Organi politične samouprave
Izkušnje novosadske komune Novi Grad
Okrepiti zveze med odbori in organi samoupravljanja
Občina Novi Grad je tipičen priraer gospodarsko razvite in močne kcmune. Na njencm ozemlju je zbrano 60% Industrije novosadskega okraja in največjj del trgovine in obrti. Občina je Podedovala največji del teritorija prejšnje tnestne občine, v dclo-krog ujenih poslov spadajo skoraj vsi komunalni in gospodarski prohlcmi Novega Sada.
Močna matenalna podlaga ko-munalne samouprave in širok delokrog piistojnosti sta omo-gočila tej občini, da je njen ljudski odbor vsestransko razvil svojo aktivnost in poslovanje. Ob koncu pivega leta svojega dela je odbor na Iastno pobudo anaUziral uspehe, ki so jih do-segli v razvijanju družbene :n politične samouprave. Na podlagt te analize bodo odborniki dajali državljanom poročila na zborih volivcev.
Prva opažanja odbora pričajo, da so lani predvsem jasno raz-mejili v praksi pristojnosti med občino in okrajem. med sveti tn upravami itd Zlasti pomembna je dokonf.na razmejitev poslov med okrajem in občino. ker je bilo precej primerov. da so okrajni uslužbenci opravljali ti^fce posle, ki po zakonu pripa-daio občini Za lansko teto je značilno tudi to, da so reševali kadrovska vprašan.ia Ijudskega odbora, da so odbor neposredno povezali z državljani, z gospo-darskimi organizaci.iami in or-gani družbenega upravljanja na teritoriiu občine itd Ta vpraša-nia predstavljajo kompleks prvih izkušenj te komune. Te izkuSnje bo tem bolj pomembne, ker prejžnja občina praktično ni na-stopala kot organ oblasti. zato pa je pa prebivalstvo odnos z novo obfino kot nosilcem oblasti po-menil nekaj novega in razum-Ijivega.
Oeiavnost odbora ln njegovih organov je imela še poseben po-men v tem. da je razvijal vse tiste lastnosti, ki ga označujejo kot organa samoupravljanja.
V čem je prišlo do izraza?
Razpredena dejavnost svetov
Delokrog poslov Ijudskega od-bora te občine je zelo širok. Ti zahtevajo po svojem obsegu in pomenu ozko razmejitev med posamezaimi sveti. K temu jih navaja njihovo število, ki ni nič manjše od števila svetov v okraj-nem odboru. Občina ima svet za splošno upravo in notranje za-deve, svet za družbeni plan in finance, svet za blagovni promet, svet za industrijo, promet. grad-beništvo In obrt, svet za šolstvo, svet za kulturo, svet za stano-vanjske posle, svet za komunal-ne posle, svet za delo in delovne odnose, svet za zaščito matere in otroka, svet za Ijudsko zdravje In svet za socialno zaščito.
Med 86 člani svetov je 61 takih ki niso odborniki, tako da je samo 25 članov svetov odbor-nikov. Tako razmerje je pozitiv-no, ker omogoča neposredno angažiranje volivcev pri delu odbora. Metoda dela posameznih svetov ljudskega odbora te obči-ne omogoča, da se povezanost odbora z državljani Se bolj raz-Sirl In da se še več državljanov vključi v neposredno delo od-bora. Gre za komlsije, bi jih ustanavljajo svefa in jim dajejo
omejene naloge in smotre. V te komisi.je jemljejo poleg določe-nega števila članov svetov tudi nekaj državljanov, ki niso člani svetov. Svet za šolstvo sam je ob neki priložnosti osnoval pet ko-misij. Te so dobile nalogo, da proučijo problem šolskega pro-stora, problem obiska pouka, da analizirajo delo šolskih odborov, pregledajo pouk dopolnilnega izobraževanja delavcev in zbere-jo dokumentacijo o delu šport-nih in telesnovzgojnih organi-zacij. V teh komisijah so bili enako zastopani 61ani sveta za šolstvo in državljani, ki sicer niso neposredno angažirani pri delu ljudskega odbora. Večje šte-vilo podobnih kcmisij je usta-novil tudi svet za gospodarstvo.
- Sestav svetov glede na poklice niegovih članov je približno isti kakor v občinskem odboru in drugih odborih. Med 86 članl svetov Je samo 24 delavcev, med-tem ko je uslužbencev 57. Od skupnega števila odbornikov je 15 delavcev, 5 obrtnikov, 24 uslužbeneev, 2 gospodinji in 4 svobodni poklici.
Za delo obOinskih svetov Je značilno, da so se samo vzačetku ukvarjali izključno z operativni-mi posli, ki jih je postavljala administracija. Pozneje pa so sveti zafeli vse bolj obdelovati take probleme, ki niso biii v ne-posredni zvezi s tekočimi posli. Tako je svet za gospodarstvo na-pravil analizo obrtniStva in trgo-vine, svet za šolstvo je prouf.il de!o Jolskih odborov in probleme šolskcga prostora, svet za stano-vaniske posle je napravil anketo o ekonomičnosti graditve stano-vanj v zadružni stanovanjskt gradnji, svet za socialno zaščito pa je analiziral stanje v otroškili domovih igre in dela in vrtcih itd.
Vsak posamezni svet ima ob-sežen program dela. Pri tem sta se posebno izkazala svet za šol-stvo in svet za socialno zaščito, ki sta vnaprej sestavila plan dela, ki obsega vx-sto vedno aktualnih problemov. pri čemer so člani pokazali dosti lastne pobude in niso čakali. da bi jim administracija sprožila razna vprašanja.
Neposredna zveza z volivci
Sveti pa niso edina oblika, ki je laai omogočila stik med od-borom fn volivci ali državljani. Sveti so seveda tista oblika, ki sega najdalj v razvijanju samo-uprave in neposredne demokra-cije, vendar pa ne da.iejo mož-nosti, da bi po njih. dosegli po-polno množično angažiranje vo-livoev pri izvrševanju krajevnih poslov.
Ne bi mogli reči, da je ta ob-čina dosegla lani v pogledu šte-vila zborov volivcev, njihove učinkovitosti, obiska in organi-zacije dosti drugačne uspehe kakor    večina    druglh    komun.
Tudi ti zbori so bili sklicani od časa do časa, s preprostim dnev-nim redom veljavnim za vse občinsko področje, na katerem je bilo po več zborov volivcei/ hkratl.
Dozdaj je Ijudski odbor dva-krat sklical zbore volivcev. Na 13 zborih je bilo navzočih okrog 1.000 državljanov ali 6,5°/» vseh volivcev. Na teh zborih so raz-pravljali o uvedbi občinskih doklad, o občinskih taksah in izvolili potrošniške svete v trgo-vini. Zbore volivcev so znova sklicali, ko so pretresali družbe-ni plan občine za leto 1956. Po-zneje je bilo še trinajst zborov volivcev, na katerih je bilo na-vzočih 1.800 občanov.
Razen teh zborov, ki so jih sklicali na pobudo Ijudskih od-borov, pa so občani dajali tudi koristne pobude za izboljšanje stikov z odbornik.;.
Nekoliko volilnih področij, ki v določenem pogledu tvorijo ko-munalno celoto v sestavu občiae, je dozdaj na lastoo pobudo orga-niziralo tudi samostojne sestan-ke, ki so po svoji oi'ganizaciji in namenu a!i značaju kot sestanfc! volivcev z odborniki zelo blizu zboru volivcev.
Na enem teh sestankov so raz-pravljali o šolskih problemih, in sicer mateiialnih in učnih, o uspehih učencev itd. Neki drugi sestanek je imel popolnoma zna-čaj zbora volivcev za več volilnih podrofij In so na njem razprav-Ijali o komunalnih problemih. Na istem podi-očju, ki kaže do-ločeno pobudo in zanimanje za krajevne probleme, prav te dnl pripvavljajo nov zbor volivcev, na katerem se bodo občani po-svetovaK s svojimi odboroiki o ureditvi ulic.
Značilno je, da je pobuda za te zbore prlšla od strani občanov, in sicer po Socialistični zvezi. V drugih občinah v Novem Sadu niso dozdaj opazili podobnih pobud.
Ljudski odbor in organl družbenega upravljanja
Pobuda, ki jo je ljudski odbor do zdaj pokazal za koordinacijo dela in pomoč raznim organom družbenega upravljanja na teri-toriju svoje občine ni v skladu z realnimi možnostmi in po-trebami.
V vsakem primeru so dosegU določene rezultate, ki jih ni pod-cenjevati. Odbor je predvsem za-vzel določeno stališee glede sti-kov z delavskimi sveti, šolskitni odbori, upravnimi odbori social-nih in zdravstvenih ustanov itd. Prevladalo je mnenje, da je odbor kot najviJji organ politič-ne samouprave na področju ob-čine dolžan, da prav tako kakor družbene organizacije, če ne še bolj, skrbi za razvoj saraouprav-nih organov, kot so na primer organi družbenega upravljanja ali delavski sveti. Ta skrb za razvoj samoupravnih organov pa ne more biti omejena na stare oblike dela, na dajanje direktiv in podobno. Odbor mora bitl s temi organi povezan in jim, kot na primer šolskim odborom, da-jati potrebno pomoč. Odbor na-merava zagotoviti podrobno pro-učevanje   določenib.   probletnov.
Foslopje, v katcrem je sedež avtonomne uprave AP Vejvodin* T Novem Sadn
analizo delovnih pogojev posa-meznih šol. S splošnimi sklepi bodo seznanili vse šolske odbore. Organizatorji take dejavnosti morajo biti ustrezni sveti ter predsednik in podpredsednik odbora.
Ta zamisel je popolnoma pra-vilna, toda dosedanji uspehi niso ravno najboljši. Svet za šolstvo je pokazal dosti pobude pri po-maganju in vzdrževanju nepo-srednih stikov s šolskimi odbori. Svet je ustanovil posebne koroi-sije, ki so proučevale nekatere materialne in učne probteme šol. Treba bo imeti že sestanke s Solskimi odbori in se posvetovati z njimi glede sklepov, ter pred-lagati take rešitve, ki bi jih bilo treba sprejeti.
Sodelovanje z delavskimi sveti
Z mrtve todke se je razen tega pomaknilo tudi sodelovanje med odborom in delavskimi sveti. Podpredsednik ljudskega odbora je imel sestanek s predstavniki vseh delavskih svetov na pod-ročju občinfe, na katerem so se pomenili o možnostih in oblikah neposrednih stikov, medsebojne pomoči, sodelovanja itd. Na tem sestanku je predstavnik odbora razložll odborovo stališče, da morajo biti sistematični sestanki med predstavniki odbora in ds-lavskih svetov. Odbor bo orga-niziral proučevanje raznih pro-blemov samoupravljanja v go-spodarstvu in tudi čisto gospD-darskih problemov, delavske svete pa bodo obveščali o rezul-tatih teh proučevanj. Predsednikl
delavskih svetav so izrazili prt-pravljenost za tako sodelovanje, ker so prepričaai, da bo korist-no. Razentega pa je bolj narav-no, da o svojih tekočih problemih razpravljajo z občinskim odbo-rom kakor pa z družbeaimi organizacijami.
Te koristne pobude niso dalje poglabljali samo zaradi nekaterih praktičnih težav. V odboru me-nijo, da je treba za resno delo v tej smeri ustanoviti komisijo za delavsko upravljanje, ki bi se ukvarjala samo z organizacijo takega sodelovanja med odborom in delavskimi sveti. Dozdaj pa te komisije Se niso ustanoviii, ker ima odbor vrsto kadrovskih težav. Gre namreč za globlji problem. Odbor Steje samo 49 odbornikov, kar pa je po zakonu maksimalno število za to občino. Okrog odbora pa se razvija iz-redno širok mehanizem. ki obse-ga veliko žtevilo raznih organov. Odbor Ima na primer pet stalnih odborovih komisij, vei raznib. zaeasnih komistj, 12 svetov in dozdaj 13 komisij posameznib. svetov. To pa so vse taki organi, v katerih morajo tudi odborniki sodelovati. Njihovo premajhno število pa ne daje možnosti za svobodno ustanavljanje posamez-nih organov. Podobna reč je tudl s predsednikom ali podpredsed-nfkom. ki sta preobremenjena i strankami zlasti o stanovanjskih vprašanjih, tako da se do sedaj nista mogla posvetiti organiza-ciji dobro zamišljenega sodelo-vanja z raznitni organi družbe-nega upravljanja na področju občine.
Zdravko Mičič
Korčula — aaše priljubljeuo obmorsko letoviičc