POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 18 CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Štrukelj Karel —- Naslov uredništva ;o uprave; »Posavski tednik«, Videm-Krško 1 —• Čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev 615-7-145 - Tiska Mariborska tiskarna Celoletna naročnica 400. polletna 200. četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednik« izhafa enkrat tedensko KRŠKO, dne 8. maja 1954 ijsks kn Lsns u s n ca •ovo mesto GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO S seje Okrajnega ljudskega odbora Krško Razprava o družbenem planu in proračunu Za predsednika okrožnega sodišča je izvoljen tov. dr. Marjan Pavlič, za predsednika Sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo pa tov. Gustav Pečnik — Izpopolnjen je Svet za gospodarstvo ter izvoljena proračunska odborniška komisija V prvem delu seje OLO je tov. Rebernik podal v imenu računske komisije poročilo o pregledu zaključnega računa OLO za leto 1952 ter predlagal odlok o njegovi potrditvi. Za izvajanje okrajnega proračuna je bila izvoljena petčlanska proračunska komisija, ki jo sestavljajo: Stane Nunčič, Lovro Breznik, Anton Mustar, Karel Mrvic in Marija Vintar. Sprejeta je bila tudi odločba o likvidaciji žage v Mokricah. Okrajni ljudski odbor je razrešil dosedanjega predsednika Okrožnega sodišča tov. Repov-ža, ker le-ta odhaja na novo službeno mesto. Za novega predsednika Okrožnega sodišča v Novem mestu je bil soglasno izvoljen tov. dr. Marjan Pavlič, dosedanji predsednik Okrožnega sodišča v Celju. Da bi Zavod za socialno zavarovanje v Krškem lahko nemoteno posloval, je OLO sprejel garancijsko pismo za 7 milijonov dinarjev, ki jih potrebuje za obratna sredstva. Na predlog tov. Staneta Nun-čiča je bil izpopolnjen tudi Svet za gospodarstvo. Razrešena sta bila dva člana, na novo pa so bili izvoljeni tov. ing. Drago Mišič, Gvido Vesel, Niko Pečnik ter Anton Lileg. Nato je sledila razprava o predlogu družbenega plana in proračuna za lete 1954. Predsednik Gospodarskega sveta tov. Stane Nunčič je obrazložil predlog ter dejal, da je le-ta plod mnogih diskusij in prizadevanja svetov in komisij OLO, da bi bil čimbolj realen in popoln. Poudaril pa je tudi, da predlog kljub temu ni brez pomanjkljivosti. O njih se moramo na seji pogovoriti. Pri tem moramo upoštevati dejstva — je dejal tov. Nunčič — da v letošnjem letu ni mogoče kriti vseh nujnih potreb, čeprav razpolagamo z Omenil Je tndi nepravilnosti, ki se še dogajajo v podjetjih in dejal, da se tu in tam še vedno napravi kakšna škoda družbeni skupnosti, ki bi sc ji lahko izognili, da pa v odnosu na škodo za gospodarski napredek iz časov stare Jugoslavije, ko je bilo na sto tisoče Uudi po cela leta brez posla, skoraj nič ne pomeni. Tov. Hribar se je nato zadržal tudi pri vlogi KZ in njenih odsekov za dvig kmetijske proizvodnje. Dejal je, da bi morale KZ s svojimi odseki mnogo širše gledati na svojo perspektivo kot pa danes, ko se nekatere še vedno bavijo le s trgovino, zapostavljajo pa kme-j tijsko proizvodnjo, poljedelstvo, S semensko službo, sadjarstvo In j vinogradništvo, živinorejo itd. | Dotaknil se je tudi kreditne : politike in ugotovil, da se je v ; letošnjem letu napravil važen prelom s tem, da je tudi kme-■ tijstvo dobilo mnogo več sred-! štev kot pa jih je imelo do sedaj. Vendar — je dejal tov. i Hribar — se pri pospeševanju in modernizaciji kmetijstva ne smemo zanašati samo na kredite, temveč izkoristiti moramo vse rezerve in paziti, kje in kako se uporabljajo kreditna sredstva. Ko je tov. Hribar govoril o vlogi OLO pri usmerjanju gospodarskega razvoja v okraju, je dejal, đa je v njegovem delu, zlasti ko gre za razpored ustvarjenih sredstev, čutiti dve ten- na prejšnja leta. Videti je bilo tudi, da je bil predlog dokaj skrbno pripravljen, da so bili denci. Na eni strani odborniki na eni strani realno zajeti vsi iz vasi težijo za tem, da gre čimveč sredstev na vas, odborniki iz industrije pa se zavzemajo za to, da gredo tja, kjer se dejansko tudi več ustvarja, to je v industrijo. Vsi skupaj pa se moramo zavedati — je poudaril tov. Hribar — da, če bi krški okraj ne imel toliko industrije, bi tudi o teh sredstvih, ki za letošnje leto o njih razpravljate, ne mogli govoriti. Brez industrije se tudi kmetijstvo in vas ne moreta razvijati. Tov. Hribar je ob zaključku svoje diskusije dejal, da se mora OLO kot celota zavedati, da je odgovoren za gospodarstvo vsega okraja, da mora poznati njegove gospodarske možnosti in potrebe, ker le na ta način bo lahko izvrševal naloge, ki stojijo pred njim. Po načelni razpravi o pred- možni dohodki, na drugi strani pa je bila tudi osnovna razdelitev razmeroma pravilna. Glede na stanje v mnogih naših šolah, ki so ga prikazali odborniki v svojih diskusijah, je bil sprejet predlog, da je pri črpanju rezerve v prvi vrsti treba skrbeti za šole. Na 14. seji okrajnega ljudskega odbora se je v razpravi o družbenem pianu in proračunu pokazala tudi stara slabost, namreč, da se je mnogo več, skoraj bi rekel izključno, govorilo le o delitvi dobička med komuno in podjetji, o deležih Palača OZN v Ženevi, v kateri zaseda Azijska konferenca Pied objemom svobode 1945. Nemška zver je posled-njikrat dvigala glavo, ki bo zdaj zdaj omahnila, ki jo bo človeštvo pokopalo v globino zemlje. Pomlad je brstela vse naokoli. Vsaka bilka pa se je dvigala utrujena, propadla, tako da se je v njej komaj porajalo življenje. Cvetovi pa so bili čudno odreveneli. Rekel bi, da je na njih cvetela kri vseh onih, ki so občin na dohodnini, o delitvi po 1; darovali lastno kri na oltar družbenem planu predvidenih dohodkov itd., kaj malo pa je bilo govora o ustvarjanju sredstev, o novih virih dohodkov, o povečanju proizvodnje in je premagal Narod, ki po njihovem nauku nima lastne kulture. A vendar, prevarali so se. Tu so naleteli na jeklenega človeka, ki mu niso mogle do živega ne svinčenke ne mučenje. Zadnjega dne, preden je prišla svoboda med nas, se je vračal Ivan navsezgodaj proti domu. Sonce je vzhajalo v vsej svoji lepoti, megle ob Savi so se pomikale proti zahodu in polaga- svobode. Vse pa se je prebujalo j mo izginile. Hodil je počasi — iz trpljenja. Čeprav je bilo vse j trudno. Na rami mu je visela slabotno, se je vendar v nekaj puška, ki ga je spremljala^ od večji storilnosti pri delu Na dan so prišle skoraj logu družbenega piana in pro- vegje potrebe in želje, ni računa je pričel odbor z diskusijo o posameznih delih tega predloga, nakar je bil z manjšimi spremembami in posameznimi priporočili soglasno sprejet. Celotna diskusija o predlogu družbenega plana in proračuna, tako med volivci na terenu kr kor na sejah občinskih in okrajnega ljudskega odbora, je pokazala znaten napredek v odnosu itd. vse bilo pa predlogov, od kod vzeti in kje dobiti kritje za te izdatke in podobno. Vse pa kaže, da se bo v prihodnosti tudi v tem oziru pokazal napredek, da bodo člani obeh zborov OLO začeli razmišljati tudi o tem, kako ustvariti čimveč sredstev, povečati in poceniti proizvodnjo, ker bo od tega odvisen tudi ves naš napredek. dneh opomoglo in ozelenelo in zaživelo lepše kot katerokoli pomlad. Vse ozračje je bilo prepojeno s tajnim dihom svobode. Polagoma je naraščal in se končno zlil v bučen glas. Svoboda je prvega dne. V njegovih možganih se mu je porajalo nešteto misli. Pred očmi je videl ženo, otroke. Zopet se mu prikažejo vsi grozni prizori, ki jih je doživel. Vse, vse1 Jutro pa je mirno, vse prosto diha, kapljice se Ženevski teden - brez večjega napredka Ali bo ženevska konferenca sledila stopinjam berlinske? — se vprašujejo diplomatski in politični opazovalci po vsem svetu. Dvomi v uspešen, pred- znatno več sredstvi kakor pa ; vsem pa v koristen in učinkovat lani, ker delitev zavisi od ustvarjanja. Ing. Tone Koželj je v imenu komisije za družbeni plan in proračun OLO poročal o spremembah predloga družbenega piana in proračuna za leto 1954, ki jih je komisija na svoji seji konec o korejskih in indokitajskih vprašanjih, zaradi katerega so se poleg štirih velesil napotile v Ženevo tud; ostale prizadete delegacije Vzhoda in Zahoda, so namreč spričo dokaj jalovega poteka dosedanjih plenarnih sej vedno večji. bodoče ureditve osvojila, in predlagal ljudskemu j , odboru, da jih sprejme. Nato je g^pra^1 ^ trenutka kQ j<$ " | prišlo na tapet, ni pomaknilo niti za las naprej. Južna Vendar ta teden korejsko . pa tudi pripombe, ki govore; njena volja pomagala dočakati vprašanje ni prevladovalo. Po j njegovi ženevski politiki v prid. j svobodo in sina. Tam zope, -medsebojnih posve- 1 ]Kakšni so torej izgledi za že- ^„^Va TokS tovanjih, posebno med sovjet- nevsko konferenco kot celoto? ™°z®' f JL T J [ .................c, M. delegacije, ki „SfdS jejo na konferenci, prevevale : Vsak pa se jc zavedal, da resnične težnje po miru m 1 zmanjšanju mednarodne nape- bila tako blizu, da si čutil njen ! leskečejo v jutranjem soncu, dih, da bi jo lahko objel, samo j Pospešil je korak. V daljavi korak še pa bo pri nas, med j je zagledal svojo vas. Na tihem nami. ki smo jo čakali in se | je ponovil besede moža, velika-zanjo borili doiga štiri krvava j na, ki se je rodil v tej vasi: leta. i »O Vrba, srečna, draga vas do- Tujec se je umikal, partizani i mača!« Vrba! mu je zavriskalo pa so z juriši, pesmijo in vese-| srce. Ni več korakal, tekel je. j ljem osvobajali naše vasi. trga i Vas se mu je bližala in kmalu in mesta. Svoboda je prihajala , je obstal pred domačim pragom, vedno bliže, bliže vsej naši do- j Potočan Jelko movini. mnilinilimin]l*ni!!!nilini!l!l!nil!!!ll!!!I!llllll!!iram j Mnogi so po dolgih letih zopet ' videli svoje domače. Tam nekje j I je sin objel staro, sivo mater,! ki jo je čas stisnil, a vendar je ; La do Smrekar: OB SETVI sko in francosko delegacijo, so namreč težišče razgovorov prenesli na drugi del ženevske konference, na bodočo razpra- vo o Indokini. V tem vprašanju tosti/ bo morda le kaj dosegla. \ En korak naprej bo predstavljal že sam sklep, naj ustavijo sovražnosti v Indokini, tako bo vsaj prenehalo sedemletno prelivanje krvi- Tako »vzhodni« so dosegli vsekakor večje uspehe kakor v korejskem. Med drugim so se sporazumeli o bodoči sestavi delegacij, ki se bodo konference udeleževale, pa brez žrtev ni svobode. Tudi Ivan, oče šestih otrok, je odšel že prvo leto v partiza- , ne, ker je že v stari Jugoslaviji i Zvečer, ko tlavec zažgolel Ti draga prst, domača gruda, ki sem te v potu preoral! Neštetokrat ubit od truda, sem v brazde zrnje ti sejal. Oraj sem te tako skrbno kot si orala ti mi lice; ko v jutro so zapele prve ptice, že po razorih stopal sem krepko. sledila živa diskusija, ki je jala polnih sedem ur in v kateri je sodelovalo nad polovico prisotnih odbornikov. Razpravljali so o ustvarjanju sredstev in proizvodnji v letu 1954, o osnovni razdelitvi sredstev za investicije, o delitvi dobička med j okrajem, občino in podjetji ter | o proračunu okrajnega ljudske- i ga odbora. V razpravi je sodeloval tudi zvezni poslanec tov. Janez Hri- j bar. Med drugim je dejal, da_ se j moramo pri razpravi o družbe- I nem planu in investicijah držati osnovne smeri: vlagati sredstva tja. od koder upravičeno priča Koreja vztraja pri zahtevi, da se morajo kitajske čete umakniti ;z Koreje takoj, medtem ko naj bi splošne parlamentarne volitve pod nadzorstvom OZN izvedli samo v Severni Koreji, kamor posebna nadzorna komisija OZN doslej še ni smela. Njene zahteve se v glavnem naslanjajo na resolucijo OZN o Koreli. ki jo je pred leti sprejela Generalna skuoščina OZN. Severna Koreja zahteva splošne parlamentarne volitve, ki b; jih pripravili predstavniki obeh Indokini predvideva ta predlog na uvodnem mestu. Lepo pa bi seve bilo, če bi prišlo do splošne rešitve tako korejskega kakor tudi indokitajskega problema in s tem tudi do popuščanja mednarodne napetosti v Aziji. ua. oa Koaer upravičeno pnea- ^^vaSTzdiSSh MroJtoi! kujemo največ koristi, od koder , V1 v J se bodo vložena sredstva naj- j Južnokorejsko tezo odločno hitreje povrnila, to je v proiz- podpirajo ZDA, pa tudi ostale vodnjo. S povečano proizvodnjo in istočasnim dviganjem storilnosti bomo ustvarili več in cenejša sredstva za življenje ter tako zboljšali tudi življenjski standard. Nadalje je tov. Hribar govoril o zastarelem načinu proizvodnje in nizki storilnosti v kmetijstvu ter poudaril, da moramo voditi nenehno skrb za to, da čimveč ljudi vključimo v moderno proizvodnjo, da se tudi kmetijska proizvodnja modernizira. Razmišljati moramo, je dejal tov. Hribar kako bomo vso odvečno delovno silo, ki ostane na vasi, zlasti v mrtvi sezoni, zaposlili v tako imenovani dopolnilni proizvodnji. tudi že o datumu pričetka. Naj- , kakor tudi »zahodni« -načrt o novejše vesti sicer govore o tem, da je Francija, najbolj pri-zadeta stranka v tako imenovanem indokitajskem sporu, zaprosila za kratko preložitev, vendar kaže. da so po sredi povsem tehnične prepreke in nič drugega. Francoska delegacija se je v četrtek tudi znebila najtežjega bremena: vlada je dobila zaupnico v parlamentu in se ji ni treba bati, da bi prišlo j prav sedaj, ko je ženevska kon-i ferenca v polnem teku, do | vladne krize, ki Francijo tako rada obišče. i Prihodnji teden bosta vzpo-• redno potekali razpravi o" Kore-I ji in Indokini. Nekoliko sence na j Ženevo je vrgel nenaden odhod i ameriškega zunanjega ministra Dullesa- Četudi ga je napovedal, še preden so posamezne delegacije pojasnile svoje stališče do kitajskega problema, nekateri sodijo, da je pravzaprav čutil gorje in krivice, ki so iih trpeli delavci in vsi zavedni ljudje. Šel je skozi bojne me-teže. bil štirikrat ranjen, toda svinčenke mu niso mogle do živega. Čim bolj se je bližala svoboda, tem bolj ga je vleklo domov. k ženi in otrokom, ki so ga doma nestrpno pričakovali. Tu pa tam so se še držale skupine osvajalcev, ki so se vračali poraženi. To jih je grizlo. Narod, ki je tako majhen, jih je tam na robu njive, ko je razpredla sive grive poletna noč, domov sem truden šel. In naglo, naglo so drse,1:, kot seme v brazde, dnevi v mrak, in če obzorje je pokril oblak, v dlaneh so žulji zaskeleli. Zdaj sem ves miren, draga zemlja, saj vem za koga bom sejal, ljubezen delo moje spremlja in v meni up je ves svetal. zahodne delegacije so ji več ali manj naklonjene. Severnokorejski načrt trdovratno podpirata SZ hi Kitajska. Sedaj ni _ druge rešitve kakor da se na | s svojimi prizadevanji v Ženevi konferenci pojavi tretja _ sila, ki bo skušala s kompromisnim načrtom zbližat} obe stališči. Prvi poizkus je naredil že avstralski zunanj; minister Ca-sey. Ker se britanski zunanji minister Eden doslej v korejsko razpravo ni spustil, sodilo, | da bo imel or. glavno besedo j kot posredovalec. Razen tega je 'j treba tudi upoštevati, da so se S delegacije, predvsem na »veliki | štirje«, na »neuradnih« sestan-j kih (banketi, svečane večerje in kosila) uspešneje lotili raz- Gavoril je o graditvi komune > govorov in njene gospodarske moči, ki pa je ne predstavljajo velike tovarne, temveč tudi drobna predelovalna industrijska in obrtniška dejavnost. Le-ta se pogostokrat pozneje razvije v velike obrate in podjetja. vseh perečih ozir. nasprotujočih si mnenjih, ker jih pri tem ne motijo predstavniki javnega mnenja novinarji in fotoreporterji. Tako se razprava bolj med pravzaprav štirimi zidovi odvija kakor pogorel in da se je zaradi tega umaknil. Njegovi načrti o obrambni skupnosti za Jugovzhodno Azijo in še prej o neposredni pomoči Indokini prot: »Ho Si Minhovi in kitajski agresiji« so vsaj za sedaj splavali po vodi. Težko je trditi, ali sta ga Velika Britanija in Francija prepričali, da bi v Indokini ne kazalo razširiti vojnega žarišča in da je treba namesto vojaške poiskati politično rešitev indo-kitajskega spora. Resnica je le, da bo svoj »neborbeni« umik kaj težko branil pred onim delom republikanskih senatorjev in članov Predstavniškega do-. ma, ki se jim hoče vojaških la-vorik v Indokini. V času, ko to poročamo, se v ZDA že slišijo j men suram i .------— - -------- -- ----1 plenarnih sejah konference. I pripombe v njegovem »porazu«, Z veiičasuie prvomajska paraue * bđuy. Stran 2 • POSAVSKI TEDNIK« Štev. 18 KULTURNI „Radi Ha oa kora“ \ PREGLED Globokem Globoko je lep kraj. Ima - sti, ne pa neke mlačnosti kino, KUD in še marsikaj. Ima toposti, kot jo je pokazal tov. pa tudi igralce, ki se vloge na- ■ Kranjc! V tretjem dejanju, ko uče, potem pa jih k predstavi igra sodnika, je deloval naravni! No, o tem bomo slišali še j nost komično. Njegov glas, pozneje. kretnje, sploh vse, je bilo tako Dne 2. maja je bila v Globo- ; čudno ...' Kljub temu pa sem kem repriza komedije »Radi- dobil vtis, da je igralec dal od kalna kura«, ki jo je naštudi- j ralo tamkajšnje KUD ob sode- j sebe najboljše, kar je zmogel. Torej je tudi temu slabemu napačna izbira igralcev. Pavla Volčanjškova je j bila zelo posrečena. Vlogo lepe in zapeljive Etelke de Gomboš lovanju orkestra kulturnih de- j uspehu kriva lavcev okraja Krško. To je zelo j lepa igra s petjem in plesom, j ki pa nikakor ni tako uspela, j kakor bi bilo želeti! Neuspeha j je igrala zelo lepo. Tov. Lepšina so krivi deloma igralci sami, ! kot inženir ie hit nrav čuden deloma pa tudi orkester. Moj namen je globoškim igralcem pokazati glavne napake, jih opozoriti, ka* ni bilo prav, kar ni ustrezalo zahtevi igre same kakor tudi ne občinstvu. Ni moj namen hromiti delo KUD, pokazati hočem le, kaj je napačnega v njihovem delu! Tov. Peterkovič kot Bombek je bil vseskozi zelo dobro podan. Gotovo je Peterkovič že star igralec, saj igra svojo vlogo zelo dobro Gledalcu se zdi, da ima pred seboj res starčka in ne moža v najboljših letih. kot inženir je bil prav čuden. Sploh je delal vtis, da imaš pred seboj težaka, ne pa intelektualca. Tudi Jaka in Katica sta bila zelo slaba. Njun duet v prvem dejanju je bil naravnost smešen! In tudi njun mali plesni vložek je bil čuden. Stopicala sta po odru brez vsakega ritma, kot da glasbe sploh ne slišita. Tudi slab pevec je Jaka. Jožica Černelč kot natakarica je bila zelo prisiljena. To vlogo čudno. Orkester je trikrat napačno začel, prav tako tudi plesalke. Tisto poskušanje in stopicanje po odru je v vrstah in i vzbujalo hihitanje in smeh. Tov. Zmavčičevi in tov Kranjcu bi priporočal, da se naučita obvladati smeh! Zelo neprimerno je, da se sodnik pri razpravi smehlja in da sc žena pri zaobljubi pokorščine smeje. Igralci se morajo naučiti obvladati svoj obraz, ne pa da v kočljivih primerih, ko se publika smeje, tudi igralcu vse gubice same od sebe lezejo v nasmešek! Mislim, da sem igralcem povedal, kaj je bilo v njihovem delu slabega, in upam, da ne bo zamere! Želel bi le, da se igralci v Globokem znebijo svoje otopelosti in začnejo igrati tudi večja dela. Saj imajo za to vse pogoje in nekatere dobre igralce. Vsekakor pa upajmo, da bo to res radikalna kura KUD v Globokem in da bodo igralci svoje delo prilagodili zahtevi igre same! KUD v Globokem ima za svoj razvoj vse najboljše pogoje. Saj ima lepo dvorano in zelo bogato opremljen oder. tako prepričljivo zna tov. Pe- • ie Pei dobro. Le ples kmečkih tcrkovič izoblikovati svojo vlo- ; fantov in deklet se je začel zelo go! Ivanka Zmavčičeva kot Cecilija (Bombekova žena) ni igrala tako prepričljivo. Ne zna pokazati lilia žene, ki s svojo voljo doseže vse in poveljuje celo svojemu možu! Njena odločnost je bila nekam prisiljena, prav nič ni znala poudariti jeze in gospodovalnosti. Mogoče pristajajo tov. Zmavčičevi nežne in sentimentalne vloge starih devic, odločne in gospodujoče žene pa ne zna pokazati! Tov. Zorkova kot Vanda je bila boljša, posebno v prvem dejanju. V ostalih dveh dejanjih pa je bila preveč mlačna! Drugače pa je s tov. Germovškovo. Svojo vlogo Jelke je vseskozi mojstrsko igrala. Njena igra, glas, vse je bilo tako prepričljivo in prisrčno, da zasluži za to vlogo lepo priznanje. Keržan, ki igra (ali bolje, ki bi naj igral) vlogo kapetana Medena, je čudne sorte tič. Vlogo se je sicer naučil, tudi igral je pri prvi predstavi, vendar ga v nedeljo ni bilo na spregled. Zaradi tega so igro nekako priredili. Izpustili so v drugem dejanju dve ali tri slike, tako da igra ni delalh nika-kega vtisa celote! Vse to zveni nekako čudno, vendar je res. bi morala prevzeti tempera- j Naj igralci ne mislijo, da težje mentna in razposajena igralka, in zahtevnejše stvari ne zmo-Baletni vložek v drugem deja- ! rejo, ker ima igra kljub slabenju je bil zelo dober, tudi zbor j stim tudi nekatere dobre stvari. ,, „ . j- mm •- po- -vc Dela naj se lotijo resno ln žrtvovalno, pa bodo uspeli! Gostinska zbornica Gostinska zbornica za okraj Krško je imela 29. aprila svojo prvo redno sejo, na kateri so se pogovorili, kako oi dvignili gostinstvo na čim višjo stopnjo; izvolili so tov. Mitja iz Ca-teških Toplic za podpredsednika zbornice, tov Pšeničnika iz Pisec pa za predsednika nadzornega odbora. Tov. Černe je poročal o dogovoru s funkcionarji OLO, prav tako pa so sklepali tudi o vskladitvi gostinstva z novo uredbo glede privatnih gostincev, gostiln in menz, o čem bodo sklepali na skupni seji. Tri člane so po sklepu občnega zbora zaradi neplačevanja članarine izključili, tov. Černetu, dolgoletnemu predsedniku, in tov Mitji Lebarju, voditelju tečaja, pa v okviru finančnih možnosti priznali nagrado za uspešno delo. Gostinski zbornici želimo v njenem prizadevanju za dvig gostinstva v okraju čimveč uspehov. D. V. Obisk v Celulozi Videm-Krško Posavska sekcija Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva I in lesne industrije je v delovnem programu za letošnje leto med ostalimi strokovnoprosvet-j nimi nalogami in propagandi-! stičnimi manifestacijami sprejela tudi nalogo ogleda »Celuloze« na Vidmu, enega od po-I membnejših potrošnikov gozdnih proizvodov — celuloznega lesa, ki ga uporablja kot surovino za pridobivanje celuloze. Ogleda, k: se je izvršil dne 24 aprila, se je udeležilo 54 članov sekcije — logarjev, tehnikov in inženirjev gozdarstva iz državnega in nedržavnega sektorja posavskega gozdnogospodarskega področja. Zaradi službene odsotnosti obratnega inženirja »Celuloze« je bilo strokovno vodstvo ogleda tovarne v rokah komercialista tovarne tov. Pirca. Udeleženci ekskur- Mesto Videm-Rrško bo končno dobilo svoje gleda išče Večer narodnih plesov m pesmi v Dobovi »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.« Tako pravi narodni pregovor, ki se mnogokrat uresniči v tej ali oni obliki. Pred kratkim sc je ta pregovor uresničil tudi v Dobovi, kjer je folklorna skupina dejala: »Ples do plesa — venček; venček do venčka — nastop.« Nastop? Da, celovečerni nastop je pripravila mlada fol-. kloma skupina na večer pred Tov. i. majem z naslovom »Večer narodnih plesov in pesmi«, Ta prireditev pa je bila združena s proslavo 1. maja. Za začetek je orkester iz Dobove zaigral Internacionalo, zatem pa je spregovoril tov. Vučnjak.nekaj besed o pomenu praznika. Nato je dala svoj program folklorna skupina. Prvič je ta mlada folklorna I skupina nastopila že 29. no-! vembra lani in ljudstvo zelo Ne vem, kaj je imel tov. Ker- navdušila sebi pa s tem dala Žan tako nujnega, da^ je pustil j neko moč. tako veliko moč, da vso stvar vnemar? v endar pa ; je začela mislit; na celovečerni nastop. Ta misel, k; se jim je sem mnenja, da bi bilo dobro naučiti igralce discipline! Anton Pečnik je svojo vlogo dr. Pogana podal zelo dobro, le peti ne zna. V duetih in arijah, ko bi moral njegov glas zveneti in voditi ostale, je popolnoma zamrl. Sicer tega ni kriv igralec, če ni pevec, kriva je tega le izbira igralcev, ki nikakor ni bila zadovoljiva. Boljši v petju je bil tov. Harapin. Ima zelo lep, toda malo pretih tenor. Tudi ne bi škodilo, če bi se v svojo vlogo bolj vživel! Tov. Kranjc kot »Conte Bombelli« je bil zelo slab. Tega »večnega mladeniča« bi moral igrati bolj temperamenten igralec, ki bi to vlogo podal bolj živo. Ta vloga zahteva živahnosti in okretno- Bizeliskl grad Bizeljski grad je bil središče gospodarstev plemiške rodbine Breže-Seliških. Po smrti Heme Breže-Seliške je grad s posestvi vred okoli 1745. leta prešel v last ženskega samostana, 1807. leta pa v last krške škofije. Na tem utrjenem gradu so gospodovali ministeriali grofov Breže-Seliških, pozneje Krških grofov Bizeljski gospodje, sredi 16. stoletja pa je grad prešel v last grofov Tattenbachov. Po knje-ginji Windischgratz je grad prešel v last grofa Hugona Ceschi a S. Croce, med NOB pa je lastnica gradu neštetokrat prehranila in prenočila naše borce in jih tudi sama vodila preko nemških postojank in mimo zased v varno zaledje. Grad je doživljal težke »puntarske čase« v letih 1515, 1573 in 1636, bil je sedež deželskega sodišča s pravico krvnega sodstva in vislice so stale pod gradom ob Sotli. Znamenita je v gradu tudi kapelica iz leta 1623 z baročnim oltarjem; krasni so okrasi stropov v sobah prvega nadstropja gradu. A ne samo zob časa, tudi neodgovornost nekaterih ljudi je gradu skrajšala čas življenja; opuščen in okraden govori, da je nujno, da oblast ukrene svoje... najde odnesene predmete in jih vrne sivim zidovom — pričam naše preteklosti, da popravi ostrešje in uredi okolico, kolikor je ne bodo obvezniki predvojaške vzgoje. Očuvati je treba spomenik naše težke, su- j ženjske preteklosti in naših svetlih današniih dni. D. V. 1 I zdela kakor ideal, ki je težko ! ali pa sploh nedosegljiv, je po-i stal resnica. 30. aprila — na | večer pred velikim delavskim j praznikom, je dala svoj prvi ! celovečerni nastop. ! Pred vsakim plesom je tov. : Bešlagičeva razložila vsebino ' plesov, kajti mnogi plesi so se plesali ob točno določenih običajih. Tako n. pr. so se gorenjski narodni plesi in svatovska polka plesali le na svatbah in to v prejšnjih stoletjih na Gorenjskem. Belokranjski venček plesov je bil sestavljen iz plesov, ki se še sedaj plešejo v Beli krajini. Za temi plesi je sledil venček panonskih, slovenskih in prekmurskih plesov, k; se plešejo še danes. Maloka-tera nedelja mine da se ne bi zbrali v naših sosednjih republikah fantje in dekleta in zaplesali ta ali oni ples. Solo ples »Beogradjanka« sta plesal; Medi in Majda Bešla-gič, k-; sta vzbudila pri ljudeh še posebno zanimanje. Ta ples se pleše v Beogradu in okolici. Od tod tudi njegovo ime. Za konec sta sledila še dva slovenska narodna plesa. Koroški rej je ples ki so ga smele plesati samo dekleta, ki so že izpolnila osemnajsto leto in so bila popolnoma neoporečna v moralnem oziru Kakor hitro se je kaj slabega govorilo o kakem dekletu, ni smela plesati tega plesa Pa še ena posebnost je pri tem plesu. Fantje imajo svojega vo d i tel j a -kontar j a, ki otvori ples in izberr plesalcem dekle, nato jih lepo razmesti in da harmonikarju znak za začetek. Popolnoma drugačen pa je ples z metlo. Po kratkem šaljivem plesu s pesmijo se dekleta razjporede v vrsto, okoli katere plešejo fantje, ki na koncu kitice »zdaj pa zapleši z njo« ... zagrabi dekle in zapleše z njo Ostal pa je nekdo brez dekleta, ki zapleše z metlo in na koncu nažene vse skupaj z odra. Med odmorom, ko so se plesalci preoblačili, je igral dobovski orkester. Preobleči pa so se morali skoraj za vsak ples — venček plesov — v noše, ki so ustrezale določenemu plesu. Malokdo b< pričakoval, da se bo ravno v Dobovi ustanovila pomembnejša folklorna skupina, prva v krškem okraju, ki se lahko postavi s samostojnim celovečernim nastopom Mnogo dela in truda je bilo, preden je tov. Bešlagovičeva naučila mladince in mladinke plesati plese narodov Enkrat ali celo dva krat na teden so prihajali v šolo in tam vadili. Težak je bil začetek, kajt’ malo jih je bilo, ki so znali pravilno plesati polko ali pa drmeč. ki je pravzaprav osnova vsesrbskih in bosanskih plesov. Toda z vztrajnim in potrpežljivim delom so dosegli toliko, da so posamezne plese združili v venčke. To je prva pomembnejša folklorna skupina v krškem okraju, ki se lahko ponaša s samostojnim nastopom, ki je že za njimi. Zadovoljni so. Kako tudi ne bi bili, saj so vendar uspeli. Ljudje so bili s tem nastopom zadovoljn; in mnogi si še želijo podobnih prireditev. V nedeljo. 2. maja, je ta skupina že gostovala v Hrvaški v vasi Senkovec Tud; tu so bili ljudje zelo zadovoljni in mislim, da bodo povsod, kjer jih bo ta mlada skupina obiskala Z. L. Poročali smo že da je bilo ustanovljeno DPD Svoboda za območje mestne občine Videm-Krško. Ze na ustanovnem občnem zboru so se formirale razne sekcije, in sicer, pevska, dramska godbena in šahovska sekcija. Največ se jih je prijavilo za dramsko sekcijo Na prvem sestank: dramske sekcije, katerega se je udeležilo 34 članov, sc sklenili da ,:e dramska sekcija preimenuje v Gledališče DPD Svoboda Vi-dcm-Krško. Za vodjo sekcije je bil izvoljen tov. Srečko Staut, za sekretarja in arhivarja tov. Poldka Kravos, za gospodarja tov. Karel Uršič. Poleg tega je bil izvoljen umetniški svet. ki naj bi dajal smernice dramske dejavnosti in pa določil repertoar za letošnjo in prihodnjo sezono. V letošnji sezoni bodo uprizorili komedijo Darja Nikode-nija »Scampolo« ki jo režira tov. Staut, in pa Anzengruber- t. m Prihodnja sezona se bo pričela predvidoma 15. septembra t L, za katerj bo umetniški svet določil repertoar. V vsej sezoni bomo gledali pet premier. od teh dve opereti. Razpisan bo tud! abonma za vso sezono. Poleg umetniškega je bil formiran tudi tehnični svet, čigar naloga bo skrbeti za vsa tehnična dela gledališča. Ker se je v dramsko sekcijo prijavilo mnogo mladincev in mladink, je bilo na sestanku sklenjeno, da se bo za te pa tudi za starejše iaralce ki imajo do tega veselje, organiziral dramski tečaj, v katerem naj bi se zlasti novinci seznanili z najosnovnejšimi pravili gledališke umetnosti. Opozarjamo na ta tečaj tudi vse one, ki se še niso prijavili v DPD Svobodo, a imajo veselje do gledališke umetnosti, da to lahko storijo kasneje Prijavijo se lahko za ta tečaj pri tov. Poldki Kravos. S tem mislimo, da je začasno jevo spevoigro »Svojeglavček« v režiji tov. Badaliča. Premiera i rešeno pereče vprašanje gleda -»Scampolo« bo predvidoma 14.1 lišča v naši občini. Nehaj p Jmelfshi princesi" Navada v našem časopisu je,, je bil vsekakor tov. ICežman, ki da se pomembni kulturni do- je vlogo prekupčevalca podal res , godki na podeželju omenijo prav j tako prisrčno in prepričljivo, da jugoslovanskih površno; omeni se le kraj, čas za to vlogo zasluži največje pri-prireditev. in prireditev. Ni pa omenjeno, kar je bilo na primer v igri, opereti in drugod dobro, kaj slabo. Zato sem mnenja, da dobra in pravična kritika nikakor ne bi ohromila dela na odrih, temveč bi prikazala napake v pravi luči. Igralci in režiserji bi z lahkoto popravili svoje delo in ga prilagodili zahtevi igre same kakor tudi zahtevi občinstva! V nedeljo, dne 25. aprila je bila v Artičah repriza znane operete R. Gobca »Hmelj ska princesa«. Opereta je v splošnem zelo dobro uspela, saj so Artiče kraj s staro kulturno tradicijo in tamkajšnje KUD spada med najboljše v okraju. Inscenacija je bila dobra, motila je slaba razsvetljava. Ker še dvorana in oder nista dograjena, so reflektorji, nameščeni na steni in zelo slabo koncentrirali svetlobo na odru. Najboljši med vsemi igralci Le tako naprej! Kmetijski in gozdni delavci v Leskovcu se vedno bolj uveljavljajo. Zavedajo se, da si bodo le v skupnost; priborili vse pravice, zato so se povezali v močni sindikalni organizaciji. V začetku je bila le-ta bolj šibka, vendar so krizo kmalu preboleli. Organizacija sama se je močno okrepila; sedaj šteje 27 članov. Med njimi so ljudje, ki so bili nekdaj odvisni kot Prešernova družba je izdala odlično delo nemškega pisatelja B. Travna roman „Bela roža" B. Traven nam odpira v »Beli roži« veren pogled v nemoralno življenje ameriških magn atov, v svet tistih, ki vladajo, ne da bi bili kronani, ki odločilno posegajo v svetovno dogajanje, odločajo o vojnah in podobno, a so hkrati sužnji lastnega sistema. Roman je ilustriral in okusno opremil M. Sedej. Knjiga; obsega 230 strani in je natisnjena na dobrem brezlesnem beljenem papirju. Kljub temu je cena knjigi izredno nizka, saj stane vezana v polplatno s ščit nim ovitkom le 350 dinarjev, broširana s ščitnim ovitkom pa celo samo 270 dinarjev. Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah, pri poverjenikih Prešernove družbe, lahko pa tudi direktno pri upravi Prešernove družbe v Ljubljani, Tomšičeva 9, Prešernova družba kmečki delavci od velikega kmeta, sedaj se pa kot sezonski delavci uveljavljajo tudi v množičnih organizacijah z željo, da se bi čimbolj usposobili pri delu in umsko razvili. Zato so pred kratkim na svoji razširjeni seji sklenili, da bodo mlade sindikaliste seznanili s statutom organizacije. Skupno so torej predelali statut, seznanili so se s pravicami ln dolžnostmi članov sindikata ter govorili o pomenu sindikalne organizacije pred vojno in sedaj. Razpravljal; so tudi o važnosti organizacijskega dela in sprejemu pravilnika dela v kmetijstvu Imeli so tudi predavanje o samoupravljanju v kmetijstvu. V tem so začeli krepiti moč sindikalne organizacije. Toda pr; teh načelnih uspehih ne bodo obtičali, pač pa se , bodo v bodoče še bolj pogosto j sestajali in reševali razna nuj-| na vprašanja. Predvidoma bodo člani organizirali letos izlet na morje in jim s tem nudili tudi razvedrilo V kratkem bodo tudi napravili pri leskovškem gradu igrišče za odbojko in namizni tenis. Vse kaže. da so resno prijeli za delo in upamo, da uspeh ne bo izostal. zije so si najprej ogledali prostrano skladišče lepo v skladiščenega celuloznega lesa, med katerim je oilo poleg smrekovega opaziti tudi topolov celulozni les, saj ga tovarna uporablja okrog 20 % od celotne količine surovin. Nadaljnja pot je udeležence ekskurzije vodila mimo elektroenergetske centrale in oddelka za pridobivanje žveplene kisline kot stranskega proizvoda tovarne, skozi brusil-nlco, drobilmco, pražilnico, be-lilnico in ostale oddelke tovarne vse do skladišča izdelanega proizvoda — celuloze, pripravljenega za odpremo. S potrebnimi pojasnili tov. Pirca o izkoriščanju surovine in o posameznih fazah dela so si udeleženci ekskurzije ustvarili pregledno sliko celotnega proizvodnega procesa od začetne faze — drobljenja oz. brušenja celuloznega lesa do rezanja in tehtanja gotovega proizvoda — celuloze. Po izvršenem ogledu tovarno so se udeleženci • ekskurzijo zbrali v sindikalni dvorani tovarne. Ker je napovedano predavanje o gojenju topola in tehnični uporabi njegovega lesu zaradi odsotnosti povabljenemu predavatelja odpadlo, je tajnik sekcije tov Videnič, direktor GG Brežice, povedal prisotnim nekaj jedrnatih in poljudnih stavkov o gojenju topola kot hitrorastoče drevesne vrste v splošnem in o njegovem vse večjem pomenu v lesno-prede-lovalni, zlasti celulozni industriji. Prostrana, danes pusta ali slabo izkoriščena poplavna področja ob Savi, Krki in Sotli bi mogla z manjšimi izboljše-valnimi posegi postati najboljša rastišča zlasti za manj zahtevne domače vrste topolov. S tem bi v veliki meri dvignili donosnost teh danes gospodarsko skoraj mrtvih površin, naši lesnopredelovalni industriji pa bi že v bližnji bodočnosti vsaj delno olajšali oskrbo s surovinami. Letos ima Posavska sekcija gozdarjev in lesnih industrijcev v programu tudi strokovni ogled vresišč in zbor gozdarjev celjskega, trboveljskega in krškega okraja, ki sc bo vršil konec maja na Lisci. Ing. Seničar Franjo. Godba PGD Kapele bo priredila v nedeljo, dne 9. maja, koncert godb krškega okraja in gostov iz Hrvaške ob 15. uri popoldne. Po koncertu domače godbe bo prosta zabava. V slabem vremenu se preloži na prihodnjo nedeljo, to je na 16. maja ob Isti uri. Godba, ki uživa sloves kot najboljša godba v okraju, upa, da boste gotovo prišli na koncert in tako omogočili godbi do izpopolnitve instrumentov — prav tako pa ji dali pobudo še za marljivejše delo v bodoče. V D. V. znanje. Arije v drugem in tre tjem dejanju, svoje sanje — Hmelj ski princ bi rad postal — in — pet malih princev bi imel — vse to je bilo zapeto res tako prisrčno in živo, da je bil zato nagrajen z močnim aplavzom. Sploh je lik Salobirja, mehkega, nesrečnega, prisrčnega sanjarja, a obenem tudi vestnega in dobro računajočega denarnega mogotca in brezvestnega oderuha podal kar najbolje. Mimiko obraza, kretnje in svoj zvočni glas, vse to zna tov. Tako so fantje peli nekoč, ko povezati v tako pre- s0 odhajali od doma, danes pa lahko pojo in vriskajo, saj se zave-^T-_!d,en„najboljŠlh igralcev r dajo, da se pripravljajo na Pobič sem star daleč naokoli. Tov. Ostreličeva kot »Hmeljaka princesa« je bila nekoliko slabše podana. Lik mlade, naivne mladenke, ki moškega vprašuje, kaj in kakšna je ljubezen, bi moral biti podan malo živahneje. Tudi izraz obraza bi moral biti živahnejši. Drugače pa je tov. Ostreličeva igralka, ki si bo z vztrajno vajo pridobila nekoliko več živahnosti, kar se bo zelo podalo njenemu čistemu in lepemu glasu. Tov. Deržanič I. je bil kot vzgojitelj Branko zelo slab. Ima sicer zelo lep, toda žal nekoliko preslab glas. Tudi drža na odru je nekoliko prisiljena — malo preveč je lesen. Ce se mu bo posrečilo, da se svoje togosti znebi, bo postal izvrsten igralec! »Gospod Koman« je bil podan zelo dobro, le enega naj se igralec odvadi: v kočljivih prizorih naj smeh zadrži. Zelo neprimerno je, da se v prizorih, ko bi moral pokazati jezen ali resen obraz vse gube obraza kar same od sebe razlezejo v nasmešek. Vse ostale vloge so bile podane bolj ali manj dobro. Zbor je bil odlično naštudiran, celo balet niso preveč togo plesali, kakor je to navada. Vsekakor je opereta dobro uspela in po- j samezne omenjene napake niso motile celotnega uspeha. S to uprizoritvijo je kulturna skupina Artič zopet bogatejša za nekaj izkušenj in javnost seznanjena vsa; z delcem tistega, j kar bi našemu podeželju nudili lahko tudi drugi odri. Vso pohvalo moramo tzreči režiserju in artiškim igralcem, saj s svojim prosvetnim delom vršijo lep in hvaležen po=N — izobražujejo podeželje! A. O. svojo največjo dolžnost, na obrambo svoje domovine. V ponedeljek so se zbirali mladinci letnikov 1934, 1935, 1936 in 1937 iz občin Dobova, Brežice, Čatež, Velike Doline, Cerkelj in Artič v starodavnem Bizeljskem gradu na taborjenje. ■Obvezniki predvojaške vzgoje bodo gotovo dokazali kakor v Kostanjevici, da so disciplinirani, da so vredni vsega zanimanja tako od prebivalstva kot od oblasti, saj so grad v Kostanjevici očistili in uredili kot nihče doslej, Da bodo storili I isto na Bizeljskem gradu, nam jamči vodstvo in obveznik., ki j so že prvi dan pokazali svojo i pripravljenost urediti si svoj začasni dom — bivališče v času taborjenja. OBJAVA Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Krškem . obvešča podjetja in ustanove kakor tudi vse osebe v delovnem oziroma službenem razmerju na območju okraja Krško, da bo v postopku za dokaz delovne dobe s pričami za izdajo novjh delovnih knjižic sprejemal prijave za zaslišanje prič le do 30. jun. 1954. Prošnje za zaslišanje prič po preteku tega roka bo zavračal. Nadalje obvešča tudi. da bo pripustil k zaslišanju le priče, ki so bile prvič predlagane, kasneje predlaganih prič za dokaz iste zaposlitve ne bo upošteval Zavod poziva vse prizadete, da se tega roka držijo. Eventualno podaljšan rok bo objavljen v lokalnem časopisu. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Krškem. , 3'ev. 13 POSAVSKI TEDNIK« Stran 3 KMETIJSKI RAZGLEDI HnšeiRiE kmetu le tefen iiiil muuiiih strolev do 3 ha okoplje (kultivira) 2,3 površine. Evo, dva majhna stroja, ve- n. pr. Še tretja vrzel ki kliče po tesnem sodelovanju, pa je sodelovanje kmetijskih strokovnjakov pri ljudski tehniki. Smatram, da ni osnovni poudarek le tehničnovzgojno delo na vasi ampak je tudi proučevanje kmetijskostrojne tehnike za obdelovanje različnih kultur in različnih zemelj. Napredni gospodarji in mladina bi Pred kratkim sem se mudil pri nekem naprednem kmetu v okolici Dobove Prav na njivi ---------- —- —, .... sva ogledovala delo zobatega j like gospodarske konsti. nc'nrnhPff" kolutasteea valjar- Kje tiči vzrok da se .. i"-ipreum *“ **“—— cetorobega 1 ^; 3ede i opisana stroja pri nas še ne | tudi kmetijskim strokovnjakom ia’ ... no niivi Rpc 70- proizvajata? V orvi vrsti bi t dali mnogo pobud, ki bj ob so- bati - celorob; kolutasti valjar ! morali to zahtevo postaviti | delovanju vseh treh: _ kmečkih je drobi1 m rahlja1 zemljo in j kmetijski proizvajalci _ sami. proizvajalcev, kmetijskih stroje pripravil za setev. Koliko- I Drugi prav tako važni imcia- kovnjakov in ljudske tehnike krat je bilo treba tolči grude_ z torji_ P^izvodnje ^kmetijslj^ y kratkem zadovoljive ušesom motike ali pa z bati. ki so nalašč za. te delo pripravljeni. Včasih je po 10 delovnih dni bilo porabljenih na 1 ha, pa še delo ni bilo tako temeljito in dobro opravljeno Žal je takih strojev pri nas malo. ne b; pa bilo nobenih posebnih težav jih izdelovati in zanje bi imel: obilo odjemal- Drobilcev grud je namreč mnogo vrst, za izdelovanje pa bi se izbral pač tip ki je našim razmeram najbolj prikladen. Isti dan sem pri nekem drugem kmetu opazoval sajenje strojev n jaki. strokov- ; pokazal-, v kratkem zadovoljive uspehe! 0 puli w gozdovih Novice in dopisi iz ncišifi krajev NA BIZELJSKEM K. L. 1. maj, praznik delovnih lju- movom. di smo tudi pri nas dostojno. proslavili Pr- prireditvah sol V LESKOVCU S0^'°hV nLanizacii Sindikata * i Kot vsako leto tako smo tudi že dan prei so kljub ^abe-1 ^os v Leskove^ proslavUi mu vremenu pripeljali iz gozda 1 praznik dela 1. maj. Prosi dolgo smreko in zelenje, s ka- [ vo smo imeh “ fr p_- terim smo okrasih zadružni i Praznikom v zadružnem domu. dom Prvomajsko smreko so i Organizacija proslave je bila naše žene in dekleta lepo okra-i zelo dobra, »o pa zlasti zato, sne s trakovi in zelenjem, a na ^je bilo ^pravilno po- spet vsi polni veselja in zado- ; tečajnice RK pod vodstvom tov. voljstva odšli proti svojim do- j Pirca. Velike površine našega gole-1 posestniki zatekajo s svojo ga krasa in tudi velike površine | živino v gozdove, kjer se s pašo zanikrnih grmišč po ostalih kra- j dela velika škoda. Naši kmetje jih naše države so posledica j sekajo povečini smotrno, to je predvsem paše. Pašo mora imeti j tako, da vsako leto izbirajo plemenska živina, ni pa to po- j drevesa posamezno za posek, trebno v taki meri za klavno in i gozd se tako tudi naravno po-molzno živino. Da bi pa površi- : mlajuje sam. Tako je skoro v ^ ^ ^ ne, namenjene za pašo, bile j vsakem gozdu tudi nekaj po- 0T>aznj kresovi smotrno izkoriščene, so po- : mladka, ki. ga pa živina popase. 1 pja gam praZinik s0 ge doma-trebne tudi za ekonomične paš-1 Naš novi zakon o gozdovih j iz-jetnilci sproščeno za- nike investicije. Take površine, j prepoveduje pašo po vseh onih j bgva]i {n hlteh na izlete. Do- SUC 3 »laivuv. ... - ------- - - vrhu je postavljena petkraka zvezda i pod n.io pa državna zastava. Pri vhodu k zadružnemu domu so postavili še slavolok z napisom- 1. maj — praznik delovnih ljudi. Zvečer se je zbralo precejšnje število občinstva pri zadružnem domu. kjer so zakurili kres, ob katerem je igrala gasilska godba koračnice , in partizanske pesmi. Ob tej priložnosti je o pomenu praznika delovnih ljudi spregovoril tov. Gustav Pečnik Zatem je odjeknilo še nekaj strelov — v počastitev tega dneva. Ob istem času so se tud' na sosednjih razdeljeno. Organizator proslave je bil vaški odbor SZDL. Pred zadružnim domom so postavili mlaj. ki je pozdravil vse obiskovalce proslave. Po govoru tovariša Božiča so sledile pevske točke moškega in mešanega pevskega zbora ter mladinskega pevskega zbora. | Po kulturnem programu je sledilo ljudsko veselje, ki je trajalo pozno v noč V KRŠKEM Na večer pred 1. majem se je zbralo pred gimnazijo v Krškem precejšnje število ljudi, ki so se strnili v povorko z godbo na čelu. Povorka je krenila na Videm in potem nazaj v dvorano Slavnostni govor o pomenu delavskega praznika je imel tov. Badalič Nato so sledile še recitacije in pevske točke. Sodelovala je tudi krška godba, videmski oktet in mladinski orkester pod vodstvom tov. Fajfarja. Proslavo 1. maja je letos or- Sledile so še recitacije in eno-! ganizirala Svoboda skupno dejanka. katero so uprizorile1 sindikati g cm kmetu opazoval sajenje nike investicije. Take površine, j prepoveduje pašo po vseh omti, bqva]. }n MteU na" Mete. Do-krompirja z vsedelom ali braz- ki so obrasle z grmovjem, pra-j gozdovih, ki se . pomlajajo v urad, in 0>tali lokali so da šem. Ta stroi ima običaino : nrotjo ter ostalim brezpomemb- gozdnih nasadih m miacun go okrašeni z zelenjem in za- dačem. Ta stroj ima običajno | protjo ter ostalim brezpomemb-2 jamičarja, ki točno na enakih i nim plevelom, se pač ne morejo razdaljah" izgrebeta jamice, v; smatrati za pašnik, ki bi mogel katere polagajo delavc; krom- ' dati dovolj velik donos, ter po-pir. Jamičarje izklopimo in pri- ; menijo veliko škodo za nepo-ključimo manjše osioalnike, ki j sredne koristnike in za celotno v jamice položen kromoir zasi- j družbo. Take površine bo po-paio ozir zagrebejo Tak stroj trebno čimprej urediti ali za lahko v 1 uri izkoplje ali zagr- pašnik, ali jih pa pogozditi v cene 15 do 20 arov površine, pri loti ter iz njih napraviti nekaj, čemer sodelujeta še običajno po. kar bo vsem v korist. 2 ali tudi 3 delavci i Zaradi pomanjkanja urejenih zdovih. Logarjeva dolžnost torej je, da vsak prestopek tega določila zakona o gozdovih prijavi! Tako bo sodnik za prekrške kaznoval vsakega, ki bo prijavljen za tak __„ 1 rTn pnPPfl bili okrašeni z zelenjem in za stavami. Tako je 1. maj potekel v prazničnem vzdušju P. M. Iz Zabukovja 1 Ž25žii®waniem težav ii@ meremo reševali, če za to ni potrebnih pogojev V 15 številki »Posavskega zdravstveni službi uspešnejše tednika« smo na četrti strani delo pri zatiranju te zahrbtne čitaU članek ki ga piše D. V. bolezni, pa pisec sploh ne ome-nod naslovom: »363 nanovo od" nJa- Ni potrebno naštevati tud 1 kritih primerov TBC od teh 190 vrsto drugih vidnejših uspehov, i g kavernami«. Zanimiv članek ki so bili v okraju tudi na pod-i prikazuje enega zdravstvenih ročju zdravstva doseženi v teku ~ w ------- „„».„.ja , problemov v našem okraju, ki zadnjih let in ki so tudi vredm prekršek, z zaporom do enega p • k praznike smo v Za- ga je v preteklem letu odurna omembe. meseca ali pa s kaznijo do deset. . , , praznovali« v nedeljo 2 splošna fluorografska akcija. Res pa je. da poleg tega (ka- tisoč dinarjev. . ! bulfv ta namen e bil popolne Ker bi nepoučen bralec lahko kor ns drugih področjih) tudi v Kar do vsem v Kurnm Kot gozdove je smatrati vsako ™ m v šoU|Ppr^d ve- i upravičeno sklepal, da ta oblast zdravstvenih ustanovah ni. brez Zaradi pomanjkanja urejenih i ono zemljišče ki ima ob ko številom obiskovalcev i mnogo premalo skrbi za zdiav težav in prcb.emov Ce b, i nji pašniških površin in nizkih do-1 gozda, ne glede na katastrsko * * nastopila šolska je človeka in za razvoj zdrav- bova rešitev zavisela le od P> ..................... ‘ mladina Glfdald so bili navdu-j stvene službe sploh, smatram za sanja oziroma bolje rečeno od šeni nad prizorom »Domovina«. ! potrebno prikazati ta problem izsiljevanja, potem b. to kmalu Temu je sledila spevoigra »Va_ ! še z druge strani. rešili. Ker pa se moramo ozi- sova'ci«, k: so jo igrali člani] Da se je pisec članka sploh rati na objektivne možnost., ki KUD in je bila toplo sprejeta, I lahko lotil in mu dal tak naslov, zavistjo v prvi vrsti od. stop-kar je dokazal dolg aplavz. Mar- ] je morala pred tem družbena n]e nase materialne proizvcd-sikateri je bil ginjen ob pogle-! skupnost v krškem okraju m- nje. potem je stvar malo težja, du na te »Vasovalce« ter ob spo. i vestirati več milijonov dinar- Zdravstveni dom v Brežicah je rohni na minule dni iz svojih : jev za fluorografiranje pljuč eden od teh problemov ki se mladih let Nato je igralska dru- ' vsem odraslim osebam v okraju, čakajo lesitve. S sredstva 19 žina zelo dobro odigrala veselo- ki se je izvedla v jeseni pretek- milijonov dinarjev za mvesL-iaro v treh dejanjih -Navaden lega leta. To je bila hkrati tudi cije v zdravstvu, ki so predvn- Ta stroj ima tudi tretji pri- pasmsKin povism m m««-«* mv- , --- ~ ti ključek, okopalnik ki dnevno! nosov teh povrsm, se nekateri stanje. Ing Anton Šetinc Uspešsa© poslovanie Kmetijske sndruge na Vidmu " jsrrss krog kmetov-zadružnikov, ki se molzno kontrolo tudi na pod- pove, da Kmetijska zadruga na za dobro podano igro saj varno. zd-avsh?cno £a- ulu »animaio za na- bivših KLO Zdole in Vidmu skuša odigrati tisto vlo- da le to Nnšicevo delo precej da se ugotovi zdravstvo. .. . čedalje bolj zanimajo za na- ročjih bivših KLO Zdole in predno kmetijstvo. ! Stari grad. V letu 1954 bo za- Poleg trgovine je bil živino-, j draga organizirala razstavo zi~ rejski odsek tisti, ki je dosegel; vine. zavidljive uspehe. Že leta 1952] 2. Zadruga bo članom pre- je. uvedel plemenilne kroge ter skrbela umetna gnojila in raz-izvršil več temeljitih pregle- j n.a semena. Organizirala bo dov goveje živine, hkrati pa je tudi zamenjavo merk. krompir-tudi uvedel kontrolo molznosti. j ja za semenskega. Rodovnik, ki je uveden, kaže, 3 Kmetijski stroji, s kateri-na uspehe, ki so jih dosegli ži-i mi razpolaga zadruga, bodo da-vinorejci: 2 kravi dajeta na le- nj v izkoriščanje zadružnikom, to več kot, 3500 kg mleka, 5 seveda proti primerni odškod-krav od 3000 do 3500 kg. 6 nkli 2 izkupičkom od proda- krav od 2500 do 3000 kg. 10 nih strojev. ki jih zadruga ne krav od 2000 do 2500 kg ter raj:); ko nabavila nove stroje, ostale manj kot 2000 kg mleka , kodo prav tako dani v izko na leto. V tem času so zadruz- j riščanje zadružnikom. niki vzredili 5 bikcevPreme- j ^ Zadruga bo organizirala nilne kroge bi radi razširili tu- - učinkovito kropljenje sadnega di_ na zdolski sektor, kjer ^revja v |a namen pre- privaten bikorejec, _ ki se n s^rbela članom potrebna za- drži pravil In ki ovira načrtno . šeitng sredstva. Na zadr, pose-71 vJnnreie . | gt^ ko na novo posadila 0.5 ha prepriča- vinograda, obnovila pa pritaliž-no 2 ha starih vinogradov, se- omogoči privaten bikorejec, drži pravil in ki ov izboljšanje živinćreje Zadruga je skušala . ti svoje zadružnike o potrebi da vsakdo zavaruje svoje vinograde in polja proti raznim elementarnim nezgodam. To je storila tako, da je vse vinograde in polja svojih članov kolektivno zavarovala Uspeh ta kega zavarovanja se veda če bo dobila za to potrebna finančna sredstva 5. Zadružna trgovina bo poskrbela za kulturno postrežbo svojih članov. V letu 1954 bo kmetovalci dobili povrnjeno škodo. Sedaj se zadružniki zanimajo tudi za kolektivno zavarovanje živine, poslopij ter premičnin. Lani je .zadruga prevzela bivše posestvo na Sremiču, kjer je letos zrigolala okoli 0,5 ha vinograda. Izdelala je tudi plan obnove posestva, ki pred mov ko- M ^,0-, «**»«*.««■* ......... , , ... i*** SfftaS&d~*£$.£! Komandirji centrov predvojaške vzgoje v krškem okraju so dobro oprav,I. toči prizadeti Pridelke svojih članov, M jih' SVfjje đ©S0 o so po.. ....Il—P- AVSENJAK LOJZE: SOSEDOV KRUH “o 6= »Bel, ne rečem, a njihov IruRO. 'z "v Vimelf zm^tiegT VI je zagozdo, da se mi je ušibUa zmesni kruh je pač takšen ka-! sem hotel Takšnega kruha, kakor so ga po zmesni kruh. Nastavil sem se plan obnove posestva, m preči- meij pri sosedu, niso pekli nikjer, sosedovi materi v kuhinji m videva, da bo imela leta 1960 Rahel skoro bei_ skorja rume- nestrpno čaka.. Poprosil nisem približno 21 ha vinogradov na kakor rumenjak. Naš kruh zanj, a vedel sem, da ga bo na-žično napeljavo, kjer bi se pri- . proti niemu siromašen, posled ponudi.a sama. Se v»e- delalo letno približno 11 vago- . b sj ga bil komaj upal pri' lej ga je. nov sortnega vina. Za obnovo merjatl. Toda tak kruh so imeli i »Hočeš kruha?« vinogradov se zanimajo tudi Jsosedovlh samo za goste v. Vrglo me je kvišku! Veselo privatni kmetje m se v ta na- 5 i D desetici je veljal ; sem prikimal. Odrezala mi ga men ze obračajo na zadrugo, . ' ' ----- da bi jim nudila finančn „ Katerem se je uiuvuu ... " zadruga si je v nekaj letih ljala koruza. A tudi ta se mi koliko o' ■> J _ • to[jk boljši! ‘ ugovarjati. no°5eSemSea TTrednostl ^M^gokra?sem’' mater ’ocK j "^edaje poznala nmjo bole- j pr!^d<^'^SŽ'^ruK^ min.- f'ubogal. Spor o kru- j stvari. JebJ vsi_deto^ko!ek- 4 536 978 dinarjev To seveda nil za zadnje novce in stekel po . zen, pa se je . P g j kQ> vse_ vge Vs0 sosedovo živi-: hti se ni □o zaslugi trgovine ki uspešno kos najboljšega. j noj posluje Samo lani je namreč »Kje naj jemljem, otrok ne-1 »Je dober je-l • ooravila prometa v vrednosti umni? Ne vidiš, kako hudo je 1 »In kako « 33.850.233 dinarjev ter odkupa za denar? Poglej nas, v kakšni. Zadovoljno se je nasmehnil^ noliskih pridelkov v vrednosti skrbi živimo!« I »Saj vem. »a Je lre 1 rinlm sem še ce-! WSUUJU> «•* »v.v : . . - ." . . . . 3 003 158 dmarjev Na vrednost skušal sem razumeti, a bel i znati! Ne ume vsakdo.« ^etov. Nak. Dolgo sem sc .e- Zato pa imajo tak kruh!« tega, kaj ustvarjamo potem bi odkupa je precej vplivala toča kruh je bil močnejši Znova sem S spoštovanjem sem W gle- ^ pn mater, a v tem se msva pogledala, da mi sc stvari hitreje urejale m po- in slana' ki je prizadejala .vi- 1o poprosil Z dlanjo je potegni-, dal. Pravkar je -n«na kruh , zedi,«^V,deLs,^ ^ “ ®'a 1! je beseda obtičala v grlu. I Za dei° vsepovMd lzbol]' demskemu gospodarstvu občut- \a nreko čela. kakor bi odgnala Njeno počele me je dc . . V , hi hotela reči Sai1 me boš učil kruh mesiti?! no škodo Restavracija in me@- skrb scgla v žep predpasnika j zanimalo. Gnetla je testo, /a glavo, kakor bl Ti?!« nica ter druge delavnice so la- ^ dala, kolikor je mogla. Zdaj j zvijala v krogle, kot buča de- \ pravim, tale otrok! Jezilo me je Zakaj vsa ta leta po osvoboditvi ni bilo mogoče investirati toliko sredstev v zdravstvo, kot se predvideva v letu 1954 in zakaj se vprašanje brežiškega zdravstvenega doma ni moglo rešiti prej, o tem pisec članka molči. On jcomiluje stranko, ki živi nad protituberkuloznim dispanzerjem, kako- da mora ravno tam živeti, kakor da do sedaj ne bi imela možnosti jarc-selitve drugam. Le njej pa doslej še ni prišla do živega ljudska oblast, da bi jo, ker ni hotelo prostovoljno, pa prisilno izselila v stanovanje, kjer bi njih zdravje ne bilo ogroženo. Da bi se vprašanje te stranke, ki tam stanuje kljub stanovanjski stiski že rešilo, če bi to hotela, tega D. V. verjetno ni vedel-Kar zadeva odškodnino tov. dr- Bricu za njegovo delo v dispanzerju, pa stvar, kakor jo opisuje D. V. sploh ni resnična. Res pa je, da bi se stanovanje zanj že lahko dobilo, če bi se merodajni činitelji v Brežicah zanj malo resneje zavzeli, o čemer pa Posavski tednik to pot ni prvič pisal. In kofično ostane še njegov zadnji odstavek, ki se glasi: ....... »Osebje zdravstvenega doma v »Si se spet nastavljal?!« me I moke iz predalnika in z lopati-. Brežicah poziva odgovorne či-je pozdravila mati V roki sem co, natančno toliko koruzne in nitelje, da zadevo v zdravstvene imel košček kruha. i toliko ržene.« nem domu uredijo, da. uredijo ..... _ „„i, i, m Mati me je začudeno pogle- stavbo, ki razpada. . ker na-M°i ' Is ' 'r j d dala. Sprva se niti zavedela ni, merava celotni kolektiv v na-mara oprezovanja m moledova j sprotnem primem podati ostav- nja z očrni Njej pa to dalo -----?< i ko. . .« Nisem prepričan, (ker tc m! n' ■ ram' I »Res.* Še potrdil sem. 1 ljudi poznam) da delovni ko- ”DI ‘ ® :n' L mnrnm n„_' »Vsakdo po svoje. Pri nas iz lektiv v zdravstvenem domu Razu . ■ ° ' kl vrečice, pri njih iz predalnika.« resnično tako misli kakor je kaj reči drugače b, mi a ek,a ^ je Jpreme^la_ D. V. zapisal. In tudi če bi resda pa -em | A .šlo je za kruh. Nisem mo-1 nično tako mislil, kakor je za- »Ce pa je tako dobero« | molČ8ti- | pisano, mc zanima (verjetno pa Prizanesljivo _ - .e . •! #Kaj k seveda potem naš! tudi mnoge druge), kakšno je kruh ni tako dober-------« j P^evo stališče do tega, ali je Šlo ji je na jezo in na smeh. I ta kolektiv kljub težavam, ki »Bedak,« mi je naposled za- , Jih ima, upravičen teko ravnati? brusila. »Okusil boš še slabši | Verjetno bi bralce tudi. zamma- »Bežifbeži. bedaček! Vse je'kruh. Past pojdi!« ' I lo- kako bl D V' reseval le • 1 ^ -"- n ubogal. v v* , ----, . bil končan I tivi, ki delajo v podobnih m našJtravS ^ ^ | S ,, krav,C0‘8.. . . . 'i tople vode. Nato je osolila. I »kem zdravstvenem domu. tako Vse to sem ji verjel, a da bi ; Aha, Pri Pohletovih pa naj- i ravnali? Ce bi se dalo kaj izbil nas kruh taksen « »Sežgati bi nas morali, če bo- bolan, pri moji veri, takoj bi mo šli spet k četnikom!« , šel z vami.« »Pri materinem mleku nihče »Čemu me tako pisano gledaš, me ne bo več mobiliziral. Naj Milan? Veš. da imam slabo srce kolje toda puške ne bom več in da ne morem vzdržati hoje « dvignil proti svojim bratom.« j Kmetje so se pričkali. »Pri vas bom ostal in se bo- ) »Prosti ste! Pojdite domov in ril!« i ne srečajmo se več takole,« je »Jaz tudi!« • Pavle zagrozil z roko in odšel »Tud; jaz se ne bom več vrnil v hišo. Kmetje so, presenečeni zaradi nepričakovane osvoboditve, veselo oživeli Nekateri so se poskušali objemati s partizani in jim stiskati roke; ti so jih strogo zavrnili, kakor da se jim studi njihov dotik. Okrog poldneva so četo napadli Nemci. Uspelo ji je kaznovati četnike in se brez boja umakniti v gozd. Pavle in Vuk, ki sta imela vsak svoje skrbi, sta brez besed pričakala noč. Vuk odsotno in utrujen od bolečine, Pavle čisto živčno in nestrpno. Pavletu se je muclilo. Prepričan je bil, da bo tedaj, ko bo prekoračil Moravo, najsrečnejši trenutek njegovega življenja. 38. poglavje Ko je padla noč, so se partizani v gosti koloni in naglem pohodu, izogibajoč se vasem, odpravili k Moravi. Ko je šel mimo svoje vasi, si je Pavie zaželel, da bi se oglasil doma in videl mater."Vedel je, da je samo še ona ostala doma. Materi bo hudo. ker se ni bil oglasil doma zato je želel, da bi jo videl. Deset dni je v domačem kraju, hodil je mimo vasi, a se niti za pol ure ni mogel ustaviti v domači hiši. Strašno ga je mikalo, da bi le šel domov, a je ! vedel, da ga čakata Jovan in j Maksim na določenem kraju, pa I je slabe volje stopil dalje za kolono. Jovan ga je pričakal sam, toda z nepričakovano novico: Brka je v vasi in ga kliče, naj prideta oba z Vukom k njemu. Pavle se je začudil, na vse je mislil to noč, le na srečanje z Brkom ne. Pričakoval je, da se bo srečal in pogovoril z njim šele po prehodu čez Moravo, j »Kaj pa je s čolni?" je vprašal Jovana, da bi prikril svoje presenečenje j »Nemci tako nadzirajo Mora-■ vo, da je po Brkovem mnenju pohod s čolni zelo tvegan.« { »Kaj pa v vojni ni tvegano, vraga?« je planil Vuk. »Kakor | hitro si odvisen od zaveznika, si že obral melone! Kam pa se bomo jutri dali v tej ravnini? Kako pa misli, da- bomo prišli čez Moravo?« »Prav ima'« je pomislil Pavle, a tega pred Jovanom ni hotel reči. Pustila sta četo za živo mejo in naglo odšla v vas. Sneg je kopnel, nebo je b*lo oblačno, noč temna in vlažna. H tel a sta. Spotoma je Pavle razmišljal o pogovoru z Brkom in. ko sta prispela do niše, kjer ju je on pričakoval, se je Pavle čutil miren in trden. Pri pozdravu pa mu je glas kljub temu zatrepetal. Brka ju je pozdravil mirno in prisrčno z nasmehom, vesel, ker ju vidi. To je Pavleta , hitro spravilo v dobro voljo in | pomirilo. Brka se je nato spet i začel sprehajati po mali, slabo j osvetljeni sobici in poslušal Ma-| ksimovo poročilo o delu. Od i časa do časa je Maksimu zasta-| vil kakšno vprašanje, blago na-| pravil kakšno pripombo, držal v roki neprižgano cigareto in jo vrtel med prsti Pavle in Vuk sta sedla v senco, malo proč od svetilke, ki je stala na miz:, in se delala, kakor da ne poslušata njunega pogovora. i _ Brka je bil srednje rasti, ple-, čat, z nežnim bledičastim obra-! zom in ostro stisnjenimi rjavimi očmi ter z dolgim kljukastim nosom, ki je visel nad tankimi, sočnimi ustnicami. Brkov ni imel, čeprav so ga klicali Brka. Nosil je novo kmečko obleko in astrahansko kučmo, ki mu le ' tudi sedaj stala na glavi. Na levi roki ni imel dveh srednjih prstov. O tem, kako je izgubil i prste na roki, so partizani ugibali vse mogoče. Vse to pa je še prispevalo k njegovi skrivnostni osebnosti in neznani preteklosti. Najboli razširjeno mnenje je bilo da ie prste izgubil v neki stavki, ko ie zgrabil žondarjavo puško na koncu cevi in mu jc dumdum krogla raznesla prste, ko je žandar sprožil. Zaradi sodelovanja v stavkah in demonstracijah, in ker je bil star ko-I munist — kakor so mislili — je imel med partizani nedotakljivo I avtoriteto. Doma ni bil iz tega kraja, niti ni bilo znano, od kod je; prišel je za sekretarja okrajnega partijskega komiteja, v začetku dvainštiridesetega, po smrti predhodnika. Pavie se je bil nekajkrat srečal z Brkom, ko je ta obiskal odred in imel sestanke s štabom in partijskim vodstvom, ter tudi on m poznal njegove preteklosti in poklica. O njegovem poklicu so bila med partizani različna mnenja. Večina je mislila, da je kovinski s delavec. To so sklepali no njegovem neposrednem .odnosu do ljudi, jedrnatem in preprostem razlaganju svojega mnenja, še bolj pa po tem. ker j c kovinski delavec najvišja kvaiif1 kočija zn revolucionarja in komunista. Pavle je bil prepričan, da je študent, poklicni revolucionar, ki se je bil v dolgem praktičnem partijskem delu navzel nek;v~-rih lastnosti delavcev s kateri* mi se je družil.' Brka sevo-to niti z besedo ni hotel' namigni*! na svojo preteklost. V »cm pogovorom ki so tih skido’! porezani provokntorsko sprožiti da bi se v njih lahko izdala njegova, preteklost so jo R-ka energično in sprotno izogih ’ |L..j; p/;f.v3n;:čj