirkmayerja. Predavatelje in tečaj sta nato še pozdravila prosvetni šef dr. Lončar in vsečiliški prof. dr. Osvald. V imenu gostov se je zahvalil za prisrčen sprejem mmisteriislui svetnik g. Hyll.
Danes je imel predavanje g. Hvll, in sicer o osnovni šoli vobče, o modemi pedagogiki in o delavni osnovni šoli. Poslušalci so zelo pazljivo sledili predavatelji vi m izvajanjem. Predava-njo se je vršilo od 9.—12. ure in popoldne od 15.-—17. ure. Iz kratkega razgovora z odličnimi tujimi pedagogi posnemamo, da jih je presenetil velik obisk in pa veliko razumevanje našega učiteljstva za moderna pedagoška načela. — Jutri bo predaval šolski svetnik g. Schmidt o spoznavanju domovine in kulture v osnovni Šoti.
Razširjajte Jugoslovana!
»Libera Triestina« se preseli iz Trsta
Trst, 30. marca. n. Današnji »Plccolo« poroča, da se bo velika paroplovna družba »Llebera Triestina«, ki ima svoj sedež v Trstu, preselila v Italijo. Velika rimska finačna skupina namerava prevzeti inventar in pasle te družbe, ki poseduje preko 300.000 ton ladij. »Piccolo« meni, da bo ta transakcija silno prizadela interese tržaškega mesta. Zaradi tega apelira na Mussolinija, naj to prepreči, in se sklicuje na besede italijanskega kralja, ki je ob priliki svojega prvega poseta v Trstu dejal: »Trst se sme povečati, nikdar več zmanjšati«. List izraža prepričanje, da bo italijanska vlada zaščitila koristi tržaškega mesta.
Razstava nemške likovne umetnosti
Beograd, 30. marca. AA. Razstava nemških likovnih umetnikov in arhitektov bo otvorjena 1. aprila. Razstava je po d protektoratom Nj. 1. aprila. Razstava je pod protektoratom Nj. Vis. kneza Pavla. K svečani otvoritvi ob 11. dopoldne imajo pristop samo povabljeni gostje, ob 14. popoldne pa bo otvorjena tudi za publiko. Razstava ostane odprta do 19. aprila.
Gostovanje poljskega# gledališča v Jugoslaviji
Varšava, 30. marca. AA. Povodom gostovanja Poljskega teatra v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu prinaša »Kurir červoni« intervievv z upravnikom Schiifmannom, ki je naglasil, da bo nastopil Poljski Teater v Jugoslaviji s Ger-žinskega komedijo »Lahkomiselni sestric in dvema drugima dramama.
Stran 3
■MMMMMNR1
Uspeh Reharjevega Učlovečenja v Mariboru
V ljubljanskem človeku živi nasproti Mariboru vse preveč krivih predsodkov; nobene delovne, nobene pravične relacije ni med slovenskim kulturnim Olimpom in pa severnim centrom, nobenega prijaznega rendezvousja in nikoli med obema ni nobenih gorečih tekmovanj. Mariborski krog književnikov, znanstvenikov, kulturnih delavcev je čisto odrezan in prezrt od ljubljanskega .vrvenja, odločilni kulturni krogi v Ljubljani, teater, revije, korporacije se menijo za Maribor toliko, kakor za vsega omalovaževanja vredno provinco. Razdor med obema centroma, ki ju je nedavno mlad ljubljanski literat točno in lepo imenoval »dve srčne strani enega naroda«, gre tako daleč, da smo se že zdavnaj odvadili drug drugega obiskovati še' s kakšnim upanjem in pričakovanjem — tako daleč, tako tuji, tako zaprti smo si med seboj. In ko sem v soboto za krstno predstavo Rekarjevega Učlovečenja prvikrat prestopil prag mariborskega Narodnega gledališča, ko sem stopil v to staro, majhno, vase stisnjeno hišo, ki ne premore niti udobnega hodnika, da bi ob odmorih dame in gospoda iz družbe nromenirali po njem in razkazovali svoje najnovejše večerne toalete in svoje globoko poznavanje in umevanje literature, umetnosti in celega sveta, v to majhno, dobro hišo, v kateri so si lože, sedeži in stojišča tako tesno blizu med seboj, kakor si ljudje na svetu morda nikoli ne bodo, se je prvi trenutek ‘tudi v meni zganila klica te prevzetne ljubljanske samozavesti. Toda potem sem uvidel, kako so to hišo do zadnjega kotička natrpali ljudje, občinstvo, kakršnega mora biti podajajoči umetnik še V3e drugače vesel kakor izbranega meščanskega občinstva v Ljubljani: -.a čudo mnogo študentov, pa tudi prep.ostih delavskih obrazov — in ko je potem udaril gong, sem bil priča živega, resničnega umetniškega dejanja, ki so ga enakovredno eden za drugim soustvarili pisatelj, režija in igralci, dejanja, kakršno bi bilo lahko tudi našim večjim kulturnim centrom v ponos.
Radivoj Rehar je kot pesnik, pisatelj in novinar finega, ostrega, nikoli mirujočega peresa dovolj znan, da ga ni treba predstavljati še s kašnimi posebnimi uvodi. Misterij Učlovečenje je prvo njegovo odrsko delo, s katerim se je predstavit javnosti. Učlovečenje ni drama v tradicionalnem pomenu besede; avtorju ni bilo do tega, da bi razgrnil pred nami enkratno dramo enkratnega človeka, njemu ni šlo za to, da bi izoblikoval enega izmed neskončnih konfliktov, ki iz dneva v dan pri vrhu plezejo in sestavljajo naše življenje, temveč se mu je zahotelo, razkriti podobo tistega najbolj neznanega, najbolj suptilnega, najbolj večnega sveta, ki je v vseh časih in prostorih in v vseh milijonih ljudi en sam. V tem Reharjeveui misteriju gre za problem tistega najzadnjega osvo-bojenja, ki ga človek pod solncem pač nikoli ne bo do konca izvojeval in za katero se bo moral zmirom vsakdo čisto sam zase boriti: za osvoboditev od samega sebe. Takšen problem in njega reševanje se seveda ne da ukloniti v formo podedovane draiiTej temtrpe'Hamova rnm\ revolucionarne obdelave. Rehar se je s svojo snovjo preboril do oblike, po kakršni pogosto-ma stremijo sorodna dela velikih sodobnih eks-presijonističnih literatur, ter je eterično, vsega materialnega denaturalizirano dejanje zajel v šestnajst kratkih, odsekanih scen, ki se z vehementno brzino vrstijo druga za drugo in v katerih od Prologa (Rojstvo) do Epiloga (Odhod) rasto Iskanje, Beganje in Spoznanje. S to rafinirano, vsemu snovnemu in vnanjemu oddaljeno obliko je pisatelj dejanje tako zgostil, da je odpadlo vse manj bistveno in slučajno in da je ostalo samo srce stvari. S svojim živim pesniškim temperamentom, neprestano pripravljenim na borbo zoper- vse, kar človeka teži in tišči k tlom, pa je Rehar dosegel, da-se delo vkljub tej izčiščeni, eterični abstraktnosti vendar ni predaleč odtegnilo zemskemu, vsakdanjemu zanimanju in da mora slehernemu človeku, ki je kakor avtor ujet med traverze večno rušečega se in vedno iznova vstajajočega časa, govoriti kakor srce do srca, Drami se od začetka do konca pozna, da jo je napisal človek, ki mu po žilah polje in kipi resnična, živa kri; to je skeleč krik plemenitega iskalca iz kaosa in razdejanja človeškega življenja, to je krčevito stezanje rok za lučjo in odkritjem, to je največja, najsilnejša borba za zadnjim osvo-
bojenjem sveta. In zato ni čuda, da sem se ob Rekarjevem misteriju ob vsaki temi spontano spominjamo groze, kakršna je razlita po Biich-nerjevih dramah (Vojiček), in da sem se ob vsaki svetlobi spominjal tistega upornega, solarnega optimizma, ki žari z Masereelovih lesorezov. Radivoj Rehar si je s tem prvin) odrskim delom utrgal resničen, zavidanja vreden uspeh.
Uprizoritev, ki jo je oskrbel režiser Tomašič, je bila znamenit dogodek. S prodirnim očesom je režiser pretehtal in razložil vso težko snov ter vsakemu izrazu in vsakemu momentu poiskat adekvatne forme. Vprašanje scene je na zelo lep način rešil z zavesami in projekcijskim platnom; ta scenerija je bila mnogo več kakor samo okvir dejanju —• iz nje je dihal notranji tok stvari. Nekateri prizori (knjižnica, scena z otrokom, ječa itd.) so bili prav mojstrski. Skoraj vso težo igre je nosil na ramah Skrbinšek (On); Skrbinšek razpolaga z glasom in patosom, v katerem ima prostora za vse krike srce, mimika in geste so mu močan izraz. Dasi je cela gora teksta njegov delež, je vendar z neko suverenostjo premagal vso silno materijo in vse probleme ter je pred nami ustvaril podobo jasnih, ostrih kontur, da je moral osvojiti do dna. Njegova sijajna partnerica je bila gdč. E. Kraljeva (Ona): inkarnacija vsega v ženi, kar je, kar vabi in kar se najbrž nikoli ne odpre,, mnogo razigrane prešernosti, mnogo tiste težke ženske lahkote, s katero je človek priklenjen na zemljo; posebej pa je Kraljeva pretresla proti koncu svojega nastopa, ko klone pod pezo krivde. — Gdč. E. Starčeva je dovršeno podala žensko: žensko, ki so ji vzeli ljubezen, da jo zdaj išče v tavanju in beži za brezupnim klicem svojega srca. Četrto, manjšo vlogo Moškega je z uspehom postavil Blaž. — Za sceno so igro spremljali glasovi ljudi in pa primitivna, pa prijetna, z dolom harmonično ubrana godba, ki jo je oskrbel Gorinšek.
Bil je zelo lep, uspel večer. Avtor je bil dvakrat klican pred zastor: poklonjenih mu je bilo par vencev in mnogo rož. S cvetjem je bil obdarovan tudi režiser.	Pri.
Peter Slepič f
Ljubljana, 31. marca.
Ko se je v soboto popoldne raznesla žalostna vest, da nas je zapustil za vedno blagopokojni Peter Stopič, nismo mogli doumeli te pretresljive novice. Pred nekaj tedni se je še udeležil 'občnega zbora »Društva za zgradbo sokolskega doma v šiški«, kjer je z velikim zanimanjem in zadovoljstvom sledil poteku občnega zbora, zlasti, ko je skupščina soglasno sklenila, da se prične letošnjo pomlad z zgradbo sokolskega doma. Bratsko je obljubil svojo pomoč, da pride Sokol v Šiški čimpreje do svoje lastne strehe. Žal, ni mu bilo usojeno, da bi prisostvoval
"KV O TTOSrir Kt) lio JTrm hrpnfit--	v
ljo na sokolskem telovadišču. Danes popoldne bodo lopate zasule njegov prerani grob.
Pokojni Peter Stepič je bil širom naše domovine znana osebnost, spoštovana od vsakogar. Bil je izredno dobra in blaga duša, ki je vsakomur pomagal. Po poklicu je bil vinski trgovec, udejstvoval pa se je v vseh panogah našega narodnega gospodarstva. Najbolj pri srcu pa mu je bila zelena bratovščina in pa Sokol. Bil je častni meščan ljubljanski, predsednik stavbne zadruge »Sokolski dom v šiški«, za katerega se je vneto žrtvovgl in mu pomagal po svojih najboljših močeh.
Blagopokojni Peter Stepič je bil rojen 9. marca 1866 pri Sv. Križu pri Kostanjevici na Dolenjskem. Že v zgodnji mladosti je odšel po svetu, kjer si je s svojo izredno marljivostjo in veliko prirojeno inteligenco ustvaril lastno eksistenco z ustanovitvijo vinske trgovine, ki slovi širom naše države. Kljub svojim 05. letom je bil še nenavadno krepak in se živo zanimal za vse pojave našega javnega življenja, zato je njegova prezgodnja smrt presunila vse njegove prijatelje, zlasti pa lovce in brate Sokole, ki ga bodo danes v velikem številu spremljali na
Lepa^ dežela Jugoslavija ...
s
s svojimi veličastnimi samostani ... s svojimi krasnimi portali... in bisernimi zobmi svojih prebivalcev!
Vedno znova učinkujejo krasote te posebne dežele s svojimi vabljivimi čari, in vedno znova občudujejo vsi blesteče bele zobe njenih prebivalcev. Stotisoče Jugoslovanov neguje zobč s Sargovim Kalodon-tom. Sveža in bujna pena te zobne kreme daje zobem biserni sijaj, a ustam zdravje in čistoto.
SARGOV
KALODONT
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
njegovi poslednji poti v večnost. Blagopokojnik zapušča sina in dve omoženi hčeri. Pogreb ne-pozabnegn pokojnika bo danes ob 15. v Spod. šiški, Tržna ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu. Vzornemu možu časten spomin, preostalim pa naše globoko sožalje.
Gospa Sava Sclterban-Severjeva gostuje
jutri 1. aprila v ljubljanski drami, in sicer v vlogi Olge v Andrejeva drami Mladoletje. Gospa je že nekajkrat nastopila na gledaliških deskah z veliko ambicijo, ki dokazuje njen talent pa tudi s precejšnjimi in priznanimi uspehi. V sredo kreira vlogo Olge, ki jo je sicer igrala v naši zasedbi gdč. Vida Juvanova. Predstava je izven abonmana in veljajo dramske znižane cene. Zadnje tri dni velikega tedna ostane drama zaprta.
Kakor smo izvedeli, se bo ga. Sava Severjeva popolnoma posvetila umetniškemu igralskemu poklicu. Po svojih dosedanjih začetniških uspehih v Ljubljani se je odločila za oder in bo odšla v kratkem v Berlin na visoko šolo za gledališko umetnost.
Navodila emigrantom pri ljudskem štetju
Narodna dolžnost vseh, ki 'so iz krajev, pri padlih Italiji, je, da izpolnijo rubriko štev. I »Državljanstvo« zaradi točne ugotovitve številu emigrantov tako-le: Ako je jugoslovanski držav Ijan, naj napiše: »jugoslovansko, emigrant i Italije«; alro je pa še italijanski državljan, na, napiše: »italijansko, emigrant'Jugoslovan«, in to za sebe in za vso družino. Gg. popisovalce prosimo, naj pazijo, da se bo ta rubrika izpol nila v tem smislu. — Društvo »Istra« v Za grehu.
Bratje!
r
Že zopet je neizprosna smrt posegla v naš« vrste ter nam ugrabila našega zvestega člani brata Petra Stepita.
Dolžnost nas veže, da spremimo blagopoko) nega, ki je bil dolga desetletja včlanjen v na šem društvu, v čim večjem številu na poslednj poti
/tiiali se bomo v torek 31. t. m. ob 3. ur pred hišo žalosti, Tržna ulica 6 (Sp. šiška) K ruj civilni z znakom.
Blagopokojuiku časten spomin! Zdravo!
Uprava »Ljubljanskega Sokola«.
Kcnfehclja Bjubljuna 99
GUI**
cs
ulica. 7 — 9
priporoča, da si ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih in moških plaščev ter oblek
CuidLa.:
Fmmmov
35
fteman
Tako se je glasila poslanica umrlega.
V	jutranji luči je Farniuor stal kakor omamljen', solnčni žarki so se krvavo odražali na papirju, ki ga je imel v rokah.
Hreščeč, hripav glas se je nenadoma razlegel v gozdno tišino; Farnmor je dvignil kv ,ut roke in se kakor pijan zvalil v travo.
Marion .Vavasour je stala na balkonu svojega bu-duarja, naslonila svoje lakte na bronasto ograjo ter gledala proti strehi, moleči izza drevja za rožnimi vrtovi. Tam je jutranjo solnce obsevalo mrtveca, katerega usodno smrt je zakrivila. Toda dasi je to vedela, ji ni ne senca legla na čelo. Njene oči so se zmagoslavno lesketale; strašni dogodek ji je vendar vnovič dokazal, kako velika je njena moč. V nežnem, lepem bitju se je skrivala okrutnost pustinjske zveri.
Žarka dnevna luč jo je objela, stoječo med svojimi izvoljenimi cvetlicami, polnimi, dehtečimi rožami in odeto v dolgo, svetlo tkanino, razodevajočo njeno polno dražestno telo. Sanjavo je zrla predse. Tedaj se je nenadoma pokazala poleg nje senca.
Oklenila se je in radostni smehljaj ji je izginil z ustnic — groza ji je pobelila rožnata lica. Zagledala je
pred seboj moža, ki mu je lagala o svoji silni, večni ljubezni, in katerega je s svojimi zavratnimi božanji spravila na pot greha. Na prvi pogled je spoznala, da so se mu oči odprle.
Kakor besen pes je skočil nanjo, silovito popadel in skoraj zmečkal nežne ude, ki jih je pred kratkim Še pokrival z vročimi poljubi. Obličje mu je bilo prepadeno, oči krvavo podplute. Težke potne srage so mu stopile na čelo in s hripavim glasom je vpil: »Izdajalka — morilka! Daj mi življenje za življenje! Tako zahteva sveta kri!«
Njegov vroči dih jo je zapekel v obličje, njegove blazno plamteče oči so se zapičile v njene, da se je zgrozila in zavpila: »O, Bog! Ali naj umrjem! Ali mo misliš umoriti, Farnmor?«
»Da, da,« je izustil in njegov glas je zvenel skoraj zmagoslavno, »Umrla boš, če je mogoče, da vragi umroU
Vedno močneje jo je oklepal; skoraj jo je zadušil, vlekel jo je za lase in ni poslušal njenega prestrašenega moledovanja, naj se je usmili. Smrtni strah jo je prevzel, ko je spoznala, da je v oblasti blazneža; oči so se ji zameglile, v ušesih ji je brnelo, bližal se ji je konec in to od njegove roke! Kaj ji je pomagalo klicanje in vpitje; nihče je ni slišal iz oddaljene sobe, katere vrata so bila zastrta s težkimi zastori iz pliša.
Nenadoma pa jo je pahnil šiloma od sebe, ko je s pojemajočim pogledom dvignila k njemu oči. Ta pogled ga je spomnil na pogled prijateljev, ko je umirajoči dvignil oči k njemu. Zato je pahnil od sebe nežno, slabotno žensko.
»Umreti bi ne bila kazen zate — ne — živela boš in trpela — čuješ?«
Pustil jo je ležati, kamor jo je pahnil in se opotekajoč splazil iz senčnate sobe v žarečo solnčno luč. Vse v njem je kipelo od razburjenja.
Marion ni nikomur povedala, kaj se ji je zgodilo v tej usodni uri. Ko jo je pahnil od sebe, je nezavestna obležala na tleh. Služabnice, ki so jo našle v tistem položaju, so mislile, da je padla v omedlevico, ona pa jih je pustila v tej veri. In ko je popoldne v svili in čipkah sedela na divanu s črno obrobljenimi očmi in bledim obličjem, je bila videti še bolj ljubka. Vojvoda in mon-signor Villaflor, ki ju je povabila v svoj buduar, sta si dejala, da ni bilo še nikoli tako očarujoča kakor to jutro, Bila sta overjena, da je potrta zaradi grozne vesti, ki je prispela iz gozda.
»Saj veste, Cecil Farnmor je umoril svojega prijatelja zaradi mene, tako govore ljudje. Ali ni to strašno
—	grozno! To mi je vzburkalo vse živčevje,« je. pristavila in se s hlinjenim strahom stresla. »Strašna reč — prosim vas, gospoda, ne govorimo več o tem, rotim vas.«
Pri tem je vzdihnila, zastokala iu mešala čokolado, gladila svilnato dlako svojega sobnega psička ter vprašala o umetniški vrednosti najnovejših leposlovnih izda n j.v Vojvoda in monsignor pa sta se veselila, da se je z do? godkom v gozdiču zaključila ljubezen med lepo markizo in lordom Cecilom, o kateri je ves Pariz govoril. Ta prelom je nudil prosto polje novim zavojevalcem.
Stran 4
03307»
JUGOSLOVAN
Torek, 31. marca 1931.
... in ostale naše cenjene inserente opozarjamo, da izide velikonočna številka »J U G O SLOV A N A« že
4. aprila zjutraj.
Smatramo za nepotrebno posebno na-glašati. da izide velikonočna številka »Jugoslovana« v mnogo večji nakladi kot običajne nedeljske številke ter da smo že do danes prejeli od večine naših prodajalcev z dežele in mest večja naročila za to številko.
Želimo, da s to veliko naklado ustrežemo Vašemu podjetju in njegovemu napredku. Zato Vas vljudno prosimo, da nam oglase pravočasno dostavite, ker v reklami razim velike naklade odločuje tudi lepo mesto, na katerem je oglas postavljen.
Oglase za to številko bomo sprejemali
do 3. aprila do 11. ure
na podlagi cenika.
Oglasom pa, ki nam bodo dostavljeni po tej uri, a najkasneje do 14. ure istega dne. smo primorani povišati ceno za 20%.
Uprava.
Slovesna izročitev odlikovanj
Begunj e pri Cerknici 30. marca.
Hi še preteklo 14 dni, kar nas je obiskal g. weski načelnik <lr. Tekovčič, da se je informirali o gospodarskih in kulturnih pri likali lutoj-•';ri(je Občine. Sedaj pa je prišel, da odlikuje v imenu Nj. Vel. kralja našega g. župana Antona ‘•ledena kot, vnetega narodnega borca z redom Jugoslovanske krone V. stopnje.
Poleg lega pa je g. župan te dni prejel ludd red Sv. Save V. reda. Z veseljem se pridružimo 'esiitkam in želimo g. županu še veliko uspe-.iov!
S srebrno kolajno za državljanske zasluge je •vi 1 odlikovan tuda županov namestnik g. Franc Debevec. Čestitamo!
Rdeči peieEin
Mokronog, 29. marca.
V noti med 24. in 25. marcom je zakikirikal rdeči petelin na strehi hiše mladega, umnega gospodarja Janeza Grabnarja tam iz Mirne vasi pri Trebelnem in iz najmirnejšega spanja pravičnega zbudil družinico. Prasketanje ognja nad stropom jih je jedva zdramilo iz spanja in otelo grozne smrti v plamenu. Skozi okno je družinica z njihovim najmlajšim članom dojenčkom odnesla le golo življenje.
Medtem ko je rdeči petelin uničeval zgrajeno renovirano gnezdo, je žgal in zažigal oglje in kope tam daleč od svoje domačije delovni Janez, tam v šentjanških gozdovih. In ko se je vrnil, je našel le pogorišče. Gospodar Janez je bil deloma zavarovan.
Ge I#e
* Prihod konzula g. Ševčika. Ljubljanski češkoslovaški konzul g. iinž. Ševčik se je včeraj uopoldan z bralni vlakom pripeljal iz Ptuja v Celje, kjer so ga pričakovali člani JČLige. G. Konzul si je popoldan ogledal mesto in oko--ioo, zvečer pa se je vršil sestanek JČLige, na catorega so bili povabljeni, tudi predstavniki ffblastev.
* Odlikovanja. Danes bo okoliški župan g. Mihelčič ob 9. v občinski dvorani izročil odlikovanja večjemu številu gospodov iz okoliške ob-%ie. Odlikovani so z redom sv. Save V. stopnje g. p. Prah Limus, provincijal kapucinskega ■eda;_ g. p. Pohar Alojzij, superijor samostana azariistov; g. stavbenik Goilogranc Konrad iz j aberija; g. Faza rine Anton, bivši dolgoletni župan okoliške občine in posestnik na Ostrože-tem; g. stavbenik Kukovec Jurij iz Lave; z lato kolajno za državne zasluge so odlikovani •{. Strenčan Juirij, posestnik iz Lave; g. Košič 'Maž, preddelavec v kemični tovarni in posest-iik v Zavodni; g. Glinšek Ivan, posestnik na >p. Hudinji. Čestitamo I
* Klub slovenskih kolesarjev v Celju je imel pretekli četrtek svoj občni zbor, na katerem .« M izvoljen sledeči odbor: predsednik Faijs Mirko, podpred. Faims Drago, tajnik Vučko Edo, »lagajnilk Kramar Joško, odborniki Šurner, 'velber, Aman. Klub bo priredil 14. junija ve-iko zvezdno dirko ter kolesarski dan v Celju.
* Smrtna kosa. V soboto je v svoji hiši na :(r«lja Petra cesti umrl pekovski mojster in !mestnik- g. Achleitner Josip v starosti 75 let; ■»okopali so ga včeraj popoldne na mestnem '»okopališču. — Kovaškemu mojstru g. Greglu ■ta Ljubi,jamski cesti je v Beogradu umrla 33-etna hčerka Adela, ki je bila tam poročena z uorna,riškim častnikom; pokopali jo bodo v * 'elju.	'
* Najdbe. V nedeljo so bili v Zavodnji naj-leni Metine in vrednostni papirji na ime Šket lakoto. — V mestu je bila najdena moška pa-■,ca-, ~ ^a prijavnem uradu je neka ženska Hizabila očala. Vse se dobi na policiji.
* Popisni odbori za mesto in okolico. Občinski popisni odbor za mesto Celje je sestavljen iz sledečih gg.: predsednik mestni načelnik dr. Ooričam Alojzij, namestnik magistralni ravna-'f-tj Šubic Ivo, (ilani ravnateljstva Brinar Josip, ■trot. Cestnik Anton, sodni nadsvetnik dr. Kran-"iič, prof. Mastnak Martin,, prof. Mravljak Franc, upravitelj Svetek Franc. Za okoliško občino .je ooposni odbor sestavljen iz teh gg.: predsednik itipam Mihelčič Alojzij, namestmik Strenčan Jurij, člani dr. Laznik Karol, Hrastnik Valentin, ».evstik Miloš, Kranjc Franjo, Kukovec Jurij.
HUMANIK
NUDIMO ZA POMLAD
MODNI ČEVLJI 2A DAMI
OTROŠKI ČEVLJI, LAK ALI RJAVI OD D.75.-MOŠKI POLCEVLJI, ČRNI ALI RJAVI OD D. 165.-NOCAVICE V VSEH MODNIH BARVAH
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1 a — CELJE, Aleksandrova cesta 1 MARIBOR, Gosposka uJfca 17
Jz Dravsfec baacvine
C EN J KM NA KOČNIKI!
Današnji številki smo priložili poštno čekovne položnice in Vas uljudno prosimo, da se jih v prvih dneh meseca po-služite za plačilo naročnine.
Posebno opozarjamo vse one cen j. naročnike, ki so s plačilom naročnine v zaostanku, da jo najkasneje do 10. aprila t. L poravnajo, ker v nasprotnem slučaju bomo neljubo primorani jim ustavili dostavljanje lista.	Uprava.
d Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu sprejme s 15. majem 1931 20 učencev v pripravljalni gospodarski tečaj. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo.
d Trošarino na umetne brezalkoholne pijače.
Kraljevska banska imrava razglaša: Po odobre-nju ministra financ se prične s 1. aprilom 1931 pobirati v Dravski banovini banovinska tr'Otrina na umetne brezalkoholne pijače, ki znaša Din 1.— od vsake steklenice pod 1 litrom vsebine, pri večjih steklenicah pa Din P— od vsakega začetega litra vsebine. Naravne mineralne vode in brezalkoholne pijače, napravljene brez dodafkovkemikalij, so le trošarine proste. Glede pobiranja te trošarine se odreja začasno sledeče: V Ljubljani pobira to trošarino mestni dohodarstveni urad skupno z mestno užitnino. V krajih izven Ljubljane jo pobirajo oddelki finančne kontrole in sicer v prvi vrsti pri producentih (proizvajalcih) brezalkoholnih pijač. Leti so dolžni voditi od 1. aprila t. 1. dalje točen mesečni register o proizvodnji in prodaji brezalkoholnih pijač. Register se mora voditi v treh izvodih s kopiranjem. Koncem meseca ga je zaključiti in najkasneje do 8. dno prihodnjega meseca predložiti pristojnemu oddelku finančne kontrole ter hkratu plačati odgovarjajočo trošarino s poštno položnico na račun kraljevske banske uprave. Prodajalci in gostilničarji, ki nabavljajo brezalkoholne pijače izven Dravske banovine, so dolžni vsak prejem v 24 urah prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole in obenem plačati trošarino na čekovni račun kraljevske banske uprave. Vsako nasprotno postopanje od strani producentov in prodajalcev in gostilničarjev, ki ima namen prikrivati ali izbe-gavati plačilo te trošarine, se bo strogo kaznovalo. Vzorec registra kakor tudi vse ostale informacije dobijo interesenti pri pristojnem oddelku finančne kontrole.
d Premestitve poštno brzojavnih uradnikov. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izvršeno več premestitev poštno-brzojavnili uradnikov. Med drugimi so premeščeni, na pošto Gornja Radgona za upravnika Pavle Krulej poštni uradnik v Zidanem mostu; na pošto Ljubljana I. Emilija Gašparin, uradnica na pošti na Viču; in Ante Kalokira, poštni uradnik v Ljubljani II. na pošto Ribnica na Dolenjskem Marija Globočnik, uradnica na pošti Ljubljana I.; na pošto Trbovlje Terezija Pavkov, uradnica v Podčetrtku. V Dravsko direkcijo pošte in brzojava v Ljubljani Fr. Lcpan, uradnik vardarske direkcije pošte in brzojava v Skoplju; na pošto Bled II. Ljudmila Polšak, uradnica pošte Ljubljana I.; na pošto Velike Lašče Josipina Glažar, uradnica pošte Maribor; na pošto Vič Maca Kocijančič, uradnica pošte Ljubljana; na pošto Zagreb II. Aha-cij Vončina, uradnik pošte Ljubljana I.; na pošto Jesenice na Gorenjskeni Anton Koren, manipulant pošte v Valjevu; na pošto Kranjska gora Hilda Čok, uradnica pošte Jesenice na Gorenjskem; na pošto Kranj Mara Dular, uradnica pošte Novo mesto; na pošto Ljubljana L Marija Kunst, uradnica pošte Maribor I, Justina Marušič, uradnica pošte Kranj, Kristijan Jeglič, uradnik pošte Maribor II., in L. Prah pri telefonu pošte Škofja Loka; na pošto Ljubljana III. Ladislav Mikaš- manipulantka pošte Ljubljana I.; na pošlo Maribor I. Milan Perše, manipulant pošte Gornja Radgona; na pošto Maribor II. Josip Rupnik, uradnik pošte Ljubljana I; na pošto Murska Sobota Avguština Juh, manipulantka pošte Ljubljana; na pošlo Novo mesto Marija Kos, uradnica pošte Kranjska gora; na pošto Rimske Toplice Marija Perič, uradnica pošte Ljubljana L; in na pošto Škofja Loka Ivan Peternel, uradnik pošte Bled.
d Korošica o Veliki noči. Kakor je zimskošportni odsek SPD v Celju že javil, bo Kocbekov dom na Korošici poskusno oskrbovan >.a velikonočne p’,:>"■■■'’■■■ Dom bo odprt v sredo 1-aprila, oskrbo , od petka 3. aprila naprej do najmanje 8 dni po praznikih.
d Obrtniki in trgovci! Dnevno se priglaša pri krajevnem odboru društva Rdeči križ v Gušta-nju mladina, ki si želi učiti razne obrti. Prosimo gornje, ako sc zanimajo za mladino mežiške doline, da se javijo pri krajevnem odboru društva Rdeči križ v Guštanju, ki jim bo priskrbel primernega naraščajnika ali naralčajnice za katerokoli obrt. Upoštevati je pa treba, da
se to mladino nabira le iz ubožnih slojev, to je iz delavskih in bajtarskih družin in niso zmožni plačevati kake učnine. — Krajevni odbor društva Rdeči križ Guštanj.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrob-
Ijeno perilo v najlepšo izvršitev.	398-1
d Odšel je neznano kam 10. marca Darko Hering, učenec 8. razreda osnovne šole v Zagorju. Oblečen je v črno žametasto obleko, sivo suknjo in sivo čepico. Pri sebi ima rjavo aktovko s Šolskimi knjigami. Kdor bi ga videl, se naproša, da to nemudoma sporoči staršem proti nagradi, telefonično do pošte Zagorje ob Savi, ali ga sam pripelje, fantu pa pove, da se lahko brez strahu vrne. Odšel je v smeri Zidani most in dalje. — Franjo Hering, Zagorje ob Savi.
Sadjarji! Zahtevajte vedno le originalni ARBORIN, znamko, ki je zakonito zaščitena. — »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. 902
d Vremensko poročilo. Barometer je kazal včeraj v Ljubljani 770-9, termometer —13, relativna vlaga 68%, smer vetra NW, jasno. V Mariboru je kazal barometer 793, termometer —3-2, relativna vlaga 80H, smer vetra NW, oblačnost 8. Po državi je bilo večinoma jasno, pihal je - sovernik. Mirno je bilo v Sarajevu in na Rabu. Najnižja temperatura je bila v Ljubljani—2'6, v Mariboru —3'4, v Mostaru 2*1, v Zagrebu —23, v Beogradu —4'2, v Sarajevu —5-8, v Skoplju —2-4, v Kumboru 2'2, v Splitu 1-8, *■" Rabu in na Visu 0. Vsa opazovanja ob 7. uri.
Torek 31. marca 1931: Amos. Pravoslavni, 18. marca: Kirilo.
Nočno službo imata lekarni Sušni k na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
*
® Slovo dobrovoljcev od polkovnika Nediča. Pri Činkoletu so se v soboto zvečer poslovili naši dobrovoljci od polkovnika Nediča, ki je bil na lastno prošnjo upokojen po 40 letnem službovanju. V kratkih prisrčnih govorih so se poslovili od. g. polkovnika prof. dr. Turk, predsednik dobroveljske organizacije Lorger, pater dr. Aljančič, Lovšin in Gmajnar. Polkovnik Nedič se je ginjen zahvalil za prisrčne besede. Poslovilnega večera se je udeležil tudi ban dr. Marušič.
Ki Predavanje dr. Vilfana v Slavističnem klubu. V nedeljo dopoldne je imel dr. Josip Vilfan, bivši poslanec v rimskem parlamentu in večkratni predsednik mednarodnih manjšinskih kongresov v Filharmonični dvorani predavanje o narodnostnih problemih Evrope. Obisk je bil naravnost rekorden. Ko se je dr. Vilfan pojavil na odru, ga je občinstvo pozdravilo z navdušenim ploskanjem. Dr. Vilfanovo predavanje je bilo zgolj informativno, ker je predavatelj po njegovem lastnem poudarjanju hotel dati samo nekoliko gradiva o problemu, ki je danes eden najbolj perečih.
M Sokol javlja svojemu članstvu, da je preminul zvest član in podpornik br. Peter Šte-pic, čigar pogreb bo v torek ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti v Spodnji šiški. Obenem vabi uprava članstvo, da blagega pokojnika spremi na njegovi zadnji poti v čim večjem številu. Obleka civilna z znakom. Zdravo! — Uprava.
IS Z občnega zbora grafičnega delavstva. V nedeljo se je vršil v dvorani Delavske zbornice lepo obiskan občni zbor grafičnega delavstva. Iz poročila upravnega odbora, ki ga je podal g. Kunc, je bilo razvidno, da znaša proračun organizacije okoli 2 milijona dinarjev, od tega okoli pol milijona za podpore onemoglim in dela nezmožni ni članom. Za brezposelne podpore pa nad 100.000 Din. Že te številke kažejo, da je organizacija grafičnega delavstva najmočnejša delavska organizacija v banovini. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: za predsednika g. Krašovic, za tajnika in blagajnika upravnega odbora pa g. Josip Horvat. Za predsednika tarifne komisije je bil izvoljen g. Bitenc, za tajnika g. Kosem. V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni gg. Brajnik, Smrdel in Lapornik.
H Občni zbor Društva skrb za mladino. Preteklo soboto zvečer se je vršil na Taboru občni zbor Društvo za mladino. Delovanje društva v preteklem letu je bilo zelo uspešno. Na letovanje je bilo poslanih 20 otrok. Pri božičnici je bilo obdarovanih nad 100 otrok. Društvo je kupilo v Bohinju krasno parcelo ob jezeru, kjer zgradi okrevališče za bolehno deco. Enako par-
celo ima društvo tudi na otoku Krku poleg Aleksandrovega, kjer namerava zgradili dom za počitniike kolonije. Kr. banska uprava je darovala društvu 10.000 Din podpore, mestno načelstvo pa 1000 Din. Izdatna pomoč društva je bilo volilo g. Pichovskega v znesku 30.000 dinarjev. — Pri volitvah je bi) izvoljen stari odbor.
■ Občni zbor Umetniške matice. Na občnem zboru Umetniške matice je bilo sklenjeno, da priredi društvo za člane, ki plačajo vsaj do konca maja članarino, žrebanje z lepimi darili. Darila so krasne slike (originale), kipi, keramika, grafične ntape itd. Društvo je imelo lani 1234 članov. Dohodkov je imelo 47.158 Din, izdatkov pa 46.773 Din. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor, v katerem so predsednik inž. arh. Domicijan Serajnik, podpredsednik Nande Vidmar, tajnik Tone Seliškar, blagajnik Tine Kos, odborniki dr. Hugo Baumgartcn, Drago Vidmar, Franc Stiplovšek in ‘dr. Celestin Jelenc.
■ Državni konservatorij v Ljubljani. Danes v torek 31. ob 6. uri zivečer bo v Filharmonični dvorani VII. interna produkcija gojencev drž. konservatorija. Nastopijo sledeči gojenci: iz šole prof. šlaisa: Komorni kvartet, ki ga tvorijo gg. Pfeifer Leon, Stanič Franjo, Šušteršič Vinko, Bajde Oton, nadalje Ornik Francka in Šušteršič Vinko. Iz šole ge. prof. Wiistanghaus-nove; Korenčan Štefanija, Burger Drago. Iz šole prof. šesta: Kristan Anica in Franko Otokar, iz šole ge. prof. Foedranpergove: Krmpo-tiič Ivica. Na klavirju spremljajo: G al 1 ati a Rein-hold in Šivic Pavel, na violino pa Pfeifer Leon. Vstop prost. Natančen spored se more dobiti pil vstopu v dvorano za ceno 2 Dan.
■ Koncert Pavle in Majde Lovšetove. Kakor že javljeno, ponovi ga. Pavla Lovšetova z vsemi svojimi sodelovale! Majdo Lovšetovo, Marjanom Lipovškom in Leonom Pfeiferjem koncert 8. aprila t. I. ob 20. uri v Filharmonični dvorani.
H Kemična pralnica in barvarna »Ideal«. Kongresni trg 3 se priporoča cen,j. občinstvu ?,a naročila, katera izvršuje strokovno najvestnej-še. Glej današnji inserat.	933/a
■ Kako obrežemo sadno drevje bo razložil višji sadj. nadz. v p. g. M. Humek vsem, ki se za to zanimajo, v svojem predavanju v sredo 1. aprila ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Podružnica SVD vabi vse ljubljanske sadjarje k predavanju.
H Jutri bo gostoval v naši operi v »Tosck znani pevec g. Marij Šimenc, odlični tenorist, ki se je pravkar vrnil z enomesečnega študijskega dopusta iz Berlina, partijo Cavaradossija prišteva med svoje najboljše in najuspelejše.
El »Snegurlca«, opera ruskega komponista
Rimuki-Korzak.avci, jo kloov »uaUo ^luubono li-
(erature. Premijera tega melodijoznega opernega dela bo na Veliko nedeljo. Naslovno partijo bo pela gospa Zlata Gjungjevac-Gavella, ki je dosegla s to kreacijo v Zagrebu že velike uspehe. Kasneje bo pela izmenoma to partijo tudi gospa Ribičeva. Opero študirata gg. dirigent Neffat in režiser Primožič. Plesne točke, ki jih bo izvajal ambicijozni baletni zbor, je naštudiral baletni mojster g. Golovin. Inscenacija bo napravljena po načrtih g. Uljaniščeva, deloma novi kostumi pa pod vodstvom višjega garderoberja g. Pollaka.
H Mestna ženska Ciril Metodova podružnica v Ljubljani priredi dan bonbončkov dne 11. in 12. aprila t. 1.
E Nesrečo izkoristil. Letošnjo spomlad je zopet nastopila sezona za »kolesarje« in so tatovi s polno paro zastavili svoj dobičkanosni poklic. Nobeno kolo ni varno, če ga le za trenotek pustiš brez varstva. Te dni opoldne se je na kolesu v Metelkovi ulici ponesrečil 23 letni Janez Brank iz -Polja pri Vodicah. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. Njegovo kolo je pa med tem pograbil neznan mladenič in z njim izginil. Policija poizveduje sedaj po uzmoviču in po Brankovem kolesu.
S Nesreče. V ljubljansko bolnico so se prišli zdravit 3 ponesrečenci: 55-letni cerkovnik Aleš Mali Iz Šmartnega pri Kranju je gnal kravo na vodo. Imel jo je privezano na vrv ovito okoli leve roke. Iz neznanega vzroka se je krava splašila. Ker je imel Mali vrv tako zelo ovito okoli roke, da je ni mogel izpustiti, mu jo krava odtrgala palec lepe r ke. 24-letni mUar-skj pomočnik Julij Mlakar, stanujoč v Idrijski ulici 11 se je pri delu v pražarni žita na Viču usekal s sekiro v levo roko. 5-letnega sina sprevodnika drž. žel. Hinka Karla je v Vodmatski ulici podrl na Ila neznan kolesar in ga težko poškodoval.
DNEVNO 5VEŽE PRAŽENA
KAVA
[l^ubl^an ^
-VODNIKOV TRG ST. S
S
Torek, ,!1. marca J9J31.
«n	MM	iMMiHnHB
JUGOSLOVAN
Stran 5
KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE:
700.000ZAVITKOV ELIDASHAMPOO
PRODAN IH V ZADNJ E M LETU!
Te številke potrjujejo ne-prekosljive odlike Elida Shampoo-na.
a neaomnie /as
O
2frfcZZ?£&OZ!’
in Oglasi za Veliko iiof. Vse trgovce, obrtnike in druge podjetnike opozarjamo na zelo povečano velikonočno številko ^-Jugoslovana«. Ker bo natisnjena v veliki nakladi, bo najprimernejša za oglaševanje. Oglase sprejema naša mariborska uprava na Aleksandrovi e. št. 24, telefon 2960 do četrtka, 2. aprila opoldne.
m Visoko odlikovanje. Te dni je bil tukajšnji dobrovoljec, trgovec g. liado Lenard odlikovan z visokim romunskim redom Serviciul credencios I. stopnje. Odlikovanje mu je bilo podeljeno kot priznanje za dobrovoljsko delovanje v svetovni vojni. Naše iskrene čestitke!
m Prihodnji uradni dan komisarja za agrarne operacije II. v Mariboru (sresko načelstvo) bo izjemoma v soboto 11. aprila t. 1., namesto na Veliko soboto.
m Važno za dobrovoljce! Vsi oni jugoslo vanski dobrovoljci, ki so svoječasno zamudili rok za vlaganje prošenj za novo dobrovoljsko uverenje in so vsled tega izgubili pravico na priznanje dobroveljskega svojstva in na zemljo, naj se v lastnem interesu nemudoma prijavijo na naslov: Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovoljaca v Mariboru.
m Voznik povozil otroka. V soboto popoldne je hlapec posestnika Hajka Dimnika iz št. Janža na Dravskem polju, 29-letni Franjo Ribič v Jezdarski ulici zavozil z dvovprežnim vozom v gručo otrok in pri tem povozil triletnega Karl-čka Perterlica. Otroka so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo nad kolenom.
in Dijaški koncert. Danes, v torek ob 16. uri priredi Glasbeno društvo na klasični gimnaziji v Mariboru velik koncert, na katerem nastopijo dijaški orkester, mešani zbor in solisti. Vabljeni so vsi prijatelji glasbe in mladine.
m Smrt ugledne žene. V nedeljo je po daljšem bolehanju umrla v Studenicah 58 letna posestnica in gostilničarka ga. Jera VVretzlova, rojena Drevenškova, tašča mariborskega višjega agrarnega svetnika g. Jana Osojnika. Pokojnica je bila ugledna žena in vzorna mati. Pogreb bo jutri dne 1. aprila dopoldne iz hiše žalosti v Studenicah na pokopališče k Sv. Luciji. Pokojnici blag spomin, preostalim pa naše najgloblje sožalje!
m Iz gledališča. Danes, v torek zvečer se bo prvič ponovil Reharjev misterij »Učlovečenje«, ki je pri premieri v soboto napolnil gledališče do zadnjega kota. Na velikonočno nedeljo bo premiera velike Kalmanove operete »Cirkuška princesa«, ki ho po inscenaciji, splošni o-premi in izvedbi prekosila vse letošnje glasbene prireditve. Za prihodnji teden pa pripravlja drama Antoineovo igro »Leseni konji«.
ni Sprejem gojencev v podčastniško šolo. In-žeuerska podčastniška šola v Mariboru sprejme iz meščanstva 150 mladeničev gojencev. Prošnje se morajo vložiti najkasneje do 15. septembra t. 1. Pogoji se izvejo pri vojaškem uradu na Slomškovem trgu, št. 11.
m Za brezposelne. Borza dela v Mariboru išče lu,ino 20 viničarjev fn pristnvnikov (ma-
jerjev), krojača, 2 vrtnarja, 3 žagarje, ključavničarja, dimnikarja, mizarja, kovinoslikarja, več vajencev vrtnarske, krojaške, mizarske, natakarske obrti, dalje eno vzgojiteljico, ki zna francosko ter 15 delavk za nasade sladkorne pese v Beogradu.
m Nova turška kavarna. V Vojašniški ulici je gostilničar Tone Gregoretič otvoril novo turško kavarno.
m Zborovanje trgovskega gremija. V soboto ivečer je imel Trgovski gremij v Mariboru v hotelu »Orel« svoj letošnji občni zbor, katerega je vodil poslevodeči podnačelnik g. Vilko Berdajs. Tajniško poročilo je podal g. Zidanšek, ki je navedel, da ima gremij 677 članov, 490 pomočnikov in 154 vajencev ter praktikantov. Trgovskih obratov je v Mariboru 703, na novo je bilo izdanih 124 obrtnih dovolil. Premoženje gremija znaša 478.704 Din, premoženje Trgovske samopomoči 63.830 Din, bolniškega društva pa 120.630 Din. Po poročilih je nastala zelo burna debata, tako da se volitev novega načelstva ni mogla izvršiti in se je občni zbor brez rezultata zaključil in od godil.
m Ribarsko društvo. V nedeljo dopoldne je bil pri »Orlu« redni občni zbor Ribarskega društva pod vodstvom predsednika dr. V. Cotiča. Društvo ima 200 rednih in 131 podpornih
po
zvezcii vcčciPMicž
31.
Prijatelja sta vstopila in neznana gospodarica ju je lepo in udobno posadila na mah, sedla še sama in pričela znova zvedavo klepetati. Joj, kako hudo je bilo Dušanu in Danici, da je nista razumela! Skušala sta ji to tudi dopovedati a tedaj je kuščarica zijala. Ni razumela njune človeške govorice, pokazala sta ji razne stvari, tako ogledalo, električno svetiljko in kuščarica se je vsemu silovito čudila.
članov. Dohodkov je lani imelo 115.27073, izdatkov pa 55.544'47 Din. Sedanje stanje blagajne je 59.726 Din. Vališč ima sedaj 22 s kapaciteto 60.000 do 100 tisoč iker. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se postavi pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju ribarski zavod za dvig ribarstva. V novi odbor so bili pod predsedstvom prof. Cotiča izvoljeni skoraj izključno le dosedanji člani.
ni Prometna zveza. Na Koroški cesti je v svojih društvenih prostorih zborovala v nedeljo Prometna zveza. Občnemu zboru so prisostvovali tudi člani okoliških železniških postaj ter predsednik ljubljanske centrale g. Vajda, podpredsednik Mašič in tajnik Cimperman. Vodil ga je predsednik Wurzinger. Pri volitvi je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor.
m čiščenje mesta. Mestno načelstvo javlja, da se bo dne 3. ap.ila pričelo nočno pometanje cest, ulic in trgov. Hišni posestniki in njih namestniki se pozivajo, da temeljito očistijo hodnike in pešpoti '.ed hišami in vrtovi, in sicer tudi v nočnem času. Isto velja za čiščenje trgovskih 'u drugih lokalov. Smeti se morajo spraviti v smetišča hiš, ne pa na cesto ali v kanale. Branjevci in tudi vsi meščani sploh se pozivajo, da ne odmetavajo papirja itd. po ulicah in trgih in da povsod pazijo na snago. Vsi prestopki se bodo kaznovali.
m Nepreviden kolesar. V nedeljo popoldne je neki kolesar na Pobrežki cesli povozil 50 letno posestnico Rozalijo Arnejčevo, ki je dobila pri tem večje poškodbe na glavi.
m Zastrupljenje s plinom. S plinom se je po nesreči zastrupila včeraj na Cesti na Brezje Antonija Božičeva. Odpeljali so jo v bolnico, kjer je sedaj že izven nevarnosti.
m Splašeni konji. V soboto zvečer sta se na Kralja Petra trgu splašila konja, prevrnila s cementom naloženi voz, nek kmečki voz, ki se je zvrnil na 9-letnega ljudsko-šolskega učenca Josipa Korena in mu odprl levo nogo, ter še več kolesarjev in pasantov, nakar sta se sama spet pomirila in vrnila domov.
m Smrtna nesreča. V soboto zvečer je pri Sv. Juriju ob Ščavnici zagrabil usnjarski stroj
7-letnega Jožka Dermoto in ga zunanje in no-tranie težko poškodoval. Dečka so sicer takoj prepeljali v tukajšnjo bolnico, vendar pa mu ni več bilo mogoče pomoči. Tekom noči je umrl.
ni Nesreča v Hočah. V soboto je v nekem gozdu pri Hočah padlo podirajoče se drevo na 60-letnega delavca Jerneja Tenienta in mu strlo levo nogo. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico.
m Aretacija sleparskega potnika. V nedeljo je tukajšnja policija aretirala Alfreda Kresch-manna, 29-letnega trgovskega potnika iz Nebra v Nemčiji, katerega zasledujeta orožniški postaji v Gornji Radgoni in v Ljubnem zaradi goljufije. Kreschmann je nabiral fotografije za povečanje in zahteval tudi denar na račun, naročil pa ni izvršil. Poleg tega sta bila v nedeljo aretirana tudi Ivan K. radi nedostojnega vedenja in Avgust 15. radi potepuštva.
Smrtf veliLeiia olbisieš-sie«ga »aaroi Bie<§«s tSeSavca
Maribor, 30. marca.
V	soboto ponoči je pri Sv. Ani v Slovenskih goricah v 76. letu starosti umrl tamkajšnji veleposestnik g. Alojzij Senekovič, ki je pol stoletja kakor velikan branil našo narodno mejo na severnih obronkih Slovenskih goric in ob naši zeleni Muri. Težak je bil pritisk nemštva prod in med vojno. Pod njim se je, meja majala in kdo ve, če se ne hi tudi zrušila, ko ne bi bilo tedaj pokojnega Alojzija Senekoviča. Na vsem tem obmejnem slovenskem sektorju je bil on neporušljiv steber, pa tudi gospodarski in kulturni delavec. Kako silno se je udejstvoval tu še sedaj pred smrtjo, priča to, .da je bil načelnik tamkajšnje Kmetijske posojilnice, starosta Sokola, predsednik CMD, član Narodne odbrane cian gasilskega društva itd. Kljub temu je pokojni posečal le ljudsko šolo, se je sam izobrazil v človeka z obsežnim znanjem bi veliko Inteligenco. Zato je bil tudi vedno prvo-boritelj in vodnik obmejnih Slovencev pred in med vojno in še prav posebej ob prevratu, ko si je pridobil neminljivih -aslug.
Alojzij Senekovič je bolehal že skoro pol leta. K mu je pred tednom umrla žena, se je še sam odpravil na pot za njo. Pokopali so ga danes ob 18. uri na domačem pokopališču pri Sv. Ani in na poslednji poti ga je spremljala ogromna množica. Bodi velikemu tašemu obmejnemu delavcu ohranjen večen spomin!
Hsrzen	v	4r«gc»viiio
Zlikovci neopaženo odnesli za 35.000 Din ma-imfaktiiriicga blaga
Poljčane, 29. marca.
Kronika zadnjih časov beleži pri nas tu pa tam manjši vlom ali tatvino, o večjem vlomu pa do včeraj ni bilo čuti. V soboto zjutraj pa se je bliskovito raznesla vest, da se je izvršil v noči od petka na soboto v trgovino g. Ivaua Belcerja v Sp. Poljčanah drzen vlom, ki je moral biti dobro pripravljen, kajti tatvina se je v polni meri posrečila in je bil nelep posel opravljen popolnoma brez šuma.
Do sedaj še neznani zlikovci so vdrli v notranjost trgovine, ki se nahaja ob cesti na precej prometnem kraju, na ta način, da so spodnji del glavnih vrat odlomili; prišli so tako do nbtrajih vrat, kjer je znotraj tičal ključ. Na steklenih vratih so šipo toliko odstranili, da so lahko od znotraj zavrteli ključ ter tako prav komodno vstopili v trgovino. Tu so pobasali v svoje bisage okrog 8((i) m različnega manufakturama blaga, več ducatov moških in ženskih nogavic, svitrov in druge pletenine, dalje posteljne odeje, nahrbtnike, cigarete, znamke, dopisnice, klobuke in sploh vse, kar jim je prišlo v naglici pod roke, v skupni vrednosti 35.000 dinarjev. Ker tolike množine blaga niso mogli nesti, se domneva, da so imeli v bližini skrit kak voz ali celo avto.
Za storilci za enkrat še ni sledu, domneva pa se, da so^ tatvino izvršili neki krošnjarji. Omenjena noč je bila temna, kot nalašč za krajo.
Vlom so prvi opazili potniki, ki so se v zgodnjih jutranjih urah tod mimo peljali z avtobusom na vlak. Šofer je opozoril na to gospodarja, ki je obupan nad nočnim razdejanjem v njegovi trgovini takoj za teni obvestil naše orožuištvo, ki tatinsko tolpo vestno zasleduje.
Hude nesreče
Jesenice, 30. marca.
V soboto dopoldne se je v tukajšnjih tovarnah »Kranjske industrijske družbe ponesrečil nad 50 let star delavec Jože Frelih. Pri prelivanju raztaljenega železa je bruhnila iz posode goreča žlindra in slučaj je hotel, da je prišel ta trenutek mimo delavec Frelih, ki ga je plamen v hipu objel. Prisotni obratovodja g. inž. Konstantin Rebek ga je s svojo suknjo zagrnil in zadušil plamen, vendar je Frelih dobil težje opekline na hrbtni strani koša in pod rameni. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico Bratovske skladnice na Jesenicah, kjer mu je nudil prvo pomoč tovarniški zdravnik g. dr. V. Sclnvab.
Rajhenburg, 29. marca.
V soboto se je v senovskein rudniku težje ponesrečil Alojzij šoln, doma iz Armeza, občina Armeško pri Rajhenburgu. Kako je prišlo do nesreče, še ni točno ugotovljeno. Ponesrečenec je zadobil težje poškodbe na glavi. Prvo pomoč mu je nudil senovski zdravnik g. dr. Fran Benedičič, ki ga obvezal in ga oddal nato v domačo oskrbo.
Požar
V soboto 28. t. m. okrog 8. ure zvečer jo nenadoma izbruhnil požar na Malem Kamnu pri Rajhenburgu. Goreti je začela hiša g. Kozoleta, posestnika na Malem Kamnu. Zgorelo je vse, kar je bilo lesenega. Obstojala je pa razen tega večja nevarnost v tem, ker se nahajajo okrog hiše, ki so krite večinoma s slamo.
Na mesto požara je takoj odšla požarna hramba iz Senovega; njej se imajo prebivalci v največji meri zahvaliti, da ni prišlo še do hujše nesreče. Naj torej mi na tem priznalno omenimo požrtvovalnost tega društva. Tudi nas v Rajhenburgu je zbudila okrog 9. ure zvečer v soboto tromba, vsi so mislili, da gori v bližnjem Armeškem. Naši vrli gasilci so se takoj odpravili na pomoč, vendar so se vrnili, ker so dobili poročilo, da je nevarnost preprečena.
Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno. Nastala škoda je precejšnja. Lastnik pa je baje zavarovan za prav malenkosten znesek 25 Din.
Prevalje
Popravek. 1.) Ni res, da je občinski svetnik g. Ramor predlagal zaprositi banovinsko upravo, naj bi se na osnovni šoli na Prevaljah za vso Mežiško (dolino?) ustanovila vsporednica za duševno manj razvito mladino. — Nasprotno je res, da g. Ramor ni in niti ni kdaj bil član občinskega odbora prevaljskega in da kot tak podobnega predloga na občinski seji ni mogel staviti. — 2.) Dalje ni res, da je g. šolski upravitelj Dobovšek (Doberšek) omenjeni predlog zelo priporočal in da je zato bil soglasno sprejet. Res pa je, da g. Doberšek že od meseca maja 1926 dalje ni bil več član občinskega zastopa prevaljskega in torej omenjenega predloga kot tak ni mogel priporočati in da tudi kot šolski upravitelj takega predloga ni stavil, kakor je tudi res, da tak predlog ni nikdar bil sprejet. — 3.) Dalje ni res, da bi naj bila prva učite-
ljica, gospa Ramorjeva, že določena, ampak je res, da na občinskih sejah o tem sploh nikdar ni bilo niti govora. — 4.) Ravno tako so vse ostale trditve v predmetnem članku glede občinske seje od nrve do zadnje besede popol noma neresnične in tako neresne, da pač ni vredno dobesedno na nje odgovarjati. Res pa je, da občinski zastop prevaljski o omenjenih zadevah sploh ni nikdar razpravljal, še mauj pa sklepal. — Župan: Lahovnik.
Vazna občinska seja. Na članek, ki smo ga priobčili pod gornjim naslovom v naši številki 71 z dne 27. marca t. 1., smo prejeli od prizadete strani sledeči popravek: 1.) v članku navedene vesti so neresnične ter niso bile nikdar predmet kake občinske seje; 2) tukajšnji premogovnik ni last grofa Ilenckel, temveč je last Ilirske rudarske družbe z o. z. Grof Ilenckel v Wolfsbergu tudi ni družabnik te družbe, temveč je družabnik grof Lazy Henckel-Donnersmarck v Naklem na Poljskem; 3) v vodstvu premogovnika niso nameravane kake iz-premembe. Premestitve uslužbencev v inozemstvo že radi tega ne pridejo vpoštev, ker so vsi uslužbenci podjetja Slovenci z izjemo družabnika, ki živi že skoraj polnih 25 let v Sloveniji; 4) ob prevratu se ni nihče od uslužbencev premogovnika Prevalje, bodi si Nemec ali Slovenec, udeležil kakoršnekoli odpora proti jugoslovanski državi. — Ilirska rudarska zveza z. o. z.
*
Izjavljamo, da gosp. Franjo Spetič, ki je naš stalni dopisnik za Prevalje, ni pisec vesti »o važni občinski seji«, ki je bila podla mistifl-kacija, in da g. Spetič s tem mistifikatorjem ni v nobeni zvezi.	Uredništvo.
Sneg v Prekmurju
Sneg je močno začel naletavati v nedeljo 29. t. m. in je pobelil ceste in hiše. Imeli smo nekaj časa prav lepo vreme, ali na mah se je izpremenilo. V nedeljo zjutraj je začelo najprej močno deževati, za tem pa je začel padati sneg kakor sredi zime. Ko je sneg ponehal, pa je zapihal mrzel in močan veter, da je človeka prepihal do kosti.
Šoštanj
Popisni odbor in popisovalci. Predsednik obč. popisovalnega odbora za mesto šoštunj je notar Anton Kraigher. Popisovalci pa so: ravn. mešč. šole Hribernik Franjo, viš. sod. ofic. Siiuerl Josip, učitelj Vreže Jurče, učitelj mešč. šole Teuerschuh Fr., vpok, davč. kontr. Verze-gnasi T. iu nameščenec tovarne Woschnagg Gobec Hinko. Tudi za Šoštanj veljajo razmotriva-nja v nedeljskem »Jugoslovanu« pod naslovom: Notranja osamosvojitev in ljudsko štetje.
Imenovanje. Notarski kandidat pri notarju Antonu Kraigherju Alojz Ferlan je imenovan za sodnega pripravnika pri okrožnem sodišču v Vranji v Srbiji. Dramski odsek Sokola izgubi ž njim svojega predsednika, pevski odsek najboljšega tenorista, družba pa prijetnega družabnika in tovariša. Sokol mu v torek zvečer priredi v Sok. domu odhodnico. Želimo mu vse najboljše na novem mestu!
^jinrtna kosa. Železniškemu uradniku g. Iio-rffu Ivanu je nenadoma preminula štirimesečna hčerkica edinka Lidija. Pokopali so jo ob veliki udeležbi s stariši sočustvujočih v nedeljo popoldne. Težko prizadetim starišein naše sožalje I
isir/aiar/a;
Damski troter - čevlji, udobna ob lika v lepih kombinacijah. Din 225 -.
Ženski pumps - čevlji, najmodernejše barve s pravo kuščarjevo kožo. Priljubljeni modeli.
Din 225--.
Ženski pumps-čevlji, v laku in v barvah zelo okusni.
Din 195—.
Ženski čevlji na zaponko v vseh modnih barvah. Krasni modeli, elegantna peta.
Od Din 165'— naprej.
Moški polčevlji v Original-
8Goodycar-Welt izdelavi. Za ele gantnega gospoda.
Din 245’—.
agarr«rxrzx
Moški polčevlji v Original-Goodyear-Welt izdelavi. — Rjavi boks v svetlih in temnih barvah. Din 245’—.
polčevlji, moderni, udobni iu poceni.
[-boks . . . Din lfia'—. l-boks . . . Din 195—.
Otroški čevlji, praktični, higijen sko neoporečni.
Od Din 45-— naprej.
Izvolite nas obiskati v prodajnih lokalih v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, nc da bi bili primorani nakupiti.
CEVUE!
Bogata izbira, najnovejši modeli, najdovršenejša tehnična izdelava.
Oglaluji
zavod 46"25, Dunav-Sava-Adria 14"90, Prioritete 88‘20, Trbovlje 8775, Leykani 3-20.
Žitna Ir/.išrn
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa.
Novi Sad, 30. marca. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 12 vagonov, oves 1 vagon, koruza 19 vagonov, moka 4 vagoni, otrobi t vagon. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 30. marca. Tendenca: prijazna. Promet: miren. Pšenica : maj 16'—16-12 (1608—1009). - Rž: maj 12-10-12-30 (12-30 do 12-31). — Koruza: maj 12'60—12-62 (12*60
Zahvala.
Tem potom izrekam »Merkurju«, društvu trg. in priv. nameščencev Jugoslavije v Zagrebu, podružnici v Maribor«, najlepšo zahvalo za izplačilo izredne podpore po smrti mojega soproga g. Stjepana Ferengja ter priporočam to prekoristno društvo vsakomur za takojšnji pristop.
Maribor, dne 28. marca 1931.
HELENA FERENGJA.
do 12-61), julij 12-78-12-80 (12-80-12-81). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa.
Gradbeno podjetje INŽ. ARH.
JELENC & ŠLAJMER
v Mariboru
naznanja, da se preseli dne
1.	aprila t. 1. v nove lastne pisarniške prostore v Vrazovi oziroma Miloš Obilieevi ulici pri mestnem parku. — (Prejšnje skladišče g. stavb. Baltzerja).
Potrti v globoki žalosti naznanjamo Ut/,no vest, da jo naša srčno ljubljena in blaga mama, stara mamica in tašča, gospa
JERA WRETZL
roi. Drevenšek
posestnica in gostilničarka
dne 29. t. m. po daljšem, mučnem trpljenju, prevideua s tolažili sv. vere v 68. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojne bo dne 1. aprila 1931 predpoldne od hiše žalosti v Studenicah na pokopališče k Sv. Luciji.
Studenice—Maribor, dne 30. inarca 1931.
Kristina Osojnikova, roj. Wretzl, hčerka Jan Osojnik, viš. agr. svetnik, zet Nadica in Bojan, vnuka ter ostali sorodniki
2faM
IChii
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10' — (do t besed). Vsaku nudaljna beseda 50 pur.
Za pismene odgovore priložile znamko.
Pristne kranjske klobase,
suha slanina, prekajeno meso |o2e Rozman
Ljubliana, Sv. Petra
ces i a 85	938
Vogavice, roka« vice, volna in bombaž 403
aajoeneje in v veliki izbiri pri KAUL PRELOG Ljubljana, Židovski ulioa in Stari trg
“I
>«g 8
Bukova drva I <rbo>elji!ii premog
pri tt.
.KURIVO"
ijubljana
| Dunajska cesta 33 (na Balkanu)
I Teleton St. 34 -43!
Najboljše In najcenejše
šivalne stroje, dvokolesa
nadomestne dele in pnevmatiko, dobite le pri tvrdki
Franc Sauiii<j
Ljubljana, Pražakova ul. 2, nasproti Gospodarske zveze ob Dunajski cesti. Prodaja tudi na obroke. Spe-cijalna mehanična delavnica.	932
Kolesa
na ugodue obroke*
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljubliana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
franc Fujan
krovstvo
Ljubljana, Galjevica (J pri Dol. kol., izvršuje vsakovrstna krovska dela in v to stroko spadajoča popravila.
Ocnc svlKliic.
Borzna poročila
dne 30. marca 1931.
Devizna tržišča
Ljubljana, 30. marca. Amsterdam 22'83, Berlin 13-5575—13-5875, Bruselj 7 9239, Budimpešta 9.9261, Curih 1094-10—1097-10, Dunaj 7-9916 do
8-0216, London 27667, Newvork 56-73—56-93, Pariz 222-72, Praga 168-38-169-18, Trst 297-10 do 299-10.
Zagreb, 30. marca. Amsterdam 22-80—22-86, Dunaj 799-16—802-16. Berlin 13-5575—13-5875, Bruselj 792*39 bi., Budimpešta 992-61—995-61, London 276-27—277-07, Milan 297-242—299-242, Newyork kabel 56-84—57-04, Ne\vyork ček 56-73 do 56-93, Pariz 221-20—223-20, Praga 168-38 do 169-18, Curih 1094-10-1097-10.
Beograd, 30. marca. Amsterdam 22-80—22"86, Berlin 13-5575—13-5875, Budimpešta 991"11 do 994-11, Bukarešta 33 80—34'30, Dunaj 799 16 do 802-11, London 276-27—277-07, Milan 297-20 do 299-20, Newyork 56-73—56-93. Pariz 221-72 do 223-75, Praga 168-38-169-18, Curih 1094-10 do 1097-10.
Dunaj, 30. marca. Amsterdam 284-94, Atene
9-2125, Beograd 12-485, Berlin 169-37, Bruselj 98\S4, Budimpešta 123-885, Bukarešta 4‘2313, London 34-537, Madrid 77-60, Milan 37-2360, Ne\vyork 710-90, Pariz 27-805, Praga 21'06, Sofija 5-1510, Stockholm 190-30, Kopenhagen 190-05, Varšava 79-68, Curih 136-79.
Curih, 30. marca. Beograd 9-1290, Pariz 20-33, London 25-2525, Newyorl< 519-725, Bruselj 72-325 Milan 17-22, Madrid 56'50, Amsterdam 208-375, Berlin 123-86, Dunaj 83-09, Sofija 3-765, Praga 15-40, Varšava 58-25, Budimpešta 90'60.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 30. marca. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88-50—89 (89), vojna škoda ar. 425 do 425-50 (425), voj. škoda kasa 425 d., voj. škoda april, maj 425-50 bi., junij, julij 424-50—425-50, december 425—425-50 (425-50), 4% agr. obv. 51-52-50, 7% Bler. pos. 83-50-83-875 (83-75), 8% Bler. pos. 93-125—93-50 (93’25), 7% pos. hipot. banke 83-50 bi. — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 907-50—912-50, Udružena 190 do 191, Ljublj, kred. banka 128 d., Medjunarod-na 66-50 d. — Industrija: Šečerana Osijek 282—288, Trboveljska 302—306, Slavonija 200 do 205, Vevče 128 d.
Beograd, 30. marca. 7% inv. pos. 88—89, 4% agr. obv. 51—52, 7% pos. hip. b. 83—83-50, 7% Blaire 82-75—83, 8% Blaire 93—93-50, 6% be-gluške obv. 69, Tobačne srečke 21—23, vojna škoda 424-75—425, uit. julija 425. Narodna banka 7920—7950, Beogr. zadr. 7400.
Dunaj, 30. marca. Bankverein 16-25, Kreditni
„jHffcsIov«n“
sc naroča v Ljubljani v Gradišču 4 (poleg Nunske cerkve), telefon št. 30-68.
<Sp©z>f
Pred preobratom v Ljubljani.
Ljubljana, 30. marca.
Včerajšnja nedelja je bila v znamenju prvega koraka dveh največjih rivalov v Ljubljani k sporazumnemu sodelovanju in sožitju. Ta korak moramo toplo pozdraviti — od njega bo imel ves naš šport velike koristi. Le tako naprej In Ljubljana bo zavzela mesto, ki ji pripada.
Primorje : Ilirija 3:2 (2:0).
Prijateljska tekma med Ilirijo in Primorjem je za Ljubljano pomemben dogodek. Tekma ni bila prijateljska samo v besedi, temveč tudi v resnici. V tem pogledu je bila vsekakor propagandna. Kljub ostremu tempu niso igrači prekoračili meje fairnese, bili so sicer malenkostni prestopki, ki se pa zgode pri vsaki tekmi. Mnogo je k temu pripomogel sodnik g. Ochs iz Celja, ki se je zelo potrudil. Spregledal je sicer marsikatero roko, vendar ni oškodoval nikogar. Prvič se je zgodilo v Ljubljani, da sodnik ni mogel do konca voditi igre, ker se je med tekmo poškodoval na nogi. 15 minut pred koncem ga je moral zamenjati gosp. Schneller.
Igra je ponovno pokazala, da sta si moštvi enakovredni in da je nemogoče predvidevati zmage enega ali drugega.
V predtekmi je Svoboda po premočni igri porazila Amater (Trbovlje) s 5:0.
Dopoldne je rezerva Ilirije premagala Reko občutno s 7:0.
Prvcr. ivo v Mariboru.
V nedeljo se je v Mariboru pričelo tekmovanje za pomladansko in splošno prvenstvo sezone 1930-31. Tekmovanje je otvoril par:
Železničar : Svoboda 4:0 (1:0).
Kakor je bilo pričakovati je zmagal Železničar. Vendar je rezultat izražen nekoliko previsoko, ker Svobodaši so bili Železničarjem skoraj enakovreden nasprotnik. Pri Svobodi je bila jako dobra obramba, napadu pa manjka dobrih strelcev, sicer uspeh ne bi izostal. Železničar je igral zelo nesmiselno in raztrgano. Sodil je odlično g. Bergant.
Kapici : Maribor 1:0 (0:0).
Popoldanska, z negotovostjo pričakovana tekma je prinesla Rapidu pičlo, a zasluženo zmago. Moštvi sta nastopili v postavi:
It a pid: Herman, Barlovič—Flack, Golinar— Brffckl—Seifert, Schmidt—Schreiner— Hofstatter —-Hardinka—Hofer.
Maribor: Koren, Bertoncelj I—Savo, Konič— Kirbiš—Petan, Senica — Hreščak — Priveršek — Bertoncelj II—Starc.
Rapid je prijetno presenetil in je posebno V drugem polčasu dominiral. To velja predvsem fca napadalno vrsto s centerforjem Hotstatter-jem na čelu, ki je tudi dosegel zmagonosni gol. Krilska vrsta, kakor tudi obramba sta bili na mestu.
Maribor je razočaral. Vse formacije moštva so odpovedale, ediuu obramba Je še pokazala nekoliko stare rutine. Napad je igral v'e prej Ro skupno. Posebno Starca na krilu ni bilo spoznati, tudi Bertoncelj II ni večkrat znal izrabiti situacij. Krilska vrsta se je lovila po sgrišču in se nikakor ni mogla znajti.
Tekma sama je bila zelo medla, tako da so se držali tudi »drukarji« precej rezervirano. —
Rapid rez. : Maribor rez. 3:0 (2:0).
V predtekmi je rezerva Rapida zasluženo zmagala nad rezervo Maribora. Sodniku g. Jančiču se je poznalo začetništvo.
S. K. Železničar (Zagreb) v Mariboru.
Za velikonočne praznike gostuje v Mariboru moštvo S. K. Železničar iz Zagreba. S tukajšnjim Železničarjem bodo gostje odigrali dvoje prijateljskih tekem.
Ostale tekme.
Zagreb: Gradjanski : Viktorija 2:0 (1:0), Sparta : Grafičar 4:0 (2:0), Železničar : Con-cordia 3:2 (1:2).
Beograd: Jugoslavija : Sparta 3:1 (0:1), Je-dinstvo : Grafičar 1:0 (0:0).
Osjek: Gradjanski : Makabi 3:0.
Novi Sad: Vojvodina : Mačva 2:0 (0:0).
Subotica: Sand : Poštarji 5:1 (3:0).
Sarajevo: Sloga : Sašk 1:1 (1:0).
Temešvar: BSK : Ripenzia 4:3 (2:1).
Tekom ifjre je snežilo. 2000 gledalcev.
Dunaj: VVacker : USpttH**«	Nicholson	:
Sportklub 1:0 (1:0), Vienna : Wae 3:2
Pragra: Slavija : Austria (Dunaj) 7:2 (4:2), Nacbod : DPC 3:1 (2:0), Bohemians : Kladno 1:1 (1:1).
Budimpešta: Nemzeti : PTC 2:2 (0:1), Uj-pest : »11« 7:1 (4:0), Vasas : Sabaria 4:0.
Segedin: Bastya : Pecs Baranya 4:0 (2:0^.
Bern: Švica : Italija 1:1.
Amstedam: Holandska : Belgija 3:2 (2:0).
Izredna skupščina JPS.
V nedeljo so je na 7'5 km dolgi progi vršilo cross-country prvenstvo Maribora. Zmagal je favorit Podpečan Železničar) v 29:15'2. Straub (Zel.) 29:15:13, 3. Heller (Rapid) 29:20:4.
V nedeljo se je vršila v Zagrebu izredna skupščina Jugoslovanskega plavalnega saveza. Med drugim je bil sklenjen razpored državnega prvenstva in sicer 1. in 2. avgusta na Sušaku prvenstvo juniorjev, 3. in 4. v Karlovcu skoki seniorjev, 8. in 9. avgusta v Ljubljani prvenstvo seniorjev.
Prvenstvo Maribora v eross-counlrv.
Nedeljski nogomet. V nedeljo sta se vršili na igrišču pri Skalni kleti prvi dve prvenstveni tekmi. Rezervi Atletikov in Olimpa sta igrali 1:5 (0:3), sodil je g. Stoklas. Prvi moštvi obeh klubov sta v zelo lepi in temperamentni u i dosegli rezultat 3:1 (2:0). Zmaga atletikov je bila zaslužena. Igro je sodil g. dr. Planinšek. !<judi je bilo dosti, drukarjev tudi.
A. S. K. Primorje, lahkoatletska sekcija. Danes, v torek ob 20. seja lahkoatletskega odbora v dvorani hotela Miklič. Na dnevnem redu so prijave novih sodnikov in tekmovanja v bodoči sezoni. Bledeči gg. naj se sigurno udeleže: geom. Černe, Kermavner. Tomšič, Petkovšek, Vidic, Luin, Zorga, Perovič I. in J. Načelnik.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
V	No. 2002/1.	826—3—2
Razglas.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razveljavlja razglas I. ofertne licitacije za prevzem del pri gradnji pomožnega hotela v Rogaški Slatini pod V
-	No. 2002/1.
Stroške za nabavljene ofertne pripomočke bo proti povračilu pripomočkov vrnila.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, dne 27. marca 1931.
*
VI. No. 46/11.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. marca clo 14. marca 1931.
S r e %
o			.£2
S £	t*	u	© %+ e m
a o	M N O	a o	S S o >
Skupina tifuznih bolezni.
Celje . ....	1	—	—			i
Dolnja Lendava . , .	1	—	—	—	i
Kranj ....	1	—	—	—	i
Krško . . .	1	—	—	—	i
Ljubljana (mesto) < .	5	—	2	—	3
Slovenjgradec . . .	1	—	—	-	1
Skupaj	10	—	2	-	8
škrlatinka. —	Scarlatina.				
Celje		1	—					1
Celje (mesto) . . , .	1			—	_	1
Kamnik		8			—			8
Konjice ......	1			1	_	—
Krško .......	2			—	—	2
Litija ......	8	-	7	—	1
Ljubljana (srez) . . ,	2	—	—	—	2
Ljubljana (mesto) . .	3	2	—	—	5
Ljutomer . . .	9	1	1	—	9
Maribor desni breg . .	2	—	—	—	2
Mari boi levi breg . . .	11	1	3	—	9
Murska Sobota ....	2	—	—	—	2
Nova nmcln : ....	—	1	......	—	
Ptuj			1		—r	—	
Radovljica ....	—	1	—	—	1
Slovenjgradeo . . .	1	—	1	—	—
Šmarje pri Jelšah . .	-	1	__	—	1
Skupaj Ošpice. —
Ljutomer Ptuj. . ,
| 52 | 7 113 j Morbilli.
4(5 | 27 i 31	1
4(5
4
41
Skupaj | 40 | 31 | 31 | 1 | 45 Davita. — Diphtcria el Croup.
Brežice . , ,		9	1			_	10
Celje ...	• •	3	1	3	—	1
Gonijigrad . , .	• •	—	1	—	1	—
Kamnih ....	t •	—	1	—	—	1
Kranj . . . , .	•	6	—	3	—	2
Ko8evje . ■ « .	• •	2	2	2	—	2
Konjice . . . .	•	I	1	—	—	2
Krško .....	•	13	3	1	—	15
Laško .....		1	—	—	—	1
Litija ...		1	—	—	—	1
Ljutdjana (srez) .		5	—	1	—	4
Ljubljana (mesto)		7		4	—	3
Ljutomer . .		4	2	2	—	4
Maribor desni brea		2	1	1	—	2
Maribor levi breg .	, ,*	14	18	13	1	18
Maribor (mesto) ,	» •	6	—	5	—	1
Prevalje . , ,	•	2	—	1	—	1
Ptuj (mesto) . . ,	• •	1	—	—	—	1
Radovljica . .	«	1	—	—	—	1
Slovonjarsdeo . .	•	t	—	—	—	1
Šmarje pri .lelSab	. •	6	1	2	—	5
Skupai		84	32 j 881 2			7(5
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Dolnja Lendava .
Skupaj | — | 2 Šen. — Erysipelas.
Celje .....
Kranj ....
Kočevje ....
Krško...............
Litija ....
Ljubljana (mesto)
Ljutomer
Marbor deso! breg Maribor levi breg Mari >or (MPjtn) .
Murska Sobota .
Novo mesto . . .
Pmj	...
Sluipai
(Hročniška vročica. — Scpsis puerpe-ralis.
Novo mesto . Prevalje . . .
S’; upaj
1
1 I r.
Ljubljana, dno 18. marca 1931.
j Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
848
II	No 9471/1.
Razpust društva.
Društvo »Športni klub Panonija v Zg. šiški-Koseze« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. marca 1931.
II. No. 4250/2.	846
Razpust društva.
Društvo »Slovensko farmacevtsko društvo v Ljubljani«, je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 24. marca 1931.
❖
11.	No. 4748/1.	847
Razpust društva.
Društvo »Kranjsko društvo za varstvo živali v Ljubljani«, je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima članov in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. marca 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
A 25/31—4 .	806—3—1
Oklic dediču neznanega bivališča.
Bastl Marjeta roj. Zabojnik, kočarica v Št Janžu št. 37, občina Rečica ob Savinji, je dne 16. januarja 1931 umrla. Poslednja volja se ni našla.
Zap. vdovec Bastl Anton in zap. sin Bastl Jože, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivata, <ta se v teku en epa leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Kopušar Jožefom p. d. Lužnikom, posestnikom v Št. Janžu št. 33, ki se je postavil za skrbnika odsotnima Bastl Antonu in Bastl Jožetu.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 22. marca 1931.
*
C III 285/31—2.	850
Oklic.
Tožeča stranka Trpin Maks, poštni zva-ničnik v Ljubljani-Trnovo, Staretova ulica št. 17, ki ga zastopa dr. Krivic, je vložila proti toženi stranki Mozetiču Ivanu, neznanega- bivališča, radi 6250 Din s prip. k opr. št. C III 284/31-1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 13. aprila 1931 ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 50.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Benkovič Ivan, vodja zemljiške knjige v pok. v Ljubljani, Kralja Petra trg, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III.
dne 12 marca 1931.
*
C 111 321/31-3.	849
Oklic.
Tožeča stranka Šventner Leopold, trgovec v Ljubljani, po dr. Fr. Tekavčiču, odvetniku v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Zidarju Josipu, imetniku potovalno pisarne v Ljubljani, sedaj neznanega bivališča radi 1214'— Din s prip. k opravilni štev. M III 69/31-1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 13. aprila 1931 ob poldesetih pred tem sodiščem v izbi št. 50.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja I. Piakovec, sodni poduradnik v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi ?ama ali ne timsaiuje po^blačenca.
Okrajno ?td;šče v l^ubljani, odd. III., dne 12, narca 1931.
*
E 2499/30-11.	832
Dražbeni oklic.
Dne 2 1. aprila 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga ide-elna polovica d. o. Mali Okič, vi. št. 48.
Cenilna vrednost: 7528‘— Din; vrednost pritikline: 40-— Din najmanjši ponudek: 5676'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču Dajpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 18. marca 1931.
*
833
E 2566/31—10.
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. a p r i 1 a 1 9 3 1. o b d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Starošinoi, vi. št. 130.
Cenilna vrednost: 11.060— Din; najmanjši ponudek: 7380-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 18. marca 1931.
E IX 5344/30—16.	845
Dražbeni oklic.
Dne 29. aprila 1931. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin:	zemljiška knjiga
sv. Magdalena, vi. št. 38.
Cenilna vrednost: 74.368,68 Din; najmanjši ponudek: 49.579-11 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 17. marca 1931.
E 100/31.	843
Dražbeni oklic.
Dne 8. maja 193 1. ob enajstih
bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba polovice nepremičnin: hiša, gospodarskega poslopja, zemljišča; zemljiška knjiga k. o. Ločica, vi. št. 60.
Cenilna vrednost: 33.468-25 Din; najmanjši ponudek 22.313-— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 23. marca 1931.
*
836
E 16/31—11.
Dražbeni oklic.
Dne 12. maja 193 1. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sohi štev. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Hotmail, vi. št. 62.
Cenilna vrednost: 12.520'— Din; najmanjši ponudek: 8280 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je piiglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 18. marca 1931.
*
831
E 2507/30—10.
Dražbeni oklic.
Dne 12. maja 193 1. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sohi štev. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Spod. Breg, vi. št. 631.
Cenilna vrednost: 3372-— Din; najmanjši ponudek: 2248-— l)in.
Pravice, katere bi ne pripuščale, dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede ^premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče s Ptuju, odd. IV., dne 18. marra 1931.
£. ftl. fie?nrtrgwc;	54
5P©f Zl«I5KC*j
Homan
(Coi>yriglu by M. teulure Syndicate.
Ponatis, tildi v izvlečku, prepovedan.)
»Stoj, vsi počakajte.«
Vseh se je polastilo stx-ašno razburjenje. Prošnje in jadikovanje. »Pustite nas vendar, na vlak moramo.«
»Vlak bo prišel šele čez četrt ure,« je pojasnil brezčutno debelejši od obeh. »Vsi pridite semkaj.« Pokazal je k svetiljki, kjer bi se lažje videlo. Eden je pazil, da ni nihče utekel, drugi je začel pregledovati. Skoraj same ženske, otroci in starejši ljudje so bili, ki so stali tam molče in vdano. — Navajeni so bili na tako postopanje. Nikdar niso bili gotovi, da se jim bo posrečilo pretihotapiti pol funta surovega masla. Ogledoval sem orožnika. V zelenih uniformah, z rdečimi lici, sabljami in torbicami za revolverje, sta bila povsem podobna onim tam zunaj v vojni! Prav tako naduta in važna sta bila. Moč, sem si mislil, vedno zopet moč, ki posirovi človeka, četudi jo je samo tri centimetre.
Neki ženski sta odvzela par jajec. Ko se je hotela
že zmuzati, jo je poklical debeli nazaj. »Stoj, kaj imaš tu?« Pokazal je na njeno krilo. »Sem s tem.« žena je okamenela in zlezla skupaj. »No, ali bo kmalu!« Izpod krila je potegnila kos slanine, ki jo je položil orožnik na stran. »Kajneda, to bi ti teknilo, kaj?« Zena nikakor ni mogla razumeti, še vedno je segala po slanini. »Saj sem jo vendar plačala — ves svoj denar sem dala zanjo.«
Odsunil j g njeno roko in že potegnil izpod bluze neke druge žene kos klobase. »Z živežem trgovati je prepovedano, to veste sami.«
Ona žena, ki ji je bila odvzeta slanina, se ni brigala več za pograbljena ji jajca, prosila je samo za slanino. »Vsaj slanino mi dajte nazaj. Kaj naj porečem doma. Saj je vendar za moje otroke.« Pokleknila je v blato.
»Obrnite se na prehranjevalni urad, naj vam da dopolnilne karte,« je rohnel orožnik, »to ni naša stvar. Naslednji.« žena se spodtaknila, bljuvala in kričala: »Zato je moj mož padel v vojni, da bodo moji otroci pomrli od gladu.« Ležala je na tleh in se zvijala. Nekateri so ji hoteli pomagati. Taki slučaji se povsod tako pogosto ponavljajo, da jih je že vsak navajen. Krči vsled gladu, bede, razburjenja — vse to se vidi lahko pogosto.
Mlada dekle, ki bi morala priti zdaj na vrsto, si je basala surovo maslo v usta in je požirala v debelih
kosih tako, da so ji bila usta debelo namazana, oči so se ji obračale, ona pa je požirala in požirala. Imela je vsaj nekaj od masla, ki bi ji ga drugače orožnika vzela. Malo sicer — pozneje ji bo postalo slabo in M drisko bo dobila.
»Naslednji.« Nihče se ne gane. Orožnik, ki je stal nekoliko vpognjen, je zaklical še enkrat: »Naslednji.« Nejevoljen se je vzravnal in pogledal Willyju v oči. Precej mirneje je vprašal: »Ali ste vi na vrsti?«
»Jaz nisem prav nič,« je odgovoril Willy zadirčno.
»Kaj imate tamkaj v zavoju?«
»Polovico svinjske glave,« je povedal Willy odkrito.
»Oddati jo morate.«
Willy se ni ganil. Orožnik se je nekoliko obotavljal in vrgel pogled na svojega tovariša, ki se je postavil poleg njega. S tem je napravil ta veliko napako. Videlo se je, da nimata v takih stvareh še dovolj skušnje in da nista navajena na odpor. Oni drugi bi moral že davno uvideti, da spadamo mi fantje skupaj, čeprav se nismo med seboj pomenkovali. Držati bi se moral ob strani, da bi nas mogel obvladti z orožjem. Mi bi se seveda za tisto ne brigali dosti; — kaj nam je revolver. — Namesto tega se je pa postavil poleg svojega tovariša, za slučaj, če bi postal Willy nasilen.
■ i "
Avstralski ministrski predsednik Lang
fežka gospodarska kriza je Avstralijo zadela tako, da je ena izmed avstralskih zveznih držav (Novi južni Wales) ustavila s 1. aprilom izplačevanje obresti državnih zadolžnic. Ta skleip je izzval na Angleškem občo pozornost. Na sliki vidimo avstralskega ministrskega predsednika,
ZA KRATEK ČAS
»Vselej, kedar te vidim, se spomnim na pri jatelja Toneta.«
»Saj mu nisem nič podoben!«
»Pač — Tone mi je tudi dolžan 100 dinarjev.«
Dijaški nemiri v Madridu
V Madridu je prišlo te dni do krvavih pouličnih bojev med dijaStvoni in policijo, zasedli streho poslopja medicinske fakultete, odkoder so obmetavali policijo s Trije dijaki in en redar so prišli v boju ob življenje.
Dijaki so kamenjem.
»Koliko stane soba?«
»200 dinarjev mesečno. Toliko mi je plačeval tudi prejšnji podnajemnik. Bit je to dijak, lot je stanoval 2 meseca, plačal mi pa še ni.«
»Torej jaz najamem sobo pod enakimi pogoji ...«	______________________
Izdaja tiskarna »Merkur<, Gregorčičeva
Ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar MiliAlek.- Urednik Milan Zadnck. - Za inseratni del odgovarja ATgnst Kozman. - Val v Ljubljani.
Mož, ki ima 30 nevest
Dunajska policija zasleduje 34-letnega inštalaterja Biermayerja, ki je postavil gotovo svoj rekord, kar se tiče števila nevest.
Mož se je namreč zaročil nad tridesetkrat, vsako svojo nevesto pa je temeljito obral, dokler ga ni doletela nesreča, da je začel razmere z materjo in z njeno hčerko obenem ter obe opeharil za težke tisočake. Mati je gospoda »inženerja« ovadila policiji in tako je prišla vsa zadeva na dan.
»Zvesti« ženin pa ni čakal na Dunaju na svojo kazen, ampak jo je preko Hamburga ubral v Južno Ameriko ...
©ledlcflišcre
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 31. marc-a: »Gospoda Glembajevi«. RedB. Sreda, 1. aprila: »Mladoletje«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Četrtek, 2. aprila: Zaprto.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 30. marca: Zaprto.
Sreda, 1. aprila: »Tosca«. Gostuje Marij Šimenc. Četrtek, 2. aprila: Zaprto.
Red. D.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Torek. 31. marca ob 20. uri »Učlovečenje«. — Ab. C. Kuponi.
flactdlio
Ljubljana, torek, 31. marca, 12.15 Plošče (jugoslovanska glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče (šlagerji). 13.30 Borza. 18.00 Radio-orkester. 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz Zagreba:	Koncert komornega pihalnega ensambla
državne ginSTJHte aiuvoeimje. smo vvinmri koncert komornega zbora hrvatskega obrtnega in delavskega pevskega društva »Sloboda«. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sreda, 1. aprila, 12.15 Plošče (solo instrument). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče (orkestralna glasba). 18.00 Radio orkester. 19.00 Dr. A. Čampa: Enotna zakonodaja. 19.30 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. 20.00 Violinski koncert ge. Fanike Brandl. 21.00 Radio orkester. 22.00 časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Zagrel), torek, 31. marca. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.32 Komorna glasba. 21.40 Vokalni koncert pevskega društva , »Slaboda«. 22.40 Novice in vreme.. 22.50 Plesna glasba.
Zagreb, sreda, 1. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Pravljice. 18.30 Novice. 20.00 Praga. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Večerna glasba.
Beograd, torek, 31. marca. 11.30 Plošče. 12.45 Popoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 10.01) Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Narodne, . kvartet. 19.30 Nemščina. 20.00 Plošče. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Koncert Radio orkestra.
Beograd, sreda, 1. aprila. 10.00 Šolski Radio.
11.30 Ploščo 12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Novice. 1G.00 Plošče. 17.00 Narodne. 17.30 Popoldanski koncert. 18.00 Ruska ura.
19.30 Predavanje. 20.00 Glasbene uganke. 20.30 »Borec«, drama. 21.15 Violinski koncert. 22.00 Dnevne vesti.
Praga, torek, 31. marca. 11.15 Plošče. 12.25 •Bratislava. 16.05 Plošče. 16.15 Liturgija velikega tedna. 16.30 Gašperček v Brnu. 19.05 Saksofon. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Koncert češke Filharmonije.
Praga, sreda, 1. aprila. 16.05 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Nabožna glasba. 19.45 Bratislava. 20.40 »Kristus na Oljski gori«, Beethoven. 22.20 Orgle.
PreLasageni sleparji
V modernih velemestih si razni lopovi izmišljujejo vedno nove zvijače, da pridejo brez dela do denarja. Vedno nove zvijače si pa morajo izmišljati že zato, ker se vsaka stara zvijača prehitro razzve po radiju ali pa po časopisih; čim pa je kakšna zvijača znana, ne vleče več.
Tako je neki lopov v Berlinu dal v časopise oglas, kjer ponuja denarja potrebnim ljudem posojila. Naravno, da se je na ta oglas res javilo mnogo ljudi — kdo pa danes ni denarja potreben? Ko pa je imel naš mož enkrat naslove v svojih rokah, je začel obiskovati posamezne denarja željne ljudi in jim je dajal razumeti, da je poslan od bogataša, ki posoja denar, da se prepriča, če so prosilci res vredni posojila ali ne. Pri tej priliki pa je dal na spreten način tudi razumeti, da je prav rad pripravljen -a skromno odškodnino dati >bo-gatašu« za prosilca ugodno informacijo. Seveda je %'sak v pričakovanju posojila rad dal gospodu »detektivu« prav lepo svotico »za njegovo prijaznost«. Na ta način je mož spravil prav čedno svotico skupaj, s katero bi bil lahko
udobno živel nekaj mesecev, če mu ne bi bila prišla policija na sled.
Neki drugi lopov je j> tako-le napravil: Najel je za svoje zadnje novce lokal, na lokal pa je pirtrdii desko z n.ipisom »Razpošiljalnica blaga'. Nato je pisal raznim fabrikam pisma, kjer jili »razpošiljalnica« prr :, naj blagovoli fabrka na p-iložene naslove poslati z ozirom na bi •'joče se praznike razno v pismu ozna če blago kar naravnost, da bo blago še pravočasno prišlo, in sicer proti poštnemu povzetju; na naslovih pa naj označijo kot »odpo-šiljatelja« »razpošiljalnico«; na ta način bodo namreč stroški za dvojno poštnino prihranjeni.
Fabrike so .es z ozirom na varnost, ki jo daja povzetje, začele blago razpošiljati na označene naslovr Ker pa je bila večina naslovov izmišljena, pošta seveda nobenega naročnika ni našla in blago je -*.čelo romati nazaj kot »nedobavljeno«, seveda 'e na fabrike, ampak na »razpošiljalnico«, ki je bila označena it zavojih kot ^pošiljatelj«.
Mož je seveda zavoje ; veselem sprejemal in jih prodajal za vsako ceno; predno pa so fabrike prPle na sleparijo, je možakar že zdavnaj 4.o'	:!	..p7 vse ’ " e in doline.
Prve japonske »zračne deklice«
Japonska zrakoplovna družba je najela 8 deklic, ki bodo potnikom v potniških letalih razkazovale znamenitosti na tleli pod njimi. Obenem bodo »zračne deklice«, kakor jim pravijo Japonci, potnikom tudi stregle pri jedi.