Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domn. XXIX. Do zdaj amo se mudili v znotranjem mestu, gledali in obeudovali razne krasote, zdaj pa smo potegnili skozi mestni zid na prosto polje; znabiti tudi tam zadenemo na kaj zanimivega. Priali smo do bazilike sv. Lavrencija zuuaj mesta. S. Lorenzo fuori le mura. Cerkev stoji na veranskein polju — ager veranus — ki je bila lastnina rimake matrone, sv. Cirijake. Osnovala je tam mirodvor, katakonibe, za usmrtjene Kristijane. Pokopališče se po njenem imenu nazivlja do denešnega dne. Sv. Justin in Hipolit sta truplo junaškega dijakona sv. Lavrencija po prestanem grozovitem mučenju sem prinesla in pokopala, tudi sv. Cirijaka in omenjena svetnika so tukaj naali avoj mirni grob. Na giobu 8v. Lavrencija je dal cesar Konetantin malo kapelico v krasno cerkev prezidati; radodarni Pij IX. so jo ponovili, ozalšali, in pred cerkvo na visok steber postavili podobo sv. Lavrencija iz brona. Notranjost cerkve je razdeljena v 3 1adje; dve redi stebrov jo razdelujete; prvi del je nove stave, zadnji oddelek je pa star stav. Slikarija na oboku predstavlja na^ eni strani življenje sv. Lavrencija, na drugi sv. Stefana dijakona. V zadnjeni oddelku na levem in desuera konfesijona je položenib 7 širokib mai-mornatib stopnic do groba sv. Lavrencija: pa tudi zgoraj iz cerkve se do njega lepo vidi. Velika raka je iz maimoija; v v njej počivljejo sv. Lavrencij, sv. Štefan jn sv. mešnik Justin. Znano je, kako si je sv. Štefan v Jeruzalemu zaalužil venee mučeniatva, kjer so ga zaslepljeni Judje s kamenjem pobili. Njegovo truplo je v začetku 5. stoletja iz jutrovih kiajev bilo v Rim prenešeno, in v grob av. Lavrencija položeno. Pripovedujejo, da se je pii tej priložnosti truplo sv. Lavreucija v raki aamo na levo stran pomeknilo in prostor za sobrata napi-avilo. Gornji del rake je pokrit z železnim križevjem, ražnju podobnim. Na strani groba visi težek črn kamen, ki je eden onih, ktere so trinogi mučenikorn na trnpla obešali, da so iim ude raztegnili, ali pa če so kterega hotli potopiti. V zadnji strani groba je marmornata plošča, na ktero so, kakor se pripoveduje, sv. Lavrencija položili, kedar so vsega praženega iz ražnja vzeli. Na njem ae vidijo krvave in ma8tne pege. Od groba na levo se pride v katakombe sv. Cirijake. Nastavek prjbodnjič. Sinešničar 12. Šegavo babee je prineslo v Maribor rake na piodajo. Brž piistopi subolasta meatjanka, pol Slovenke, pol Nemke, rekoč: diese rraken" sain _niks frišni". So frisni, so, jej odgovarja bab.e, naj le gospa povohajo! Mestjanka res povoba, ali jojmene, v istem bipu jo vačipne rak a akarjicami in se jej nemilo za noa obesi. Nn, ali Vam nisitn pravila, da so rnoji raki friaoi, reče sedaj babče in se začne s vsemi okoli stojefiini na glaa smejati.