NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC; Jože Cerovšek,
jgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC; Mitja Umnik
k april 1991 • številka 16-17 • leto KLV • cena 20 dinarlev
Kako preživeti
Res, lahko se le še vprašamo kako preživeti, ko z delom ni mogoče
zaslužiti vsakdanjega kruha, jutri pa še dela ne bo. K tej temi z naslo-
vom »Na robu lakote« (na strani 6) pa dodajamo še javnomnejsko
raziskavo (na strani 7) o naših življen-
skih stroških. Ponazorimo jo lahko sa-
mo z dvema besedama: Tolčemo revš-
čino.
Bo moralo
vodstvo
odstopiti?
o tem se sprašujemo v pogovoru
z delavci Hmezad Export-Importa
in s hmeljarji, ki pojasnjujejo za-
plete v tem žalskem podjetju, (str.
10) »Ne morem verjeti, da bi meša-
li hmelj« pa v pogovoru na isto
temo pravi Mišo Bobovnik, ki
k temu dodaja, da bi domače ku-
pce še lahko preslepili, tujih pa ne.
Stran 9
Generali
na Dobrni
stran 12
Šolarji se ne
odločajo prav
stran 20
Ostala je
samo nemoč
stran 21..
Celjaniia pol
leta na morju
Najboljša pot do novega
avtomobila in hitrega servisa
AVTO BRANCE
SERVIS BRANCE LAŠKO
SUPER NOVOST:
ŠKODA FAVORIT 135 L
Redna prodaja GOLFOV in ŠKOD.
Telefon: (063) 731-282 j
2. STRAN - 25. APRIL 1991

O a štirih
do ene,
oa en i i!
do treii
Nekoč so bili delavci izko-
riščani. Le malo več vredni
od tovornega živinčeta. Tež-
ko so delali za skromne fični-
ke, ki še za kruh cele družine
niso zadoščali. Nobenih pra-
vic niso imeli, nihče jih ni
nič vprašal. V obupu in jezi
so se pričeli zbirati in njihov
gnev je naraščal. Štrajki, de-
monstacije... In posledice.
Pa spet štrajki, zborovanja,
demonstacije... Prazni žepi,
prazni trebuhi. Jeza.
Jeza. moč, zahteve. Počasi,
korak za korakom, drugod
spet v silnem izbruhu, so do-
segali svoje cilje. Z delom
svojih rok so zaslužili za živ-
ljenje in zajamčena jim je bi-
la socialna varnost za primer
bolezni, invalidnosti, ostare-
losti... Ponekod so dosegli
tudi oblast, a oblast ne more
biti cilj. Niti sreča. Z oblastjo
je vedno križ, saj je vedno
preveč tistih, ki so zanjo pri-
pravljeni narediti vse.
Naši delavci so prehodili
dolgo pot. Iz globin v oblake.
Padec na zemljo je trd, hudo
boleč. Vzgojeni v ponosu (ali
domišlja vos ti ?), prepričani
v svoje pravice, se danes so-
očajo s časi svojih dedov.
Z delom zaslužijo komaj za
kruh. nekaterim še zanj
zmanjka. Stisnjenih zob po-
žirajo vse. Odprta usta lahko
odprejo vrata na cesto. Kar
tako. od danes do jutri. Pre-
sežek takšen ali drugačen.
Kdor ima delo, se ga oklepa
in o svoji skromni plači mol-
či. Samo da je in dokler je.
Vsi seveda niso v istem dre-
ku. Posameznikom gre lepo,
znajdejo se, bogatijo, z de-
lom ali s premetenostjo. Ve-
čina pa skrbi za vsakdanji
kruh in prav nič ji ni mar
visokoletečih političnih ci-
ljev in silnih besedi. Z njimi
se ne morejo nasititi, ne
obleči svojih čtrok.
Komu naj sploh še verja-
mejo? Sedanja oblast pripi-
suje krivdo za vse tegobe
preteklim 45-letom. opozici-
ja povsem pozablja, da sega-
jo zgrešene gospodarske od-
ločitve v njen čas in zbira po-
litične točke z očitki seda-
njim oblastnikom, da nimajo
prave gospodarske politike,
da ničesar ne naredijo za so-
cialno varnost ljudi, da...
Oblast pa sama skrbi, da so
očitki več kot upravičeni.
V njihovih prepirih mineva
čas. Čas mineva ob rožljanju
z orožjem in grožnji z držav-
ljansko vojno, čas mineva
v besedah... Gospodarstvo
pa propada, inflacija naraš-
ča, nezaposlenost narašča,
tudi število sindikatov, raz-
drobljenih in leporečnih, na-
rašča. Zraven pa število ne-
zaposlenih, upravičencev do
socialno varstvenih pomoči,
subvencij stanarin, otroških
dodatkov, oprostitev partici-
pacij... Ena sama revščina
in nemoč.
Si bomo zataknili petelinje
pero za klobuk, si bomo pri-
peli rdeč nagelj? Se bomo
pridružili milijonom v svetu,
ki se še borijo za svoje pravi-
ce ali bomo, navajeni, čakali,
da vse drugi postore za nas?
Če nas je sram gesla »Prole-
tarci vseh dežel, združite se!«
ga lahko zamenjamo še s sta-
rejšim: »V boj za staro prav-
do!'' Pri nas ima danes čisto
sodoben pomen. Prav goto-
vo pa ne eno ne drugo geslo
ne bo po duši oblasti. Pa saj
za to je od nekdaj šlo. Pri
delavskem 1. maju in v vsej
delavski zgodovini, ki ga
simbolizira.
MILENA B. POKLIC
Sramežljiva praznovanja
Osvoboanni fronti kot začetniku organiziranega boia proti
okupatorju ponekod tioli, arugoa manj nakionleni
Praznovanje 50-letnice
ustanovitve Osvobodilne
fronte v Sloveniji bo letos mi-
nilo kaj različno, trenutnim
družbeno-političnim razme-
ram prilagojeno. Osvobodilni
fronti kot organiziranemu bo-
ju proti okupatorju so se ne-
kateri potihoma odrekli, dru-
gi pa jo spet, nekateri potiho-
ma, nekateri glasno, prizna-
vajo in zato tudi praznujejo
njeno ustanovitev.
y Republiki Sloveniji je bil
imenovan pripravljalni odbor
za vsa praznovanja ob 50-letni-
ci Osvobodilne fronte, ki ga
vodi član predsedstva Repu-
blike Slovenije Ciril Zlobec,
podobno pa so ravnali tudi
v nekaterih ostalih slovenskih
občinah. Zgled usklajenih pri-
prav na praznovanje 27. aprila
je denimo celjska občina, kjer
so s slavnostno akademijo in
govorom člana republiškega
predsedstva dr. Matjaža
Kmecla počastili 50-letnico OF
sinoči (v sredo, 24. aprila). Pri-
reditve se bodo v dneh do kon-
ca tedna zvrstile še na Dobrni,
Dolgem polju, Hudinji skupaj
z Gaberjem, v Medlogu,
Šmartnem v Rožni dolini, Što-
rah, Vojniku, Dečkovem nase-
lju, na Ostrožnem skupaj z La-
vo in Frankolovem.
Osrednje občinske proslave
ob 50-letnici ustanovitve Osvo-
bodilne fronte pripravlj^o še
v šmarski in velenjski občini,
drugod pa so se odločili, da 27.
april počastijo s kulturnimi
prireditvami, ali pa so se praz-
novanjem povsem odpovedali.
V šmarski občini bo osrednja
občinska slovesnost v petek,
26. aprila ob 19. uri v kino-
dvorani Zdraviliškega doma
v Rogaški Slatini. Slavnostni
govornik bo predsednik slo-
venske Socialistične stranke
Viktor Žakelj, v kulturnem
programu pa bosta sodelovala
pevski zbor Zdravilišča in god-
ba na pihala Steklarne iz Roga-
ške Slatine. Prav tako na pred-
večer praznika bo osrednja slo-
vesnost tudi v velenjski obči-
ni, slavnostni govornik pa bo
župan Pankrac Semečnik.
V laški občini se bodo 50-
letnice OF spomnili s koncer-
tom štirih pevskih zborov v pe-
tek, 26. aprila ob 19. uri v Voj-
nem centru za medicinsko re-
habilitacijo v Rimskih Topli-
cah. Nastopili bodo moški pev-
ski zbori iz Laziš, Laškega, Pa-
pirničar iz Jagnjenice in Rudar
iz Sedraža, v Zdravilišču La-
ško pa bo v torek, 30. aprila ob
20. uri še prikaz ljudskih šeg in
običajev kulturno umetniške-
ga društva Trobni dol. V žalski
občini pripravlj^o v petek, 26.
aprila slavnostni koncert sim-
foničnega orkestra Srednje
glasbene in baletne šole iz
Ljubljane.   Glasbeniki   bodo
nastopili ob 19.30. uri v Domu
n. slovenskega tabora v Žalcu.
V mozirski občini priprav-
ljajo v petek. 26. •aprila okroglo
mizo o času in načinu prazno-
vanja občinskega praznika
- o tem pa se bodo pogovarjali
v Delavskem domu v Nazar-
jah. V konjiški občini pa bodo
praznične dni ob koncu aprila
in v začetku m^a počastili
z razstavo likovnih del Mihele
Gregorc in Jožeta Žlausa,
otvoritev pa bo v petek ob 19.
uri v avli doma kulture v Slo-
venskih Konjicah. Le v šent-
rjurski občini se 50-letnice
ustanovitve Osvobodilne fron-
te ne bodo spomnili z ničemer,
prav tako kot v ostalih občinah
pa bodo poskrbeli za organizi-
rano udeležbo na osrednji pro-
slavi v Ljubljani.
IVANA STAMEJČIČ
Letos v Sloveniji ne bodo
podelili zlatih, srebrnih in
bronastih znakov OF, ki jih
je prejšnja leta občanom
podeljevala Socialistična
zveza delovnega ljudstva.
Ker je Socialistična zveza
s preoblikovanjem v Soci-
alistično stranko v precejš-
nji meri spremenila svojo
dejavnost, se za nadaljeva-
nje tradicije priznanj ob
dnevu OF niso odločili, pri-
čakujejo pa, da bodo znaki
OF ponovno oživljeni čez
nekaj let, saj naj bi Dan OF
postal državni slovenski
praznik in s tem tudi prilož-
nost za podelitev državnih
priznanj in odlikovanj.
V soboto, 27. aprila se bo
ob 11. uri na Trgu revoluci-
je v Ljubljani začelo ljud-
sko zborovanje, zbranim pa
bosta spregovorila Ciril
Zlobec in predsednik repu-
bliške borčevske organiza-
cije Ivan Dolničar. Ob 13.
uri pripravljajo v Cankarje-
vem domu koncert sloven-
skih narodnih pesmi, slav-
nostna akademija, na kateri
bo govoril predsednik Pred-
sedstva Republike Sloveni-
je Milan Kučan, pa se bo
v Cankarjevem domu zače-
la ob 18. uri.
Po 28. členu Poslovnika
Skupščine občine Celje
sklicujem
12. SKUPNO SEJO ZBOROV
SKUPŠČINE OBČINE CELJE
v petek, dne 26. aprila 1991 ob 8. uri v veliki dvorani
Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1. Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti poslancev
2. Sprejem dnevnega reda
3. Poročilo o realizaciji 11. skupne seje zborov dne
29. 3. 1991 in potrditev zapisnika
4. Aktualne informacije:
- Gospodarski položaj v Celju
- Uresničevanje zakona o zavodih
5. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike
v letu 1991
6. Predlog odloka o davkih občanov
7. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah
odloka o komunalnih taksah v občini Celje - hitri
postopek
8. Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni
stanovanjske površine, povprečnih stroških
komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter
vrednosti     stavbnega zemljišča v občini Celje
- hitri postopek
9. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
za del ureditvenega območja naselja Ljubečna
10. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah
odloka o ZN Otok lll/S, sever-jug
11. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah
odloka o komunalnih dejavnostih v občini Celje
12. Sklep o potrditvi davčnega zaključnega računa za
leto 1990
13. Predlog za imenovanje načelnika Občinskega
inšpektorata
14. Predlogi Komisije za volitve, imenovanja in
kadrovske zadeve
a) Imenovanje direktorja javnega zavoda VVO
T. Čečeve
b) Imenovanje v.d. direktorja javnega zavoda
Zdravstvenega centra Celje
c) Imenovanje v.d. direktorja Zavoda ŠRC Golovec
15. a) Odgovori na vprašanja in pobude poslancev
b) Vprašanja in pobude poslancev.
k 15 b) točki
Pobude in vprašanja lahko podate tudi pisno med
zasedanjem občinske skupščine, ustno pa k tej točki
dnevnega reda.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Anton Roječ, dipl. iur.
Prvomalski shodj
Tudi letos bodo na Celjskem pripravili več pra«
vanj v počastitev praznika dela - 1. maja. |^
Organizirana praznovanja pripravljajo v sredo
maja v območni organizaciji sindikatov Celje-ZSsi
Vsakoletna prvornajska srečanja bodo na Gri^k
Boču, Šmohorju, Šmiglovi zidanici, Resevni, Hom"^
Bukovici, Reški planini. Sveti Jungrti nad Galicijo!''
gori Oljki. Območna organizacija sindikatov je k sori
lovanju na prireditvah pritegnila razne kulturne sk
pine, godbe na pihala, gasilska društva, komunal«
organizacije ter planinska društva, ki bodo na poJ
meznih izletniških točkah pripravila vse za prijet^
počutje udeležencev. "
Praznovanje 1. maja bo priložnost, da na organizirj
nih shodih sindikati ponovno sporočijo javnosti, zla«^
pa oblasti, upravičene zahteve, vezane na vse tej
gospodarski, zlasti pa socialni položaj delavcev. oJ'
nizatorji pričakujejo, da bodo delavci in občani z ud^
ležbo na shodih podprli sindikalne zahteve za hitrejš-
razreševanje položaja zaposlenih.
V velenjski in mozirski občini bo osrednja priredite)
na dan praznika, v sredo 1. maja na Graški gori pi-
Velenju.
Program prireditev se bo začel že zjutraj ob 6. \xr\\^
bo v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Mozirju jj
Nazarjih budnica in kanonada. Ob 11. uri bo osrednji
program na Graški gori, kjer bodo prebrali tudi sporo,
čila delavcem ob prazniku dela. Območna organizacija
ZSSS bo uredila tudi vse potrebno, da bodo na krai
praznovanja odpeljali avtobusi iz Velenja. Šoštanji
Nazarij in Mozirja. Organizatorji posebej opozarjajo,dj
v primeru slabega vremena srečanje odpade.
V velenjski občini bo letošnje praznovanje 1. majaži
trinajsto po vrsti, letos pa se bodo prvič pridružili ši
Mozirjani.
V Mozirju pa bodo 1. maj še posebej obeležili po(
okriljem društva Mlajevci. Že pretekli teden so namre
v Mozirju postavili tri mlaje in na dan praznika bod
ob 9. uri pripravili tekmovanje v plezanju na mlaj.
Vlada v ogledalu
če je bila na primer doslej
povprečna slovenska plača
6.000 din, si je vsakdo hitro
izračunal, koliko to znese
v evropski valuti: 666 DEM.
Po novem je to samo še 461,5
DEM. Tisti strokovnjaki in
vodilni delavci, ki že imajo
individualne pogodbe, so si
zagotovo že izračunali, da so
po evropskih merilih od de-
valvacijskega petka dalje
manj vredni. In kaj sploh ra-
čunajo tisti, ki prejemajo
mesečno pod pet tisočakov
ali pa so na začasnem nedelu
- čakanju doma za minimal-
no plačo?
Z devalvacijo smo se po-
temtakem odmaknili od
Evrope. Res. nobenega vzro-
ka ni za zadovoljstvo, čeprav
bo vsaj izvozno gospodar-
stvo popravilo bilance. Ures-
ničuje pa se obljuba, da leze-
mo v suhe mesece. Padec
standarda spremlja negoto-
vost. Na črnem trguje marka
vredna tudi po 18 dinarjev.
Čedalje več znakov je, da se
lahko kmalu spet znajdemo
v inflacijskem breznu. Z vsa-
kim dnem bolj bo slovenska
oblast, pozicijska in opozicij-
ska, spoznavala, kam jo je
pripeljala usodna pomota
- vsi po vrsti so v zadnjem
letu nove demokracije upra-
vičeno navajali katastrofalni
gospodarski položaj kot naj-
močnejši adut za utemelje-
vanje nove politike. Toda de-
lali so ravno obratno. Bolj so
se ukvarjali s politiko kot
z gospodarstvom in Lojze
Peterle je v svojem veliko-
nočnem političnem nastopu
celo v postu ponujal eno iz-
med rešitev za slovensko
ekonomijo... Če kdaj, je to-
krat pravi trenutek, da začne
Slovenija odpravljati rakasto
razjedanje gospodarstva, pri
Slovencih v tujini (ne samo
v mednarodnih fmančnih
ustanovah, ki so začasno za-
klenile blagajne) pa iskati
kapital Žal slovenski emi-
sarji v tujini preveč razmi-
šljajo in nastopajo politično.
Še nihče od številnih sloven-
skih uradnih predstavnikov,
ki so potovali k Slovencem
na različne konce sveta, ni
povedal, koliko kapitala so
naši zdomci in emigranti pri-
pravljeni vložiti v gospodar-
sko moč stare domovine.
Slovenija še ne izgublja tal
pod nogami, vendar...
Namesto, da bi gospodar-
ska trdnost Slovenije že do-
slej povsem okupirala vlado
in poslance, se bosta morebi-
ti končno slovenska politika
in oblast le pogledala v ogle-
dalu. Najprej je odstopil To-
maž Košir, predsednik go-
spodarske zbornice, za njim
še dr. Jože Mencinger, pod-
predsednik slovenske vlade.
Najprej je vlado »zdiferenci-
ral« proračun, potem doma-
ča ekonomska politika, tako
privatizacija kot denaciona-
lizacija, a tudi hitrost osamo-
svajanja od Jugoslavije. Ali
se je res začela vladna kriza
ali ne in ali gre res za notranji
obračun v vladajoči koaliciji,
nastop Jeffreya Sachsa v re-
publiški skupščini pa je sa-
mo sodu izbil dno, se da
domnevati. Vendar ni mogo-
če spregledati, kako je slo-
venska vlada brezbrižno
sprejela argumentirano kriti-
ko Tomaža Koširja in da Loj-
ze Peterle javnosti ni pojas-
nil, kako presoja navedene
vzroke za odstop dr. Jožeta
Mencingerja. Politični anali-
tiki, ki pozorno poslušajo go-
vore predsednika slovenske
vlade, samo opozarjajo naj
ne pozabimo, da je ob odsto-
pu Staneta Staniča, ministra
za informacije. Lojze Peterle
namignil, da ima v glavi že
domišljeno strategijo glede
rekonstrukcije vlade...
Odstop dr. Jožeta Mencin-
gerja, četudi iz političnega
zakulisja curljajo v javnost
povsem nasprotujoče si i
ne, je za Demos najglasr
alarm. Toda to je stranka
pogled na preveč resno zi
vo. Slovenija prav v tem
nutku, a ne samo zaradi
tuma, ko se naj bi povi
osamosvojila. potrei
strokovno, to je odlično'
do, ki je ne bodo ovirale
celo onemogočale strani
ske zdrahe. Ce gre za nei
mostljive konceptualne i
like med najmočnejšimi
sorji v vladi oziroma J
najmočnejšimi ministri, i
tem je dolžnost pred sedi
slovenskega izvršnega sfl
da to javnosti pove inl
stori, kar mora. ,vklp
z razrešitvami in odstopi
gre za nekaj drugega, am
za kaj lahko gre, poteiM
čudna igra, ki jo bo obi^
Slovenija.
Lanska raziskava o
onalni varnosti v Sloveli
pokazala, da 51,2% drža^
nov Slovenije uvršča of-
nje okolja na vrh lestvici
javnikov, ki ogrožajo vafl
Slovenije. Toda med ai^
ranči je bila več kot po]<^
tudi takih, ki so menili, j*
največja nevarnost za Sl^
nijo - slabo gospodarje^
V   republiški   skui
d o Igo vezn o      besedo^
o   gospodarskih   razT(^
najbrž res ne bo porti^
k boljšemu gospodaiP.^
saj se mora do te strezf^
dokopati vsako podjct
sebej.   Z   menedžm
vred. A če nič drugeg^^
poslanci s celjskega ob(^
zahtevajo konkretne o«
vore slovenske vlade fl^.'
mer o opozorilih Je-
Sachsa zastran sloven-
koncepta privatizacije
nacionalizacije,    pa
o tem, s katerimi ukref^
izvršni svet preprečil
darski zlom Slovenije- |
VsaA-a vlada, ki hoi^,
dobra vlada, bi se tokr^
mudoma spremenila \'
gospodarstva in ekonO'^
moči Slovenije. Da ^
skočili v prazno...
JOŽE VOl^'^
KOMENfiRAMO
pOGODia
25. APRIL 1991 - STRAN 3
Elkroj: na vrsti je paranje
politični problem, ki je
nastal zaradi nameravane
"ločitve Konfekcije Šo-
uanj. poslovne enote nazar-
M^ga Elkroja, se je očitno
* teh dneh še poglobil. To
dokazuje tudi novinarska
lionferenca, ki so jo v pone-
.pljek sklicali v Šoštanj-
jliem obratu, udeležil pa se
|j je tudi predsednik velenj-
skega izvršnega sveta Fra-
pjo Bartolac.
Lani decembra so v Šošta-
nju napovedali nekatere ak-
tivnosti za delitev od matič-
jjega podjetja. Januarja je
centralni delavski svet v Na-
zarjah dal »zeleno luč« za za-
jetek cepitve od matične to-
varne, vendar pa je 4. aprila
zaustavil postopek. Sklep ja-
nuarskega zasedanja delav-
skega sveta je bil napačno
oblikovan, ob registraciji po-
djetja je na to opozorilo so-
dišče in zahtevalo, da morajo
Šoštanjčani dokumentacijo
uskladiti z veljavno zakono-
džyo. A kot so povedali člani
delavskega sveta, ki sodelu-
jejo na sejah v Nazarjah, je
direktorica Elkroja Marijaf
Vrtačnik izjavila, da vedo,
daje sklep narobe formuli-
ran, vendar ga ne namerava-;
jo popraviti. Zdaj se v Šošta-
nju bojijo, da bodo izgubili
zaupanje tujih partnerjev,
saj le-ti niso vajeni takšnih
maratonskih pogovorov in
odločitev.
Na novinarski konferenci
so Šoštanjčani povedali, da
jih bolijo obtožbe, za katere
so izvedeli iz časopisov - na-
mreč, da gre pri odcepitvi za
krajo mozirske imovine, saj
je matično podjetje v Nazar-
jah vlagalo, v Konfekcijo Šo-
štanj ... V Šoštanju trdijo, da
so poravnali vse obveznosti,
kar dokazuje medsebojna
pogodba iz leta 1989, ko so
ustanovili enotno delovno
organizacijo. Poleg tega, da
so sami odplačevali svoje
kredite in da so imeli zaradi
uvajanja novih delavcev niž-
je plače, so leta in leta sode-
lovali pri oblikovanju bla-
govne znamke in jo tudi sofi-
nancirali. Pri tem je direktor
šoštanjske poslovne enote
Martin Preskar povedal, da
lahko odstranijo napis El-
kroj, saj sedaj delajo pod tu-
jo blagovno znamko.
Na račun matične tovarne
v Nazarjah so mnogo očitkov
izrekli tudi Šoštanjski dele-
gati v delavskem svetu v Na-
zarjah. Omenili so, da je mo-
zirski izvršnik Alfred Božič
že zahteval menjavo delega-
tov, češ da zastopajo interese
ožjega kroga delavcev. V Šo-
štanju so zaradi tega zbirali
podpise, s katerimi so doka-
zali, da delavci zaupajo svo-
jemu delavskemu svetu in
direktorju Preskar ju in da se
velika večina strinja z načr-
tovano delitvijo podjetja.
Jedro problema pa je po
mnenju velenjskega izvršni-
ka Bartolca v tem, da prak-
tično kot zunanji sodelavec
vodi Elkroj predsednik mo-
zirskega izvršnega sveta Al-
fred Božič. Prav zato proble-
matika dobiva širše razsež-
nosti. Po Bartolčevem mne-
nju pomeni vmešavanje Bo-
žiča v Elkroj vmešavanje po-
litike v gospodarstvo. Ve-
lenjski izvršni svet bo do
vprašanja cepitve Elkroja
oblikoval uradno stališče, ko
bo to zahtevala velenjska
skupščina. Ob tem je Barto-
lac še omenil, da gre v prime-
ru Elkroj za določene stvari
iz preteklosti, namreč za
obračunavanje med posa-
meznimi kadri, in s tem so se
strinjali tudi drugi prisotni
na  novinarski  konferenci.
Pri tem so mislili na obraču-
navanje med izvršnikom Bo-
žičem in bivšim direktorjem
Elkroja Ivanom Kra-
merjem.
V Konfekciji Šoštanj je
zaposlenih 220 delavcev,
specializirani pa so za izde-
lavo ženskih hlač in kril.
Vse svoje izdelke, približno
tisoč jih naredijo vsak dan,
namenjajo za zunanji trg.
Razmerje med delavci in re-
žijo je 7:1, tretjino prihodka
pa morajo odvojiti za stori-
tve, ki jih zanje opravlja
matična tovarna v Na-
zarjah.
»Poti nazaj ni,« je povedal
direktor poslovne enote
v Šoštanju Martin Preskar,
hkrati pa poudaril, da s cepi-
tvijo podjetja ne mislijo tudi
na cepitev poslovnih odno-
sov. Vsekakor pa v Šoštanju
zahtevajo, da so poslovni od-
nosi urejeni na osnovi po-
godb in ne za vsako ceno.
O nadaljnji usodi nazarskega
Elkroja in šoštanjskega
obrata bo odločalo pristojno
sodišče.
URŠKA KOLENC
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjaiic
Kurdi brez upanja i
I
Ob grozljivih posnetkih iz iraškega severa vsaj mini- i
malno humana javnost ne more ostati ravnodušna. TrpJje- ^
nje prebivalstva, ki se v glavnem ukvarja s kmetijstvom je i
zares grozljivo, govorimo lahko že kar o genocidu: ■
Sadamu Huseinu so po debaklu v zalivski vojni popol- ]
noma popustili živci in namenil se je dokončno »rešiti« ]
vprašanje, ki zanj pravzaprav sploh ni obstojalo. Tako je .
bilo pred kakšnimi tremi tedni, ko seje vsa zadeva s Kurdi i
zadrževala še v okviru bojev za strateško pomembno ]
mesto Kirkuk v severnem Kurdistanu. Za nekaj časa so ga •
uspeli osvojiti kurdski peshmergi, kakor se imenujejo nji- \
hove n^bolj udarne in bojevite gverilske skupine. ]
Kljub vsej predanosti in veliki želji, da se rešijo trpljenja j
pred brezobzirnim diktatorjem, pa so morah priznati i
pomoč ostankom v zalivski vojni poražene vojaške \
armade. Sadam pa se ni zadovoljil s tem, spravil seje nad I
ljudstvo in z letali in težko artilerijo pripravil pravi ]
pogrom nad Kurdi, ki so se v obupu pognali v planinski \
eksodus do turške in iranske meje. Veliko jih ni prišlo do \
cilja, mnogo pa jih je omagalo, ko se je že zdelo, da so )
rešeni, onkraj iraške meje, v Turčiji. Po nekaterih podat- j
kihjih kar tisoč, od tega največ otrok, obolelih in ostarelih \
umre zaradi lakote, mraza in izčrpanosti. i
Pomoč zanje je očitno prišla prepozno, čeprav so mnoge \
humanitarne organizacije opozarjale na mogočo tragedijo. \
Vzrokov za to je več: eden od teh je gotovo ta, da resolucije .
OZN, ki so veljale za zalivsko vojno, niso prišle v poštev ;
pri ukrepanju za reševanje kurdskega prebivalstva, saj naj ■
bi šlo za notranjo iraško zadevo, Američani pa so svoje ■
opravili, pregnali agresorja iz Kuv^jta. Novo angažiranje
proti Iraku bi utegnilo sprožiti nezadovoljstvo v ameriški I
javnosti, saj bi nadaljevanje posega gotovo prineslo nove i
žrtve na ameriški strani. Zato je Bush okleval. Še bolj \
pomembno pa je to, da se za Kurde pravzaprav nihče ne ;
želi posebej zmeniti, saj razkropljeni v štirih državah lahko ■
zelo zapletejo interese teh z držav in odnose med njimi in ■
nasploh ogrozijo varnostno strukturo na občutljivem bliž- j
njevzuhodnem območju, ki se mu po vojni s pristankom I
ZDA in Izraela in z vključitvijo Palestine v mirovni proces, ]
končno obeta, da se bo pristopilo k trajnemu reševanju ■
konfliktov in zagotovitvi miru v tem delu sveta.
Če odštejemo Sovjetsko zvezo, kjer živi 1 odstotek Kur- \
dov, je ^'neželenega« ljudstva največ v Turčiji, 52 odstot-.
kov, 24 odstotkov jih živi v Iranu, 18 v Iraku in 5 odstotkov '
v Siriji. V literaturi o razvoju mednarodnih odnosov se '
s Kurdi začnejo bolj podrobno ukvarjati okrog leta 1920,
ko so kolonialne sile s pogodbo v Sevresu obljubili, da \
bodo oblikovale enotno neodvisno kurdsko ozemlje (avto- I
nomijo), potem ko so pred prvo svetovno vojno bili razde- \
Ijeni med Otomanskim in Perzijskim imperijem. Ta I
obljuba pa je leta 1922 bila pozabljena in bogato območje ]
z nafto se je spremenilo v novo državo Irak. Na drugi I
strani meje so se Kurdi leta 1925 uprli turški vladi, vendar •
je bil njihov upor zatrt. Po koncu druge svetovne vojne se \
je  zametek  samostojne  kurdske  države  izoblikoval \
v Iranu, kjer je nastala sovjetska kurdska republika Maha- \
bad. Ko se je SZ temu ozemlju odrekla, so iranske čete i
zrušile republiko in prevzele nadzor Leta 1961 je kurdski i
general Mustafa Nardzani pripravil upor proti iraški vladi ]
in razglasil neodvisnost. Deset let pozneje je iraška partija \
Baas poskušala pacifirati uporne Kurde s ponudbo o avto- \
nomiji, Sadam Husein. ki je bil tedaj podpredsednik \
stranke, pa je celo določil rok, leto 1974 kot skrajni, da se ;
to uresniči. Leta 1975 pa je šah Reza Pahlavi podpisal I
sporazum s Sadamom Huseinom in prenehal podpirati [
Barzanjja, v zameno pa je dobil dovoljenje za plovbo po i
Šat el Arabu. Po pobegu Barzanija v Iran, so vstajo \
dokončno zadušili. \
Od takrat naprej se Kurdi niso nikoli več približali točki,!
ko bi lahko poskušali skleniti kakšen dogovor ali bolje I
kupčijo, saj seje z njimi vedno le trgovalo. ]
Ko Sadam še ni bil tako na očeh po svoji okrutnosti. ;
v času iraško-iranske vojne, je divje obračunal s Kurdi |
v Halabji, saj jih je s strupenimi plini masakriral kakšnih \
5 tisoč. Tokrat pa je iraški diktator očitno šel predaleč, \
kaže pa da se je veliko spremenilo tudi v mednarodnih I
odnosih in tudi v javnostih držav ali države, (ZDA), ki kot \
varuh ah žapdar, kakor pač kdo razume glede na interese, i
skrbi za svetovni mir. Veliko so temu pripomogli tudi \
elektronski mediji, ki zelo naturalistično lahko prikažejo i
trpljenje ljudstva, ki kakorkoh je že politično brezpravno, j
ima svojo kulturo, zgodovino (Kurdska etnična skupina \
naj bi segala v čas Mezopotamije intakrat se do zlitja \
v Islam v 7. stoletju še niso imenovali Kurdi). 14 do 28 :
milijonsko ljudstvo, ki govori zahodni iranski jezik Farsi, j
se je človeštvu preprosto zasmililo. V OZN so tako prvič j
v zgodovini te organizacije izglasovali resolucijo, ki zaradi ]
humanitarnih razlogov dovoljuje posredovanje v neki ]
državi proti njeni volji. Mandat za to pa je Bush dobil od ;
svoje javnosti, ki je zahtevala, da Američani zaščitijo -.
Kurde. \
Nekateri napovedujejo da bi postavljanje približno 15'
taborišč na severu Iraka lahko bil tudi uvod v nastajanje
samostojne kurdske države, če bi Irak za dlje časa na tem
območju prenehal izvrševati efektivno oblast, kije sed^
v rokah ameriških, francoskih in britanskih sil. Takšna [
misel ni pogodu Iranu, kjer bi se lahko sprožile podobne]
emancipacijske težnje enako potem v Turčiji in Siriji.]
Seveda si tega ne želijo tudi Američani, zato trdijo, daje,
njihova naloga samo vrniti Kurde na svoje domove. Reagi- \
ralje tudi Sadam Husein s ponudbo o avtonomiji, kar je\
znamenje popolne izgube moči iraškega diktatorja. Toda I
tudi to demokratsko preoblačenje mu ne more več poma-]
gati. Pa tudi Kurdom ne za trajno rešitev njihove domo-]
vinske stiske. Najprej morajo priti na stopničko, na katero ]
so očitno sedaj Palestinci s sklicom mirovne konference in j
njihovo pogajalsko pozicijo. Toda Palestinci so ne tako \
davno že imeli državo, Kurdi pa ne. i
Za četrtino
višje stanarine
Od 1. maja dalje bodo
Velenjčani plačevali za če-
trtino dražje stanarine, so
se odločili člani občinske-
ga izvršnega sveta na po-
nedeljkovem zasedanju.
Za zvišanje stanarin so se
v IS odločili zato, ker je do-
sedanja cena pokrivala le
stroške amortizacije stano-
vanj, ni pa zagotavljala de-
narja za njihovo vzdrževa-
nje in upravljanje. Doseda-
nje cene stanarin v velenj-
ski občini so tudi občutno
zaostajale za republiškim
poprečjem.
V velenjskem IS namera-
vajo letos še dvakrat zvišati
cene stanarin, s tem naj bi
postopoma zagotovili eko-
nomsko ceno. Hkrati pa
v IS nameravajo del občin-
skega proračuna porabiti
za subvencioniranje stana-
rih, saj bodo predvidene
podražitve prizadele social-
no ogrožene družine.
U.K.
Spiošne stavite v Emu ni hiio
Zaposleni so ¥ petek In v ponetleljek dobili plače
Zaposleni v celjskem
Emu so deloma v petek, de-
loma pa v ponedeljek preje-
li marčevske plače in tako
niso uresničili napovedi
o stavki. Direktor Ema Jože
Gubenšek pa je v sredo skli-
cal novinarsko konferenco
in nekoliko podrobneje
predstavil položaj holdinga
z desetimi družbami.
Kljub težavam v poslova-
nju Ema se število zaposle-
nih v zadnjih mesecih ni bi-
stveno zmanjšalo, kar so ne-
kateri napovedovali. Emo
ima še vedno več kot 2500
zaposlenih, od tega več kot
tisoč v Posodi, ki je glede na
perspektivnost programa
poleg proizvodnje kotlov
ena najbolj problematičnih
družb. Med najuspešnejšimi
pa sta proizvodnji frit in kon-
tejnerjev. V celoti Emo še
vedno pestijo likvidnostne
težave, saj jim jugoslovanski
kupci skoraj ne plačujejo
več. Skupne terjatve znašajo
več kot 250 milijonov dinar-
jev, večina družb v sistemu
Ema pa je bila pred tednom
blokirana.
Vodstvo ugotavlja, da bi
morali predvsem zmanjšati
število zaposlenih in poveča-
ti produktivnost. Vprašanje
pa je, kako to izpeljati, zato
bodo v Emu skušali najti re-
šitev v sodelovanju z repu-
bliškim sekretariatom za de-
lo. Za lažji prodor na zahodni
trg pa nameravajo pristopiti
k partnerski firmi za trženje
v Nemčiji.
Izplačila osebnih doho^L.
kov še vedno povzročajo
vsakomesečne težave. Zara-
di zamika je stavkovni odbor
skupaj z obema sindikatoma
pred tednom napovedoval
stavko, ker pa so zaposleni
v proizvodnji že v petek pre-
jeli plače, do tega ni prišlo.
Zadnje izplačilo je po zago-
tovilih vodstva za 5 odstot-
kov večje kot prejšnji mesec,
ko so zaposleni v povprečju
prejeli nekaj več kot 5 tisoč
dinarjev. Sindikat pa je oce-
nil, da se uresničujejo tudi
druge zahteve zaposlenih
kot so priprave na 40-urni
delovni teden, priprave pro-
gramov posameznih direk-
torjev in pogajanja za izplači-
lo regresa. T. CVIRN
Za denacionalizacijo In razvoj
Poslanci šentjurske skupščine so na tajnih volitvah izvo-
uli dve pomembni komisiji. Komisijo za denacionalizacijo,
ji predseduje Ivan Jager, sestavljajo poslanci Franc
Leskovšek, Martin Čretnik, Jože Mastnak in Slavica Arzen-
^^k, v eni od obeh novih komisij. Komisiji za strategijo
'azvoja občine Šentjur pa je predsednik Franc Kovač in
^lani Ivan Jager, Anita Kolesa, Ivan Moser ter Zdravko
^erglez. BJ
Zailtevajo giave
Delegata velenjske skup-
ščine Peter Rezman in Vane
Gošnik ter klub delegatov
Zelenih Velenja zahtevajo,
da vodstvo Skupščine obči-
ne Velenje 7. maja skliče
skupno sejo vseh treh zbo-
rov. Na dnevnem redu naj
bi bila samo ena točka, in
sicer uresničitev odločbe
ustavnega sodišča republi-
ke Slovenije in ugotovitev
odgovornosti za nastalo
stanje.
Na predlog velenjskih Ze-
lenih je ustavno sodišče
namreč marca razveljavilo
sklep velenjske skupščine,
ki so ga poslanci sprejeli lani
oktobra. Sklep se je nanašal
na višje cene komunalnih in
stanovanjskih storitev, in si-
cer so poslanci razveljavili
višje cene, ki jih je sprejel
izvršni svet. Zaradi tega je
takrat velenjski izvršni svet
s predsednikom Todorjem
Dmitrovičem odstopil. Odlo-
čitev republiškega ustavne-
ga sodišča je, da je SO Vele-
nje kršila zakon in ustavo.
Po mnenju Zelenih je
Ustavno sodišče s tem po-
novno vzpostavilo pravno
stanje, kakršno je bilo pred
uveljavitvijo sklepov občin-
ske skupščine, vsekakor pa
bodo imela nekatere dejstva
hude  posledice.  Velenjski
Zeleni tudi zahtevajo, da ob-
činski IS do skupne skup-
ščinske seje ovrednoti vse
posledice in poslancem po-
nudi predlog rešitev.
Velenjski Zeleni zahtevajo
tudi ugotavljanje odgovor-
nosti, saj so sami pravočasno
in nenehno opozarjali na ne-
zakonitost postopkov in
sprejetih sklepov. Po mne-
nju predlagateljev za skupno
sejo je odgovornost potreb-
no iskati pri vodstvu skup-
ščine. Komisiji za statut in
pravna vprašanja, predsed-
niku SO Velenje Pankracu
Semečniku in predsedniku
Zbora krajevnih skupnosti
Jožetu Melanšku.
U.K.
V Šentjurju nov
občinski praznik
Po odločitvi šentjurske ob-
činske skupščine bodo Šent-
jurčani praznovali po novem
občinski praznik 24. septem-
bra, na dan ko so leta 1340
Šentjurju podelili trške pra-
vice. Doslej so šentjurski ob-
činski praznik praznovali 18.
avgusta, na dan partizanske
osvoboditve Planine, lani pa
za obletnico 80-letnice šent-
jurske kmetijske šole.
BJ
4. STRAN-25. APRIL 1991

Konkurenca drugim hankam
Štajerska ttanka - maja. V. ti. afrektorja Harolil Karner
Po številnih težavah in
zapletih, nanje pa so vpliva-
le predvsem novembrske
poplave, negativna politič-
na situacija ob koncu lan-
skega leta in napovedana
devalvacija decembra lani,
so prejšnji teden v Celju le
izvedli ustanovni zbor Šta-
jerske banke obrti in po-
djetništva. Nekaj zapletov,
predvsem glede sestave
upravnega odbora, je bilo
tudi na ustanovnem zboru.
Upravni odbor so vseeno
imenovali, sprejeli tudi vse
potrebne akte za ustanovi-
tev banke, za v. d. direktor-
ja pa so imenovali Harolda
Karnerja, finančnika iz
Aera.
V novi banki so od predvi-
denih šestih milijonov mark
ustanovnega kapitala zbrali
približno polovico denarja,
zato bodo v kratkem šli
v drugi razpis delnic. Usta-
novnega zbora se je udeleži-
lo 63 od skupno stotih delni-
čarjev banke, ob tej priložno-
sti pa so Štajerski banki za-
želeli čimveč poslovnih
uspehov predstavniki slo-
venske kmetijske banke in
slovenske investicijske ban-
ke iz Ljubljane, Pro banke iz
Maribora in Ljubljanske
banke Splošne banke Celje.
Štajerska banka, ki bo po-
slovala z obrtniki, podjetniki
in občani, bo skušala skupno
z ostalimi manjšimi bankami
ustvariti zdravo konkurenco
večjim bančnim sistemom.
Število delničarjev priča, da
je interes za to velik, poseb-
no še, ker ustanovitelji ban-
ke niso le s celjskega območ-
ja, temveč tudi iz Novega
mesta, Črnomlja, Maribora,
Ruš in drugih krajev. Zaen-
krat Štajerski banki, ki bo že
v maju pričela poslovati
v nekdanjih prostorih Služ-
be družbenega knjigovod-
stva v Celju, ni uspelo prido-
biti k sodelovanju tudi dru-
gih domačih bank in tujih
bank, predvsem sodelovanje
s slednjimi pa si obetajo, ko
bo rešena politična kriza
v Jugoslaviji. Sodelovanje
s katero od domačih bank bo
potrebno zaradi poslovanja
s tujino.
Od skupno 5593 delnic jih
imajo fizične osebe 582,
pravne pa 4813. V zvezi s tem
je na ustanovnem zboru del-
ničarje zanimala predvsem
razpolagalna pravica z delni-
cami. Dobili so odgovor, da
bodo lastniki prednostnih
delnic te lahko prodajali tudi
na trgu vrednostnih papir-
jev, upravljalske delnice, ki
so dedno prenosljive, pa bo-
do morali najprej ponuditi
v odkup delničarjem banke.
Še letos naj bi odprli po-
slovalnice v Slovenskih Ko-
njicah, Šentjurju in Črnom-
lju. Banka bo sprva zaposlo-
vala 21 delavcev, ko naj bi
odprli vseh predvidenih 11
poslovalnic, pa 87. Kadrova-
nje bo potekalo izključno po
obsegu poslov. Kot je v refe-
ratu o poslovni politiki ban-
ke povedal Harold Karner, je
prvi cilj banke pridobiti
6 milijonov mark kapitala,
upajo pa, da ne z vezano tr-
govino, kot je to menda obi-
čaj v slovenskem bančni-
štvu.
Močno pa se je na ustanov-
nem zboru zapletlo pri ime-
novanju upravnega odbora,
kjer so eni zagovarjali načelo
strokovnosti, drugi, pred-
vsem pobudnik Nace Krum-
pak, pa so menili, da bi ga
morali sestavljati najmočnej-
ši lastniki-delničarji. Po sko-
raj več kot enourni razpravi
so volili že pripravljeno od-
prto Usto, ki so jo dopolnili
z nekaterimi predlogi.
V upravni odbor so izvolili
štiri člane iz vrst zasebnikov,
republika, JzvTšni sveti ob-
čin Celje, Šentjur in Sloven-
ske Konjice, ki imajo največ-
ji, po 15-odstotni vložek del-
nic, imajo v odboru po enega
člana, dva člana pa sta iz po-
djetij-delničarjev banke.
R. PANTELIč
O tečajnici Jugosiovansice borze vrednostnili papirjev d.d. v Ljubljani
Po vsakem borznem se-
stanku izdela ljubljanska
borza uradno tečajnico, ki je
istega dne objavljena v radiu
in televiziji (v okviru teletek-
sta), naslednji dan pa v dnev-
nem časopisju. To je osnov-
na informacija, s katero želi-
mo širšo javnost seznaniti
o dogodkih na borzi. V njej
so navedeni dnevni tečaji, po
katerih je bilo dotičnega dne
sklenjenih največ borznih
poslov s posamezno obvez-
nico ali delnico.
V seriji člankov vam želim
pojasniti delovanje in po-
men naše in drugih borznih
hiš. Za začetek bom najprej
razložila tečajnico.
V prvem stolpcu tečajnice
Jugoslovanske borze je ime
izdajatelja določenega vred-
nostnega papirja. Če je poleg
imena zvezdica (*), gre za
vrednostni papir, denomini-
ran v nemških markah (izraz
denominiran pomeni, da je
vrednost na obveznici napi-
sana v nemških markah, ku-
pimo aH prodamo pa jo lah-
ko v dinarski protivrednosti
marke po njenem srednjem
tečaju na_ dan nakupa oz.
prodaje). Če zvezdice ni, gre
za vrednostni papir v di-
narjih.
V drugem stolpcu je prika-
zana donosnost posamezne-
ga vrednostnega papirja. Pri
obveznicah je to obrestna
mera, pri delnicah pa divi-
denda (delež pri dobičku).
V tretjem stolpcu sta nave-
dena številka in datum za-
padlosti (dan izplačila) kupo-
na, oz. koliko kuponov je bi-
lo pri posamezni obveznici
že izplačanih in katerega dne
je bil izplačan zadnji. O tem,
kaj so pri obveznicah in del-
nicah kuponi, bom pisala
v naslednjih številkah.
Začetni tečaj posamezne-
ga vrednostnega papirja naj-
demo v četrtem stolpcu. Ta
tečaj je vedno enak zaključ-
nemu tečaju na prejšnjem
borznem sestanku.
Stolpec, imenovan »zadnji
tečaj« je razdeljen na dva de-
la. Levo je vpisan enotni te-
čaj oz. tisti, po katerem je
prišlo do sklenitve posla. Po-
leg te vrednosti je naveden
še datum, ko je bil enotni te-
čaj nazadnje dosežen. Na
desni strani pa sta lahko vpi-
sani dve vrednosti: tečaj
povpraševanja (D = denar,
ki išče papir za primerno ce-
no) in tečaj ponudbe (P - pa-
pir, ki išče novega lastnika).
To sta tečaja, ki sa se obliko-
vala od določitve zadnjega
enotnega tečaja. Ker sta raz-
lična, pa do sklenitve posla
seveda ni prišlo, saj prodajal-
ci in kupci niso mogh doseči
za obe strani sprejemljivi ce-
ni (t.j. enotnega novega te-
čaja).
V drugem delu uradne te-
čajnice je prikazana ponderi-
rana aritmetična sredina te-
čajev vseh poslov pri EDP-
evidenčnih deviznih pravi-
»Res smo bili copatarji«
v Tolu se zadnja leta stopnjuje delež usnjene obutve
»Res smo bih copatarji«, pra-
vi v šali za šentjurski Tolo
direktor Ivan Jager. Tovarna
je v zadnjih šestih letih nare-
dila korak naprej, trenutno
imajo precej manj gospodar-
skih težav kot v drugih to-
vrstnih podjetjih, proizvod-
nja tekstilne obutve se manj-
ša, blago so zamenjah z us-
njem. Program obutve bo
ostal še naprej osnova njiho-
vega dela, tudi potem, ko bo
bitka za preživetje v panogi
končana. Za italijanske raz-
mere bi bil Tolo z dvestošest-
deset zaposlenimi le malo
večja družinska tovarna
obutve!
V tej štiri desetletja stari
tovarni števila zaposlenih ne
nameravajo zmanjševati, pa
tudi povečati ne, saj je kom-
binatski način izdelovanja
preživela oblika. Pravijo da
je letošnja proizvodnja že
prodana, trenutno izvažajo
65 odstotkov, predvsem
v obliki takoimenovanih
»Ion poslov«, v Nemčijo, Av-
strijo, Nizozemsko ter Šved-
sko (kjer kupujejo tudi nji-
hove končne izdelke). Do-
mačega trga ne zanemarjajo
ter pričakujejo da bo letos
bolj urejen. Predvidoma bo-
do svoje izdelke prodajali
v lastni prodajni mreži v treh
največjih slovenskih mestih.
Na   jugoslovanskem   trgu^
prodajajo v Zagrebu, Istri in
Primorju, Srbiji ter BiH pa,
razen izjem, ne več. V tovar-
ni pravijo, da doslej, z eno
samo kratko izjemo, še niso
imeli blokiranega računa, re-
žijo imajo majhno, zadovolj-
ni so tudi s kadrovsko zase-
denostjo. Povprečna plača
znaša nad 4 tisoč dinarjev,
ljub majhnemu znesku so
v vrhu te panoge, prej pa so
bih na slabšem od drugih.
Med sedanjim splošnim pri-
zadevanjem za preživetje po-
skuša Tolo s svojim progra-
mom hišne in ulične usnjene
obutve prevzeti mesto tistih
proizvajalcev, ki sedanje bit-
ke niso vzdržali. Zunanje
partnerje bi prenos dela nji-
hove proizvodnje v Šentjur
zanimal, vendar je prvi pogoj
za to politična stabilnost.
Predstavniki šentjurske
vlade, ki so si v preteklem
tednu ogledali proizvodnjo
v Tolu in se pogovarjali
z vodstvom, menijo da je tu-
di v tej tovarni boj za preži-
vetje premalo, potrebno bo
dodelati strategijo in spod-
buditi razmišljanja zaposle-
nih o motivaciji, a ne le
v obliki plače; to bi tovarno
še naprej držalo v vrhu. Po
njihovem mnenju naj bi
v Tolu še bolj spodbujali
oblikovanje in z »Ion poslov«
vse bolj prehajali na najso-
dobnejše lastne modele, ki
bi pritegnili tuje kupce.
Opuščeni program Tola
v bivši planinski šoli name-
ravajo nadomestiti z novim,
ki ga še iščejo.
BRANE JERANKO
BORZA
Piše Darja Orožim
cah za posamezno banko, ter
dnevno in tedensko pov-
prečje.
Z vsemi vrednostnimi pa-
pirji se na ljubljanski borzi
trguje v svežnjih (lotih). Pri
obveznicah je »lot« najmanj-
ši apoen posamezne obvez-
nice, pri delnicah pa je »lot«
trenutno ena delnica.
Obveznice kotirajo v od-
stotkih glede na nominalno
vrednost, torej tisto, kije na-
pisana na obveznici. Delnice
kotirajo »telquel«, t.j. v abso-
lutnih zneskih. Določen
vrednostni papir je izdan
v različnih apoenih. Trenut-
no so apoeni obveznic, ki so
objavljeni v tečajnici 100,
250, 500, 1000 in 10 000 DEM.
(Prihodnjič: primeri kotira-
nja obveznic)
Za varnost in zdravje
Podjetje CTI prinaša na trg nove materiale
Mlado podjetje CTI, ki ima sedež
v prenovljenem Celjskem domu, uva-
ja na slovensko in hrvaško tržišče
kvalitetne gumijaste in plastične ma-
teriale, ki jih zlepa ni dovolj. Pri tem
sodeluje s prehrambeno in kemično
industrijo, kot novost pa uvajajo pro-
grama hidravlike in pnevmatike.
Kot pravi vodja kooperacije Ceflex
Franc Cizelj, želijo zadovoljiti tako ma-
jahne kupce kot velike odjemalce. Po-
nujajo namreč vse od cevi za vrtne
garniture in pralne stroje do hidravli-
ke in artiklov, ki so odporni na izjem-
no visoke temperature, tlake in agre-
sivne medije. Kooperacija je celovita
in sega od proizvodnje do prodaje in
servisnih dejavnosti. Poleg kooperaci-
je CTI razvija predvsem zunanjo trgo-
vino in skuša pomagati pri izvozu.
Podjetje je staro šele leto in pol in je
v lasti treh partnerjev, registrirano pa
kot družba z omejeno odgovornostjo.
Sprva so se ukvarjali le z manjšimi
posli, lani so razširili ponudbo na oskr-
bo trgovin z raznimi neprehrambeni-
mi dobrinami, prepričani pa so, da je
uspeh odvisen od dobrih dolgoročnih
načrtov in rednih programov: »Za tr-
govino so pomembni trajni kooperant-
ski odnosi in specializacija. Majhna fir-
ma, ki ne obvlada položaja in se loteva
vsega po malem, slej ko prej propade,«
verjame Tolja Orač.
Seveda pa je v teh zapletenih gospo-
darskih razmerah vsem težko poslova-
ti: »Podjetništva kljub vsem besedam
z dejanji ne spodbujamo. Še vedno je
ceneje kupovati v tujini kot pri nas.
V pogojih, kakršni so, je konkurenč-
nost izredno težko doseči,« ugotavlja
direktor CTI. Na vprašanje, kaj bi
spremenil, pa odgovarja, da bi v Slove-
niji spodbujal predvsem razvoj turiz-
ma in trgovine. Uvedel bi krepke
davčne olajšave za vse pravne osebe,
ki poslujejo z blagom v tranzitu, ki ne
ostaja v Sloveniji. To bi pritegnilo tudi
tuj kapital. Lastno proizvodnjo b'
seveda treba zaščititi. Ob tem K
bilo potrebno še zaupanje bank. *
se odločale za financiranje poslo^^
daj ljudje, ki imajo ideje, nima)
dovolj denarja, odhajajo v tujin*!';
jih tam lahko uresničijo. V firo^
pa verjamejo, daje mogoče usp^^
pri nas. ^
^    MILENA B.POf^
DELAVSKI SVET PODJETJA ^
STEKLARNE »BORIS KIDRIČ«
ROGAŠKA SLATINA
razpisuje
delovno mesto
direktorja podjetja M
Kandidat za direktorja podjetja mora izpolnjevati!
goje, določene z zakonom in naslednje posebj
pogoje; 1
- VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri;
- najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, od ten-
najmanj 3 leta na vodilnih delovnih mestih;      *
- da aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik;
- da ima potrebne sposobnosti in osebne lastnost
za organiziranje in vodenje poslovanja podjetja;
- da predloži dolgoročne razvojne cilje podjetja j.
pri tem opredeli svojo vlogo.
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev ii,
z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj naj kandj.
dati pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov:
Steklarna »Boris Kidrič« Rog. Slatina, Ul. Talce«
razpisna komisija. '
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 3o
dneh po sklepu delavskega sveta.
Uradna tečajnica Jugoslovanske h
vrednostnih papirjev d. d, Ljubljai
Obveznice in komercialni zapisi kotirajo v odstotkih (osnova |e najnižja nominacijsM
kotirajo v dinarjih
p - papir, ponudba; ponneni tečaj ponudbe določenega vred. papirja
d - denar, povpraševanje, pomeni tečaj povpraševanja po določenem vrednostnem I
* - obveznica je nominirana v DEM
(1) zadnji tečaj oz tečaj največjega posla
A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za razlit™
obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: MU, GRN. LSN. MBL, PLJ. YLN
ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega
(2) pondenrana aritmetična sredina tečajev vseh poslov
50fiODKI_
25. APRIL 1991 - STRAN 5
IZJAVE.
IIIINENJA...
Ivan Oman, predsed-
nik SKZ-LS in član pred-
gdstva republike, na
občnem zboru šmarske
podružnice v Lesičnem:
Naš čas je čas velikih in
usodnih odločitev. Ne bi
veliko govoril o osamo-
svajanju naše države Slo-
venije. Naš narod in vsi
državljani republike Slo-
venije smo se odločili za
samostojno in neodvisno
državo, republiko Slove-
nijo. Mi, ki delamo v poli-
tiki, smo dolžni to vse-
Ijudsko odločitev izvesti
in uresničiti. Ob tem pa
se prav dobro zavedamo
težav, ki nas čakajo. Ne
bo lahko in ne bo lahko
tudi, če se umaknemo in
svojo odločitev prekliče-
nio. Preprosto, izvesti
jnoramo to dejanje pogu-
ma. Ko so naši predniki
jli v kmečke punte, ni bi-
lo lahko in tudi to so bila
dejanja poguma. Naši
predniki v teh svojih de-
janjih niso uspeli, mi pa
smo v svoj uspeh trdno
prepričani. Tvegamo in
uspeli bomo.
Dr. Matjaž Kmecl, član
republiškega predsed-
stva ob otvoritvi mostu
v Lučah:
»Verjamem, da ob lan-
skih novicah s tega konca
ni bilo Slovenca, ki ne bi
bil solidaren z vami, in ki
ne bi obljubljal vsega mo-
gočega. Vendar potem
počasi spomin na vse te
obljube zbledi, šele kas-
neje se pokaže, kdo le go-
vori in obljublja. Če bi bi-
le vse takrat izrečene ob-
ljube izpolnjene, bi bila
danes Zgornja Savinjska
dolina že drugačna. Tisti,
ki je takrat obljubljal ce-
sto, naj bi stvar vzel v svo-
je roke in jo v resnici po-
stavil iziroma zgradil.
Smeit je bil mož beseda
in je svoje obljube uresni-
čil, pokazal je možato de-
janje, to pa bi morali sto-
riti tudi drugi.«
Prvi izpoiniii obljubo
s torkovo slovesno predajo
namenu je bila končana prva
infrastrukturna solidarnost-
na akcija v poplavljeni Zgor-
nji Savinjski dolini. Smelt je
namreč izpolnil obljubo in
v Lučah je SCT dokončno
zgradil most, ki povezuje dva
bregova Lučnice.
Novi Smeltov most so zgra-
dili v treh mesecih in pol, 25.
decembra lani je namreč po-
djetje podpisalo darilno po-
godbo. Investicijska vrednost
mostu je v skladu z darilno po-
godbo, znaša pa približno 3 mi-
lijone dinarjev. Most je dolg 22
metrov, širok je 6 metrov, po
mnenju strokovnjakov pa je
stoodstotno varen pred popla-
vami. Nosilnost novega mostu
je 30 ton, neposredno pa pove-
zuje deset družin z Lučami in
okolico. V prihodnje Lučani
računajo na še večji pomen
mostu, sai nameravajo v Krni-
ci graditi smučišče.
S turizmom pa so povezani
tudi nadaljnji načrti ljubljan-
skega Smelta, mozirske občine
in krajevne skupnosti Luče.
Smelt je namreč ponudil, da bi
izdelal študijo za raziskavo tr-
žišča in možnih posameznih
investitorjev v turistični dejav-
nosti.
Slavnostne otvoritve mostu
v Lučah se je udeležil član re-
publiškega predsedstva dr.
Matjaž Kmecl, sodelovali pa so
tudi vsi vidni predstavniki mo-
zirske občine in ljubljanskega
Smelta. Smelt pa v teh dneh
z nekaterimi deli sodeluje še
pri gradrxji novega mostu
v Podvolovljeku.
U. K.
Foto: EDI EINSPIELER
Golovec kmalu
drugačen
v skladu z Zakonom o zavo-
dih so morali tudi v Športno-
rekreacijskem centru Golovec
uskladiti določbe svojega sta-
tuta z zakonskimi predpisi.
Statutarni sklep so podprli ozi-
roma sprejeli tudi člani celj-
skega izvršnega sveta, ki so na
svoji zadnji seji v soglasju
s skupščinsko komisijo za voli-
tve, imenovanja in kadrovske
zadeve predlagali za vršilca
dolžnosti direktoi-ja zavoda
magistra Franca Pangerla.
V celjski občini so lani okto-
bra naročili elaborat za reorga-
nizacijo Zavoda Golovec, ki
naj bi se že kmalu preoblikoval
v več samostojnih enot. V tem
prehodnem obdobju naj bi vr-
šilec dolžnosti direktorja magi-
ster Franc Pangerl sodeloval
v procesu reorganizacije zavo-
da in vodil vse dejavnosti zavo-
da Golovec. O njegovem ime-
novanju bodo na jutrišnjem (v
petek, 26. aprila) zasedanju ob-
činske skupščine odločali po-
slanci vseh treh zborov.
IS
KOMENTIRAMO
iVIafijske metode
Včasih so neposlušne no-
vinarje klicali na zagovor
razni politični forumi. Z de-
mokracijo so se tudi tu zgo-
dile korenite spremembe.
Metode so postale bolj prefi-
njene, ne gre več le za navad-
no pranje možgan in politič-
ne grožnje. Novinarji se bo-
mo morali očitno navaditi,
da bodo grožnje posegle tudi
v naše zasebno življenje.
V primeru pisanja o Hmeza-
dovem Eksport Importu se
je namreč to že pokazalo.
Če so nam včasih tudi
upravičeno dokazovali, da
smo premalo kritični, da ne
pišemo o stvareh, ki se v res-
nici dogajajo nekje v zakulis-
jih. potem bodo v prihodnje
takšni očitki vse manj upra-
vičeni. Na dan prihajajo na-
mreč vse tiste umazane zade-
ve, ki so jih leta in leta še
lahko skrivali za varnimi zi-
dovi podjetij in ustanov. In
pisanje o teh zadevah, iska-
nje resnic in brskanje za no-
vimi informacijami bo vselej
sestavni del našega delova-
nja. Tudi novinarstvo ni več
tisto, kar so si ga nekoč pred-
stavljali - krpa za poliranje
in brisanje umazanije ter
ogledalo, v katerem oblastni-
ki vidijo le svojo podobo
brez napak. Tovrstne spre-
membe pa so za mnoge bole-
če. Še zlasti, če si vsa leta
živel v prepričanju, da se ti
kljub maslu na glavi ne more
nič zgoditi, da si spravljen
v varnem zavetju svojih
vplivnih prijateljev, ki te bo-
do vselej potegnih iz težav,
ker bodo prej ali slej tudi sa-
mi potrebovali pomoč. In ko
nekdo dregne v takšno spo-
kojno gnilobo, zasmrdi do
neba. Takšno dreganje seve-
da ni niti n^manj zaželeno,
treba ga je preprečiti, pa naj
stane, kolikor hoče. Sredstva
pri tem niso pomembna. Ker
gre za novinarko, je najbolj
učinkovita anonimna tele-
fonska grožnja, da se bo ne-
kaj zgodilo z njenim otro-
kom. Učinek je takojšen: živ-
ci popustijo, v možganih zač-
ne glodati črv: »Ali je res
vredno...«
Toda kamenček je sprožen
in plaz je neizbežen. Mafij-
ske metode sicer požrejo ve-
liko živcev, toda poti nazaj
ni. Naslednja številka Nove-
ga tednika bo izšla 9. maja.
Na dan zmage. Simbolika?
TATJANA CVIRN
Šentjurska viada odstopa
Odločanje o predlogu ob-
činskega proračuna je bilo
osrednja točka zasedanja
šentjurske skupščine v prete-
lilem tednu. V poslanskih vr-
^'ah je bilo čutiti napetost že
Pfed sejo, med katero se je
^ntjurska vlada odločila za
»dstop, poslanci pa so ugotav-
ljali nesoglasja med predsed-
nikom občinske vlade Grdino
'^f občinske skuščine, Ko-.
Amandmaje k predlogu so
predlagali predstavniki Slo-
■^nske demokratične zveze,
prenoviteljev in krajevnih
^■^upnosti. Predstavniki SDZ
v obrazložitvi amandm^ev
|ladi očitali, da gre v predlogu
^ za kozmetične popravke os-
"^^tka, družbene spremembe
Pa se ne odražajo. Zapisali so,
p se delež za občinsko upravo
l^tos zvišuje za 2 odstotka, za
"komunalno urejanje in kržoev-
skupnosti pa je manjši,
^^dsednik Demosovega po-
slanskega kluba je nato preki-
zasedanje, da so se Demo-
poslanci lahko posvetova-
' Potem so povedali, da imajo
^■^aridmaji SDZ večinsko
poslancev, zato so se
^Jjje odločili v »paketu«.
J^ato so se umaknili na po-
^.^^ še profesionalni predstav-
šentjurske vlade in prera-
^riali sprejete zneske. Pred-
j^^nik občinske vlade Ladi-
j,^^ Grdina je poslance ohve-
da vlada ne prevzame od-
^^^ornosti za takšen proračun,
to odstopa, opozoril pa je še
Posledice takšnega prora-
15 odstotkov nižje plače
^'Hske uprave, zaposleni ne
bi prejeli niti regresa, dohodki
funkcionarjev bi bili nižji za 10
odstotkov, z amandmaji pa bi
se odpovedali republiškemu
deležu za delo občinske geo-
detske uprave.
Razprava o odstopu izvrš-
nega sveta šentjurske skupš-
čine in dogovor o prihodnji
seji šentjurske skupščine,
kjer naj bi razpravljali o od-
stopih in novem predlogu
proračuna, sta osrednji točki
za danes predvidene seje
predsedstva šentjurske
skupščine. Sklical jo je pred-
sednik šentjurske skupščine
Franc Kovač in povabil vodji
poslanskih klubov Demosa in
prenoviteljev ter novinarje.
»Predsednik občinske
skupščine Franc Kovač je so-
deloval na večini dosedanjih
sej o proračunu in prav on ima
sedaj največ pripomb,« je bil
ogorčen Grdina. Poslanci so
v večurni razpravi o proračunu
vse bolj ugotavljali, da so po-
sredi nesoglasja med obema
predsednikoma, in Grdina, ki
je navedel nekatere podrobno-
sti, je ocenil da v takšnih pogo-
jih svojega dela ne more več
opravljati. Kovač (SDZ) pa je
menil, da gre za prestiž in »uža-
Ijenost dosedanjih struktur«,
zd^ naj bi se namreč prvič
zgodilo, da je Demos uveljavil
del svoje volje. Del Demosovih
poslancev je menil, da je ob-
činski vladi potrebno zaupati,
saj so v njej tudi člani Demoso-
ve koalicije, drugi pa so ravna-
nje članov šentjurske vlade
ocenili za pritisk.
Ko so poslanci opozorili na
potrebo po rešitvi nesoglasij
med obema predsednikoma, je
Kovač ponudil, da bi glasovali
o zaupnici njemu, vendar po-
slanci o tem in o odstopih niso
želeli razpravljati. Nazadnje so
sklenili, da bo vlada pripravila
nov predlog proračuna, o njem
in napovedanih odstopih pa se
bodo odločali v začetku maja.
BRANE JERANKO
Nadaljevanje pomoči
Celjski izvršni svet je na svoji zadnji seji sprejel dopolnitev
marčevskega sklepa o določitvi prioritet sanacije škod po
poplavi in določil nosilce za pripravo sanacijskih programov.;
Rok za izdelavo sanacijskih programov je potekel v ponedeljek,'
22. aprila.
Prioritete sanacije so v Celju določili na osnovi nastale škode
po poplavi, najbolj prizadeto pa je bilo stanovanjsko, komu-
nalno in cestno gospodarstvo, osnovne šole, vrtci in Dom upo-
kojencev, ter industrija in gradbeništvo. Prav tako so se dogovo-
rili, da je potrebno nadaljevati z linearnim pokrivanjem škod
ocenjenih do višine 100 tisoč dinarjev, ter zagotoviti denar za
nakup v poplavi uničene opreme občinski gasilski zvezi.
IS
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Državljani smo spet Izigrani
Ugibanj o tem, ali devalvacija bo ali ne, ni več. Kdor pa
ima malo boljši spomin, ne more pozabiti, da je bila ob
prejšnji spremembi teč^a dinarja v krogih zvezne vlade
uporabljena ista taktika kot tokrat: javnost je na vsa vpra-
šanja o devalvaciji dobivala dogovor - zakaj pa ne tudi
revalvacija, ob ponujanju številnih dokazov tudi za takšno
potezo. Ni težko ugotoviti, da se je tokrat zgodilo nekaj
podobnega.
Ugibanja o devalvaciji so bila tesno povezana z ugibanji
o ostavki zvezne vlade. Za razliko od prej pa tokrat zvezna
vlada nastopa zelo odločno, ker ji je čas za popuščanja že
potekel.
V vsakem primeru smo spet izigrani državljani, in omeji-
tve, če jih primerjamo s podobnimi ukrepi deviznega var-
čevanja v drugih državah, se nam zde res pretirane. Očitno
še vedno nikogar ne skrbi, če poberemo devize iz bank
(kolikor jih sploh še moremo) namesto da bi jih vlagali. Le
tisti, ki so imeli srečo in dobre zveze (in ki tudi naivni niso
več), so lahko na začetku letošnjega leta prišli vsaj do dela
svojih deviznih prihrankov.
Če bi dosegli konvertibilnost dinarja, bi bilo mogoče
pričakovati, da bi spet lahko legalno kupovali devize,
čeprav ne tako neorganizirano kot lansko leto. V ta namen
je letos predvidenih milijarda dolarjev. Seveda pa bo to
mogoče le pod pogojem, da se uresniči, kar načrtuje
zvezna vlada. Njena usoda bo jasnejša sredi tedna. Pri tem
ima zvezna skupščina zadnjo besedo.
NIČ novega na črni borzi
Prav nič pa ni vznemiril ekspoze zveznega premiera
Markoviča preprodajalcev deviz. Beograjski, ki jih je naj-
več v Francoski ulici, so po devalvaciji prodajali marko po
16 dinarjev, pri ljubljanskih, ki so jih že prejšnji teden
prodajali po 15, če so jih imeli, pa je zdaj cena 17 dinarjev
za marko. »Švicarji« so še dinar ali poldrugi dinar dražji,
medtem ko je treba za dolar že nekaj časa odšteti 22
dinarjev.
Tudi za zagrebški ilegalni devizni trg bi težko rekli, daje
doživel z devalvacijo svoj »črni petek«. Sprememba tečaja
dinarja je res zredčila kupce, ni pa zmanjšala zanimanja za
kupoprodajo »pod roko«. V Cesarčevi ulici, kjer je zdaj
glavno shajališče preprodajalcev, je bilo mogoče kupovati
nemške marke po 14, prodajati pa med 15 in 16,5 dinarja.
Glede na prejšnjo ceno, ko je stala marka »na črno« 14
dinarjev, torej 55 odstotkov več od tečajne vrednosti, je
bila nova cena še kar umirjena, gotovo za 30 odstotkov
nižja kot pred devalvacijo. Ilegalni devizni trg je v soboto
bolj ponujal kot prodajal devize. To so mnogi razlagali
z dejstvom, da najnovejši ukrepi zvezne vlade le zbujajo
krhko upanje, da bodo devizni varčevalci vendar prišli do
svojih deviz v bankah. Da so devize dobesedno prodajali
»pod roko«, pa gre pripisati temu, daje bilo preprodajalce
še vedno strah znane akcije zagrebške policijske uprave
pred desetimi dnevi, kije zaplenila večje količine »črnih«
deviz. Vsekakor pa so bili preprodajalci pripravljeni nuditi
svoje usluge, dokler so zaprti devizni šalterji v bankah in
ni svobodnega pretoka deviz.
Res imajo preprodajalci po devalvaciji povsod manj
strank kot poprej. Baje zdaj kupujejo devize le tisti, ki jim
»gori pod nogami«. Drugi čakajo, kaj od Markovičevih
obljub se bo uresničilo in želijo, da bi se dinar vrnil v zlate
konvertibilne čase. Že res, da denar ni vse, toda v tako
nestabilnih razmerah se moramo z obračanjem dinarjev še
kako ukvarjati.
JAT tone z vrhunskim kadrom
Zdaj, ko spet letijo JAT-ova letala na večini domačih in
tujih prog, bi lahko ponavljali stihe Bore Djordjeviča:
»...ako dode do gradanskog rata, bježite avionima JAT-
a...« Še neka) dni nazaj pa bi moral duhoviti Djordjevič
zamenjati zračnega prevoznika.
JAT je namreč prejšnji teden še enkrat spremenil red
letenja in vprašcinje je bilo, kako bežati. V začetku osem-
desetih let slavni nacionalni mastodontni prevoznik je
dobil šaljivo turobno ime »Jao Ala Tonemo«, kar pa ni
nikogar zaskrbelo. Tedaj se je flota razširila z novimi DC-
10, nerentabilne caravele (trije letalci) so zamenjala
dokončno rentabilnejša DC-9 letala, (dva letalca), medce-
Unski promet je začel cveteti, povečevalo se je število
zaposlenih, nedisciplina, nezadovoljstvo delavcev letalske
operative in tehničnega osebja. Kompanija pa je veljala
kljub vsemu tudi za varno.
Danes se JAT duši v dolgovih, kar samo po sebi ni nič •
novega. Letalci in mehaniki so skregani po dolgem in
počez. Celotna flota DC-9 in »Boeing 727« pa bo že prihod-
nje leto izgubila pravico vstopa v Zahodno Evropo zaradi
strogih standardov v zvezi s hrupom na letališčih. Plačati
bo treba tudi prvi obrok po petih letih uporabe za nove
»boeinge 737«. V letalskem poslu namreč letala prvih pet
let samo delajo in ne odplačujejo dolgov, razen goriva,
nadomestnih delov in letaliških taks.
Z izgubo najdonosnejšega letala v vsej zgodovii letalstva
»boeinga 727« in izrazito rentabilne DC-9 so JAT-u
dokončno spodrezana krila. Ta letala je seveda mogoče
adaptirati za polete v Evropi, toda tudi to stane veliko
denarja. Vse pa se ta trenutek ustavi ob »boeingih 737«,
grajenih za ameriške razmere z vehko poslovne klientele,
ki jim priporočajo za prtljago diplomatske aktovke. Pro-
jektanti so »boeingu 737« zmanjšah prtljažni prostor, kar
pa je velika ovira v prevozih germanske čarterske klien-
tele ali domače, po vrnitvi iz tujine. Že zastarele DC-9 bi
morali konec leta zamenjati medcelinski zrakoplovi, ven-
dar je slišati, da smo se jim morali odreči kakor tudi že
vplačanim zneskom.
6. STRAN - 25. APRIL 1991

Na robu lakote
Danes z delom nI mogoče zaslužiti vsakdanjega kruha. Jutri še dela ne bo
v grdem, neprijaznem ča-
su živimo. Brez tolažbe, da
bo jutri boljše. Ne bo! Še
slabše bo, saj pravi socialni
udar šele prihaja. Vedno
več je ljudi, ki s plačo ne
morejo preživeti, vedno več
tistih, ki so že ali pa bodo
vsak čas izgubili delo. De-
narja manjka na vseh kon-
cih in krajih, pravi cenovni
šok pa je po zadnji devalva-
ciji dinarja že na pohodu.
Po ocenah se bodo življenj-
ski stroški povečali do 60
odstotkov. Kako bo večina
sploh lahko živela, je vpra-
šanje, na katerega ni odgo-
vora.
Že sedaj je hudo. To ned-
voumno potrjuje raziskava,
ki jo je za nas naredil Studio
za ekonomski in politični
marketing (SPEM) v drugi
polovici aprila. Med 320 an-
ketiranci jih je bilo več kot
polovica starih od 30 do 54
let, skoraj polovica s srednje-
šolsko izobrazbo, malo več
žensk kot moških, zastopane
pa so bile vse občine celjske-
ga območja, z največjim de-
ležem (29 odstotkov) občina
Celje. Odgovori anketiran-
cev so potrdiU, da so plače
slabe (preko 80 odstotkov jih
je namreč vezanih na zapo-
slitev), saj približno 64 od-
stotkov anketirancev premo-
re na družinskega člana le
2500 do 6000 dinarjev. Vsi ti
so tudi izjavili, da varčujejo
pri vseh stroških, da se ome-
jujejo tudi pri hrani in
obleki.
Razumljivo, saj so v Slove-
niji izračunani minimalni
življenjski stroški za tričlan-
sko družino 9.018 dinarjev
mesečno, za štiričlansko
11.179 dinarjev. S tem denar-
jem je mogoče samo golo
preživetje. Za normalno živ-
ljenje bi tričlanska družina
potrebovala 23.447 dinarjev
mesečno, štiričlanska pa kar
29.153 dinarjev. Pri takih do-
hodkih bi porabili za hrano
četrtino, pri minimalnih pa
gre za hrano več kot polovica
(tako kot pri naših anketi-
rancih).
Pravega pregleda nad po-
ložajem delavcev danes ni
več. Plače sodijo v okvir po-
slovne politike podjetij in za-
devajo tajnost podatkov.
Služba družbenega knjigo-
vodstva spremlja izplačane
mase po podjetjih, kjer pa
povprečja skrivajo pravo sli-
ko. Seveda na račun visokih
prejemkov vodilnih delav-
cev (ne povsod), ki lahko do-
sežejo največ 15 zajamčenih
plač. Do aprila je bil zajam-
čen osebni dohodek 2830 di-
narjev, od 1. aprila naprej pa
je 3550 dinarjev. To je tudi
najnižji znesek, zagotovljen
po sjplošni kolektivni pogod-
bi. Ce dobi delavec manj, se
lahko pritoži zaradi kršitve
kolektivne pogodbe - to mo-
ra storiti sam, pomaga pa mu
sindikat.
Najtežje je v centrih
Kot nam je povedal sekre-
tar območne organizacije
sindikatov Celje (svobodnih)
Ladislav Kaluža, v sindika-
tih po pogovorih in obiskih
po organizacijah ugotavljajo,
da so stiske delavcev najtež-
je v industrijskih centrih.
V Celju je zaposlenih nekaj
preko 36.500 delavcev, dnev-
no jih je na čakanju od 3 do
4 tisoč. Delavci na čakanju
prejemajo 70 odstotkov (po
splošni kolektivni pogodbi)
osebnega dohodka pretekle-
ga meseca: »Večina, kar jih
je na čakanju, dobi samo za-
jamčeni osebni dohodek.
Prevladujejo delavci železar-
ne Štore, Ema, Metke, To-
pra...«, pravi Ladislav Kalu-
ža. Poleg pravne pomoči da-
jejo sindikati v podjetjih svo-
jim članom tudi socialno po-
moč iz članarine, ki jim
ostane.
Svobodni sindikati - in
v tem so si z vsemi drugimi
sindikati najbližji - pa terjajo
predvsem drugačno reševa-
nje problemov delavcev. Od
Repulike Slovenije in njene-
ga izvršnega sveta terjajo od-
govornost za reševanje soci-
alnih stisk. »Naša socialna
varnost je delo,« so zapisali
in zahtevajo, da država na-
polni sklade za ohranjanje
perspektivnih delovnih mest
in ustvarjanje novih delov-
nih mest. Zahtevajo pa tudi,
da vlada končno objavi, kaj
vse bo od države zagotovlje-
nih nacionalnih programih
zajeto od pravic, ki zagotav-
ljajo socialno varnost v pri-
merih bolezni, starosti, inva-
lidnosti, brezposelnosti in
porodniške odsotnosti
z dela.
Daje dejansko veliko (skoraj
vse) zakonsko in drugače ne-
rešenih vprašanj, smo se pre-
pričali tudi sami, ko smo po-
bliže pogledali posamezna
področja, ki se tako ali dru-
gače vključujejo v skrb za
preživetje. Pri tem pa se je
potrdilo še nekaj: dejansko
vedno slabši položaj vse več-
jega števila ljudi, ki so še za-
posleni ali ki ostajajo brez
zaposlitve, ki ne zmorejo
stroškov za stanovanje, elek-
triko, za participacijo k ce-
nam zdravstvenih storitev,
ki kljub subvencijam, opro-
stitvam in pomoči ne zmore-
jo stroškov življenja in se na
koncu zatečejo k Rdečemu
križu in h Karitas.
Glavni vir prihodkov je za
večino ljudi zaposlitev. Med
anketiranimi je bilo takšnih
kar 81 odstotkov. Nikakršne-
ga dopolnilnega vira prihod-
kov nima skoraj 70 odstot-
kov anketirancev. Izguba za-
poslitve, ki je že zajela širok
krog ljudi, grozi pa še veliko
večjemu, je tako prava kata-
strofa. Njen obseg in težave,
ki jih prinaša, skuša omiliti
poleg drugih tudi Republi-
ški zavod za zaposlovanje.
Kot nam je povedala Boja-
na Ko rent, ki vodi celjsko
območno enoto zavoda, je
bilo 3L marca prijavljenih
5416 iskalcev zaposlitve
v 6 občinah območja. To je
za 55 odstotkov več kot
v enakem času lani. Od tega
jih je bilo v občini Celje 1980
ali 58 odstotkov več kot lani.
Denarno pomoč je marca
prejelo 730 upravičencev.
282 jih je prejelo denarno na-
domestilo. Osnova za njego-
vo višino je osebni dohodek,
ki gaje delavec prejel zadnje
tri mesece pred preneha-
njem delovnega razmerja.
Prve tri mesece znaša 70 od-
stotkov osebnega dohodka,
naslednje mesece pa 60 od-
stotkov. Denarno nadome-
stilo, ki je pravica \z dela, ne
sme biti nižje od 80 odstot-
kov zajamčenega osebnega
dohodka in ne višje od 5-
kratnika tako zmanjšanega
osebnega dohodka. Od 1. ja-
nuarja do 31. marca je nado-
mestila prejemalo 377 upra-
vičencev, od tega 172 v višini
od 2286 dinarjev do 2830 di-
narjev, 160 pa od 2831 do 5 ti-
soč dinarjev. Le štirje so do-
bili več kot 10 tisoč dinarjev.
Denarno pomoč, ki jo lah-
ko uveljavijo brezposelni po
izteku pravice do denarnega
nadomestila in tisti, ki jim je
delovno razmerje prenehalo
po uspešno opravljenem pri-
pravništvu, krajšem od 9 me-
secev, je marca prejelo 448
upravičencev. Denarno po-
moč lahko uveljavijo samo
tisti,  pri  katerih  dohodki
skupaj z dohodki članov
družine v zadnjih treh mese-
cih pred njeno uveljavitvijo
ne presegajo 80 odstotkov
zajamčenega osebnega do-
hodka. V vseh treh mesecih
se višina denarne pomoči ni
spreminjala in je bila 2830 di-
narjev.
Kaj lahko poleg denarnih
nadomestil in pomoči še pri-
čakujemo od zavoda za zapo-
slovanje? Bojana Koreni:
»Funkcije zavoda so se
v zadnjem obdobju bistveno
spremenile. Osnovna naloga
posredovanja zaposlitve
v klasičnem smislu se dopol-
njuje z ukrepi aktivne politi-
ke zaposlovanja, katerih
učinki so vidni že v lanskem
letu, predvsem pri zaposlo-
vanju mladih in spodbujanju
podjetništva. V novem zako-
nu o zaposlovanju in zavaro-
vanju za primer brezposel-
nosti je predvidenih še več
ukrepov, ki se morajo še
operacionalizirati. Vsi imajo
za cilj blažitev hitre rasti
brezposelnosti, za katero je
značilno tudi podaljševanje
čakalne dobe.«
Zavod za zaposlovanje ta-
ko sofinancira pripravništva,
izplačuje denarna nadome-
stila v enkratnem znesku, če
si zavarovanec s tem sam re-
šuje problem (ustanovitev
podjetja, obrti...), sofinanci-
ra odpiranje novih produk-
tivnih delovnih mest (javni
natečaj za 1000 novih delov-
nih mest), sofinancira izo-
braževanje in prekvalifikaci-
jo brezposelnih, usposablja
invalidne osebe in vključuje
tiste, ki nimajo nobene dru-
ge možnosti, v programe jav-
nih del.
Preveč na plečlli
sociale
»še pred dvema letoma
skoraj ni bilo mogoče najti
družine, kjer bi bila dva za-
poslena, pa bi bila kljub te-
mu upravičena do socialne
pomoči. Danes je takšnih
družin iz dneva v dan več,«
pravi direktor Centra za soci-
alno delo v Celju Brane But.
Delavska družina v Celju to-
rej že samo z dvema otroko-
ma kljub dvema plačama,
otroškemu dodatku, subven-
ciji stanarine in še čemu ne
dosega dogovorjene ravni
socialne varnosti. Dogovor-
jena raven pa predstavlja 43
odstotkov repubUškega pov-
prečja osebnih dohodkov.
Lani je bilo to 2433 dinarjev,
prve štiri mesece letos 2644
dinarjev, od 1. maja pa bo
2840 dinarjev na člana dru-
žine.
Tudi v naši anketi je več
kot 18 odstotkov ljudi pove-
dalo, da premore na družin-
skega člana manj kot 2500
dinarjev.
Dogovorjena raven social-
ne varnosti predstavlja cen-
zus za upravičenost do po-
moči in višino zneskov - če
je to edini vir preživljanja, je
dobil upravičenec letos 2644
dinarjev mesečno, če je do-
polnilni, potem razliko do te
višine.
Naraščanje upravičencev
je letos očitno. Aprila jih bo
po podatkih Centra za social-
no delo že preko 300. Če
k tem prištejemo še enkrat-
ne pomoči (januarja 23, fe-
bruarja 36, marca 31), je slika
še bolj črna. Še zlasati, ker so
ravno med prejemniki en-
kratnih pomoči pretežno de-
lavci (največ iz Ema). Še en
podatek je zgovoren: za po-
moči so na centru odšteli ja-
nuarja 378 tisoč dinarjev, fe-
bruarja 481 tisoč in marca
511 tisoč dinarjev. Skupno
skoraj milijon 370 tisoč di-
narjev oziroma vse, kar so po
letnem planu lahko. Pri str-
mem naraščanju upravičen-
cev se zato na Centru sprašu-
jejo, kako bo z denarjem
v bodoče.
»Če bi dah vloge vsi, ki so
do pomoči upravičeni, bi se
ves sistem sesul,« priznava-
jo. Kratko malo za vse ne bi
bilo denarja. »Morda bo ne-
koliko lažje, ko bo zakon, ki
ga pričakujemo maja, opre-
delil nove kriterije za upravi-
čenost do pomoči«, pravi
Branko But. Vsekakor bodo
kriteriji strožji, zakon pa bo
trudi podrobneje opredelil
pristojnosti. Po zatonu sa-
moupravnih interesnih
skupnosti so namreč tudi za
odločanje o teh pravicah pri-
stojni upravni organi.
Zaenkrat so tudi otroški
dodatki (uradno družinske
dajatve) oblika socialne po-
moči, saj so odvisni le od do-
hodka družine. Cenzusi so
enaki kot za socialnovarstve-
ne dejatve. Lani jih je v celj-
ski občini prejemalo od 7000
do 7800 otrok, marca letos
jih je bilo 8037, imajo pa zelo
vehko vlog za naprej (ob
spremenjenem cenzusu).
Otroški dodatki bodo s 1.
majem od 250 do tisoč dinar-
jev (izjemoma, če družina ni-
ma dohodkov, doslej 2644,
od 1. maja 2840 dinarjev).
Stanovanje,
ogrevanje, eleictrika
Poleg izdatkov za hrano
poje večino prihodkov še
plačilo stanarin, ogrevanja in
elektrike. Očitno ljudje sku-
šajo do konca vzdržati in po-
ravnati račune, potem pa:
»Zdaj je prišlo že tako deleč,
da ne gre...« Takšni stavki
so po besedah Zdenke Zrim-
ski s celjske stanovanjske
vedno bolj pogosti. Vedno
■ več je namreč ljudi, ki mora-.
jo priznati, da stanarine brez
subvencije ne zmorejo več.
Do 3L marca je vložilo
prošnje za subvencije stana-
rin 1470 prosilcev (172 neu-
pravičenih). Upravičeni so
tisti, ki ne presegajo dogo-
vorjene socialne ravni, pa tu-
di ne stanovanjske površine.
Subvencije so januarja sega-
le od 25,80 dinarjev do 979,40
dinarjev, februarja in marca
od 24,40 do 859,30 dinarjev in
aprila od 28,90 do 1266,20 di-
narjev (petčlanska družina).
Niti število prosilcev za sub-
vencije niti število zamudni-
kov pri plačilu stanarin pa se
ni bistveno povečalo v pri-
merjavi z lani. Dolžnikov je
približno 9 odstotkov (pn
11.122 stanovanjih). Res pa
je, da je bila povprečna sta-
narina za tipično stanovanje
z 51 kvadratnimi metri mar-
ca še 915,40 dinarjev, aprila
pa so se stanarine povečale
za 35 odstotkov, kar gotovo
ne bo ostalo brez posledic.
Tudi ogrevanje se je aprila
podražilo. Povprečno je
v celjski občini zanj treba
odšteti 553,30 dinarjev me-
sečno. Ogrevanja ne plačuje
redno 600 do 700 gospodinj-
stev (od 7100), med njimi
precej nezaposlenih.
Zaradi grozečih odklopov
večina elektriko dokaj redno
plačuje. Mesečno mora celj-
ski Elektro poslati do tisoč
opominov, dejansko pa od-
klopijo elektriko 100 do 120
odjemalcem.
Zaposleni nimajo za
zdravnika
Participacije k plačilu
zdravstvenih storitev so bih
zaradi gmotnih razmer še la-
ni oproščeni pretežno upo-
kojenci. Kot nam je poveda-
la Anica Podpečan s celjske
enote Republiške uprave za
zdravstveno varstvo, pa so
letos oproščene plačila parti-
cipacije v glavnem mlade de-
lavske družine, zaposlene
v Emu, Železarni Štore in In-
gradu. Izredno hitro narašča
število upravičencev. Lani
jih ni bilo niti tisoč, letos so
izdali že 1844 oprostitev,
obravnavajo še preko 500
vlog, vsak dan prihajajo no-
ve. Že maja jih bo po oceni
oproščenih participacije pre-
ko 2500 - in to zgolj zaradi
socialne ogroženosti! Oproš-
čeni so tisti, pri katerih do-
hodek na člana družine ne
presega 2546 dinarjev (če sta
dva ali več dohodkov) oziro-
ma 3111 pri enem dohodku
v družini. To velja za dohod-
ke v preteklem letu, ker pa
se socialne razmere izredno
hitro in hudo poslabšujejo
ravno letos, pri oprostitvah
upoštevajo tudi letošnje do-
hodke.
Za obleko zmanjka
denarja
Skoraj polovica anketira-
nih je povedala, da prejšnji
mesec niso porabili niti di-
narja za obleko in obutev.
Prav gotovo ne zato, ker
obleke in obutve ne bi rabili.
To potrjuje tudi
celjskega občinskega^
Rdečega križa Tone
nak: »Nikoli še nismc
toliko oblačil kot sed;
hajajo ljudje, ki so vsi;
tisti, ki se še lani niki
bi mogli odločiti, daf
po obleko k nam. Pro
sebe, še več pa za svoj
ke. Nič drugega jim ni
stane.«
Še sreča, daje celjsl
či križ z oblačili še od
poplave dobro založei
jim ljudje radi in veli
rujejo. Tako si lahkot
oblačila in obutev pot
jo, izberejo sami, kar
všeč in prav. Slabegj
pa v skladiščih nim;
pri ocenjevanju velja
lo: dobro je tisto, kar
njevalec vzel zase, zi
ženo, nioža, svoje
Ostalo dajo za odpadu
vine.
Ob očitnih vedno
stiskah ljudi, ki nimi
volj niti za hrano, pa
Rdeči križ pomaga tu
vili. Do 25. marca sen
8 ton in pol moke, 12(
gramov sladkorja in!
trov olja. Že vnaprej si
varjajo z občinskimi(
zacijami Rdečega ki
kmetijskih občin zai
v pšenici in krompir
vedo, da bodo ljudje
vsej pripravljenosti
težje pomagali z den
Kar ga bodo zbrali vi
akciji Človek - človel
šlo za hrano.
Če zaslužite manj, kot vam zagotavlja kolektivna pogodba,
in če se vam godijo druge krivice, se obrnite na službo pravne
pomoči Zveze svobodnih sindikatov Slovenije:-
- člani iz občin Celje in Šentjur vsako sredo od 14. do 16. ure
v Celju, Gledališka 2
- člani iz občine Laško vsako drugo in četrto sredo od 7. do
8. ure v Laškem, Valvazorjev trg 6
- člani iz občine Slovenske Konjice vsak drugi in četrti
torek v mesecu od 13.30 do 14.30 v Slovenskih Konjicah, Titov
trg 3
- člani iz občine Šmarje vsak ponedeljek in sredo po 12. uri
v Šmarju 133
- člani iz občine Žalec vsak ponedeljek od 15. do 17. ure
v Žalcu, Ulica Ivanke Uranjek 2
- ali kadar koli na sedežu območne organizacije v Celju,
Gledališka 2, kjer boste dobili potrebne informacije.
Na koncu je Ka^
v času jesenske p«
3. novembra, je bila p
nišču sv. Danijela v
ustanovljena dekanijsl
ritas. Preko 30 prostov
je že vključila v svoji
Marija Kovačič, ki d*
vezuje, pa nam je prip
vala o najtežjih stiskal
O bolnih, o invalidih
morejo zbrati deni'
zdravljenje, o ljudeh
Prostovoljci Karit'
kajo pomoči potrebn«
ste, ki želijo pomaga'
ko sredo od 8.-12
14.-17. ure v pisarni*'
ča sv. Danijela.
jim odklopili elektril'
je niso mogh plačati."
ki bi brez pomoči ost*
ni, o v stiski osamlje"-
liko jih je in v njiho^!*
gre denar dobrih Iju*.
sto, kar najbolj potre
Nekaterim plačajo el^
drugim kupijo bloke^
obrok v Ljudski resta'^
tretjim prispevajo ^
niško   zdravljenje,
pomagajo do obleke^r
kot vsi drugi, ki s^,
najbolj ogrožene, s«'
ne srečajo s poskusi
Pa bi bilo to glede naj
vanje med socialnin^'
mi, Rdečim križem
tudi težko.
MILENA B.
,tMA TEDNA
25. APRIL 1991 - STRAN 7
PRIHODEK NA DRUŽINSKEGA ČLANA
KOLIKO STE PREJŠNJI MESEC PORABILI ZA :
Tolčemo revščino
vzorec
Raziskava je bila izvedena
na slučajnem vzorcu, ki je
zi^emal 360 telefonskih na-
ročnikov na območju omrež-
ne skupine Celje (063). PokU-
cali smo 859 registriranih te-
lefonskih naročnikov v celj-
ski omrežni skupini. 352 po-
klicanih telefonskih naročni-
kov ni bilo dosegljivih, 147
jih ni želelo sodelovati v razi-
skavi. Po poststratifikaciji
- slučajnostni izločitvi od-
klonov - je bilo v analizo
vključenih 320 anketirancev.
Namen raziskave
Osnovni namen raziskave
je bil ugotoviti socialno-eko-
nomski položaj anketiranih
na celjskem področju. Meril-
ni instrument, ki je bil upo-
rabljen pri ugotavljanju živ-
Ijenskega standarda v celjski
regiji, sestavljajo naslednji
indikatorji: ugotavljanje
stroškov za posamezne po-
trošniške dobrine, ugotavlja-
nje prihodkov in njihovih vi-
rov, skupno število članov
dmžine, število vzdrževanih
tlanov, ter pozicioniranje an-
ketiranih na socioekonom-
ski lestvici.
Rezultati
Potrošniško usmerjenost
anketiranih smo izmerili
z naslednjim sklopom vpra-
šanj:
Našteli vam bomo razne
stroške, vi pa nam prosim
povejte, koliko denarja ste
prejšnji mesec porabili za
njih?
a) hrana
b) obleka, obutev
c) stanovanje, elektrika, ko-
munalni stroški
d) pohištvo, gospodinjska
oprema
e) avto, oz. drugi prevozni
stroški
f) zabava, šport, izlet
g) kultura (kino, gledališče,
opera, knjige)
h) drugo
Hrana
%
1. nič din 6,25
2. do 1.500 din 10,63
3. do 3.000 din 29,06
4. do 5.000 din 36,56
5. 5.001 in več 17.50
100.00
Obleka, obutev
%
1. nič din 48,75
2. do 1.500 din 25,31
3. do 3.000 din 18,75
4. do 5.000 din 5,31
5. 5.001 in več 1,88
100.00
Stanovanje, elektrika, ko-
munalni stroški
%
1. nič din 2,19
2. do 1.500 din 32,19
3. do 3.000 din 52,81
4. do 5.000 din 10,63
5. 5.001 in več 2,18
100.00
Pohištvo, gospodinjska
oprema
%
1. nič din 87,50
2. do 1.500 din 6,25
3. do 3.000 din 2,19
4. do 5.000 din 1,25
5. 5.001 in več 2,81
^ 100.00
Avto oz. drugi prevozni
stroški
%
1. nič din 22,19
2. do 1.500 din 57,50
3. do 3.000 din 11,56
4. do 5.000 din 3,44
5. 5.001 in več_ 5.31
100.00
Zabava, šport, izleti
%
1. nič din 18,725
2. do 1.500 din 80,63
3. do 3.000 din 0,62
100.00
Kultura, (kino, gledališče,
knjige)
%
1. nič din 65,94
2. do 1.500 din 31,25
3. do 3.000 din 1,56
4. do 5.000 din 0,94
5. 5.001 in več 0,31
100.00
Drugo
%
1. nič din 72,50
2. do 1.500 din 13,75
3. do 3.000 din 7,81
4. do 5.000 din 3,13
5. 5.001 in več 2,81
100.00
Podatki nakazujejo na ne
preveč razveseljivo dejstvo,
da anketirani porabijo v pov-
prečju več denarja za zado-
voljevanje elementarnih po-
treb, predvsem za hrano.
Omejevanje oziroma po-
manjkanje denarja se opazi
že pri potrošnji obleke in
obutve, saj je skoraj 50% an-
ketiranih dejalo, da prejšnji
mesec za obleko nisc imeh
nikakršnih izdatkov   Velik
delež pa predstavljajo tudi
stanovanje, elektrika in ko-
munalni stroški. Najbolj se
anketirani z izdatki omejuje-
jo pri športu, zabavi, izletih
in kulturi. Takšna slika po-
trošniške miselnosti je zna-
čilnost šibkih nerazvitih go-
spodarskih sistemov.
Kolilco zaslužimo?
Anketirane smo povpraša-
li, kolikšen je njihov priho-
dek na družinskega člana.
Prosimo vas, da nam po-
veste, koliko je znašal pri-
hodek na družinskega člana
v vašem gospodinjstvu?
Prihodek na družinskega
člana o/^
1. ne vem 1,88
2. do 2.500 din 18,13
3. do 4.000 din 33,75
4. do 6.500 din 31,56
5. 6.501 din in več  14,68
100,00
Približno 64% anketiranih
premore na družinskega čla-
na od 2.500 do 6.000 din, kar
je v povprečju borih 461 za-
hodnonemških mark.
Kaj je glavni vir prihod-
kov vašega gospodinjstva?
Glavni vir prihodkov vaše-
ga gospodinjstva; %
1. zaposlitev 81,25
2. podjetništvo 2,50
3. obrt 2,81
4. kmetijstvo 3,44
5. socialna pomoč 1,25
6. siva ekonomija 0,31
7. drugo 8,44
100,00
Glavni vir prihodkov žin-
ketiranih predstavna pred-
vsem zaposlitev (81,25%). Bi-
variantna analiza glavnega
vira prihodkov z izobrazbe-
no strukturo je pokazala, da
je nekoliko večji del anketi-
ranih, katerim je glavni vir
kmetijstvo ali socialna po-
moč predvsem z nižjo izo-
brazbo.
Kaj je največji dopolnilni
vir prihodkov vašega go-
spodinjstva?
Dopolnilni vir prihodkov o/^
1. zaposlitev 8,75
2. podjetništvo 0,94
3. obrt 1,88
4. kmetijstvo 10,94
5. socialna pomoč 4,06
6. siva ekonomija 0,94
7. drugo 2,81
8. nima dopolnilne 69,68
100,00
69,69% anketiranih nima
nobenih dodatnih virov za-
služka. Najpogosteje ome-
njeni dodatni vir je kmetij-
stvo. Ne glede na razmah si-
ve ekonomije pri nas, za to
področje lahko rečemo, da
le-ta tukaj skoraj ni prisotna,
z njo se ukvarjajo anketirani
s poklicno izobrazbo na eni
strani in višjo ali visokošol-
sko na drugi.
Koliko članov šteje vaše
gospodinjstvo?
a) Skupaj:
Število članov %
1 7,50
2 21,25
3 27,81
4 30,00
5 10,31
6 1,88
7 1,25
100,00
b) od tega vzdrževanih:
Št. članov %
1 33,13
2 30,31
3 4,69
4 1,56
5 0,63
7 0,31
8 ni vzdrž. članov        29,37
100,00
Celjsko območje ne pre-
more pretirano velikih dru-
žin. Več kot polovica jih ima
tri ali štiri člane, kar je tudi
slovensko povprečje. Število
vzdrževanih članov tudi
v večini primerov ni večje
kot dva, kar je skladno z de-
mografskim režimom. Ugo-
tovili smo, da število družin-
skih članov ni v povezanosti
z omejevanjem pri potrošnji.
Prav tako ni bilo zaznati po-
vezanosti med nižjim pozici-
oniranjem na socio-ekonom-
ski lestvici in večjim števi-
lom družinskih članov.
Z zadnjim vprašnjem smo
ugotovili pozicioniranje an-
ketiranih na socio-ekonom-
ski lestvici:
Ali bi zase oz. za vašo dru-
žino (gospodinjstvo) lahko
rekh:
%
1. da se v ničemer ne omeju-
jete, da živite v blagostanju
2,81
2. da varčujete le pri večjih
stroških, investicijah    30,00
3. da varčujete pri vseh stro-
ških, da se omejujete tudi
pri hrani in obleki    64,69
4. da živite v splošnem po-
manjkanju, revščini       1,25
5. ne vem 0,94
6. ne želim odgovoriti    0,31
100,00
Kot smo lahko že ugotovili
s prvim sklopom vprašanj,
standard prebivalstva vse
bolj pada, saj kar 64,69% an-
ketiranih zase meni, da var-
čujejo pri vseh stroških in se
omejujejo tudi pri hrani in
obleki. Anketirani, ki so de-
jali, da živijo v blagostanju in
tisti, ki varčujejo le pri večjih
investicijah, so bili nekoliko
bolj iz območja Celja, Žalca
in Laškega. Nekaj več anke-
tiranih iz Velenja in Mozirja
je dejalo, da varčuje pri vseh
stroških.
KOLIKO STE PREJŠNJI MESEC PORABILI ZA
NAJVEČJI DOPOLNILNI VIR PRIHODKOV GOSPODINJSTVA
GLAVNI VIR PRIHODKOV GOSPODINJSTVA
Plače za marec zamujajo
v Celju do 23. aprila še vedno niso dobili plač za
marec v šestih večjih podjetjih. Med tistimi, ki so jih
dobili, sta bili dve podjetji s 1191 zaposlenimi, ki sta
izplačali zgolj zajamčene osebne dohodke. Pri marčev-
"skih izplačilih za februar je bilo takšnih 7 podjetij
s 4393 zaposlenimi.
Direktorji pretiravajo
Povprečja plač posameznih podjetij pogosto zameg-
ljujejo dejanske razmere. Ob nizkih delavskih plačah
namreč ne manjka direktorjev, ki so prepričani, da jim
kot  vodilnim  menežerjem  na  zahodu  pripadajo
ugledni,  za delavske  pojme astronomski, osebni
dohodki. Pri tem zvesto sledijo dogovorom društva
menežerjev in izvršilnega odbora Gospodarske zbor-
nice Slovenije, po katerem bi naj bile direktorske
plače trikrat, štirikrat ali petkrat večje od povprečnih ;
plač v podjetju odvisno od števila zaposlenih. Sindi-j
kati jim očitajo nemoralnost (delavci še kaj drugega),
saj so pravi vodilni menežerji v razvitem svetu redko
posejani, pri nas pa to hočejo biti kar vsi takšni in |
drugačni direktorji. Zanimivo je, da so funkcionarji'
pristali na znižanje razmerij, direktorji pa so na zah-
tevo po 30 do 40 odstotnem zmanjšanju gluhi. Izjeme
samo potrjujejo pravilo. j
8. STRAN - 25. APRIL 1991

Mladost na sodišču
Celjski sodnik Vlado Klarič o mladoletnikih In njihovih prestopkih
Ko se mlad človek znajde na
sodišču, takrat se največkrat raz-
krije in razkrinka množica izna-
kaženih obrazov družbe kot celo-
te in okolja, v katerem je mla-
dostnik rastel in dihal osebnost-
nemu razvoju škodljiv zrak tega
okolja. Nobena rastlina ne more
dati zdravega plodu, če raste
v nepravi zemlji in v za razvoj
neustreznem okolju, le kako bi
moglo biti s človekom, otrokom
kaj drugače?
Zato je mladoletniku soditi tež-
ko. To je velika odgovornost, saj je
lahko premalo pretehtana odloči-
tev usodna za vse nadaljnje življe-
nje mladostnika. V mislih imamo
odločitve sodnikov za mladoletni-
ke, ki tem fantom in dekletom na
sodiščih sodijo za storjena kazniva
dejanja.
Vlado Klarič, sodnik Temeljne-
ga sodišča v Celju in vodja tam-
kajšnjega kazenskega oddelka, se
s sojenjem mladoletnikom inten-
zivno ukvarja okoli tri leta. O tem
delu njegove, sicer dolgoletne
sodniške prakse, smo se z njim
pogovarjali in dobili vtis, da gre za
moža z izrednim posluhom za mla-
dega človeka in še zlasti za mlado-
letnika, ki na sodišču stopi pred
njegovo obličje ter sede na zatož-
no klop.
Je prvi pogoj za sodnika, ki se
ukvarja z mladoletniškim sod-
stvom, da ima rad mlado genera-
cijo?
Gotovo je to eden glavnih pogo-
jev. Če do mladih nimaš pozitivne-
ga odnosa, se s tem delom ne mo-
reš, ne smeš ukvarjati. Sicer pa
sem v stikih z mladimi tudi izven
sodnih zidov, opazujem jih, se
z njimi zapletam v pogovor, razmi-
šljam o njihovih najrazličnejših
počt4jih. tako značilnih zanje. Mo-
ram reči, da me lepo sprejemajo.
S trdo besedo, z agresivnim nasto-
poM! pri njih ne dosežeš veliko.
Moida le izjemoma, v primeru, ko
je \ sako prijateljsko prepričeva-
nje zaman. Strogost je včasih na
mestu, praviloma pa povzroča od-
por in nasprotni učinek. Z mladi-
mi se je treba veliko pogovarjati in
imeti v mislih dejstvo, da smo bih
tudi mi nekoč mladi, vihravi,
odraslim nadležni in moteči. Žal si
odrasli pogosto zamišljajo življe-
njej otrok po lastnih vzorcih in
merilih in pri tem pozabljajo na
starostne, generacijske razlike ter
na družbeno^ pogojenost obnaša-
nja mladih. Življenjske, človeške
norme pa se v tem drvečem in
čudnem času tako hitro spremi-
njajo ...
Statistike kažejo, da je mlado-
letniška kriniinaliteta tudi pri
nas v porastu in da je iz leta v le-
to več nasilja, tako med odrasli-
mi kot mladino. Kako se to dej-
stvo odraža pri vašem delu na
sodišču?
Nasilje je res tudi pri nas na po-
hodu in vse več ga je tudi med
mladino. Na prvem mestu so med
mladoletniško kriminaliteto kaz-
niva dejanja tatvin. Doslej smo ži-
veli v iluzijah, da nas bo kriminal,
v pojavnih oblikah tako značilen
za zahodni svet, zaobšel. Tako
smo živeU v zmoti, da smo nekakš-
na oaza, kjer ni prostora za narko-
manijo, aids in podobno. Bojim
se, da bo pri nas vse to kar naen-
krat izbruhnilo. Pri tatvinah med
mladimi pa zaskrbljuje predvsem
to, da mladoletniki mnogokrat
kradejo iz objestnosti, dolgočasja,
kar tako. Iz čistega rniru se odloča-
jo tudi za napad na nemočnega
vrstnika ali odraslo osebo. Sicer
pa se imajo takšnega vedenja kje
učiti. V kinematografih in na tele-
viziji je obilica filmov, ki so polni
nasilja. Res pa je tudi, da po vzor-
ce za takšno obnašanje ni treba
ravno v kino. Nasilja in grobosti je
veliko v našem domačem vsakda-
njiku, v družinah, v gostilnah, na
ulici, v nekem smislu pa tudi v šo-
lah. Uravnilovka je, na primer,
škodljiva za nadpovprečno nadar-
jene učence, enako škodljiva pa je
za tiste, ki se težje učijo in tako
doživljajo v šoli vsakodnevne po-
raze. Sola, zlasti srednja, je pri
vzgoji popustila. Komunikacija je
minimalna, ker se vse znanje pre-
verja s testi. Jaz pravim, da učenci
danes opravljajo skozi vse leto ne-
kakšne šoferske izpite...
Mladi dajejo včasih občutek,
kot da ne vedo kaj početi. Ko jih
srečujemo po gostinskih lokalih,
v disco klubih, dajejo vtis, kot da
se ne znajo med sabo pogovarja-
ti, kot da v skupinah meditirajo.
Šola jih obremenjuje, prosti čas
pa je zanje vsaj prostorsko ome-
jen. Blokovna naselja jih omeju-
jejo v prostosti gibanja in zbira-
nja, starejši jih nadiramo, če se
v večernih urah preveč vnamejo
v neposredni bližini spalnic.
Odrasli hočemo svoj mir, kar je
normalno, zlasti za starejše obča-
ne, a kako obenem zadovoljiti tu-
di potrebe mladine?
Problem je v neizpraznjeni ener-
giji otrok in v nesposobnosti ko-
municiranja z mladimi. Če so pred
blokom preglasni, je velikokrat
dovolj prijazno opozorilo, saj se ti
naši otroci v svoji verbalni vnemi
največkrat sploh ne zavedajo, da
kalijo nočni mir. Mi pa otroke sa-
mo nadiramo. Sicer pa se pogosto
tudi odrasli sosedje ne znamo mir-
no pogovarjati, kadar je kaj naro-
be. Šport je idealen način za praz-
njenje energije, na primer borilni
športi s svojimi humanimi načeli,
pa košarka in drugi športi ter dru-
ge interesne dejavnosti. Te si mo-
ra mladostnik sam izbrati. Hudo
narobe je, če starši hočejo, da bi
bil njihov otrok na primer vioh-
nist, otroku pa zvoki teh strun
sploh niso prijetni. Da so odrasli
danes vse bolj razdražljivi, občut-
ljivi, pa je stvar krute stvarnosti...
Mislite na boj za preživetje, na
negotovost v zvezi z zaposlitvijo,
na drvečo brezposelnost?
Ja, prav na to. Vsakodnevna
skrb za preživetje se nehote prena-
ša na naše otroke. Iz še pred krat-
kim veselih staršev so naenkrat
poštah ljudje, ki gledajo neprijaz-
no, ki so mrki v svojih skrbeh. Vse
to vnaša v družino nelagodje.
Predstavljajte si, kako se počutijo
tisti, ki se zavedajo, da jim grozi
brezposelnost, doma pa imajo
dva, tri otroke. V službi se bojijo
vsake napake, saj bi bila lahko le-
ta zanje usodna. Se otrok v takš-
nem družinskem vzdušju prijetno
počuti?
In mlad človek se sreča s sodni-
kom, senatom za mladoletnike.
Odločitev za eno izmed vzgojnih,
kazenskih sankcij, ki bi bila naj-
bolj učinkovita, je, kot smo že
rekli, izredno odgovorna. Kje se
pojavi največja dilema?
Največja odgovornost pri odlo-
čitvi je, ali mladoletnika pustiti na
prostosti ali pa ga iztrgati iz njego-
ve sredine. Za slednje se redko
odločamo, v glavnem pri povratni-
štvu ali pri hudih kaznivih deja-
njih. Tu je pomemben vpogled
v družino. So starši, ki so v proce-
su sojenja samokritični, ki prizna-
vajo napake, drugi očitkov o na-
pačni vzgoji ne sprejemajo. Med
procesom poskušamo staršem od-
preti oči, povedati, kje so delali
vzgojne napake. Razgovore s star-
ši še pred sodnim postopkom
opravi naša socialna delavka. Če
ta ugotovi, daje bil pri mladoletni-
ku le enkraten spodrsljaj, če vidi,
da so starši kritični, je tudi za mla-
doletnika že sam postopek dovolj
učinkovit. V takšnih primerih to-
žilec ah sodišče predlaga ustavitev
postopka še pred glavno obravna-
vo. Takšnih ustavitev imamo ve-
liko.
Kaj pa, če je ukrep nujen? Tu
mislimo na vrsto kazenskih
sankcij zoper mladoletnike...
Najblažja oblika je ukor, pri ka-
terem nad mladoletnikom največ
en mesec bdijo strokovnjaki disci-
plinskega centra pri Centru za so-
cialno delo. Gre za razgovore s pe-
dagogi, psihologi, mladostnik se
lahko vsak trenutek obrne na ene-
ga od strokovnjakov, tudi po izte-
ku ukrepa. Naslednja oblika je
trajno strožje nadzorstvo, ko
ukrep v bistvu izrečeš staršem
mladoletnika. Če ukrepa starši ni-
so sposobni izvajati, prevzame to
dolžnost druga družina, lahko tudi
sorodnik. Pomembno pri tem je,
da otrok še vedno ostane doma,
v okolju, ki gaje vajen, je pa stalno
pod nadzorom določene osebe aU
družine. Nadaljnji ukrep je strožje
nadzorstvo Centra za socialno de-
lo. V takšnem primeru delavka
centra dela z mladostnikom in
v nekem smislu prevzame vlogo
staršev. To vključuje tudi redne
stike s šolo in okoljem, v katerem
se mladoletnik dlje časa zadržuje.
Ta ukrep traja od enega do treh
let. Center pa sodišču redno poši-
lja poročila o uspehu in sodelova-
nju. Če se po letu dni pokaže
uspeh,  potem  ukrep  strožjega
nadzorstva Centra za socialn^
lo ni več potreben, dosegel je
namen. Skrajna oblika vzo^"'
oziroma kazenske sankcije
izločitev iz domačega okolja
mačega kraja. Tu pridejo v poj,-
vzgojni zavodi, ki so nekal^?
oblika internata, in prevzgcjr^j j
movi, na primer Prevzgojni (j
v Radečah. V vzgojnem zavo^,!^
mladostnik od enega do trehi
V takšnih zavodih imajo najk
kompletne skupine stroko\^
kov za delo z mladimi delikvJ
Gre za nekakšno triažo, za po(jj.;
nje mnenj sodišču, kaj bi bilo''
mladoletnika   najbolje.   0^^.'
v prevzgojni dom je pravzap^'
redkost, vendar v vsakem prim^!
upravičena nujnost.
Znan je primer, ko je mladoi^
nik v Celju z motornim koleso,
povozil starejšo občanko.
šen ukrep ste mu izrekli?
Z zbiranjem obvestil s pomoč
Centra za socialhno delo smo p|
šh do podatkov, da je fant v
odhčnjak, lepega vedenja in da;
vi v urejeni družini. Kaj bi dosegi
če bi ga dali v zavod oziron
prevzgojni dom? Takšno okoljej
nanj gotovo slabše vplivalo i[[
njegova družina. Šlo je za enk);
ten delikt iz nepazljivosti, mal!
marnosti, takšen mladostnik p
gotovo ne sodi med disocialne.ii
likventne vrstnike. Dobil je uki
sodišča.
V mnogih družinah vlada alki
hol, otroci živijo v popolnih]
nepopolnih družinah. Koliko i
to odraža v mladoletniški kriii
naliteti?
Tu ni kakega strogega pravil
Ni pomembno, ali je družina p
polna ali nepopolna, pomembi
je, da je le-ta urejena. Tudi ni pt
vilo, da bi morali otroci alkoho
kov postati alkoholiki. V mnog
primerih mladostniki sovražijo i
kohol, saj se zavedajo zla, ki
alkoholizem vnaša v družino. N
bolj žalostno je, da je vse več p
merov zapuščanja vzgoje. To
ponavadi dogaja v družinah, ki
kopljejo v izobilju, se pehajo
denarjem, dobrinami, oti« ko
ljubezen in naklonjenost p
jejo s predmeti. Takšne ku(.. .ju
praviloma slabe. Otrok potrebi
toplino, pogovor^ vsakdanjo ]
zornost, nadzor. Življenje mlai
letnika, ki se koplje v matenaln
izobilju, je samo od danes do ju
Takšen otrok nima nobenih i
Ijenjskih ciljev. Sploh ne razmii
o tem, da enkrat staršev ne bo'
in se bo moral postaviti na las
noge. In ker ima takšen otrok ^
ga na pretek, energije pa pravi
ko, se mora z nečim postavU
V brezciljnosti se potem pv ' '"'
niki poslavlja z nasiljem i
četudi denarja sploh ne po
Ob tem se velja še posebi
sliti. MARJELA
Foto: EDI M
TRAČ
niče
Ko se na zadnji seji celjskega izvršnega
sveta dr Aleš Demšar kije zagovarjal le-
po slovenščino v podobi besede ravnatelj,
in Silvester Drevenšck. zagret za črko za-
kona in s tem '^direktorja javnega zavo-
da-, nista in nista mogla sporazumeti, je
rešitev ponudila občinska ministrica za
družbene dejavnosti Irena Ferlež. Kaj bi
se prerekali, ko imamo še trelii. enako-
vredni izraz -poslovodni organ •. pa slo-
venščina in zakoni gor ali dol.
Demogran v celjski občini imajo novo
težko nalogo. Trenutno računajo, kdaj
bo zmanjkalo Celjanov, če seveda držijo
trditve iSilvestra Drevenška, (ki pa je
v občini zadolžen za kadre in krajevne
skupnosti in bi to problematiko moral
poznati) da je v Celju vsako leto tisoč
otrok manj.
Namestnik republiške sekretarke za de-
lo magister Ivan Lapajne je na četrtkovi
javni tribuni o aktivni politiki zaposlova-
nja Celjana, ki se je pritožil nad neupošte-
vanjem socialnih kriterijev pn odpušča-
nju delavcev nagovoril z gospodom delav-
cem. Morda se Celjan, ki je skupaj s svo-
jim sinom trenutno na čakanju, brez za-
služka pa je še njegova žena. tudi zato ni
več oglasil
Vrhunski šport v Sloveniji se ne more
Hnancirati v skladu s tržnimi zakoni-
tostmi, saj nima enakovrednega part-
nerja v zdravem, močnem gospodarstvu.
Zato je denar zanj tudi v Celju potrebno
odmerjati iz občinskega proračuna
- ugotovitev dr. Aleša Demšarja, da to-
vrstni šport ni zdrav, ker proizvaja na
invalide, pa si velja zapomniti za gospo-
darstvu bolj naklonjene čase.
Specialistka za modni in še kakšen dru-
gi bonton Ana Kneževič bi gotovo pohva-
lila pravilen izbor nogavic naših genera-
lov. Niso namreč imeli belih, nad čemer
se je zadnjič »zgražala« v Studiu Ljublja-
na. Še dobro, da v vojski drugih nogavic
nimajo, sicer bi bilo težje dokazati d. t'
okus.
Jožef Jarh-Genialni je občinski vladi
predlagal, da naroči izdelavo polurneg*
letalskega videoposnetka Celja in okoli-
ce, stroške pa bi prevzeli Zeleni Celji-
Ker v občini predloga niso navdušeno
sprejeli, je gospod Jarh protestiral, ni-
mesto da bi bil hvaležen, ker mu je ob-
činska vlada pomagala prihraniti nekaj
milijard. Že tako se bo moral zagovarja-
ti, kam je dal preostalih dvesto.
Po pričevanju mnogih in nato po logU
nem sklepanju lahko ugotovimo, da
mozirskcmu izvršniku Alfredu BožiiM
kmalu zmanjkalo dopusta. Po pričevaim
očividcev Božič vs^j dva dni tedensKM
preživi v Elkroju. vse to v času redtuW
dopusta, v tem letu pa je mimo že sedcin-
najst tednov in pol. Če pomnožimo z dva.
je na dlani, da bo Božič moral voditi E^'
kroj poklicno.
Upamo, da celjski župan, ki ni rav^o
specialist za imena svojih sotrudniko^
na celjskem področju, ne bo iz inien^
velenjskega župana Pankraca Semečn'-
ka izpustil črke n. Tako bi se zgodilo, d^
bi Pankrac postal Pakrac. Sicer pn
velenjska skupščina zelo podobna bo-
jišču.
Velenjskemu izvršniku Franju Bartol^^.
marsikaj ni jasno. Najprej mu niso i""
jasni cilji proračuna, sedaj niu ni jasi^^
politika  v Elkroju... Življenje je
oblačno, pa čeprav si izvršnik.
Moderator Jože Volfand je ob začetku pogovora o sporu glede teritorialne obrambe
generalu Tomincu pokazal izrezek iz Dela, v katerem republiški sekretariat za
ljudsko obrambo sporoča nestrinianje z izpraznitvijo prostorov bivšega republi-
škega štaba za TO. Moderator je še ugotovil, da je skoraj vsak dan v Delu sporočilo
ene od sprtih strani. »Ampak, jutri našega ne bo, <- je obljubil general Tominc. Pa ja
ne bodo poslali kaj bolj konkretnega...
^ VEČER
25. APRIL 1991 - STRAN 9
Spoštovali bomo novi dogovor, ampaic...
generala Konrad Kolšek in Ivo Tominc gosta 8. Celjskega večera na Dobrni
pred leti, se posebej pa v času Josipa Broza Tita, bi si težko zamislili takšno
obračanje javnosti« visokega vojaškega vrha, ki je takrat pred vedoželjneže prišlo
skrbno sešitimi odgovori na vnaprej pripravljena vprašanja. V glavnem je bila to
uvalnica uspehov junaških zmag partizanov v vojni in opevanje velike bojevne uspo-
sobljenosti nase armade m našega ljudstva v sistemu splošne ljudske obrambe na
načelu »delajmo kot, da bo sto let mir ali jutri vojna«. Danes gre za povsem konkretna
racionalna vprašanja obstoja telesa, ki ga armada brani kot svojo »najsvetejšo nalogo«'
gre pa tudi za usodna vprašanja obstoja branitelja, obstoja in prihodnosti JLA.
jLA danes in jutri je bila tema 8. celjske-
večera, na katerem sta bila gosta gene-
Lpolkovnik Konrad Kolšek, komandant
fvojaškega območja in njegov pomočnik,
generalpodpolkovnik Ivo Tominc. Zaradi
nujnih obveznosti v Beogradu se pogovora
ni mogel udeležiti napovedani pomočnik
zveznega sekretarja za ljudsko obrambo,
admiral Stane Brovet. Pogovor je vodil Jo-
že Volfand.
Kakšna je vloga armade v teh apokalip-
tičnih časih jugoslovanske skupnosti, ko se
iz dneva v dan bojimo, da bi nacionalna
nestrpnost in zgalopirani sredobežni inte-
resi v nestrinjanju s sedanjo ureditvijo od-
nosov v Jugoslaviji, ki za mnoge obstaja še
čisto malo de jure, de facto pa skorajda nič
več pripeljali do najhujšega, do državljan-
ske vojne? Ali »edini garant enotnosti
SFRJ« ravna prav, ko se na ulice podaja
s tanki, ali se razen občasnega »svetovanja«
predsedstvu države kot svojemu vrhovne-
mu poveljniku, res ne meša v politične po-
govore o novi ureditvi odnosov med seda-
njimi jugoslovanskimi republikami?
Kolšek: Mislim, da je zadeva popolnoma
jasna. SFRJ obstaja kot država kakor je
določeno z ustavo. V armadi spoštujemo
uradno oblast, ki je bila izvoljena na demo-
kratičnih volitvah v vseh republikah. Sedaj
prihaja do pogovorov med političnimi vod-
stvi, predsedniki posameznih republik.
Naš zvezni sekretariat je v nedavnem doku-
mentu jasno sporočil, da se JLA ne bo me-
šala v politične pogovore. Zadeve bodo
v Jugoslaviji urejene tako, kot se bodo
uradna ustavna politična vodstva dogovori-
la med seboj. In tu ni nič spornega, tuje vse
normalno. Imamo pa določene obveznosti
po jugoslovanski ustavi, da čuvamo svobo-
do, suverenost in ozemeljsko celovitost Ju-
goslavije. Jasno pa smo povedali, da ne
bomo spoštovali enostranskih, nespora-
zumnih odločitev in ne bomo dovolili, da bi
se narodi Jugoslavije med seboj sovražili,
tepli in da bi tekla kri med njimi. Ne bomo
dovolili državljanske vojne. V kritičnih si-
tuacijah v Pakracu, v Plitvicah smo se po-
stavili med sprte strani, da bi preprečili
spopad, tako bomo ravnali tudi v bodoče.
Na armado že vseskozi letijo očitki, da
favorizira srbski koncept urejanja zadev
v Jugoslaviji. Je to res?
Tominc: Mi v armadi ne podpiramo no-
bene republiške, ne regionalne, še manj pa
kakršnekoli nacionalne koncepte. Zame je
obramba nadstavba, nekaj kar se oblikuje
potem, ko so temelji, razporeditev in zid
v stavbi že urejeni. Potem pride tisto, kar
mora čuvati to stavbo, torej zgornji del,
streha, nadstavba. Za našo politiko pa je
očitno, ampak to je njen problem, da hiti
reševati streho, še preden je naredila temp-
lje. Armadi je treba pustiti, da opravlja svo-
je delo do trenutka, ko se bo politika opre-
delila, kakšna bo prihodnja ureditev države
in kakšno obliko oborožene sile želi imeti.
Dolgotrajni molk armade po demon-
stracijah v Beogradu je vzbujal sumniče-
nja in strah pri ljudeh v Jugoslaviji? Za-
kaj se armada ne oglasi? Kje in zakaj se
sestaja štab vrhovnega poveljstva? Do
kakšnih razkolov prihaja med liberalci in
konservativci, med Kadijevičem in Adži-
čem? Se je pripravljal puč?
Kolšek: Ce bi bilo po nekaterih naših
politikih in novinarjih, potem bi se državni
udar in revolucija morala zgoditi že nešte-
tokrat, predvsem v Sloveniji, potem pa še
kje drugje verjetno. Do zdaj tega še ni bilo.
Glede štaba vrhovnega poveljstva ni nič
nenavadnega, malo je neobičajno, ker lju-
dje niso navajeni na ime, ampak v doktrini
in strategiji oboroženih sil je določeno, da
ima v izrednih okoliščinah v primeru nepo-
sredne nevarnosti predsedstvo Jugoslavije
svoj štab, ki strokovno ukrepa in rešuje vse
tisto, kar predsedstvo reče. Ta štab vrhov-
nega poveljstva je del generalštaba in zvez-
nega sekretariata za ljudsko obrambo. Ob
dogodkih v Beogradu je predsedstvo delalo
v zelo neugodnih razmerah in je bilo omeje-
no po mnogih vprašanjih, imeli pa smo ne-
ke vrste izredne razmere v državi in tako se
je odzval in avtomatično ukrepal štab vr-
hovnega poveljstva.
Kakšen je odnos med Slovenijo in JLA
po vseh znanih dogodkih in sklepih? Pri-
haja sploh do kontaktov med predstavni-
ki naše oblasti in vojske? Kaj sta se ne-
davno pogovarjali Kadijevič in Peterle?
Zakaj je bilo izpraznjeno poslopje terito-
rialne obrambe?
Kolšek: S Peterletom sem se uradno zad-
njič sestal lani julija. Za letos smo se dva-
krat dogovarjala za sestanek, pa potem ni
prišlo do njega. Sicer se siišiva občasno po
telefonu, imamo pa kontakte tudi z drugi
predstavniki Slovenije, na primer s sekre-
tariatom za ljudsko obrambo. Mislim, da to
zaenkrat zadostuje, čeprav bi te stike lahko
okrepili. Kolikor je meni znano, sta se na
sestanku v Beogradu, zvezni sekretar Kadi-
jevič in Peterle, ob navzočnosti dr. Janeza
Drnovška, pogovarjala o nabornikih, služe-
nju vojaškega roka, teritorialni obrambi in
financiranju.
Zakaj je vojska izpraznila poslopje teri-
torialne obrambe?
Kolšek: Veste kako so zadeve tekle v TO
'Slovenije. Bila sta dva štaba, stari in novi,
ki se je preselil v prostore sekretariata za
ljudsko obrambo. Stavba, v kateri je bil
prejšnji republiški štab do 5. oktobra lani,
je last Ljubljanske banke. Po odločbi zvez-
nega sekretariata smo ta del izpraznili, ker
je potekel dogovor z Ljubljansko banko, ki
je izročila zahtevo, da teh prostorov ne kori-
stimo več, ker jih potrebuje za svoje potre-
be. Ta inventar je last teritorialne obrambe
in del tega inventarja je v varstvu JLA.
S slovensko oblastjo in sekretariatom za
ljudsko obrambo Slovenije se pogovarja-
mo, kako bi rešili sporne zadeve v zvezi
s TO. Gre za vprašanja vodenja, poveljeva-
nja. Ko bomo poiskali rešitve, dobi TO in-
ventar nazaj. Sedaj se sproža propaganda,
češ da JLA krade, ropa. Tega nikoli ni dela-
la. To naj služi na čast tistim, ki to pišejo,
mi ne mislimo več odgovarjati na to, ker je
to pod našo ravnijo.
Tominc: Republiški štab odločno prote-
stira zaradi neciviliziranih dejanj. Ta repu-
bliški sekretariat pa je štabu TO, v katerem
je bilo 90 odstotkov Slovencev, izključil vo-
do, elektriko in gretje. Obsojali so Sadama
v Kuvajtu, potem pa so sredi Ljubljane sto-
rili to, kar je Sadam zahodnim veleposlani-
štvom.
Se je armada že depolitizirala? Si je
mogoče zamisliti, da bi armada šla po-
vsem mimo politike? Kaj si predstavlja-
mo pod profesionalizacijo vojske?
Tominc: Podpiram departizacijo in pro-
fesionalizacijo vojske, mislim pa, da je ab-
solutna depolitizacija nemogoča. Departi-
zacijo smo izvedli hitro, čeprav sem priča-
koval, da bo pri ljudeh, ki so rasli skupaj
s partijo in armado to veliko bolj boleče,
kot je bilo. Imeli smo dve možnosti, to je
bilo jasno takoj po izrednem 14. kongresu:
ali dovolimo, da bodo v JLA vse stranke, ali
pa zapremo pot vsaki stranki in tudi zapre-
mo možnost delovanja ZKJ v JLA. Odločili
smo se, da nobeni stranki ne dovolimo de-
lovanja v armadi, tudi ZK ne. Zelo pozorno
smno proučili kako je to v Evropi, v ZDA,
Kanadi, Afriki, Aziji itn., ugotavljali smo
pač kako naj bi armada delovala v večstran-
karskem sistemu. Kar zadeva depolitizacijo
je problem bolj zapleten: osebno sem se
ukvarjal, kako je s tem v Italiji, Zahodni
Nemčiji, Franciji, ZDA, in lahko rečem, da
številni ljudje iz vojske, predvsem tisti, ki
so na visokih položajih, imajo zelo po-
membno mesto v politiki. In da ima seveda
politika veliko vpliva na vojsko.
Pritoki v državno blagajno so praktično
povsem blokirani, nobena republika ne
izpolnjuje več obveznosti do zveznega
proračuna, ali pa jih izpolnjuje toliko kot
ji ustreza. Denarja nasploh primanjkuje,
so tudi v vojski ostali brez njega? Se voj-
ska zaradi tega maščuje gospodarstvu in
ne naroča več?
Kolšek: Armada je danes nelikvidna.
Dolžni smo čez 16 milijard dinarjev v vsej
državi. Pritok denarja je nekje 5 odstotkov
od tega, kar bi bilo treba. Treba je vedeti
nekaj, kar naši politiki in gospodarstveniki
velikokrat pozabljajo, da se največji del de-
narja, ki ga republike plačajo v zvezno bla-
gajno, vrača nazaj v republiko čez industri-
jo, trgovino, razne nabave. Na petem voja-
škem območju imamo stike z več kot 400
podjetji v Sloveniji, z 32 gradbenimi podjet-
ji imamo skupna vlaganja. Če ni denarja za
nas, so tudi velika podjetja nelikvidna. Se-
veda uvajamo restriktivne ukrepe pri pla-
čah, tehniki, urjenju...
Tominc: To so zelo težke ocene, da mi
nekoga kaznujemo. Preprosto je proizvod-
ni in finančni krog znotraj namenske indu-
strije zaprt. Nihče drug v Jugoslaviji ne
more izdelovati takšnih namenskih vozil,
kot jih TAM, zato ne vem, zakaj bi mi kaz-
novali TAM. Mi smo sami kaznovani s tem,
ko nimamo denarja, da bi hitreje obnavljali
naš vozni park, nekatere kamione imamo
stare tudi več kot 10 let. Določene projekte
smo upočasnili, nekateri so ustavljeni, kot
na primer supersonic, pa tank...
ROBERT GORJANC
Foto: EDO EINSPIELER
Venera/ podpolkovnik Ivo Tominc:
Jugoslavija je zelo upoštevala neke
f"^^niembe, ki so se dogajale v Evropi in
s^etu. Bili smo prva država, ki je tako
.°^utno, za 15 odstotkov zmanjšala vaja-
^.^ si/o, nismo pa znali tega reklamirati.
^'3džari so delali predstave iz tega, ko so
,?^3š/fi rok skrajšali na 16 mesecev, mi pa
^y ga takrat že imeli 12 mesecev, hkrati
^J^krat Zahodni Nemci podaljšali voja-
I   liiP* iz 14 na 16 mesecev.«
' *Wenj so rekli, da sem liberalen, da pod-
j^j.^ Slovence, v Ljubljani pa so mi re-
'lu? Po^Pi^am Srbe. Vse to sem slišal.«
^J^idva bi vam morala odgovarjati ta-
^tdH zadnje tri tedne učili od
jV^sednikov republik, kar pomeni, da
I ^ "e 5j nič povedala«.
General polkovnik Konrad Kolšek:
»Imamo nacionalne spopade, oborožuje-
jo se v vseh naših republikah. Takšna na-
cionalna sovraštva ni bilo še nikoli od
leta 1918, ko je nastala prva jugoslovan-
ska država, nikoli še ni bilo takšnih odno-
sov med Srbi in Hrvati.
»Različne opcije so za urejenost vojske:
lahko bi bil del vojske federalne, nekatere
republike pa bi imele svojo vojsko. Mi
v armadi zagovarjamo enoten obrambni
sistem, enotne oborožene sile. Ne zaradi
kakšnih ideoloških premis, ampak iz čisto
strokovne filozofije; prepričani smo, da je
to lahko najbolj učinkovito za našo drža-
vo zaradi našega geostrateškega položaja.
Tudi Srbija, ki je največja republika, ne
more ustvariti tako učinkovite obrambe
pred zunanjim nasprotnikom? In še eko-
nomska računica? Za 10 let starega Miga
je potrebno letno 165 milijonov dinarjev.
Kako bi to republike zmogle? Samo peho-
ta, pešadija, partizani, pa danes ne pome-
nijo nič.«
»Slovenci in vojaška kariera... hm.
Imamo 24 podporočnikov in 12 generalov.
V bodočnosti bi lahko v 30 letih vsak dru-
gi postal general. Ampak mislim, da sva
midva s Tomincem dokazala, da so tudi
Slovenci radi vojaki.«
10. STRAN-25. APRIL 1991

Oskar Suhadolnik       Vinko Razdevšek Rudi Vališ Martin Roje Amalija Klovar Marija Jovančič Jožesii^ek--------Marija Meiii
Bo moralo vodstvo odstopiti?
Pogovor z delavci Export-lmporta In s hmeljarji o zapletih v tem žalskem podjetju
Nič ne bomo razpredali
o obtožbah Mitje Šviglja na
račun vodilnih v Export Im-
portu Žalec. To je stvar SDK,
UNZ in javnega tožilca. Bese-
do imajo ljudje. Delavci, član
izvršilnega odbora Poslovne
skupnosti za hmeljarstvo ter
hmeljarji.
Preletimo dogajanja zadnjih
štirin^stih dni. Računovodjo
in pred tem pomočnika direk-
torja Mitja Šviglja so v Export
Importu suspendirali zaradi
nesoglasij. V petek, 12. aprila,
je Švigelj začel gladovno stav-
ko in protest pred podjetjem.
Po štirih dneh mu je vodstvo
ponudilo topel kot, ponudbo
je zavrnil in nadaljeval protest.
Natanko pred tednom dni je
ljudem prekipelo, organizirali
so štrajk in zahtevali, da se
stvari uredijo. Še istega dne je
delavski svet v odsotnosti di-
rektorja sprejel Švigljeve zah-
teve: da se umakne suspenz,
da postopki tečejo naprej in da
se ugotovi resnica, v podjetju
v Mainburgu pa je treba opra-
viti revizijo. Mitja Švigelj je
spet na svojem delovnem me-
stu, delavci pa dogajanja v Ex-
port Importu komentirajo ta-
kole:
Oskar Suhadolnik, predsed-
nik delavskega sveta: »Gasimo
požar, bolje bi bilo, če bi se
vodilni prej dogovorili med se-
boj. Sklep delavskega sveta
mora veljati, želimo normalno
delati, stvari pa je treba razči-
stiti. Delavski svet še ni raz-
pravljal o (ne)zaupnici direk-
torju, ni pa direktor dobil pod-
pore na zboru delavcev 21.
marca.« Tudi delavci v proiz-
vodnji razmišljajo o vsem, kar
se je zgodilo.
Vinko Razdevšek: »Ko je
Švigelj prišel na dan s številka-
mi, so te številke vsakega prev-
zele. Dogovorili smo se, da bo
direktor dal odgovore, pa jih ni
bilo. Direktor je šel čez vse
sklepe delavskega sveta in
zbora delavcev. Vsi skupaj so
šli predaleč.«
Rudi Vališ: »26 let sem tu-
kaj, pa česa takšnega še nisem
doživel. Imam svoje delo, dru-
gih stvari ne poznam, ne odo-
bravam pa tega, kar seje doga-
jalo.
Martin Roje: »Ce vodstvo
nima zaupnice, potem veste,
kako je. Naj pride drugo vod-
stvo, ki bo sposobno voditi
stvari in delati pošteno.
Amalija Klovar: »Pravica
naj se izkaže, obsojamo pa
vodstvo, da ni ukrepalo dovolj
hitro.«
Marija Jovančič: »Vse pre-
počasi se rešujejo stvari. Te-
den dni gledajo človeka pred
vrati. Lahko bi kaj storili, da bi
prej ugotovili resnico.«
Jože Strašek: »Vodstvu ne
zaupamo. Direktor samo po-
navlja eno in isto, Šviglju pa ni
pustil, da bi opravil revizijo
v Mainburgu. Delavci vztraja-
mo, da vodstvo odstopi.«
Marija Meh: »19 let sem tu-
kaj, kar se je zgodilo, je z eno
besedo žalostno.«
Lidija Semprimožnik: »Ža-
lostno in grozno. 22 let sem tu-
kaj, zdaj pa tole.«
Andreja Palčnik: »Morali
smo štrajkati, vodstvo verjetno
ne bi ukrepalo, človek pa je
teden dni ležal pred vrati. Švi-
gelj nas je s številkami prepri-
čal, direktor niti zbora delav-
cev ni hotel sklicati.«
Vodstvo Export Importa ni-
ma opravka le z okoli sto de^.
lavci, temveč tudi s hmeljarji
in vsemi drugimi v hmeljarski
reproverigi. Direktor zadruge
in član izvršilnega odbora PSH
Jože Šalamun pravi: »Želim,
da trgovina s hmeljem teče ne-
moteno naprej, hmeljarji ne
smejo biti oškodovani. Z Ex-
port Importom smo dobro so-
delovali, vodstvo je dobilo
avans v višini milijon 900 tisoč
DEM. Vsak hmeljar je lahko
dobil 1,7 DEM za kilogram od-
danega hmelja, tisti, ki so od-
dali hmelj, so lahko dobili^e
2 DEM republiških sredstev.
To je bil brezobrestni kredit in
s tem so lahko pokrili stroške.«
Med hmeljarji se mnenja
krešejo. Vinko Drča iz Grajske
vasi trdi, da še nikoli ni dobil
toliko denarja za hmelj kot le-
tos, drugi se ne strinjajo.
Štefan Golhleb, Gotovlje:
»Letos hmeljarji nismo zado-
voljni, ker nismo dobili nobe-
nega pravega plačila. Za lanski
hmelj smo dobili okoli 5 DEM.
Obljubljajo še 3 DEM, s tem,
da 2 DEM dolgujemo, ker smo
vzeli avans. Prvega aprila smo
se hmeljarji zbrali v Šempetru,
direktor kmetijske zadruge je
predlagal, da podpremo Ex-
port Import, kmetje tega niso
sprejeli. Za hmelj zahtevajo
enkratno izplačilo, ne po delih,
ker si s tem ne moremo nič
kupiti.«
Ivan Povše, Podlog: »S pro-
dajo nismo zadovoljni, še zlasti
zadnja leta, zdi se nam, da je
bil hmelj preslabo prodan.
V Export Importu so potrebne
spremembe, proizvajalci mo-
rajo imeti več besede.«
Franc  Rojnik,  Grušovlje:
»Lani hmelja nisem več prodal
Export Importu. Leta 89 so nas
ogoljufali za eno marko, za let-
nik 89 smo dobili 4,80 DEM,
lani avgusta smo dobili 2 DEM
kredita, ene marke, ki nam je
pripadala, pa nismo dobili. Za-
me je pomembna edino pošte-
nost in gnusijo se mi stvari, ki
jih zdaj slišim. Vsi hmeljarji so
brez denarja in tu nekaj ni
prav. Hmeljarji bi po moje mo-
rali dobiti 8 DEM, v Exportu to
obljubljjajo, pa lanski hmelj še
letos ni izplačan, izplačila se
prenaš^o iz meseca v mesec.
Niti kilograma hmelja jim ne
prodam, prodal sem ga v kar-
lovško pivovarno, dobil sem 16
DEM. Polovico denarja sem
dobil takoj, drugo polovico
v enem mesecu. Takoj lahko
podpišem pogodbo za pet let
in jo tudi bom podpisal.«
Po izjavah sodeč bi torej
sklepali, da delavci Export Im-
porta klub zagotovljenim de-
lovnim mestom in razmeroma
dobrim plačam ne podpirajo
vodstva. Predvsem zaradi člo-
veškega odnosa v primeru Švi-
gelj in nespoštovanja sklepov.
Tudi večina hmeljarjev ni za-
dovoljna. Njihove zahtev
enkratnem izplačilu hmei
logične, res pa je, da na \
francoski hmeljaiji pral
dobijo plačilo v štirih ob
35 do 40 odstotkov ob (
30 odstotkov ob božiču.J
stotkov za veliko noč in
stotkov kot premijo za'
nje ob oddaji naslednje
Ali bodo delavci in hn
resnično vztrajali pri o<
vodstva Export Impor
pokazal čas. Ostaja pa \
nje, kdo bo potem prev
jeti v svoje roke. Da se s
ni in pošteni direktorji i
majo s kljuke, je mendj
vsakom.ur.
Dušan Drofenik, di
SDK Celje: »V zadnja d
nja v Export Importu se
ci  SDK  nismo  nepol
vključili. Pregled, ki si
v Export Importu zaft
maja lani, seje nanašali
ljučni račun za leto 89. i
ki jih slišimo v zadnjih
se nanašajo na leto 90. P
je bil dolgotrajen, med d
tudi zato, ker smo izdali
da   se  naj   določene
v     knjigovodsko-račui
skem delu uredijo. To s(
ničili, naš pregled je bili
čen 25. januarja. Na osiJ
ga pregleda - še enkr
udarjam, to je bil zaklju
čun za leto 89 - smo
ovadbo. Vložena je bila
in je v obravnavi na tož
Gre za gospodarske pres
Pri pregledu zaključneg
na za leto 89 so bile tal
drugačne  indikacije,
smo, da je treba z našiii
tovitvami seznaniti tudi
in kolikor je nam znano,
pek teče tudi tam. Tn
pregledujemo stvari v i
trškem Duriju, če bo tre
mo pregledali tudi zaM
račun za leto 90. To ■»
veliko ljudi in veliko čas«
deti je tr4ba tudi to, da]<
port Import izvozno P*'*
in da imajo podjetje v J
tam pa mi nimamo piis'
sti. Naj povem še to, daj
zaključni račun za leto
dan SDK, po predaji je
ustno in zatem še pisn"
stilo, da zaključni račun
Ijaven in da ga je treba P
cati. Zaključni račun je
sal direktor, drugega
ne morem povedati.« ..
Ob zaključku redakci/
iskali informacije še
nem tožilstvu, kjer so P"^
li, da so v začetku tedna
eno od ovadb, več pa bo"
ko povedali v kratkem ^
A razmisliti velja
stvari - ali ni morda za v'^
paj nekdo tretji, ki      ,
odgovarja, da se sesuje ^
hmeljarska  trgovina 'ji
stvari   prevzamejo  ^
Lidija Semprimožnik
Andreja Palčnik
Štefan Golhleb
Ivan Povše
Franc Rojnik
»Ne morem verjeti, da bi mešali limeli«
»Domače kupce hI še lahko preslepili, tujih pa ne,» pravi Mišo Bohovnik
Žalčan Mišo Bobovnik je bil
35 let direktor Hmezadovega
Export Importa. Začel je leta
1952 in je ostal na čelu podjet-
ja vse do leta 1987. Nedvomno
ima veliko izkušenj in pozna
hmeljsko trgovino.
»Verjetno spremljate
hmeljsko trgovino. Kako bi
primerjali to trgovino in raz-
mere v času, ko ste bili direk-
tor, z današnjimi?«
Bobovnik: »Po pravici po-
vem, da hmeljsko trgovino
zadnja tri leta slabo sprem-
ljam. S Hmezadom nimam ve-
liko stikov, nimamo na voljo
literature in podatkov o giba-
nju pridelka ter cen hmelja.
Kar se prodaje tiče, se verjetno
kaj bistvenega ni spremenilo.
Export Import.je komisionar
za Slovenijo in prodaja hmelj
tako doma kot v tujini.«
»Kaj je bilo značilno za
hmeljsko trgovino v času, ko
ste bili vi direktor?«
Bobovnik: »Na vsak način je
bilo treba spremljati konjun-
kturo, imeti smo morali vpo-
gled v svetovno proizvodnjo,
spremljati je bilo treba gibanje
cen ter solidno postreči ino-
zemske kupce. Teh kupcev je
bilo včasih okoli 150, zdaj seje
svetovni trgovski kapital tako
združil, da je kakšnih 15 do 20
odjemalcev hmelja. To so veli-
ke firme, ki jih je treba dobro
postreči in paziti, da se ne za-
pravi ime savinjskega hmelja.«
»Kako ocenjujete položaj
savinjskega hmelja v svetu?«
Bobovnik: »Položaj je bil
dober, ker smo se trudili. Ime
Export Import smo spravili na
določen nivo in trdim, daje bil
savinjski hmelj zmeraj iskan.
Savinjski hmelj je na tretjem,
četrtem mestu na svetu. Zelo
redka so bila obdobja, ko smo
hmelj težko prodali.«
»Ste imeli kaj težav s hme-
ljarji? So bili zadovoljni?«
Bobovnik: »S proizvajalci je
tako: ne bi bili pravi proizva-
jalci, če bi bili zadovoljni s ce-
no. Nikoli niso bili povsem za-
dovoljni, mislim pa, da smo se
v Poslovni skupnosti zmeraj
razumeli.«
»V času, ko ste bili direktor,
ste se v glavnem ukvarjali
s hmeljsko trgovino. Danes se
v Export Importu ukvarjajo
še z drugimi dejavnostmi; kaj
menite o tem?«
Bobovnik: »Tudi v mojem
času ni bila samo čista hmelj-
ska trgovina. Zadnjih deset let
smo se ukvarjali s čuda stvar-
mi, ne samo s hmeljem, res pa
je, daje hmelj prevladoval. Uk-
varjali smo se z izvozom, prav
tako smo uvažali vse, kar je
bilo treba za proizvodnjo hme-
lja. Res pa je, da se je zadnja
štiri leta obseg teh drugih de-
javnosti v Export Importu raz-
širil in je večji, kot je bil pred
leti.«
»Je to dobro ali slabo?«
Bobovnik: »Ne bi rekel, da
je to slabo. Export Import je
komisionar, dela za proizvajal-
ce, dobiva denar od proizvajal-
cev. Lahko pa so računi čisti.
Za nas pred leti ostale stvari
nikoh niso bile ovira, hmeljski
denar se ni pretakal v druge
resorje.«
»V zadnjih letih se pojavlja-
jo zasebni trgovci s hmeljem,
tudi kmetje poskušajo sami
prodajati hmelj. Kako vi gle-
date na oblikovanje dodatne
trgovske mreže? Ali to lahko
ogrozi hmeljarstvo?«
Bobovnik: »Kolikor je meni
znano, kake posebne trgovine,
vsaj registrirane, razen Export
Importa v Savinjski dolini ni.
Sliši se, da se nameravajo na
novo registrirati posamezni tr-
govci, zaenkrat to še ne obsta-
ja. To, da so posamezni proiz-
vajalci poskušali prodajati
hmelj direktno pivovarnam,
pa je že stara stvar. Od časa do
časa pač poskušajo nekaj več
zaslužiti.«
»Če bi bila mreža vzpostav-
ljena - je razbijanje monopo-
la slabo ali menite, da nekaj
konkurence ne bi škodilo?«
Bobovnik: »Kot dolgoletni
direktor nisem za to, da bi se
stvari razbijale. Boljše je, če
imaš stvari v rokah, lažje na-
stopaš na tržišču. Konkurenca
bi bila odveč in ne bi bila
v prid proizvajalcem.«
»Kako komentirate govori-
ce, da je šlo veliko hmeljske-
ga denarja v Ljubljano in da
se je na njegov račun razvija-
lo še marsikaj drugega v Sa-
vinjski dolini!«
Bobovnik: »Vprašanje je
prav zanimivo. To odvajanje
denarja že 15 ali 20 let ne obsta-
ja. Res pa je, da je takrat, ko je
bil Export Import zadružno tr-
govsko podjetje republiške za-
družne zveze, šlo nekaj denarja
v Ljubljano. Danes se bruto ce-
na razdeli tukaj.«
»Kaj lahko rečete o zadnjih
dogajanjih v Export Im-
portu?«
Bobovnik: »Odkrito povem,
da stvari ne spremljam, vem
samo to, kar sem prebral v ča-
sopisih. Ne morem reči niče-
sar, verjamem pa. da ljudje
znajo delati, da vedo, kako rav-
nati, da se bodo obdržali na
tržišču.
»Kako ste vi šli iz Export
Importa - zaradi upokojitve
ali sporov?«
Bobovnik: »Nobenih sporov
ni bilo. Delal sem 45. 46 let,
zato sem šel v pokoj.«
»Kaj menite o plačilu, ki ga
za kilogram hmelja dobijo
proizvajalci?«
Bobovnik: »Vprašanje je, po
čem so hmelj prodali. Dejstvo
je, da Jugoslavija porabi malo
hmelja, okoli 70 odstotkov se
prodaja na tujem tržišču. To ni
dnevna prodaja, pogodbe se
sklepajo za pet let naprej.«
»Slišijo se očitki, da se ku-
pujejo pleve in da se slab
hmelj meša s kvalitetnim. Je
res mogoče preslepiti
kupce?«
Bobovnik: »Prvič: ne verja-
mem, da se je to delalo. Dru-
gič: če se je delalo, ta hmelj
v inozemstvo ni šel, morda je
bil prodan doma. Z mešanjem
se ne strinjam, na kvaliteto je
treba paziti. To ljudje v Export
Importu vedo, o tem sem pre-
pričan.«
»So pleve sploh uporabne?«
Bobovnik: »Seveda so, so pa
neprimerno cenejše. Manj je
lupolina, v njih je pol manj se-
stavin kot v normalnem hme-
lju, to na vsak način.«
»Veliko je govoric o visokih
provizijah v tujini, kakšne so
vaše izkušnje?«
Bobovnik: »Ne poznam te-
ga, resnično. Največje svetov-
ne trgovine nimajo nobenih
provizij.«
»Imate vi, Mišo Bobovnik,
zasebno hmeljsko trgovino?«
Bobovnik: »Ne, nimam za-
sebne trgovine. Se pa s to mi-
slijo ukvarjam, ker mi je silno
dolgčas po hmelju.«
IRENA BAŠA
nOGODKI
25. APRIL 1991 - STRAN 11
Brezplodne stavke učiteljev in dijakov?
pomembnejše se zdijo zahteve v sistemski ureditvi slovenskega šolstva
Dvodnevna opozorilna
stavka srednješolskih uči-
leljev, zanjo so se odločili
^ar v dveh tretjinah sloven-
skih srednješolskih kolekti-
vov, je prejšnji teden dodo-
bra razgibala slovensko
javnost. Na to, da v sloven-
skem srednjem šolstvu še
marsikaj ni urejenega, pa so
v torek opozorili tudi četr-
lošolci, ki so v organizaciji
Zveze dijakov in Zveze če-
trtošolcev Slovenije, prav
tako opozorilno stavkali.
Četrtošolci so se za opozo-
nlno stavko odločili zaradi
nepravilnosti in nerazume-
vanja, ki ga je v zvezi z letoš-
njimi zaključnimi izpiti po-
kazal republiški sekretar za
šolstvo. Menijo, da so zak-
ljučni izpiti dodatna (nepo-
trebna) obveznost, saj jih fa-
kultete ne upoštevajo pri
vpisu, prav tako pa so zanje
izvedeli šele po vpisu na
srednje šole. V njihovih zah-
tevah, da fakultete upošteva-
jo rezultate zaključnih izpi-
tov (za tisti del letošnje gene-
racije, ki bo nadaljevala šola-
nje) jih podpirata tudi repu-
bliški skupščinski odbor za
šolstvo ter strokovni svet, ki
še menita, da bi fakultete
raorale odpraviti diferencial-
ne izpite. S tem so v sredo
slovenski srednješolci sezna-
nili republiške poslance, da-
les (v četrtek, 25. aprila) pa
seje sestal strokovni svet, ki
se bo dokončno izrekel
''tem, katere obveznosti ob
f^ključku šolskega leta ča-
kajo letošnjo generacijo četr-
tošolcev.
Prav tako pa zadnja bese-
•la še ni izrečena ob opozoril-
ni stavki srednješolskih uči-
teljev. Stavkovni odbor Sin-
dikata delavcev v vzgoji, izo-
braževanju in znanosti se bo
ponovno sestal 7. maja, dot-
lej pa učitelji čakajo na izpol-
nitev svojih zahtev. Eno, ti-
sto o uskladitvi plač z repu-
bliškim povprečjem plač
v gospodarstvu na razmerje
1:1,38, jim je s 1. aprilom šol-
ski minister Peter Vencelj iz-
polnil - a realno to pomeni,
da si bodo na srednjih šolah
lahko ta mesec izplačali pri-
bližno takšne plače kot
prejšnjega, ponekod pa jih
bodo morali celo znižati za
nekaj odstotkov.
A pomembnejše so zahte-
ve po sistemski ureditvi slo-
venskega šolstva. Obljuba,
da bodo republiški poslanci
v maju dobili predse predlog
Zakona o organizaciji in fi-
nanciranju vzgoje in izobra-
ževanja, ostaja. Prav tako
v maju bodo menda razprav-
ljali tudi o interventnem za-
konu o plačah slovenskih
učiteljev, čeprav bi le-ti veli-
ko rajši čimprej ugledali
splošno in branžno kolektiv-
no pogodbo, ki bi celoviteje
urejale razmere v šolah. Je-
seni se začne prenova sred-
njega strokovnega šolstva,
posamezne šole pa še zdaj ni-
majo v rokah učnih progra-
. mov in predmetnikov, po ka-
terih naj bi začeli učiti 1. sep-
tembra. Bo tudi tokratna
prenova izpeljana v hitrici in
bo že zaradi tega izgubila del
strokovne kakovosti?
Prav zaradi vseh odprtih,
nedorečenih vprašanj, bi
morali v strokovnem svetu
in republiškem sekretariatu
za vzgojo in izobraževanje
ter telesno kulturo zavihati
rokave in kar najhitreje dati
odgovore. Podkrepljene s fi-
nančno konstrukcijo, seve-
da, saj sami programi brez
denarnih osnov za izvajanje
ne pomenijo prav ničesar.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Denar daje delo
»O prestrukturiranju go-
spodarstva v Sloveniji že
dolgo govorimo, lotili pa se
ga nismo zaradi strahu pred
socialnimi težavami in viški
delavcev,« je v uvodu javne
tribune o aktivni politiki za-
poslovanja, ki so jo minuli
četrtek pripravili Slovenski
krščanski demokrati in celj-
ski izvršni svet, dejal na-
mestnik republiške sekretar-
ke za delo magister Ivan La-
pajne.
Lapajne je še pojasnil, da
so trenutno v največjih teža-
vah, z najbolj naraščajočo
brezposelnostjo, v starih in-
dustrijskih centrih, med ka-
tere sodi tudi Celje. Največjo
brezposelnost v Sloveniji
pričakujejo v poletnih mese-
cih, potem pa se bodo mora-
le razmere začeti urejati in
sanirati. A vse, tudi predpisi,
ki jih s sprejemom nove de-
lovne zakonodaje že imamo,
brez osnove v denarju ne bo-
do spremenili ničesar.
V Sloveniji seje lani obseg
fizične proizvodnje zmanjšal
za desetino, manj ustvarje-
nega dohodka pa je potegni-
lo za seboj plaz v zmanjševa-
nju investicij in zapiranju
delovnih mest. Razmere so
se še zaostrovale zaradi iz-
gubljanja zunanjega trga (ne-
realen tečaj dinarja) in poh-
tično ustvarjenimi blokada-
mi na jugoslovanskem trgu.
Število brezposelnih se
v Sloveniji povečuje, raste
tudi število upokojencev,
kar tretjina še zaposlenih
v Sloveniji pa dela v podjet-
jih z izgubami. Zato se ta hip
v republiki zastavlja vpraša-
nje, kje je meja, ko zaposleni
še lahko »vzdržujejo« brez-
poselne in ostalo neaktivno
populacijo. V svetu pravijo,
da je ta umetna meja nekje
pri 10 odstotkih, a v Sloveni-
ji jo bomo vsekakor presegli,
saj že podatki za celjsko ob-
močje napovedujejo 13 od-
stotno stopnjo brezposel-
nosti.
A ob teh zastrašujočih po-
datkih so v Sloveniji le pri-
pravljeni ukrepi aktivne po-
litike zaposlovanja. Ob kapi-
talizacijah, uveljavljanju od-
pravnin delavcem, ki ostaja-
jo brez službe, sofinancira-
nju pripravništva so tukaj še
javna dela, razpis tisoč novih
delovnih mest, nekaj pa bi
lahko pripomogla tudi oživi-
tev tiste polovice od 14 tisoč
lani ustanovljenih podjetij
v Sloveniji, ki so zaenkrat le
registrirana.
IVANA STAMEJČIČ
Q politični letini kmečke zveze
'i^an Oman o očitkih severovzhodne Slovenije zaradi poslabšanja v kmetijstvu
Prvi redni občni zbor najmočnejše po-
'"fcne stranke v šmarski občini, Slo-
«nske kmečke zveze-Ljudske stranke,
v nedeljo napolnil dvorano kulturne-
"loma v Lesičnem. Predsednik občin-
podružnice Franc Potočnik je pove-
1      je prihodnjo dejavnost težko do-
in se bodo sproti prilagajali. Pred-
j,.|^iik stranke Ivan Oman je spregovo-
■' o očitkih iz severovzhodne Sloveni-
^,' l^jer opozarjajo, da se je stanje
^nietijstvu poslabšalo. Vprašanje za-
.^fijave kmetijskega ministra, je, po
"^^eovem, del te problematike.
J šmarski občinski podružnici, ki šteje
'^0 članov in ima sedem pododborov,
^ bili lani še sami presenečeni zaradi
|^''ednega uspeha na volitvah. Zasedli so
/''ko pomembnih funkcij, imajo tudi
Jif republiška poslanca, Franca Potoč-
ek in Marka Stadlerja. V občini se naj-
3 ujemajo s krščanskimi in liberalnimi
j5^okrati, je predstavil politično letino
Dr podružnice njen predsednik, ki
(i^^seduje tudi šmarski občinski skupš-
sj/' Zato je predstavil še delo v občinski
jL^Pščini in lansko reorganizacijo občin-
Uprave, ki so jo skrčili za 13 odstot-
I ^> Vendar to v občinskem proračunu
ne pomeni veliko, kot je dejal. V šmarski
kmečki zvezi pa so zadovoljni tudi zaradi
organiziranja ene prvih klasičnih zadrug
v Sloveniji. Zanjo se je odločilo 700 čla-
nov, ki so posredno vključeni tudi
v kmečko zvezo.
Članstva nameravajo še povečati, radi
bi poživili delo pododborov in v nekate-
rih aktivih žena, prirejali ekskurzije in
zaradi odtujenosti družabna srečanja,
prav tako pa bodo sodelovali pri vrača-
nju po vojni odvzetega premoženja, zlasti
zemlje. Najprej jo bodo vrnili tistim, ki se
ukvarjajo s kmetijstvom, je povedal Po-
točnik.
Predsednik Ivan Oman, član predsed-
stva republike, je v uvodu pove^^l, daje
obdobje enostrankarskega sistema kon-
čano, ne glede na izid prihodnjih voHtev
tega ne bo več, k temu pa je pripomogla
tudi zdaj tri leta stara kmečka zveza. Za-
radi poslabšanja položaja v kmetijstvu
bodo zahteve po odgovornosti, ker ljudje
ne ločijo med kmetijsko politiko vlade in
kmečke stranke, večkrat naslovljene na
vodstvo stranke. V znanje in sposobnosti
ministra Osterca sicer ne dvomi, toda:
»Našli smo boljšo rešitev.« Oman tudi
meni, daje v kmetijskem ministrstvu po-
treben prepih, spremembe. Ko je govoril
o osamosvojitvi Slovenije in času velikih
odločitev, je povedal, da ne bo lahko,
prav tako pa tudi ne, če se umaknejo in
odločitev prekličejo. Glede prihodnjega
dela stranke je menil, da cilji še niso do-
seženi in jo čaka še veliko dela.
Ivan Oman: »Nismo le kmečki sindi-
kat. Ne zanimajo nas le interesi kmetov
in kmetijstva, ampak splošni interesi.
Program našega delovanja zajema tudi
gospodarstvo, socialo, izobraževanje in
kulturo. Naš cilj mora biti splošna bla-
ginja, ki se bo v njej našel tako delavec
kot kmet, vsak državljan. Ob revnih de-
lavcih ne bo bogateta kmeta in tega se
moramo vsi dobro zavedati. Velja tudi
obratno.«
Med razpravo so nekateri predlagali,
da bi vrednost kmečkih pridelkov vezali
na konvertibilno valuto ter podprli pred-
log posavskih kmetov, da bi več pozorno-
sti posvetili vinogradništvu.
V kulturnem programu so nastopili
plesna skupina iz Lesičnega ter mladi
igralci iz zibiške šole, ogledati pa si je
bilo mogoče tudi likovna dela, nastala
v koloniji »Pilštam 1990«.
BRANE JERANKO
OBČINA CELJE
OBČINSKI SEKRETARIAT ZA
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
RAZISKOVALNA IN INOVACIJSKA
DEJAVNOST
Gregorčičeva 5/a
objavlja
RAZPIS O PODELITVI NAGRAD
»INOVATOR CELJE 1991«
Za nagrado INOVATOR CELJE 1991 lahko kandidira-
jo zaposleni v podjetjih, zavodih in drugi delovni
ljudje občine Celje, ki uresničujejo dosežke inovaci-
je in raziskovalne dejavnosti.
Nagrade podeljujemo:
- inovatorjem za inovacijske dosežke,
- strokovnim delavcem in podjetnikom za pomemb-
ne dosežke pri razvijanju in uvajanju novih tehnolo-
gij, novih izdelkov, nove opreme ali nove organizaci-
je v proizvodnjo ali poslovanje,
- razvojno raziskovalnim delavcem za pomembnej-
ša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe podjetij
v občini.
Nagrade bomo podelili za enkratne pomembne do-
sežke ali za večletno dejavnost. Prijava mora v pisni
obliki vsebovati:
- osebne in splošne podatke prijavitelja,
- opis, elaborat in drugačne zadovoljivo predstavi-
tev inovacijskega dosežka ali raziskovalne naloge,
- podatke za vrednotenje: uporabnost ter izvirnost
in izračune koristi,
- druge podatke, ki so pomembni za inovacijsko
dejavnost kandidata.
Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad bomo
podelili:
- plakete z nagradami za pomembne dosežke v dalj-
šem časovnem obdobju ali za življenjsko delo,
- diplome z nagradami za najboljše dosežke v prete-
klem letu.
Prijave zbira Občinski sekretariat za družbene dejav-
nosti, Gregorčičeva 5/a, Celje, do 15. maja 1991.
GG NAZARJE -
TOZD GOZDARSTVO LUČE
v stečaju
LUČE
Objavljamo javno prodajo rabljenih osebnih vozil, traktorjev in
gozdarske žičnice, ki bo v torek 30. 4. 1991 ob 11. uri na TOZD-u
gozdarstva Luče.
Ogled vozil bo na TOZD-u LUČE v LUČAH na dan licitacije od
8 ure dalje do licitacije.
Varščino v višini 10% od izklicne cene bomo sprejemali v času od
9 ure dalje na blagajni Tozda v Lučah. Nakup vozil, traktorjev in
žičnice je po sistemu VIDENO - KUPLJENO. Kasnejših reklamacij
ne. bomo upoštevali.
Prometni davek ni vračunan v ceno.
Kupec vozila, traktorja, žičnice lahko plača kupljeno takoj na
blagajni, ali najkasneje v treh dneh po licitaciji.
Kupcem, ki na licitaciji ne bodo uspeli se varščina takoj po
licitaciji vrne. Varščina kupca, ki kupljeno ni plačal v roku treh
dni, po tem roku zapade.
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
CELJE, Kocbekova 5
objavlja po sklepu Zadružnega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nasledjih osnovnih sredstev:
izklicna cena
1. Kombajn »Zmaj« tip 133 letnik 1986    200.000,00
2. Cisterna za olje 10.000 I 9.000,00
Ponovno dajemo na licitacijo naslednja osnovna
sredstva:
3. Peč za sušenje hmelja z gorilcem
in ventilatorjem H5 25.000,00
4. Krmilna naprava za piščance 6.000,00
5. navlaževalna naprava za hmelj 19.000,00
Osnovna sredstva od 2-5 so vgrajena in jih kupec
demontira na lastne stroške.
Dražba bo izvedena v torek dne 30. 04.1991 ob 9. uri
na Zadružni enoti Vojnik, Celjska c. 3.
Ogled osnovnih sredstev bo možen 1 uro pred pri-
četkom licitacije.
Pravico do sodelovanja na dražbi imajo pravne in
fizične osebe, ki bodo pred pričetkom dražbe plača-
le 10% kavcije od izklicne cene.
Kupec mora plačati kupnino najkasneje v 5 dneh po
licitaciji, sicer varščina zapade prodajalcu. Prevzem
osnovnih sredstev bo takoj po plačilu celotnega izli-
citiranega zneska.
Osnovna sredstva prodajamo po sistemu »videno-
kupljeno«.
Prometni davek plača kupec.
Za dodatne informacije pokličite KZ Celje, Zadružna
enota Vojnik, tel. št. 772-136.
12. STRAN-25. APRIL 1991
NAŠI KRAJI IN
V PirešiGi grozijo
Društvo za varstvo okolja PIrešIca Galicija zahteva ukinitev proizvodnje
kalcijevega klorida, inšpektorji čakajo na meritve
Okoli proizvodnje kalcijevega
klorida, ki naj bi jo uvajali de-
lavci Cestnega podjetja v Pireši-
ci, se strasti spet razplamtevajo.
Že lani so krajani protestirali na
zboru krajanov, ustanovljeno je
bilo društvo za varstvo okolja,
zdaj iščejo odgovore v občinski
skupščini.
Člani društva so namreč minuli
teden na zasedanju občinske
skupščine zahtevali, da v osmih
dneh v Pirešici prepovejo proiz-
vodnjo kalcijevega klorida in od-
stranijo pilotno napravo. Nadalje
so zahtevali prepoved vsake nove
dejavnosti v asfaltni bazi in v kam-
nolomu, nasprotujejo širjenju
kamnoloma, zahtevajo ohranitev
zelenega varovalnega pasu ter za-
gotovitev normalnih življenjskih
pogojev ljudem v soseščini. Po-
slanci o teh zahtevah niso razprav-
ljali, vodja inšpektorata Rafko
Mlakar pa je na skupščini jasno
povedal, da proizvodnje kalcijeve-
ga klorida ne bodo ukinih v osmih
dneh, ker čakajo na meritve. Te pa
naj bi pokazale, koliko proizvod-
nja Cestnega podjetja vpliva na
tamkajšnje okolje.
V uradnem odgovoru na dele-
gatsko vprašanje, s katerim se čla-
ni društva za varstvo okolja ne
strinjajo, vodja inšpektorata ne za-
nika, da Cestno podjetje nima
ustreznih dovoljenj za proizvod-
njo kalcijevega klorida. Po njego-
vih besedah bi tržna inšpekcija že
leta 87 lahko prepovedala dejav-
nost, vendar tega niso storili, ker
je bila proizvodnja kalcijevega
klorida poskusna, proizvod je bil
tržno in ekološko zanimiv, investi-
tor ni imel dokončno izdelane teh-
nologije, obstojal pa je dogovor,
da bodo na Cestnem podjetju skr-
beli tudi za pridobivanje ustrezne
dokumentacije. Ob vsem tem so
menda republiški sanitarni in ru-
darski inšpektorji ugotovili, da
poskusna proizvodnja neposred-
no ne ogroža življenj in prehudo
ne obremenjuje okolice. V zadnjih
mesecih po trditvah inšpektorja
opravljajo meritve, v kratkem naj
bi skupina na inštitutu Jožef Šte-
fan izdelal ekološki elaborat. Za-
vod za zdravstveno varstvo Mari-
bor pa je že ugotovil, da trdni kal-
cijev klorid ustreza vsem standar-
dom. Po oceni inšpektorata inve-
stitor pridobiva ustrezno doku-
mentacijo, na Cestnem podjetju
pa obenem zagotavljajo, da je bila
večina količin kalcijevejga klorida
uporabljena za analize in poisku-
se, le manjše količine pa posredo-
vane podjetju Mediacor v Celju, ki
v Trnovljah proizvaja kameno mo-
ko. Tako odgovarjajo krajanom na
občinskem inšpektoratu, člani
društva za varstvo okolja pa zago-
tavljajo, da od svojih zahtev ne od-
stopajo.
IRENA BAŠA
Pred kratkim se je sestal tudi
svet krajevne skupnosti Galicija,
kjer so v celoti podprli zahteve
društva za varstvo okolja.
Zanimiva razstava »Kolcošja družina«
otroci in tovarišice iz vrtca na Polzeli so pripravili razstavo ij
kov otrok na temo Kokošja družina. Izdelki sami kažejo, kaj vs;
otroci doživljali, videli, spoznali ob tem, ko so opazovali male
čančke na bližnji kmetiji, spoznali pravljico o Piščančku Piku i
pesmice, plesali, se igrali in likovno ustvarjali z glino, plastelja
perjem, papirjem, barvami, volno...
T. TAVČ
Po mejali KS
Letošnji tradicionalni po-
hod po mejah krajevne
skupnosti Liboje in spomin-
skih obeležjih iz NOB bo
v soboto 27. aprila s startom
ob 9. uri pri mostu čez Savi-
njo v Kasazah. Trajal bo tri
ure zmerne hoje, zaključek
pa bo na planinski koči Br-
nica.
Tudi letošnji pohod je
v spomin na praznovanje
krajevnega praznika, 1. maja
in 27. aprila. Organizatorji
pričakujejo kakih štiristo po-
hodnikov iz celjskega ob-
močja.
T. T.
Mobltel bo zaživel septembra
Mobitel, oziroma javna mobil-
na telefonska mreža je v svetu
vse bolj uveljavljena, v njen prid
pa govori tudi podatek, da
v Skandinaviji letno priključijo
več mobilnih kot standardnih te-
lefonskih aparatov. V Sloveniji
naj bi bila po lanskih obljubah
mobilna telefonska mreža vzpo-
stavljena že s 1. marcem.
Ker pa je v pripravah na vzpo-
stavitev javne mobilne telefonske
mreže veliko zanimanje pokazala
tujina, se je celoten postopek za-
vlekel in Mobitel naj bi v. državi
dobili s 1. septembrom. Za to zdaj
skrbi mešana družba, v kateri so
s 45-odstotnim deležom zastopani
člani multinacionalne družbe iz
Atlante, 40-odstotni delež prispe-
va slovensko PTT podjetje, 15 od-
stotkov pa Iskra. Znana je tudi ce-
na mobilnega telefonskega prik-
ljučka, ki znaša polovico od lani
predvidenih 14 tisoč 200 nemških
mark dinarske protivrednosti, me-
sečna naročnina pa bo znašala
predvidoma 100 do 120 nemških
mark dinarske protivrednosti. Od
približno 600 priključkov mobilne
telefonske mreže je polovica na-
ročnikov že vplačalo naročnino,
zato se zdaj lahko odločajo za vrni-
tev polovice denarja aU pa za pri-
dobitev dveh priključkov.
V Sloveniji prav zdaj usklajujejo
radijske frekvence s sosednjo Ita-
lijo in Avstrijo, zagrebška centra-
la, preko katere naj bi potekal ves
mobilni telefonski promet v drža-
vi, pa že ima zagotovljene vse po-
trebne zmogljivosti. O mobilni te-
lefonski mreži povejmo še to, daje
povsem  samostojno  telefonsko
omrežje, z enotno omrežnol
no za vso Jugoslavijo, mogi
bodo klici med telefonskim
ročniki Mobitela in običajna
lefonskega omrežja. Mobite|
zarjajo strokovnjaki, pa nej
ni rešitev za oddaljenejša na
v katerih bi krajani želeli p(
imetniki telefonskih priklj
Že sama mesečna naroČB
impulzi v omrežju Mobite
namreč neprimerno dražji,,
novost v telefonskem pronj
menjena zgolj kratkim klid
šolarji se ne odločajo prav
Matematično gledano število osmošolcev ustreza prostim učnim mestom na srednjih šolah
v času do 12. aprila, ko je pote-
kel prvi rok za vpis osmošolcev
v srednje šole, se je na celjskem
območju (brez Velenja) za nada-
ljevanje šolanja odločilo 3 tisoč
44 učencev. Prostih mest v prvih
letnikih srednjih šol je 3 tisoč 70,
oziroma za slab razred več kot je
prvih vpisnih prijav osmošolcev.
Matematično gledano vse lepo
in prav, le da so šolski svetovalci
na svojem aktivu minuli četrtek
ugotavljali, da so želje osmošolcev
po nadaljevanju šolanja precej
drugačne kot ponudbe srednjih
šol. Prezgodaj je še pisati o tem,
katere srednje šole' bodo morale
med prijavljenimi osmošolci opra-
viti izbirne postopke in na tako-
imenovanih sprejemnih izpitih iz-
ločiti odvečne, glede na rezultate
izbirnega postopka in učnega
uspeha v zaključnih razredih os-
novne šole, manj sposobne učen-
ce. Čas, da se osmošolci premislijo
in prenesejo svojo vpisno prijavo
na drugo šolo namreč ostaja do 10.
maja.
A že po bežnem pregledu po-
klicnih odločitev letošnje genera-
cije osmošolcev na celjskem ob-
močju je videti, da usiha zanima-
nje za takoimenovane fantovske
šole in poklice. Premalo vpisnih
prijav so prejeli na Srednji steklar-
ski šoli v Rogaški Slatini, Kovi-
narski šob v Zrečah in Srednji ko-
vinarski, strojni in metalurški šoli
v Štorah, kjer le na slednji zanima-
nje osmošolcev presega polovico
razpisanih učnih mest. Podobno
je tudi na Srednji tehniški šoli
maršala Tita, kjer se je na 780 raz-
pisanih učnih mest prijavilo le 562
učencev, zanimanje osmošolcev
pa je večje od ponudbe šole le za
poklic elektro tehnika-elektroni-
ka. Med šole, ki so razpisale precej
več prostih mest kot pa so prejele
prijav, se uvršča tudi Srednja vrt-
narska, kmetijska in gospodinjska
šola. Vpisnih prijav je za četrtino
manj kot so pričakovali, zanima-
nje pa presega prosta učna mesta
le za poklice kmečke gospodinje
ter vrtnarja in cvetličarja.
Po prvih zbranih podatkih bo še
najmanj težav na Gimnaziji cen-
ter, kjer se je skupno vpisalo le
9 učencev preveč, za program
predšolske vzgoje je prišlo na šolo
14 prijav preveč, za gimnazijski
program pa je še 5 prostih učnih
mest. Precej drugače pa je na
Gimnaziji, kjer so za gimnazijski
program prejeli kar 66 prijav pre-
več in kaže, da se tudi s prerazpo-
reditvijo osmošolcev (na Srednji
tehniški šoU »manjka« v gimnazij-
skem programu 9 prijav) tega ne
bo dalo rešiti.
Presenetljivo veliko vpisnih pri-
jav so na Srednji ekonomski šoli
prejeh za nov učni program Tr-
govske akademije, kjer bodo naj-
verjetneje potrebni sprejemni iz-
piti. Nič manjše pa ni zanimanje
tudi za poklic ekonomskega tehni-
ka in ekonomsko-komercialnega
tehnika na Srednji šoli za trgovin-
sko dejavnost, kjer so prejeli
skupno skoraj za tri razrede pre-
več prijav. S temi podatki pa smo
že v tipično ženskih poklicil
so na Srednji šoli Borisa Kic
v »kategoriji« moških poki
prejeli preveč prijav le za pi
avtomehanika, za 60 prostih u
mest frizerk pa so prejeli kar
prijav. Za razred do dva pn
prijav je tudi za poklice šh
prodajalca, gostinskega tehi
kuharja in zdravstvenega tehi
V teh dneh imajo šolski sv
valci in delavci poklicnega usi
Janja ogromno dela, saj posku
prve zbrane podatke predsti
tudi osmošolcem, ki še okleva
niso povsem trdno odW
A dejstvo, da se vseh ne bd
preusmeriti, ostaja.
IVANA STAMEJ
^j^žjJCBAJi IN LJUDJE
25. APRIL 1991 - STRAN 13
prepovedano krvodajalstvo
r
arei ^^^^     življenja pa tudi ne
pesnega dela bolnišnice, kakršna
celjska- Zaenkrat je krvi sicer do-
)^j a težave pri njenem zagotavlja-
la še zaostrujejo. Številna podjetja
p dovolijo več delavcem udeležbe
" Krvodajalskih akcijah med delov-
časom, ob sobotah pa jih oddelek
,a transfuzijo krvi zaradi kadrovskih
Hsk ne more izpeljati. Zaradi po-
vsem neustreznih prostorov pa pred-
stavljajo tudi redni odvzemi vedno
večji napor.
Še lani so bili na celjski tranfuziji
povsem zadovoljni tako s številom kr-
^pdajalcev kot tudi s količino krvi.
Skor^ 3 tisoč litrov krvi je darovalo
7639 krvodajalcev. Kot nam je poveda-
la predstojnica oddelka za transfuzijo
'^i dr. Marija Major-Šunjevarič, je
fjila oskrba bolniških oddelkov s krvjo
dobra, le občasno je primanjkovalo
1,0^ redkih krvnih skupin. Letos krvi
^enkrat še ne primanjkuje, vendar se
tudi pri krvodajalstvu zapleta.
: »Že takoj po novem letu smo bili.
razočarani, ker so nekatera podjetja, ki
so vedno pripravljala krvodajalske ak-
cije, zavrnila sodelovanje. Akcijo je
odpovedal Emo, zanjo se ni odločila
Libela, v železarni Štore in nekaterih
drugih podjetjih ni prišla niti tretjina
običajnega števila krvodajalcev. Vo-
dilni niso pripravljeni pustiti krvoda-
jalcev z dela, izjema so le tisti, kijih mi
pokličemo zaradi potrebe po kateri iz-
med redkih krvanih skupin.
»Na potrdila moramo to posebej na-
pisati,« opisuje letošnje razmere dr.rija
Major-Šunjevarič. V obvestilu, ki gaje
podpisal direktor Garanta s Polzele,
prav tako piše, da se prijavljeni krvo-
dajalci akcije zaradi motenj v proiz-
vodnji ne smejo udeležiti (neopravičen
izostanek z dela). Vodstvo je v tem
obvestilu predlagalo krvodajalsko ak-
cijo na eno izmed prostih sobot.
Žal pa transfuzijski oddelek zaradi
kadrovskih stisk tega ne zmore. Od 21
zaposlenih je namreč kar 7 delavk na
porodniškem dopustu, zagotavljati pa
morajo tudi celodnevna dežurstva (tu-
di ob sobotah in nedeljah). Njihov n£y-
večji problem pa so neprimerni pro-
stori. Nov oddelek, tik pred poplavo
urejen z denarjem iz celjskega samo-
prispevka, je »odnesla voda«. Voda je
zaUla tudi del starih prostorov, ki so
ostah neuporabni. V bolnišnici so jim
Ob torkih in četrtkih so redne krvoda-
jalske akcije v mali ambulanti GRL od-
delka. Za krvodajalce in osebje ni do-
volj prostora ne v sobi za odvzeme ne
v čakalnici, kjer se krvodajalci stiskajo
z bolniki._
sicer v zelo kratkem času zagotovili
začasne prostore v ambulanti oddelka
za bolezni ušes, nosu in grla, a so veli-
ko premajhni za vsaj kohkor toUko
normalno delo. Rešitev prostorske sti-
ske transfuzije tako ostaja ena glavnih
in prednostnih nalog v bolnišnici.
Vodstvo obeta, da bo problem rešen še
letos.
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Motorni čoln Bayliner doseže hitrost 64 km/h. Dolg je 5.44 m, širok 2.13 m, njegova teža
brez prikolice pa je 848 kg. Ima tudi zložljivo streho in vgrajen stereo radiokasetofon.
Darilo, da malo takšnih
Akcija Podarim - dobim
se je s finalnim žrebanjem
v nedeljo, 14. aprila, za to
leto končala. Prodanih je
bilo milijon in pol darilnih
razglednic in razdeljenih
3837 nagrad, ki so jih pri-
spevala najrazličnejša po-
djetja, njihova skupna
vrednost pa je znašala
16.038.000 dinarjev. Mnogo
ljudi je doletela sreča, še
posebej so se veselili tisti,
ki so dobili najvrednejše
nagrade.
Sreča ni obšla niti naše do-
line. Med najsrečnejšimi je
nedvomno Simona Turnšek
iz Ojstriške vasi pri Taboru.
V predzadnjem žrebanju 3L
naarca je namreč,dobili jaai-
vrednejšo nagrado: motorni
čoln Bayliner 1850 Capri
Bowrider z motorjem 130 PS
Mercruiser in prikohco.
V nagradni fond akcije ga je
prispevala firma Yucca, ki je
zastopnik največjega svetov-
nega proizvajalca motornih
plovil Bayliner.
Simono Turnšek smo obi-
skah na njenem delovnem
mestu v Tekstilni tovarni
Prebold, kjer dela kot labo-
rantka v kemijskem labora-
toriju. Prvo presenečenje je
bilo že mimo, saj je od žreba-
nja preteklo že kar nekaj dni,
tako da je lahko temeljito
premislila, kaj storiti z na-
grado, katera vrednost naj bi
bila 38 tisoč nemških mark.
Odločitev ni bila težka: Si-
mona se bo v kratkem poro-
čila in ker so že prej načrto-
vali gradnjo hiše, bo čoln do-
bil drugega lastnika, Simona
in njen fant pa bosta z izku-
pičkom lažje in hitreje prišla
do lastnega doma. Takšnega
poročnega darila, kot ji ga je
prinesla akcija Podarim
- dobim, ji prav gotovo ne bi
mogel dati nihče. In kaj pra-
vi Simona na vse to! »Neiz-
merno sem srečna, saj niti
v sanjah nisem mislila, da
borh ena izmed dobitnikov
tako vredne nagrade. Karti-
ce Podarim - dobim sem ku-
pila le nekajkrat, vendar ne
za to, ker bi računala na
kakšno nagrado, ampak bolj
zato, da na ta način prispe-
Simona Turnšek
vam nekaj za slovenski
šport. Sreča mi je bila naklo-
njena in tako sem se kar čez
noč znašla pred sicer prijet-
nim problemom, kako to na-
grado čim bolje vnovčiti. Če
bi imela dovolj denarja, bi
bilo takšen čoln prijetno
imeti, tako pa je potrebno
imeti prej še vse kaj dru-
gega...«
Simona Turnšek je skrom-
no, tiho, prijetno dekle, tudi
sedaj, ko je njena mošnja
mnogo večja, se ni nič spre-
menila. Ostaja tista Simona,
kot jo poznajo sosedje, prija-
telji, znanci, sodelavci. Živ-
ljenje se ji bo kljub temu
spremenilo, če že ne zaradi
akcije Podarim - dobim, pa
zaradi skor^šnjega zakon-
skega stanu.
DARKO NARAGLAV
LISTAMO
PORUMENeU
STRANI
Zbira:
Miloi Ukor
Slovenski poročevalec,
30. april 1946   ^
Ob prvem maju je priložnost za obračun vseh naših
delovnih naporov od osvododitve dalje. S tem hočemo
sebi in svetu pokazati, k^ smo doslej napravili, kakšne
uspehe smo dosegli v tem kratkem enoletnem
obdobju svobode. Dokazati hočemo, da smo vredni
svobode, ne samo po moči našega borbenega orožja,
iemveč tudi po sposobnostih in uspehih našega dela.
Štiri dolga leta je divjal preko našega ozemlja uniče-
valni bes okupatorjev. Posledice čuti vsa naša skup-
nost. Okupator je našo industrijo roparsko izkoriščal,
preusmerjal jo je po svojih interesih, ni se brigal za
obnovo njenih obratov. Začetek obnove je bil zato zelo
^ežak, pomagali smo si od začetka z zasilnimi reši-
tvami. Delavstvo in vodstva tovarn so se pri tem odli-
kovali z veliko požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo.
Najprej je bilo treba rešiti promet. Zasilno smo uspo-
sobili železnice in ceste. Danes je Slovenija zadovo-
vivo oskrbovana z raznimi kmetijskimi pridelki. Ljudi
bilo treba obleči. Tekstilna industrija je v prvem letu
svobode obnovila svoje delo. Lani maja, ob osvobodi-
tvi, je bilo na razpolago le 30% delavcev našega pred-
vojnega tekstilnega kadra. V enem letu je narastlo
število delavcev v tekstilnih tovarnah za 300%. Ob
'Osvoboditvi je bila usnjarska industrija v zelo klavr-
stanju. Tri velike tovarne v Sloveniji so bile
Popolnoma uničene. Pobegli lastniki nekaterih večjih
tovarn so odnesli s seboj vse, kar se je dalo spraviti na
^^no. Mnogo tega smo danes nadomestili. Po naših
trgovinah ne primanjkuje več usnjarskih izdelkov,
^kupator je prizadejal gradbeništvu hude udarce.
^3nes lahko že zidamo. V opekarski industriji je vzpo-
stavljena skoraj povsod predvojna višina proizvodnje.
osvoboditvi so bile ustanovljene Državne elek-
l^arne Slovenije. V letu osvoboditve se lahko pohva-
lo, da ima vsaka hiša luč, kjer je pač napeljava,
^'^ijpator je skrajno izkoriščal naše železarne. Danes
l^j^ogj obrati v železarnah že delajo. Premogovniki
^kmujejo med seboj in dosegajo vse boljše uspehe,
porabniki že prejemajo prve količine premoga. Prve
^^znavne uspehe opažamo tudi v kmetijstvu. Povečal
^Je stalež živine.
. 7 Vse sile ljudstva za hitro obnovo in izgradnjo de-
PLANINSKI KOTIČEK
Otvoritev na Bukovici
v soboto, 27. aprila bodo žal-
ski planinci odprh novo pla-
ninsko kočo na Bukovici, na
nadmorski višini 568 metrov.
Otvoritev bo ob 11. uri.
Biegoš
(12. maj)
PD Zlatarne-Celje vabi na
Biegoš v ŠkoQeloškem pogor-
ju. Z avtobusom se bodo odpe-
ljali do vasi Potok, izhodišča,
od koder bodo nadaljevali do
doma pod Blegošem in sesto-
pih do gozdarske koče na Ka-
lu, kjer je žig slovenske tran-
sverzale. Udeleženci izleta bo-
do hodili 5 ur, zbrali pa se bodo
v nedeljo, 12. maja, ob 6. uri, na
celjski avtobusni postaji. Prija-
ve sprejema Roman Turk (tel.
35-359). Pristojbina znaša 105
dinarjev.
Pomagajte
Kurdom!
Rdeči križ Slovenije zno-
va prosi podjetja, ki proiz-
vajajo obstojnejšo hrano
(mleko v prahu, konzerve,
sladkor, moko), tovarne
odej in posteljnine ter to-
varne zdravil in sanitetne-
ga materiala, da se s svoji-
mi izdelki vključijo v po-
moč kurdskim beguncem.
Podjetja in občane prosijo
tudi za denar, ki ga lahko
nakažejo na žiro račun
Rdečega križa Slovenije,
številka 50101-d678-51579,
s pripisom »Za Kurde«.
Rabljenih oblačil v med-
narodno pomoč kurdskim
beguncem ne morejo vklju-
čiti, Rdeči križ pa prosi, da
bi jih oddali v vsakoletni
majski akciji.
Po vrtiovili Kočevja
(18. in 19. maj)
Na izletu PD Zlatarne bodo
udeleženci spotoma obiskali
Kostanjevico, samostan Ple-
teije in Frato ter nadaljevali
pot do koče pri Jelenovem stu-
dencu (876 m), kjer bodo pre-
nočili. Nato bodo obiskali
Mestni vrh (1022 m), Livodski
vrh (998 m) in Fridrihštcon
(971 m) in se po sestopu v Ko-
čevje odpeljali v Celje. ZbraU
se bodo v soboto, 18. maja, ob
6. uri na Glaziji. Pristojbina za
člane znaša 150 dinarjev, za ne-
člane 185. Prijavite se pri Ro-
manu Turku (tel. 35-359).
Reševalna akcija jamarjev
v soboto so jamarji-reševalci pripravili prikaz reševalne akcije v Hudi luknji. O njej
nam je Miro Vrhovec, namestnik poveljnika reševalne službe takole povedal: »Akcija
v Hudi luknji je imela cilj preizkusiti usposobljenost reševalcev naše regije za reševanje iz
jam. Jamarska reševalna ekipa je zelo dobro izurjena skupina jamarjev, ki obvlada tehniko
reševanja, ki se da uporabiti ne samo za reševanje iz jam, temveč tudi pri drugih elementar-
nih nesrečah, kot pri zadnjih poplavah, ko smo pomagali reševati v Zgornji Savinjski dolini.
V skupini so poleg jamarjev iz Prebolda še člani iz JK Podlasice iz Topolšice, Velenja in JK
Bakla iz Letuša. Letos bomo pripravih še eno takšno vajo.«
Na shki: Med akcijo v Hudi luknji. T. TAVČAR
14. STRAN -25. APRIL 1991
NAŠI KRAJI IN Ujy.
Obnova Celja se nadaljuje
Urejanje celjskega mest-
nega jedra se bo letos nada-
ljevalo. Služba za komunal-
no in cestno dejavnost v ob-
čini ima v svojih načrtih
ureditev platoja pred hote-
lom Evropa in Zidanškove
ulice, kjer bodo zamenjali
vse komunalne vode, hkrati
pa uredili površine. K spre-
menjeni podobi mesta bodo
sodile tudi nove rešitve pri
izbiri mestne opreme.
Prve dni maja bodo začeli
urejati plato pred hotelom
Evropa, dela pa naj bi po na-
črtih končali do konca juni-
ja. Po zamenjavi komunal-
nih vodov bodo prostor na
novo tlakovali, vendar ne
z betonskimi, temveč z gra-
nitnimi ploščami, ki so bolj
obstojne. Ker teče pod plato-
jem rimski kanal, bodo mo-
rali preveriti, kako bo z nj_e-
govo nadaljnjo uporabo. Ce
se bo izkazalo, da ga bo treba
zamenjati, se bo zavleklo tu-
di dokončanje del. Tako bo
zaključeno urejanje Prešer-
nove ulice, nekoliko drugač-
no podobo pa bo v prihod-
njih mesecih dobil tudi pro-
stor med Celjskim domom
in Celjsko mestno hranilni-
co. Predvsem bodo omejili
parkiranje in pred hotelom
uredili poletni vrt.
Drugo večje gradbišče pa
bodo julija odprli v Zidan-
škovi ulici, kjer bodo prav
tako zamenjali vse komunal-
ne vode, zgradili plinske
priključke in na novo uredili
površine, kjer naj bi bilo več
prostora za pešce in manj za
parkirana vozila. Dela bodo
potekala v več fazah, kar po-
meni, da bo temu ustrezno
urejen dostop do trgovin in
dostava blaga. Vsem stano-
valcem pa priporočajo, da si
do julija uredijo dostave ali
selitve, o čemer jih bodo še
posebej obvestili. Delo naj bi
končali do zime, vendar se
lahko zavleče, če bodo nale-
teli na ostanke rimske Ce-
leie.
Z urejanjem mestnega je-
dra se bo glede na načrte Za-
voda za planiranje zmanjšalo
število parkiranih mest
v središču, nadomeščajo jih
z večjimi parkirišči na
obrobju. Do poletja bodo
pripravili tudi nov režim par-
kiranja, ki bo prinesel te no-
vosti, da bo parkiranje zunaj
mesta brezplačno, v mestu
pa naj bi s plačilom in s ča-
sovno omejitvijo svoja vozila
puščali le nakupovale!. Nove
parkirne prostore na obrob-
ju so deloma že uredili v Uli-
Kovinski stebrički, ki bodo v Celju postopoma zamenjali
nekatere posode za zelenje.
ci 29. novembra, v Vrunčevi
in Aškerčevi ulici, pri Raz-
vojnem centru in Mestnem
gradu.
K urejanju mesta sodi tudi
mestna oprema, kot so sve-
tilke, koši za smeti, posode
za zelenje... V mestnem je-
dru je več kot 300 posod za
zelenje, ki so jih v zadnjih
letih postavili predvsem kot
ovire prometu in nedovolje-
nemu parkiranju. Večina je
neustrezno ozelenjenih in jih
uporabljajo  za  smetnjake.
medtem ko so stroški ureja-
nja in vzdrževanja precejš-
nji. Zato so se v Celju na
predlog Razvojnega centra-
Planiranja odločili za po-
stopno zamenjavo dela po-
sod s kovinskimi stebrički.
Letos jih bodo postavili
predvsem na Slomškovem,
Tomšičevem in Muzejskem
trgu, v Zidanškovi ulici,
v Vodnikovi pri lekarni, pri
Turški mački in še na neka-
terih kritičnih lokacijah.
Z vsemi temi posegi se bo
urejanje mesta nadaljevalo,
vendar nekoliko počasneje,
kot bi se sicer v ugodnejših
gospodarskih razmerah. Tu-
di na ta način naj bi v mesto
privabili več obiskovalcev.
To pa pa seveda ne pomeni,
da so v Celju pozabili na po-
deželje, ki so mu v načrtih
prav tako namenili ustrezno
pozornost.
T.CVIRN
Živahno v žalskih vrtcih
že nekaj časa poskušajo v žalskih vrtcih pritegniti k sodelovanju tudi starše. Kdaj pa kdaj
odprejo vrata svojih vrtcev in predstavijo dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo malčki. Takrat v svet
otroške domišljije aktivno vključijo tudi starše. Minuli teden so spet pripravili kup dejavnosti,
kjer so lahko starši skupaj z najmlajšimi risali, gnetli glino ali obdelovali les, otroci so se še zlasti
zabavali v frizerskem kotičku, kjer jim je pričeske urejala čisto prava frizerka. Še marsikaj so
načrtovali, pa jim je ponagajalo slabo vreme. A že v mesecu maju načrtujejo podobne prireditve,
tokrat popoldne, saj je jasno, da vsi starši ne morejo s svojih delovnih mest. Daje takšna oblika
dela zelo simpatična in dobrodošla, pa menda ni treba posebej poudarjati.
IB, FOTO: EDO EINSPIELER,
Prisiljeni smo
živeti z naravo
Posvet gozilanev in drugili
strokovnjakov v Nazarjali
»Gozdarjev nas je za sred-
nje veliko slovensko tovarno,
tudi politične moči imamo
približno toliko, če pa pride
do uničenja gozda, so negativ-
ne posledice prisotne v vsem
slovenskem prostoru.« To so
poudarili gozdarji na četrtko-
vem posvetu z naslovom
Gozd in ravnovesje naravnih
sistemov v Nazarjah.
Posvet je pripravila Zveza
društev inženirjev in tehnikov
gozdarstva in lesarstva Slove-
nije, poleg gozdarjev pa so so-
delovali tudi strokovnjaki
z drugih področij ekologije, ge-
omorfologije, urejanje hudour-
nikov in urejanja plazov. Stro-
kovnjaki so v referatih skušali
prikazati svojo stroko in njeno
povezanost z gozdom, pred-
vsem pa so ponovno razčlenje-
vali vzroke in posledice lan-
skoletnih poplav.
Med drugim je bilo rečeno,
da se moramo s katastrofalni-
mi posledicami vodne ujme
sprijazniti, vendar jih lahko iz-
koristimo za poduk, kako se
v prihodnosti zavarovati pred
podobnimi nesrečami. Na po-
plavljenem področju je bilo
mnogo narejenega narobe,
predvsem pa smo zaradi dol-
gotrajnega miru na naravne
nesreče preprosto pozabili.
Strokovnjaki so v svojih refe-
ratih poudarili, da morajo pri
raziskavah upoštevati tudi
mnenja domačinov, da iz nara-
ve in gozda ne moreš samo je-
mati in da morajo biti vse spre-
membe v naravi počasne ter
po volji prebivalcev.
Na posvetu Gozd in ravno-
vesje naravnih sistemov je bilo
večkrat slišati, kako g^-,
bolijo očitki, da so gozjj^
ste krive za večino spr,
plazov. Večina strokovri
je zagotovila, da gozdne",
niso krive za plazove,   ^
bej, ker so bile grajene zl
bi se lahko povezali ljudje,
daljenih   kmetij.   Kako
z gozdnimi cestami in pij,
dokazuje tudi podatek, ^
na območju občine
evidentiranih več kot 3oo'
zov, od tega se jih je le 60 s,
žilo v gozdovih. Plazovi v j
Vsi udeleženci posveta j
po končani razpravi še »v
vo« ogledali poplavi),
Zgornjo Savinjsko doli
predvsem plazove in gozd^
Organizatorjem je bilo t
bolj žal, ker je ravno v čeir
zapadel sneg, ki je skril raj
Janje na zemlji in v gozdo;
dovih predstavljajo samo
odstotkov vse površine, \
je sprožila s plazovi v mozj
občini.
Nazarski gozdarji so pred
vili tudi načrte dela za pri
nost. Bistvo njihovega deli
v ekološko-ekonomski obi
gozda in krajine. Tako bod(
ganizirali gozdarsko str
v vseh gozdovih, ne gledf
lastništvo, in se zavzemal
ekološko sprejemljive teh
ne posege v prostor. Zase
lastnina mora postati spoč
da za gozdarsko stroko it
ovira. Se posebej si bodo;
darji v prihodnje prizadeva
ekološko usklajenost podr
gozda, divjadi in kmetijstv
URŠKA KQU
Povečano število požarov
Letošnji občni zbor gasil-
cev celjske občine so pri-
pravili v novi dvorani ga-
silskega doma na Dobrni.
Med drugim so ugotovili, da
so imeli lani kar 156 poža-
rov ali 62 več kot leta 1989.
Temeljni vzrok za poveča-
nje gre iskati v dejstvu, da
jim zlasti iz industrije niso
posredovali vseh poročil
o požarih v letu 1989.
Lani je pri gašenju sodelo-
valo 1076 gasilcev, opravili
pa so 3983 prostovoljnih ur
(leta 1989 je 266 gasilcev
opravilo 569 ur). Omeniti je
treba še poplavo v začetku
novembra; takrat so bili ga-
silci še posebej aktivni, saj je
sodelovalo kar 110 enot iz
bližnjih in oddaljenejših kra-
jev. Gasilci so si pomagah
s 165 gasilskimi vozili, 130
motornimi brizgalnami, 29
elektro-potopnimi črpalka-
mi in drugimi stroji ter so
opravili 36.239 delovnih in
7202 strojnih ur dela.
Razen tega so bili gasilci
aktivni tudi na drugih po-
dročjih. Pionirji so tekmova-
li sedemkrat, mladinci in
mladinke petnajstkrat, člani
114-krat in članice 40-krat.
Na^ občinskem tekmovanju
v Škofji vasi sta sodelovali
102 enoti s 874 tekmovalci,
na mednarodnem tekmova-
nju v Avstriji so nastopili ga-
silci iz Škofje vasi in Teharij
ter na medrepubliškem tek-
rnovanju v Splitu gasilci iz
Škofje vasi. Strmca in Pro-
žinske vasi.
Bilo je tudi več meddru-
štvenih, občinskih in višjih
tekmovanj. Najaktivnejši so
bili člani, saj se je meddru-
štvenih tekmovanj udeležilo
kar 54 enot občinskih in viš-
Tudi lani se je nadaljeva-
lo uspešno sodelovanje med
gasilci iz Celja in Greven-
broicha, Erdinga in Singe-
na v Nemčiji. Skupina celj-
skih pionirjev je že drugič
brezplačno sodelovala na
taborjenju v Sinsheimu. Na
proslavi 110-letnice gasil-
cev v Vojniku je prišlo tudi
do podpisa listine med
ObGZ Celje in gasilci iz Er-
dinga.
jih pa devetnajst. Zaskrblju-
joče je sodelovanje ženskih
desetin, saj so nastopile sa-
mo tri, medtem ko leta 1989
kar 30.
Lani je bilo opravljenih
206 preventivnih pregledov;
sodelovalo je 331 gasilcev, ki
so delah 350 ur.
V posameznih društvih so
lani imeli 987 ur šolskih vaj
(sodelovalo je 10.227 gasil-
cev), 93 taktičnih dnevnih
vaj (1020 gasilcev) in 7 taktič-
nih nočnih vaj (62 gasilcev).
Gasilska društva so I
v pripravljenosti zaradi
sotnosti poklicne enote
po lastni presoji 1591 ur
poplavi in drugih črpai
vode so opravili preko 1
soč ur in uporabili 74 v(
za tehnične intervenciji
porabili 497 ur, 189 gasil
je opravilo 1102 uri ga
skih straž, ob tem pa še
prevozov pitne vode.
prevoz 1873 m^ pitne vi
so potrebovali preko 1
delovnih ur. S prevoz
pitne vode pa žal nastaj
na gasilski tehniki težje
vare, saj se voda pre^
v težko dostopne kraje.
Pripravili so 57 posvetom
štiri strokovne seminarje
Gasilci so lani pri razW
delih na domovih oprs
7767 ur (sodelovalo je 1
gasilcev), pri vzdrževanju
silske opreme 2245 ur ('
in na vozilih 1965 (405).
209 gasilcev je sodelo^
v 51 pregledih naravniii
umetnih vodnih virov,
pripravo različnih gasila
prireditev (občni zb
obletnice, športne in dij
prireditve) pa je 543 gaS"
porabilo 7411 ur. Gasil*^;
bili aktivni tudi izven P
ske organizacije.
Občinska gasilska ^
Celje je lani dobro sodel'
la z Zavodom za požarno^
nost, civilno zaščito, dn^-
občinskimi zvezami (P''
Ptuj in Maribor) in rep
ško zvezo, medtem ko*^
poslabšalo sodelovanje^
činskimi zvezami v df"!
republikah (izjema j^
raždin). .
Letos bo delo us^^v
v novo organiziranost t^f
zadevanje po večji akti^^
žena. Predvsem pa bo ^,
ohranjati tisto, kar je |
ska organizacija v zadnJ
tih že naredila dobreg^-^i
TONE VB^
Miss Slovenije 90 je bila Vesna Mušič
iz Velenja. Kateri bo 28. junija 1991
v Rogaški Slatini predala krono Miss
Slovenije 91 ?    poto: EDI MASNEC
Lepe Slovenice, na plan!
15. maja je zadnji rok za prijavo
kandidatk, ki želijo sodelovati v iz-
boru za miss Slovenije 91!
V Sloveniji je veUko lepih deklet in
ni bojazni, da tudi letošnji izbor ne bi
uspel. Akcijo pripravljajo trije glavni
organizatorji: revija Kaj, agencija DA-
CO in zdravilišče Rogaška Slatina, pr-
vič pa je vključen tudi NT-RC iz Celja.
Pogoji za sodelovanje so: starost 18 let,
neporočena, brez otrok in visoka naj-
manj 165 cm. Seveda pa mora biti kan-
didatka po rodu Slovenka. Polfinale
bo organizator pripravil na Pohorju,
finale pa 28. junija v Rogaški Slatini.
Družabni dogodek, na katerem bodo
ob izbiranju najlepše Slovenke zbrani
podjetniki, uspešni direktorji, mena-
žerji, ljudje, kijih poznamo iz filmskih
in televizijskih ekranov, bo nekaj po-
sebnega, zato lepe Slovenke zberite
poleg lepote še korajžo in veselo na
plan. Za najlepše so pripravljene vab-
ljive nagrade. T. VRABL
^/iŠIJCRAJi IN UUDJE
25. APRIL 1991 - STRAN 15
Koncert v Marija
Reki
v nedeljo, 21. 4. 1991, je bil
v cerkvi v Marija Reki ob 11. uri
lioncert kvinteta Ajda iz Dravo-
grada, ki izvaja pesmi Rudija
Bardorferja, in zakoncev Galič. i
Številni ljubitelji narodnih pe-
g0ii smo ob spremljavi citer in
v lepem ambientu preživeli pri-
jetno nedeljsko dopoldne.
Svoj delež k odhčnemu po-
čutju pa sta prispevala oskrbni-
ka Doma pod Reško planino,
Nanika in Slavko Artelj, s svojo
gostoljubnostjo, saj so gostje
s petjem slovenskih pesmi na-
daljevah domu.
D. K.
Zobozdravnice nI v Švici
v Taboru se leziio zaradi neurejenih razmer ¥ otrošlti
zobozdravstveni ambulanti
otroška zobozdravstvena ambu-
lanta na Vranskem že dalj časa ne
obratuje, ker je menda zobozdravnik
na neplačanem dopustu in po neurad-
nih podatkih v Švici. Naših otrok
v drugih ambulantah ne jemljejo.
Moramo biti spet drugorazredni dr-
žavljani?
Tako ogorčeno so se spraševali kra-
jani Tabora in odgovor zahtevali od
občinskega vodstva, problem pa spro-
žili tudi v občinski skupščini. V žal-
skem zdravstvenem domu pojasnjuje-
jo, da zobozdravstvena ambulanta na
Vranskem, kamor prihajajo tudi otroci
iz Tabora, ni delovala od začetka de-
cembra lanskega leta. Problem so reši-
li tako, da od začetka aprila v zoboz-
dravstveno ambulanto na Vransko
dvakrat tedensko prihaja stomatolog
iz Liboj. Zavedajo se, da to ni rešitev,
je pa v tem trenutku edini način, da
vsaj delno uredijo razmere. V zvezi
z očitki na račun dosedanje zobozdrav-
nice pa pojasnjujejo, da je konec lan-
skega leta zaprosila za tri mesece ne-
plačanega izrednega dopusta. Zahtevo
je delavski svet zdravstvenega doma
zavrnil, stomatologinja pa je po red-
nem dopustu zdaj v bolniškem sta-
ležu.
IB
Policisti biljardirali
v organizaciji Postne mihce Celje je bilo minulo
soboto v Merxovem motelu v Šentjurju republiško
tekmovanje delavcev organov za notranje zadeve Slo-
venije. Ves dan so se med sabo merili v ameriškem
»pool-biljardu«.
V takoimenovani »osmici« je tekmovalo dvajset ude-
ležencev. Igrali so na pet dobljenih iger in z represa-
žem. Polfmalna in finalna borba pa je bila na sedem
dobljenih iger.
Prvo mesto je na tem športnem tekmovanju zasedel
Edvard Ramšak (PM Celje), drugi je bil Franc Cunja
(oddelek PM Črnuče), tretje mesto si je priboril Maks
Vrečko (PM Kranj), četrti pa je bil Peter Školnik (PM
Šentjur). Poleg pokalov za zmagovalno trojico so naj-
boljši prejeh še praktične nagrade, ki so jih za to tek-
movanje prispevali številni sponzorji, sicer pa je vsak
od udeležencev prejel darilce kot spomin na to tekmo-
vanje, ki naj bi postalo tradicionalno.
M. A.
Celjanka osvojila Beograd
Jugoslovanska prvakinja
v francoščini med dijaki
srednjih šol je 20. aprila
y Beogradu postala Nina Li-
par iz Gimnazije Celje. Di-
jakinja tretjega letnika, ki
ji gre francoščina kot za hec
tudi zato, pravi, ker ima za
to zasluge njen profesor
Slavko Deržek.
Na videz je Nina Lipar, do-
ma iz Laškega, čisto vsakda-
nje, preprosto dekle, kot nje-
ne številne vrstnice, le da je
smisel za učenje jezikov po-
dedovala že po mami in k te-
mu dodala še lastno zanima-
nje in predanost prav franco-
skemu jeziku. Sredi marca je
najprej postala republiška
prvakinja med približno sto-
timi kandidati, nato pa med
šestnajstimi še »prva dama«
v znanju francoščine. Še bolj
se bo s prvinami jezika, ljud-
mi, kraji in običaji v Franciji
spoznala na mesec in pol
dolgi turneji, ki si jo je hkrati
s štipendijo prislužila s tek-
movanjem. Na vprašanje,
kaj bo šla študirat po konča-
ni gimnaziji, pravi: »Fran-
coščino - ali pa medicino.«
Poleg francoščine se uči še
angleščino in latinščino.
P. S. Ko je Nina svojemu
profesorju sporočila, da je
v Beogradu zmagala, je bil
pri Deržkovih »champagne«
že primerno ohlajen. Mi pa
čestitamo!       M. POD JED
Pomoč laškim
čebelarjem
Ob novembrski poplavi
so bili precej prizadeti tudi
čebelarji v laški občini.
Pred kratkim je Čebelarski
zvezi Laško posredovala
pomoč tudi Čebelarska ko-
roška zveza iz Celovca, ki je
solidarnostno pomagala še
kr^anom Luč.
Čebelarsko zvezo Laško
sestavljata laško in radeško
društvo z blizu 140 člani,
precej pa jih je utrpelo ško-
do ob lanski poplavi. Na
pobudo repubUške čebe-
larske zveze so se laški če-
belarji obrnili na svoje ko-
lege v sosednji Avstriji in
le-ti so jim pred kratkim
predali 55 AŽ panjev, 30 ki-
logramov satnic in nekaj
čebelarskega pribora. Po
besedah predsednika Zve-
ze inženirja Ludvika Kre-
seta prav v teh dneh razde-
ljujejo pomoč, v sorazmer-
ju s prijavljeno in ocenjeno
škodo, seveda. jg
Dosegljiv, čeprav nisi doma
Paging oziroma osebni klic
so kot novost v telefonskem
prometu slovenskih PTT po-
djetij uvedli letos, kot izred-
no učinkovit način, kako pri-
klicati želeno osebo (če je le-
ta na terenu) pa se je po mne-
nju predstavnikov celjskega
PTT podjetja izkazal že med
lansko novembrsko poplavo.
Ideja za uvedbo »paginga«
se je že pred časom porodila
skupini strokovnjakov ljub-
ljanske RTV, uresničili pa sojo
predstavniki PTT podjetja.
RTV Slovenija in podjetja Te-
leray s sedežem v Ljubljani.
Paging predstavlja enosmerni
brezžični prenos številčnih
sporočil imetniku posebnega
paging sprejemnika. Gre za
škatlico, malce večjo od ciga-
retne, izdeluje jo firma Nokia.
Osebni klic se lahko posreduje
preko operaterja na telefonski
številki 917 ali pa preko tele-
fonske centrale 0610, vsak, ki
žeU oddati osebni klic, pa mora
poznati kliciio,številko spre-
jemnika. Na displayu sprejem-
nika se v obliki 10 ali 18 mest-
nega števila pojavi številka, ki
jo je potrebno poklicati, imet-
nika pa pager opozori na spre-
jeto sporočilo tudi z zvočnim
signalom.
Po podatkih podjetja Tele-
ray paging pokriva preko 80
odd^nikov in pretvornikov
več kot 9 desetin celotne povr-
šine Slovenije, kar zagotavlja
sprejem signala (khca) praktič-
no kjerkoh v Sloveniji. Paging
deluje nepretrgoma ves dan,
v Jugoslaviji pa je tovrstno te-
lefonsko poslovanje zagotov-
ljeno delno tudi na Hrvaškem,
v Bosni in Hercegovini ter
v Beogradu z okolico.
Sicer pa pager sprejme 10
klicev zaporedoma, aparatura
velja nekaj manj kot 14 tisoč
dinarjev, mesečna naročnina
znaša 100 dinarjev, kliče pa se
lahko le z direktnega telefona.
Biserni poročni šopek
Zakonca Vida in Leopold
Šket iz celja sta dočakala
tretjo poročno noč. Pred
šestdesetimi leti sta se odlo-
čila za skupno življenje,
pred desetimi leti je bila
Djuna poroka zlata, v sobo-
to, 20. aprila pa sta stopila
pred oltar v cerkvi Svetegi
Duha v Celju in, skupaj
z njunimi najdražjimi, obe-
ležila bisernico skupnih
šest desetletij.
. Ona iz Radovljice in on iz
Šmarja pri Jelšah, sta se pr-
vič srečala na Ptujskem po-
lju kot trgovska vajenca in
potem pomočnika, vsak
v svoji prodajalni. Kot mlad
zakonski par sta živela v Sto-
jincih do leta 1935 in v tem
času se je družina povečala.
Rodila sta se hčerka Jelena
in sin Boris. Pot ju je nato
pripeljala v Vransko, kjer sta
delala v prodajalni sredi tr-
ga, v tem času pa sta na svet
privekala še dva otroka, Ni-
kica in Anči.
V Celje se je šestčlanska
družina preselila leta 1948.
Pri štirih otrocih mami Vidi
ni kazalo drugega, kot da
ostane doma in gospodinji,
pa tudi zdravje ji je začelo
nagajati. Leopold Sket se je
naprej zaposlil v prodajalni
Peko, od leta 1954 do leta
1976 pa je bil prodajalec obu-
tve in poslovodja v Alpinini
prodajalni. Mnogi Celjani se
ga še danes spominjajo kot
trgovca, uglajenega, prijaz-
nega in vedno pripravljene-
ga priskočiti kupcu na po-
moč pri izbiri obutve.
Otroke sta spravila do kru-
ha in danes ju redno obisku-
jejo z družinami, ki so si jih
ustvarili. Dve hčerki prihaja-
ta iz Ljubljane^ ena iz Kam-
nika, sin pa iz Žalca. »Za na-
ma jih je zdaj že štiriindvaj-
set. Šest vnukov imava in
štiri pravnuke. Svoje otroke
sva naučila skromnosti, de-
lavnosti, sicer pa pomanjka-
nja naša družina ni nikoli ob-
čutila. Vesela sva tudi, ker
naju otroci spoštujejo. Le
zdravje nama obema nagaja,
zato si v teh letih želiva samo
zdravja, zase in za najine naj-
dražje. Pa da bi bil mir,« je
povedala Vida Šket, Le-
opold pa je med pogovorom
božal psička Alfija, kije obe-
ma v veliko veselje.
Bo čez pet let pri Šketovih
spet poroka? »Seveda bo,
diamantna, le če bova še ko-
ličkaj pri zdravju,« reče Le-
opold in pokaže na štiri mi-
niaturne »pojoče« zibelke,
na katerih so zapisana ime-
na: Jelena, Boris, Nikica in
Anica. Na zdravje in nasvi-
denje na naslednji poroki!
M.AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
16. STRAN - 25. APRIL 1991

Zazvonil ie iieiieiisici zvon
v župniji Kebelj pri Oplotnici
so na velikonočni ponedeljek
v cerkvi sv. Marjete dobili tretji
zvon, težak 670 kg, ki so ga ulili
v Ferralitu Žalec, ob dvigu v zvo-
nik pa ga je blagoslovil maribor-
ski škof Franc Kramberger.
Letošnjega velikonočnega po-
nedeljka se bo okoli 800 krajanov
v krajevni skupnosti Kebelj pri
Oplotnici še dolgo spominjalo, saj
so doživeli verjetno svoj največji
praznik doslej. Mineva namreč sto
let, kar je Kebelj postal župnija, ta
jubilej pa so počastili s pisano pa-
leto prireditev. Imeli so misij on in
birmo, obnovili so freske v cerkvi.
Jože Kos je med najprizadevnej-
šimi krajani na Keblju, saj je
predsednik sveta krajevne skup-
nosti, predsednik gasilskega dru-
štva, podpredsednik krajevne or-
ganizacije invalidov, član cerk-
venega sveta: »Zdaj bomo nekaj
časa mirovali, da se napolnijo
naši akumulatorji. Potem bomo
začeli nove akcije, saj je treba še
marsikaj postoriti.«
krstili nov gasilski avto, na 289
straneh so izdah kebeljsko kroni-
ko Sonca mi daj in v zvonik so
dvignili nov zvon, ki so ga izdelali
v žalskem Ferralitu.
Priprave na praznovanje so se
v Keblju začele pred letom dni.
Čeprav nimajo tovarne ali močnej-
ših obrtnikov, so z dobro voljo
uspeli zbrati dovolj sredstev, da so
plačali vse, kar so novega dobili.
Prizadevni predsednik sveta kra-
jevne skupnosti Jože Kos je o tem
takole pripovedoval:
»Pred leti se v našem kraju ni
veliko naredilo, zbudili smo se
pravzaprav v zadnjih treh, štirih
letih. V tem času smo rešili precej
komunalniii problemov, da je naš
kraj danes lepši in bolj urejen.
Imamo lepe ceste, urejeno poko-
pališče, razsvetljavo, šolo... Pred
šestimi leti smo ustanovili gasil-
sko enoto, ki je zdaj dobila nov
avto. Naša krajevna skupnost je
velika, večji del pa jo pokrivajo
gozdovi, ki se razširjajo vse do
mejnika. Kmetje se zato ukvarjajo
predvsem z gozdarstvom in živi-
norejo. Krajanom ni bilo težko se-
či v žep in prispevati denar, veliko
denarja za vse, kar smo dobili. To
je bila naporna akcija, v kateri pa
so vsi sodelovali, saj so se zaveda-
li, da delajo za sebe in svoje po-
tomce. Zdaj bomo nekaj časa mi-
rovali, nato pa delo nadaljevali, saj
še marsikaj potrebujemo. Zaveda-
mo se, da smo odvisni od lastnih
rok, in če bodo te pridne, bomo
imeli vse, kar potrebujemo.«
Kmalu tisoči zvon
Na velikonočni ponedeljek je si-
jalo sonce, kot da bi hotelo dati
svoj prispevek k lepemu prazni-
ku. Za zvonikom je na trati ležal
lepo okrašen zvon, težak 670 kg.
Na hrbtni strani je pisalo Žrtvam
v drugi svetovni vojni, spredaj pa
Župnik Stanko Zadravec in botri.
Zvon so izdelali v žalskem Ferrali-
tu in ima zaporedno številko 980,
kar pomeni, da bodo kmalu ulili
tisoči zvon. Slavja na Keblju sta se
udeležila tudi predstavnika Ferra-
lita - vodja prodajne službe Bojan
Žgank in komercialistka Tea Pod-
bornik:
»Izdelovanja zvonov smo se
v Ferralitu lotili leta 1965. Doslej
smo jih ulih 980, samo letos že 19
s skupno težo osem ton. Najtežji
zvon doslej je tehtal okoli 1700 kg.
Zvone delamo za rimskokatoliške
in pravoslavne cerkve, zvonijo pa
v zvonikih slovenskih cerkva, po
Jugoslaviji, pa tudi v tujini - na
Madagaskarju, v Zambiji, Avstra-
liji, Ameriki... Trenutno imamo
naročenih še devet zvonov, med
drugim tudi za cerkve v Stopniku
Škof Franc Kramberger (levo) iz Maribora je ob asistenci domačega župnika Stanka Zadravca
z desne) in župnikov iz okoliških cerkva blagoslovil 670 kg težak zvon, izdelan v žalskem Ferralitu.
pri Vranskem, Slovenskih Konji-
cah, na Primorskem, v BiH itd.
Smo edini jugoslovanski proizva-
jalec zvonov, s cenami in kvaliteto
pa smo konkurenčni tistim v tuji-
ni. Z naročnikom se najprej pogo-
vorimo, kakšen zvon želi. Ogleda-
mo si cerkev in zvonik, da ugoto-
vimo, kakšen zvon bo primeren.
Podpišemo pogodbo in v dveh do
treh mesecih je zvon gotov. Za
vsak kraj, kjer dobijo nov zvon, je
to velik praznik. Predvsem dela-
mo zvonove za že obstoječe cerk-
ve, iz katerih so med vojno zvono-
ve ukradli ali kako drugače poško-
dovali. Manj je zvonov za nove
cerkve. Za naročnika, ki bo dobil
tisoči zvon, pripravljamo posebno
presenečenje.«
Tako se je 670-kilogramski zvon
iz Ferralita za velikonočni ponede-
ljek pridružil dvema zvonovoma
v zvoniku cerkve sv. Marjete. Ulili
so ju v letih 1923 in 1924 v pred-
hodnici jeseniške železarne na Go-
renjskem.
Po   blagoslovu   mariborskega
škofa Franca Krambergerja ter
pozdravu vseh botrov so zvon
dvignili v zvonik. Na eni strani so
ga pomagale dvigniti ženske, na
drugi botri. V dobrih dveh minu-
tah je bil zvon na svojem mestu
v zvoniku. Med dvigovanjem so iz
zvonika zbrani množici v pozdrav
zmetali šopke narcis. Ni bilo treba
dolgo čakati in novi zvon je zapel,
nato sta se mu pridružila še prejš-
nja dva. Ubrano in lepo so zazve-
neli. Škof Franc Kramberger je
pomen zvona takole pojasnil:
»Zvonenje ima dvojen pomen: pr-
vi je cerkveni - nabožni, drugi
opozarja da se bliža nekaj hudega.
Naj večkrat zvoni za dobro in čim
manjkrat kot opozorilo na prihaja-
joče slabo.«
Odmevalo je daleč po dolini.
Dolgo, dlje, kot običajno. Naj tudi
sosedje izvedo, da imajo Kebeljča-
ni nov zvon. Svoj zvon.
Sto let ne bo takšnega
slavja
Celotno uradno slavje je trajalo
dobri dve uri, končalo pa se je na
lepo urejenem župnijskem dvoriš-
ču. Birmanci so skupaj z botri po-
časi hodili okoli cerkve, k^fl
njihov praznik. Pod še neoa
Umi drevesi so starci in M
kramljali o novi letini in o d
ku. Za robom gozda so fanjj
kali z možnarji, kot da bi bi
fronti. Ob kapeli je bilo pesi
nih nekaj stojnic s kičastimii
ki. Vsepovsod veliko veselja!
dosti, to je bil praznik, ki j
doživiš vsak dan. Otroci in že
so nosili jerbase, polne pot
peciva, na mizah so stale stel
ce rujnega domačega vina. \
bilo tako, kot se za velik pn
spodobi.
Srečanje se je končalo v
tamkajšnje šole. Za bogato ol
no mizo so posedh predsta
cerkve, Ferralita, gasilci, bo
botre, krajani, mladina. Izrei
je bilo veliko besed zahvale z
dan, zadonela je tudi lepa sl(
ska pesem. Šele pozno peno
je druščina začela razhajati
čakal jo je nov delovni dan.
Zunaj je bilo hladno. 01
smo se proti vrhu, kjer se je o
Ijena bohotila cerkev svete JI
te. Pod njo so spale hiše, tiho
no in spokojno.
TONE VE
Foto: EDI MAS
Ženske so poprijele na eni strani in tako pripomogle, da
v pičlih dveh minutah dvignili v zvonik cerkve sv. Marjete. Ob^
bili zadovoljni, saj je bilo opravljeno pomembno delo.

25. APRIL 1991 - STRAN 17
O pohorskem kmetu
jram hočem zapet
0U dvestoletnici rojstva pohorskega kmeta Jurija Vodovnika
Jurij Vodovnik, pohorski^
oevec, godec in igre, Prešer- \
If.^- sodobnik, bi bil v pone-j
Jpljek, 22. aprila, star 200 ^
L V domačem kraju, na i
Skomarju in v Zrečah, so;
mU pripravili prireditev, naj
katero bi bil avtor številnih^
pesmi (nekatere so celo vze-|
Ij za ljudske) upravičeno^
ponosen. I
Sobota, 20. aprila, je bila i
v znamenju časa, v katerem ■
jg živel in ustvarjal Jurij Vo- ■
dovnik. Peli so mu v domači \
vasici, v Zrečah so odprli'
razstavo originalne pisne in^
druge Vodovnikove zapušči-'
ne, postavili na ogled dela i
konjiških likovnikov in zaj
pokušino še kulinarične do-^
brote, znane iz njegovih dni. \
Zvečer so pripravili še kon- i
cert v Zrečah, kjer so. spet i
peli ljudski pevci, nastopili ■
so recitatorji in ansambel^
Fantje izpod Rogle. Predsta-;
nli so pravkar natisnjeno"!
knjigo Mojce Ferle in Mojce!
Šifrer Skomarje, ki opisujež,
zgodovino kraja in še ohra-;
njene obrti ter ima posebno
priloe,o o turizmu na zre-
škem Pohorju z opisom vseh
turističnih kmetij, zato je kot
organizator prereditve in za-
ložnik priskočil na pomoč
tudi RC Unior.
Sicer pa je knjiga Skomar-
je vsebinsko in oblikovno
povezana s prvo knjigo, ki je
izšla že pred tremi leti in ima
naslov Jest sem Vodovnik
Juri, in s kaseto Vodovniko-
vih pesmi v izvedbi domačih
pevcev O pohorskem kmetu
vam hočmo zapet.
S knjigo o Juriju Vodovni-
ku je tega ljudskega pesnika
iztrgal pozabi Igor Cvetko, ki
je s pomočjo prijaznih doma-
činov zbiral gradivo na tere-
nu in zapuščino celostno ob-
delal tudi z notnimi zapisi.
Ob vrsti sodelavcev je odlič-
ne fotografije štirih letnih ča-
sov na Pohorju dodal Ed-
vard Gregorič. Knjiga je izšla
pri Partizanski knjigi, žal
v prenizki nakladi, tako da je
postala že prava redkost,
prav tako kaseta z Vodovni-
kovimi pesmimi, kije tudi ni
več dobiti. Vodovnik v svo-
jih pesmih opeva ljudske
običaje, tudi nesreče, ki so se
pripetile pri delu, in šaljive
dogodke iz pohorskih vasi.
Knjiga prinaša tudi pov-
zetke v angleškem jeziku in,
zanimivo, slovarček m?nj
znanih besed iz Vodovniko-
vega besednjaka. Tako po-
stanejo pesmi razumljive tu-
di tistim, ki ne vedo, da je
»pangirtel« - koš.
Druga, sicer manj obsežna,
a zato ravno tako zanimiva
knjiga - Skomarje - je nasta-
la kot posledica prvega pi-
onirskega raziskovalnega ta-
bora na Skomarju leta 1983,
ki sta ga vodili tedaj še štu-
dentki etnografije Mojca
Ferle in Mojca Šifrer.
Opremljena je s fotografija-
mi in grafikoni ter številnimi
podatki o še ohranjeni ali že
umirajoči obrti: žagarstvu,
coklarstvu, predenju, izdela-
vi šikelnov in še kateri, kar
zlasti turistu predstavi življe-
nje na Pohorju iz drugega
zornega kota.
MATEJA PODJED
Nemška kultura v gosteh
Od 22. do 26. aprila, torej še jutri, je slovenski prostor
v znamenju Tedna nemške kulture. Prireditve so razen
v Ljubljani, še v Mariboru, Velenju in Celju.
Teden nemške kulture v Sloveniji je organiziran
v okviru dogovora o kulturnem in znanstvenem sodelova-
nju med vladama Nemčije in Slovenije in pod pokrovitelj-
stvom Hansa Dietricha Genscherja in Milana Kučana.
Slednji je v imenu Predsedstva Republike Slovenije na
otvoritvi Tedna nemške kulture dejal, da »s takimi dejanji
kulturnega sodelovanja prispevamo k uresničevanju duha
in usmerjenosti evropskih držav.«
Reprezentativno soočanje s sodobno nemško kulturo je
že četrto po vrsti in drugič zaupano prav Sloveniji, odvija
pa se na področju glasbe, gledališča, filma, literature, raz-
stav in znanstvenih simpozijev.
V Velenju je bila včeraj, v sredo, glasbena delavnica za
učence glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega, zvečer
pa še koncert nemških umetnikov, ki so izvajali dela Bar-
toka in Mozarta.
V Celjskem gledališču pa bo danes, v četrtek, ob pol
osmih zvečer pogovor treh literatov z občinstvom. O svo-
jih delih bodo s pomočjo prevajalke, magistre Neve Šlibar,
govorili Hans-Josef Ortheil, Herta Miiler in Gert Heinden-
reich. Pogovor bo zanimiv zlasti za srednješolce, ki se
učijo nemško, in njihove pedagoge.
MP
Učna ura za užitek
Francoska gledališka sku-
pina Gimnazije Celje (Le
Groupe Theatral du Lycee
de Celje) pod vodstvom pro-
fesorja Slavka Deržka, se je
16. aprila z velikim uspehom
predstavila v celjskem gle-
dališču. Na dveh predstavah,
ob 11. in 19.30 uri, so uprizo-
rili delo Eugene lonesca La
LeQon (drame comique)
s plesom Un Homme, Une
femme et les autres (musi-
que et danse).
Bila je prava Učna ura za
gledalce, za poznavalce in
ljubitelje francoskega jezika,
so potrdili tudi gostje iz fran-
coskega konzulata. Franco-
skega kulturnega centra in
študentje francoščine ter
profesorji s Filozofske fakul-
tete, ki so videli večerno
predstavo.
Francoska gledališča sku-
pina bo v Celju zaradi očitne-
ga zanimanja pripravila še
eno ali dve ponovitvi, med-
tem ko se je včeraj, v sredo,
predstavila na malem odru
mariborskega gledališča in
je maja povabljena v Franci-
jo. Nastopila bo na medna-
rodnem festivalu Printemps
Theatral v la Roche sur
Yoiiu.
Učna ura (La Lecon) pripo-
veduje o 50-letnem plašnem
profesorju (Miha Alujevič) in
mladi, veseli, nesramni dijaki-
nji, ki bi rada napravila »total-
ni doktorat« (Tina Gorenjak).
V vlogi služkinje, Greta Senič,
šepetalka Manica Janežič, reži-
ja Borut Alujevič, mentor
Slavko Deržek.
Brez tebe, brez mene, brez
postaj, brez kavarn (musique
et dance) Klavir, Andreja Alt,
pevca, Tina Gorenjak in Miha
Alujevič, plesalci, Alenka Kon-
čan, Estela Žutič, Nataša Ber-
var, Simona Mirnik, Barbara
Šoster, Darja Eisenbaher, Tina
Kajtner, Luka, Jure Urank,
Matej Prihovec. Koreografija
Tina Gorenjak. Izbor glasbe
Slavko in Carmen Deržek.
MATEJA PODJED
Pesem
jiii druži
Mladinski pevski zbor Os-
novne šole 1. celjske čete Ce-
lje je imel v gosteh prijatelj-
ski MPZ iz Szentesa na Mad-
žarskem. Madžarski pevci so
učenci osnovne šole z glasbe-
no usmeritvijo, kar pomeni,
da imajo tedensko 6 ur glas-
bene vzgoje. Pri nas žal takih
šol nimamo.
Skupaj z MPZ Osnovne šole
XIV. divizije iz Dobrne so ime-
li za goste Zdravilišča na Dobr-
čane uspel koncert. Celjskemu
občinstvu pa so se madžarski
pevci predstavili skupaj
z MPZ Osnovne šole 1. celjske
čete na koncertu v petek, 19.
aprila 1991.
Prvi so se predstavili in nas
vse razveselili pevci Otroškega
pevskega zbora Osnovne šole
1. celjske čete iz Celja. Vsi pi-
sani in razigrani so napolnili
dvorano in naša srca z ubra-
nim petiem.
V nadaljevanju smo posluša-
li zahteven program iz zaklad-
nice domačih in tujih avtorjev
v izvedbi MPZ Osnovne šole 1.
celjske čete pod vodstvom
zborovodkinje Sonje Kasesni-
kove.
V Gobčevi Pozavni smo se
srečali z lepim in nežnim zvo-
kom zbora, kije poleg zaneslji-
ve intonacije njegova posebna
oblika. Zborovodkinja nam je
predstavila tekmovalni pro-
gram za Mladinski pevski fe-
stival - Gallusovo Dicunt in-
fantes domino laudes in biser
slovenske mladinske zborov-
ske glasbe - Kogojevo Metuljč-
ka. Zahtevni skladbi pevcem
nista delali težav. Občuteno sta
izzveneli tudi finska in ameri-
ška pesem. Svoj nastop je naš
MPZ sklenil z dvema narodni-
ma. Poslušalci smo se zahvalili
z burnim aplavzom in mu tako
zaželeli uspešen nastop na tek-
movanju.
Gostje iz Madžarske so pod
vodstvom Janosa Nagya zapeli
9 pesmi priznanih avtorjev.
Svoje izvajanje so popestrili
z odlomki iz oper ob spremlja-
vi klavirja in poželi mnogo
odobravanja. Čisto in z dobrš-
no mero okusa so odpeli dva
stavka iz Pergolesijeve Stabat
mater Dolorosa, ki sta bila vi-
šek njihovega izvajanja. Na-
rodna z Blatnega jezera je bila
učinkovit zaključek nastopa
madžarskega zbora.
Koncert v Narodnem domu
sta zbora zaključila s skupinim
nastopom - zapela sta madžar-
sko in slovensko narodno in
dokazala, da ju pesem res dru-
ži in ne pozna meja.
Celjski zbor je izkoristil pri-
ložnost in se zahvalil za razu-
mevanje in vsestransko pomoč
ravnatelju šole Pavletu Bukov-
cu, ki odhaja v pokoj.
V.B.
Desetletnica
akailemikov
Akademski pevski zbor
Boris Kidrič je letos star
deset let. V tem času je
osvojil mnoge ljubitelje
zborovske glasbe, petek,
26. aprila, pa bodo v poča-
stitev jubileja pripravili
koncert v Narodnem do-
mu skupaj s Celjskim go-
dalnim orkestrom. Tako
bodo zakorakali v drugo
desetletje ustvarjalnega
dela.
Zametki zbora segajo
v leto 1979, ko je dirigentka
Dragica Zvar osnovala Me-
šani pevski zbor Franc Kač
Hudinja. Že po dveh letih
se je zbor preimenoval
v APZ Boris Kidrič in začel
nizati uspehe. Na Naši pe-
smi v Mariboru je zbor pod
vodstvom Dragice Zvar pr-
vič nastopil leta 1984 in
osvojil srebrno plaketo.
Istega leta seje dobro odre-
zal tudi na radijskem tek-
movanju Naši zbori pojejo,
dosegel je tretje mesto, leto
kasneje pa je bil na enakem
tekmovanju že drugi.
V sezoni 1986/87 je zbor
stopil z novo dirigentko, te-
daj še študentko tretjega
'etnika Glasbene akademi-
je v Ljubljani, Adrijano Po-
žun-Pavlovič. Nejeverni
Tomaži so takrat zmajevali
z glavami, češ da tako neiz-
kušena dirigentka ne bo
kos tako velikemu sestavu,
kot je APZ. Ti dvomi so se
kaj kmalu pokazali za neu-
pravičene, saj je zbor pod
f^jenim vodstvom doživel
Pravi razcvet. Na naši pe-
smi leta 1988 je osvojil Zla-
^0 plaketo mesta Maribor,
^drijana Požun pa je bila
Proglašena za najboljšo di-
■■'gentko-debitantko.
Februarja leta 1989 je
zbor prejel priznanje celj-
ske Kulturne skupnosti,
f^aslednje leto pa še žlaht-
j|o-srebrno priznanje - pla-
•^^to mesta Maribor.
^ minulih desetih letih
^'^ Apezejevci prepevali
pred celjsko in širšo slo-
^^risko publiko, svojo pe-
em pa so ponesli tudi pre-
^0 meja in se povezali s po-
dobnimi zbori v tujini.
. ^ladi pevci, med seboj
Udi sicer trdno povezani,
^^'^ sta znali ustvariti obe
Pevovodkinji, si za v pri-
|^°dnje želijo še več podob-
''^ uspehov in nastopov
P'"ed polnimi dvoranami.
LUCIJA GROBLER
Živalino na amaterskili oUrUi
v teh dneh sta se končali medobčinski srečanji otroških in
odraslih gledaliških skupin celjske regije
Medobčinsko srečanje otro-
ških gledaliških skupin, ki je
potekalo v ponedeljek v obči-
ni Slovenske Konjice ter v to-
rek v Žalcu, je logično nada-
ljevanje občinskih prireditev
Naša beseda, oziroma tistih
gledaliških dogodkov, ki so
bili po selektivnem izboru na
teh prireditvah uvrščeni
v program medobčinskega
srečanja in si jih je tako ogle-
dal tudi republiški selektor
za otroške gledališke skupine.
Prireditev se je pričela v po-
nedeljek ob 8. uri na odru do-
ma kulture v Slovenskih Ko-
njicah, kjer je nastopila gleda-
liška skupina KUDEK Osnov-
ne šole »Edvard Kardelj« iz
Slovenskih Konjic z mladin-
sko komedijo Alenke Goljev-
šček: »Gor na steni sedi mu-
ha«, v režiji Marije Golčer. Za
tem je ob 9. uri na odru večna-
menske dvorane v Zrečah na-
stopila mladinska skupina os-
novne šole in DPD »Svoboda«
iz Polzele, ki je mlademu ob-
činstvu zaigrala pravljico Le-
wy Olfson - Urška Jeršič:
»Preveč pridna Pepelka«, v re-
žijski postavitvi Jake Jeršiča.
Prireditev se je nato zopet
predstavila na konjiški oder,
kjer je ob 10. uri nastopila gle-
dališka skupina DPD »Svobo-
da« in Osnovne šole »Boris
Vinter« Zreče z mladinsko ko-
medijo Jane Kolarič: »Salon
expon«, ki jo je z mladimi
igralci naštudiral Zdravko Iva-
čič. Prvi dan tega srečanja so
mladi gledališčniki zaključili
ob 12. uri, ponovno v Zrečah,
kjer sta nastopili gledališka de-
lavnica Osnovne šole »Boris
Kidrič« iz Rogaške Slatine
z igro, poezijo in plesom: »Šel
je popotnik skozi atomski
vek«, mentorice Tanje Plevnik
in recitacijska skupina Osnov-
ne šole Kozje z recitalom ljube-
zenske lirike: »Kaj si tako lepa
nocoj«, pod vodstvom mento-
rice Elizabete Tučič.
Drugi dan medobčinskega
srečanja otroških gledaliških
skupin pa je bil na odru II. slo-
venskega tabora v Žalcu, kjer
je najprej ob 8. uri nastopila
osnovna šola Žalec z glasbe-
nim recitalom: »Omnia mea
mecum porto« (vse svoje no-
sim s seboj), v režiji Lidije Ko-
celi, za tem sta bili ob 9. uri na
programu skupini: »Frkolini«
iz Osnovne šole »Gustav Šilih«
v Velenju, z Ele Perocijevo:
»Muca copatarica« ter učenci
3. in 5. razreda Osriovne šole
»Bratov Letonje iz Šmartnega
ob Paki z Bevkovim: »Peter
Klepec«. Ob pol enajsti uri pa
sta nastopili še skupini: pionir-
ska skupina Gledališča pod
kozolcem iz Šmartnega ob Pa-
ki s Hofer, Podgoršek - Grim-
movo: »Rdečo Kapico ter po-
novno gledališka skupina »Fr-
kolini« Osnovne šole »Gustav
Šilih« Velenje s Preussler. Pre-
gel - Poljanškovim delom:
» Pobal ino s trahij a «.
Celotno prireditev so organi-
zirale posamezne občinske
Zveze kulturnih organizacij in
pa Področno združenje gleda-
liških skupin za celjsko regijo,
republiški selektor pa je poleg
strokovnega ogleda z mentorji
opravil tudi strokovni pogovor
o posameznih uprizoritvah. In
če smo že rekli, da je medob-
činsko srečanje otroških gle-
daliških skupin kakovostno
nadaljevanje občinskih prire-
ditev Naša beseda, potem lah-
ko ugotavljamo, da tovrstno
ustvarjanje živi v posameznih
občinah povsem različno. Zla-
sti videnje npr. napredek v ob-
čini Velenje, kjer seje ta dejav-
nost močno poživila, v Celju,
kot zibelki Naše besede pa je
nerazumljivo upadla, saj to le-
to ni bilo nobene prijave celj-
skih osnovnih šol za sodelova-
nje na Naši besedi, tako da ob-
činska Zveza kulturnih organi-
zacij, ob prijavi le štirih sred-
nješolskih skupin, sploh ni
mogla organizirati občinske
prireditve Naša beseda v pra-
vem pomenu te besede. V pre-
ostalih občinah pa je kakor kje
in kakor kdaj. Slabo je z gleda-
liško dejavnostjo na šolah
v občinah Laško in Šentjur,
kjer ni bilo občinske prireditve
Naša beseda že naj let, v preo-
stalih občinah pa je ta dejav-
nost v standardnem, solidnem
obsegu.
Linhartovo srečanje
V torek, 23. aprila se je na
celjskem končala tudi medob-
činska prireditev Linhartove-
ga srečanja, oziroma medob-
činskega srečanja tako imeno-
vanih »odraslih« gledaliških
skupin, kamor sodi gledališka
tvornost od srednje šole d'alje.
Zadnji dan si je republiški se-
lektor tega srečanja ogledal
popoldne v Velenju, na odru
tamkajšnjega doma kulture
mladinsko komedijo Frana
Levstika, v priredbi in režiji
Bogomira Verasa: »Martin Kr-
pan v šoli«, ki jo je izvedlo Gle-
dališče pod kozolcem iz
Šmartnega ob Paki, zvečer ob
osmih pa še na odru kulturne-
ga doma v Trnovljah komedi-
jo-satiro Toneta Partljiča:
»Oskubite jastreba«, v izvedbi
domačega gledališkega an-
sambla KUD »Zarja Trnovlje
Celje in v režiji Štefana Žviže-
ja. Prva predstava v okviru te
prireditve pa je bila 8. aprila
dopoldan v večnamenski dvo-
rani v Zrečah, ko je gledališka
skupina »Center« Gimnazije
Celje-center predstavila Erika
Vossa: »Plešoči oshček«, v re-
žiji prof. Ljudmile Kajtnerjeve.
Istega dne zvečer pa so na oder
doma kulture v Slovenskih
Konjicah stopih še člani Ama-
terskega gledališča »Vrba« iz
Vrbja pri Žalcu z Brechtovim
»Švejkom«, v režiji Bogomira
Verasa.
Tudi v torek, 9. aprila sta bili
dve predstavi, prav tako na ko-
njiškem odru in sicer je gleda-
liška skupina KUD »Stane Se-
ver« iz Škal v Velenju zaigrala
kabaret za otroke Bogomira
Verasa: »Darilo se predstavi«,
v režiji Ljerke Belak, za tem pa
je še 2. Nb razred gimnazije
Centra srednjih šol iz Velenja
predstavil parodijo, pod naslo-
vom »V temi«, v režiji prof So-
nje Hudej. Na medobčinskem
srečanju gledaliških skupin so
nastopili tudi žalski gledališč-
niki, člani Gledališča »Žarek«,
ki so v ponedeljek, 15. aprila
v Žalcu zaigrali komedijo Iva
Brešana: »Orhideja«, v režiji
Štefana Žvižeja.
Ž. BEŠKOVNIK
Uspeh celjske glasbene šole
v Hercegnovem je bilo od 17. do 21. aprila zvezno tekmo-
vanje učencev in študentov glasbe. Udeležile so se ga tudi tri
učenke celjske glasbene šole in zasedle vidna mesta. V kate-
goriji do 13 let je Metka Marolt, učenka Mojce Zakošek,
prejela prvo nagrado. Na drugi stopnji, gre za učence do 15
let, je prvo nagrado prejela Tina Blazinšek, njena pedagogi-
nja je Fanika Vošnjak. Obe je pri klavirju spremljala Lidija
Maletič. Alenka Zapušek iz razreda Mojce Zakošek je v isti
starostni skupini prejela drugo nagrado. Pri klavirju jo je
spremljala M^da Fischer.
NA CELJSKIH PLATNIH
Trije moški in mlada dama
Tom Selleck, Ted Danson, Steve Guttenberg, Nancy
Travis
Iz sveta odraslih je ta romantična komedija, katere
osnovno tematsko vodilo je ljubezen. Film nadaljuje
zgodbo Trije moški in dojenček. Mary je zdaj stara pet
let. V teh petih letih je družina (Peter, Michael, Jack in
Mary) funkcionirala veliko bolje od mnogih tako ime-
novanih »popolnih« družin. Vendar mama ne misli
tako. Verjame, da Mary potrebuje pravo družino, in se
odloči za poroko. Trem moškim ne preostane drugega
kot poroko preprečiti, če želijo obdržati svojo sladko
Mary...
18. STRAN - 25. APRIL 1991
Nikoli Ifončani izzivi
Naši alpinisti znova v Himalali
Prvi ženski vzpon v zgodo-
vini sploh ter prvi slovenski
in jugoslovanski vzpon na
Kančenjunga Main, glavni
vrh 8586 metrov visoke Kan-
čendzenge, tretje najvišje
gore sveta, so najpomemb-
nejši cilji slovenske odpra-
ve, ki je v daljni Nepal odle-
tela pred dobrimi tremi
tedni.
Poleg vzpona na glavni
vrh Kančendzenge ima slo-
venska odprava za cilj opra-
viti prvenstveni (prvi) uzpon
na njen srednji vrh (Kanče-
njunga Central, 8478 m - to
bi bil dvanajsti osemtisočak
za Slovenijo in Jugoslavijo,
za Vikija Grošlja pa deveti
od štirinajstih, kolikor jih je
na svetu), ter prvenstvena
vzpona po 2800 m visokem
južnem grebenu Južnega vr-
ha (Kančenjunga South,
8481 m) in po vzhodni steni
na vzhodni vrh Jannuja
(Kumbhakarna East,
7468 m). Radi bi posneli tudi
film o vzponu na glavni vrh.
Kot je dejal vodjr. odprave
Tone Skarja, so imeli vehke
težave s pridobivanjem
sponzorjev. Čeprav jim je
pomagalo približno 70 daro-
valcev in pokroviteljev, je
moral vsak član prispevati še
trideset tisoč din. Odprava
bo skupaj s tehnično opremo
stala 96 tisoč dolarjev; k te-
mu je Planinska zveza Slove-
nije prispevala polovico,
v glavnem od uspešne pro-
daje koledarja, 25 odstotkov
so dodale repubhka, Ljublja-
na in občine, 25 odstotkov pa
sponzorji.
Slovensko odpravo, ki šte-
je 10 alpinistov, vodjo in
zdravnika, sestavljajo Tone
Škarja, Jože Rozman, Ro-
bert Držan, Marija Frantar,
Bojan Počkar, Vanja Furlan,
Marko Prezelj, Uroš Rupar,
Dare Juhant, Viki Grošelj,
Andrej Štremfelj, in Dami-
jan Meško, pridružih pa so se
jim še Stipe Božič iz Splita
ter Poljakinji Wanda Rutkie-
wicz in Ewa Pankiewicz.
Alpinisti so najprej odlete-
li v Katmandu, od tam so se
odpeljali do 750 kilometrov
oddaljenega Basantapur ba-
zarja, potem pa so peš hodih
14 dni do ledenika Jalung.
Te dni pričakujemo novice
o prvih vzponih, do 10. maja
pa naj bi uresničih načrte.
Domov se bodo predvidoma
vrnili 25. maja. R.G.
Učenje od 7. dneva
Shotokan karate klub Savinja je konec marca pripravil seminar, ki gaje vodil dr. Ilija Jorg
dan. Dr. Jorga je med pionirji karateja v Jugoslaviji, dolgoletni reprezentant, eden vodil
mojstrov tradicionalnega karateja. Na seminarju je sodelovalo 70 tekmovalcev in trenerjev j,
slovenskih klubov. Dr. Jorga je pohvalil delo in usmeritev Shotokan karate kluba Savj
V klubu se ukvarjajo samo z mladimi, ki dosegajo zavidljive uspehe doma in v tujini. Kljubg
pa v občini za ta šport ni pravega posluha, pa tudi ne pomoči. 1
Severna stena 7710 visokega Jannuja, ki jo je kot prvi na
svetu leta 1989 v solo alpskem stilu preplezal Tomo Česen.
Slovenska odprava Kanch 91 bo skušala opraviti vzpon na
doslej še nepreplezana vzhodni vrh in vzhodno steno Jan-
nuja.
Obljube namesto slačilnic
Kaj se zgodi, če nogometne-
mu klubu nenadoma podrejo
slačilnici, tuša in sanitarije?
To bi vedeli povedati nogo-
metaši mozirskega kluba El-
kroj, odgovor pa je zelo pre-
prost: prisiljen si nehati igra-
ti in izstopiti iz območne lige.
Mozirski nogomet ima zelo
dolgo tradicijo, njegov pomen
pa je predvsem v tem, da se
v zaspanem Mozirju v nedeljo
popoldne sploh kaj dogaja.
Nogometaši so že igrah v slo-
venski ligi, vendar so zaradi
pomanjkanja denarja izstopili,
sedaj pa so bili prisiljeni izsto-
piti še drugič. Ob nogometnem
igrišču v Mozirju so bile še ne
dolgo tega urejene slačilnice in
vse, kar sodi zraven za domače
in gostujoče igralce, po prepri-
čanju mozirskih nogometašev
v vsej Sloveniji ni bilo tako do-
bro urejenih prostorov.
Vendar pa je očitno v mozir-
ski občini že prešlo v kri, daje
treba uničiti vse, kar je dobro
in narediti še boljše. V zgornje-
savinjski kmetijski zadrugi so
se odločili, da bodo ob igrišču
in v nekdanjem kegljišču zgra-
dili še restavracijo, za to pa je
bilo potrebno žrtvovati slačil-
nice. Nogometaši pravijo, da
so jim v ZKZ obljubih nove,
nadomestne slačihiice, vendar
pa teh ni nikjer. V območni ligi
je mimo že tretje kolo, v prvem
so Moziijani kot gostujoči igra;:^
h neodločeno, v drugem so
zmagali, v tretjem pa... niso
igrali. Vse svoje stvari so mora-
li na hitro preseliti v dvorano
TVD Partizan. Sicer pa bi že
v tem kolu gostih nogometaše
na igrišču v Mozirju, ki bi se
lahko pritožili zaradi ne-slačil-
nic, in Mozirjani bi brez zaple-
tov izgubili. Mozirski nogome-
taši že nekaj časa igrajo zgolj
ljubiteljsko, iz čistega veselja
do nogometa, sedaj pa so prisi-
ljeni tudi s tem prekiniti.
Tako bodo nedeljski popold-
nevi v Mozirju še bolj dolgo-
časni, če seveda ZKZ ne bo
izpolnila obljube o novih sla-
čilnicah.
URŠKA KOLENC
Hokej
Ekshibicijsko
srečanje
Cinkarna Celje (mladi
- Old timerji (veterani) 4;9(
2:3, 1:4). Strelci: za mladu
Flajšman, Merdženovič. V
in Strašek po 1 zadetek, za
terane Lesjak 4, Zorko 2,1
Vertovšek in Smrkol po 1
detek. Kazenske minute: i
dinci 10, veterani 6. Tekme
pred okoh 100 gledalci so
Zorko in Belcer oba iz Cel
Obe ekipi sta prikazali
hokej z lepimi kombinacij;
Zmagah so zasluženo vetei
ki so bili le premočen zali
za sicer dobre mlade upe
skega hokeja za prihodnjf
zone. Ekipa old timerjevjt
stopila v postavi: Šeško, 1
koš, Robida, Lesjak, Bn
Vajdetič, Zorko, ŠkrubejJ
Vertovšek, Smrkol, Luk
Soršak, Marčec.
MARJAN SORŠ
Judo
Turnir Golovec
v soboto je bilo v Ljubt
tradicionalno tekmovanje
pokal Golovca. Nastopilo
313 tekmovalcev iz 24 klul
Tekmovali so pionirji, ml
mladinci in mladinci. Rezul
judoistov Ivo Reya: 31 kg
Holer, 46 kg: 1. Petrak, 3.
kner-Bevc, 55 kg: 1. Ko
77 kg: 2. Eisenbacher. 3.1
tram, 85 kg: 2. Sadžak. Eld
rezultati: pionirji: 1. Mur
Sobota, 37 točk, 2. Split 2i
Ivo Reya 20. Mladinci: 1
mobor 41, 2. Murska Sob
34, 3. Ivo Reya 29.
Prvi vikend v maju bodo
doisti JK Ivo Reya nastopi*
mednarodnem tekmova
v Frankfurtu. V ponedelje'
maja se prične enotedef
skupni trening mladincev
članov na Rogli. Ta trenini
priprava na republiška
stva, ki bodo v maju. Celi
bodo prireditelji prvenstV
OLGA PETB
Celjski Keric
v okviru te množične ^
ativne akcije bo jutri, 26.
18. uri tradicionalni tek ot)'
gu Savinje. Tekmovanje]^!
samezno in se upošteva
cijo CK 91, najboljši trije^
tegoriji moški, ženske
člani prejmejo medalje- K
nine ni, prijavite pa se
pol ure pred pričetkom
na Gričku. ^
Prijaviti se je mogoče^
tekmovanje v streljanju^' ^
ru Športnih iger Celja C"
500, ženske 400 din za ekiP,
žiro račun ZTKO 5070^'.
45169), ki se začne7.maja"
6. maja tudi za tekm^v^
v ženskem tenisu, prij^^
pa je 300 din.
Tovarna tenisa
Kot je dejal direktor teni-
ške delniške družbe Ten-Ten
Zvone Trtnik, postaja tenis
posel desetletja. Teniški klu-
bi in šole se rojevajo kot gobe
po dežju, saj ta nekoč kraljev-
ska igra postaja zelo razširjen
šport ne glede na socialni po-
ložaj ali slojevsko pripad-
nost. Nov konkurent na tem
trgu je TB Teniški center Go-
lovec, kjer z delom in načrti
dokazujejo, da želijo postati
spoštovanja vreden tekmec.
Kar precej časa so se pri-
pravljali na začetek »obratova-
nja<s verjetno v želji, da bi čim-
bolj dodelali ponudbo. Teniški
center se posveča tako ambici-
oznim tekmovalcem kot tudi
tistim, ki želijo igrati tenis le iz
veselja. Najmlajši lahko prvo
znanje prejmejo v teniškem
vrtcu, kjer bodo trenirali dva-
krat tedensko skozi vse leto.
Naslednja stopnja so pionirske
šole I, II, in III, kjer se bodo
v starostnih kategorijah od
8 do 10, 10 do 12 in 12 do 15 let
učili osnovnih in specialnih
udarcev, izpopolnjevali teore-
tično in taktično znanje ter se
navajali na specifično teniško
kondicijsko vadbo. V pionirski
šoli bodo pripravljali redne
mesečne turnirje, iz njenih vrst
pa bodo izbrali tudi najper-
spektivnejše igralce in jim
omogočili vsakodnevno treni-
ranje.
Poleg tega so v teniškem
centru TB Golovec pripravili
tudi 6-dnevne skupinske za-
četne in nadaljevalne tečaje za
otroke in odrasle. Tečaj traja
12 šolskih ur, vsak dan po dve
uri (pri nadaljevanjih poteka
v skupini z največ 4 kandidati
enakega znanja), s pomočjo vi-
deo kamere in teniškega topa.
Poleg tega so pripravili tudi vi-
kend program, ki traja 3 dni.
Teniški center TB omogoča tu-
di ugoden nakup športne opre-
me v trgovini Billy, ki se naha-
ja v kompleksu SRC Golovec
(bazen), člani kluba pa imajo
30 odstotni popust.
V Teniškem centru Golovec,
katerega strokovni vodja je
Branko Tanjšek, so ustanovili
klub, v katerem bodo obliko-
vali tudi tekmovalne ekipe, ki
bodo nastopale na različnih
turnirjih. Poleg vodje centra
bodo učitelji in vaditelji Rok
Veber, Urša Travner, Grega
Marguč, Andrej Travner in Jo-
že Svegl, vsi z državnim iz-
pitom.
K sodelovanju so privabili
tudi zunanje sodelavce, znane-
ga trenerja Vjerana Friščiča
(sedaj trenira Gforana Prpiča),
in Janija Vučerja, prirejah pa
bodo tudi teniške večere z dru-
gimi gosti.
ROBERT GORJANC
PANORAIVIA
Rokomet
2. ZL
Celje Pivovarna Laško
- Moslavina 27:21 (14:10), Ve-
lenje - Ajdovščina 36:20
(16:12). Lestvica: Pivovarna
Laško 41, 2. Partizan 34, 3. Ve-
lenje 32, 4. Kolinska Slovan 26.
Pari prih. kola, 27. t. m.: Meta-
lac - Pivovarna, Spliteks - Ve-
lenje.
Nogomet
SNL
Svoboda - Ingrad Kladivar
0:0, Vozila - Rudar (V) 1:0
(1:0), Steklar - Medvode 0:2
(0:1), Partizan Hmezad - Nafta
1:2 (1:1). Lestvica: 1. Slovan 31,
2. Rudar (V) 30, 3. Ljubljana 26,
4. Ingrad Kladivar 25, 14. Ste-
klar 17, 15. Partizan Hmezad
15. Pari prih. kola, 28. t. m.: In-
grad Kladivar - Rudar (V), Ži-
vila Naklo - Steklar, Elan
- Partizan Hmezad.
SONL, vzhod:
Svoboda (B) - Dravinja 1:1
(0:0). Lestvica: 1. Beltinka 30,
2. Dravinja 28.
Jugoslovanski pokal
Osmina finala na področju
Slovenije:   Maribor   Branik
- Rudar (V) 5:6 po llm (0:0),
Ingrad Kladivar - Beltinka
1:3, mladinci: Dravinja - Dra-
va 7:0.
Odbojka
2. ZL: ženske
Pula - Celje 3:0 (7, 6, 5)
Končni vrstni red: 1. Pula 30,2.
Jedinstvo Elir 30, 5. Celje 16,
10. Poreč 10.
1. SL: moški
Vizura Celje - Mislinja 3:2
(-13, 4, -13, 13, 10), Mežica
- Šempeter 3:2 (-12, -14, 16, 7,
10). Končni vrstni red: 1. Gra-
nit 42, 7. Šempeter 18,9. Vizura
Celje 14, 12. Pomurje 10.
Košarka
RP
Četrtfinale - ml. pionirji:
Šmarje - Šoštanj 53:51, Šmar-
je - Bežigrad 46:29, Šoštanj
- Bežigrad 49:46; ml. pionir-
ke: Šmarje - Hrastnik 53:25,
Šmarje - Mengeš 40:21.
Tenis
Slovenski pokal
V Slovenskih Konjicah je bil
članski republiški turnir, kjer
•se je pomerilo 29 igralcev.
Zmagal je Kranjčan Por, 11.
uvrščeni z rang hste Teniške
zveze Jugoslavije. V polfinalu
je izločil 15-letnega Celjana
Boštjana Doberška z 2 proti 1,
medtem ko je' šestnajstletni
Celjan Miha Furlan izpadel v 1.
kolu. Celjska talentirana igral-
ca sta nastopila še na Katoro
Kupu v Umagu v konkurenci
do 16 let, sodelovalo pa je 150
tenisarjev iz sedmih držav.
Furlan je uspel priti do 3. kola,
Doberšek pa po treh dobljenih
tekmah v kvalifikacijah do 2.
DŠ
Kegljanje
Vse medalje za
Celjanke
v Celju je bilo letošnje repu-
bliško kegljaško prvenstvo
dvojic. V ženski konkurenci so
celjske kegljavke EMO dose-
gle izreden uspeh in osvojile
prva tri mesta ter peto mesto.
S tem so se tudi štirje pari uvr-
stili na državno prvenstvo.
Naslov prvakinje sta osvojili
Tanja Gobec in Biserka Petak,
ki sta skupaj podrli 1732 keg-
ljev. Tanja 859 in Biserka 874
v dveh nastopih. Na drugem
mestu je dvojica Mikac-Tkal-
čič 1699, na tretjem Šeško-Gro-
belnik 1645 in na petem mestu,
z zaostankom enega keglja za
četrtim parom Adrije, Lesjak-
Zupanc 1644 kegljev.
V moški konkurenci sta čla-
na žalskega Hmezada Jakopič
in Gmajner dosegla lep uspeh
- deseto mesto s 3417 podrtimi
keglji.
J. KUZMA
Streljanje
OP
Na prvenstvu Jugoslavije
z zračno puško v Ljubljani so
blesteli slovenski strelci, ki so
osvojih domala vse medalje ta-
ko v ekipni kot v posamični
konkurenci. Med člani, kjer je
nastopilo kar 43 ekip, so zma-
gah Kamničani z novim držav-
nim rekordom 1136 krogov. Iz
naše regije so si med člani le
Celjani priborili pravico nasto-
pa na državnem prvenstvu.
V Ljubljani so solidno opravili
svoj nastop in se uvrstili na 12.
mesto v sestavi: Ervin Seršen
361, Branko Malec 368 in Jože
Jeram 373 krogov. Med posa-
mezniki so vse tri medalje
osvojili slovenski strelci, zma-
gal pa je Hrastničan Rajmund
Cvetko s 381 krogi.
TONE JAGER
Badminton
Slovenski pokal
Končni vrstni red - mladim
ci: 1. A.Pohar (Olimpija) 200,
2. Kristjan Hajnšek 186... 8.
Sebastjan Hajnšek (oba Bra-
slovče) 157; mladinke: 1. Maja
Pohar (01) 196; pionirji: 1. Ro-
bi Hajnšek (BrasI) 150; pionir-
ke: 1. Jovan (01) 150).

25. APRIL 1991 - STRAN 19
ijsodna steklenica?
p nove ^pivska steklenica« znova usodna?
,nio pred dobrimi štiri-
. ; dnevi na derbiju dru-
kega prvenstva mod ro-
,ii Pivovarne Laško in
,a Bjelovar pohvalili
J500 športnih navijačev
^"i ortn' dvorani Golovec, žal
^ nne moremo ponoviti o so-
^Lem srečanju med Celjani
riioslavino iz Kutine.
^Srečanje je bilo zadnje v le-
iniem prvenstvu v Celju. Za-
^''l, prireditelji RK Pivovarna
fjiško pripravili lepo gesto in
%pje bil prost. Poleg tega so
'tjba na pihala iz Laškega in
Ki^e mažoretke dopolnile ro-
bi lahko sprožili tudi večji inci-
dent. Gostitelji so želeli skupaj
s kapetanom Igorjem Razgor-
jem pomiriti gledalce, toda po-
zivi niso zalegli. Vse to pa nas
spominja na dogodek pred do-
brimi sedmimi leti, ki ga želi-
mo znova obuditi in tem »ne-
športnim« gledalcem postaviti
vprašanje:
»Bo nova ,pivska stekleni-
ca'znova usodna za celjski ro-
komet?«
Verjetno še niste pozabih, da
smo pred sedmimi leti prišli
znova v prvo zvezno ligo. Polni
/ve mesto in skromnih sedem
točk.
Sedaj so Celjani na n^jboljši
poti, da se vrnejo nazaj med
najboljše. Toda le malo je po-
trebno, da bo delo zadnjih let
pri rokomentem klubu Celje,
pozneje pri sponzorju Pivovar-
ni Laško ter pri vseh, ki so
v teh letih stali ob strani celjski
ekipi, izničeno, če se bo ponov-
no pojavil prizor, ko bo stekle-
nica po zraku iskala »pristran-
skega« sodnika ali igralca go-
stujočega moštva. Tudi v špor-
tu želimo v Evropo, še prej pa
prvo zvezno ligo, za ta cilj pa
moramo imeti tudi primerno
občinstvo. O tem naj razmislijo
gledalci sami, če želijo gledati
v celjski športni dvorani Golo-
vec kakovosten rokomet. Od
njih je marsikaj odvisno. Več
kot se sami zavedajo!
JOŽE KUZMA
KOMENTIRAMO
^etni praznik - proslavo pr-
■fffa mesta. Tudi samo sreča-
jije bilo sprva zelo uspešno.
Celjani so z boljšo igro strh od-
Lr borbenih gostov, ki niti fi-
niti tehnično niso bili
los Celjanom. Do konca sreča-
ijjjje bilo nekaj več kot štiri
0ute, rezultat pa 26:19, ko so
^pni nerazumljivo pričeli
g^sti v obrambi grobo. To sta
jigzna sodnika Jovanovič in
(^gik iz Ljublljane, ki sta sodi-
odlično, primerno kaznova-
|j To ni bilo všeč peščici gle-
jilcev na sveverni tribuni in
jgje sledila reakcija: »Sudije
lopovi«. Prišlo je do prve krat-
ke prekinitve. Toda le nekaj
0]ut pozneje, dejansko nekaj
tekund pred koncem, so gle-
jsici metali na igrišče tudi ko-
ance. Sodnika sta srečanje za
jsem minut prekinila in iz-
taznila del tribun. Še dobro,
ia nista prekinila srečanja,
isjti sledila bi kazen,
lokrat seje za Celjane vse do-
to izteklo. V zadnjih minutah
li bilo niti redarjev niti orga-
t)v varnosti, toda med gledal-
i smo jih videli tudi nekaj, ki
elana in želja za večletno biva-
nje med najboljšimi. V prvem
kolu smo se pomerili v Celju,
v dvorani Golovec proti Parti-
zanu Bjelovar. Uvodno sreča-
nje, enako\Tedna tekma in ob
kocu neodločen rezultat. Toda
sodnika Horvat in Mošnička iz
Zagreba nista sodila najboljše,
navijala sta za goste. Peščica
»vročih« gledalcev, »strokov-
njakov« za rokomet, je hotela
to rešiti na podoben način, kot
smo ga videli preteklo soboto.
Metanju kovancev je sledila
tudi pivska steklenica, kije za-
dela igralca gostov Vidakovi-
ča, kije iskal pomoč v bolniš-
nici.
In kaj smo s tem dosegli?
Mirno lahko trdim, da je tista
steklenica odpisala celjski ro-
komet za naslednjih sedem let
iz prve zvezne lige. Igrišče je
bilo kaznovano, gostovanje
v Ško:Qi Loki je prineslo nov
incident in vsi zvezni sodniki
so sodih v preostalih tekmah
proti Celjanom. Proti moštvu,
pri katerem rešujejo gledalci
vsa vprašanja z metanjem ste-
klenic. Rezultat je znan. Zad-
POGLEDI
Epltet ali epitaf?
Po 34 letih, zadnji dvoboj re-
publiških atletskih reprezen-
tanc Slovenije in Hrvaške je
iill957. leta na Reki, bo v ok-
" Dneva slovenske atletike
> prihodom nove politič-
i,ornitur pred dvema letoma
i^enjah Skokov memorial)
fflova atletski dvoboj moških
k ženskih reprezentanc dveh
f^publik, ki imata tudi izven
l^rtnih okvirov veliko skup-
ka.
^ ■ "anje dveh selekcij bo tu-
■pevek k proslavi »Celj-
pumladi«, prireditelj dvo-
("oja AD Kladivar in njegov
Msednik dr. Rudi Čajevec
^ za pokrovitelja te atletske
f^reditve skušata pridobiti
'sesJovensici svetovni kon-
^es, ki bo imel svojo premiero
'"di v Celju.
P^. Rudi Cajevec, ki je tudi
^aravnik atletske reprezentan-
Jugoslavije, je v pogovoru
^J^-edstavniki AZS in AZH,
^JKO in političnega vodstva
"ocjne Celje, dobil potrebna
^Sotovila, da bo največji atlet-
2' dogodek v Celju v letošnji
^^oni popolnoma uspel. Bivši
}°^ov memorial ah Dan celj-
atletike, kljub nesodelova-
najboljših jugoslovanskih,
^'''opskih in svetovnih atletov,
v starih dobrih časih, ne bo
^liko izgubil na zanimivosti. \
šil^^a  selektorjev  republi- \
reprezentanc, Jureta No-'\
(Slovenija) in Željka Le- \
«ovca (Hr\'aška)je. da v Celju \
, .sfopjjo najboljši predstavni-
, obeh republik, po eden naj-
^^'Jši v disciplini. Vrata celj-
^^Sa mitinga pa s tem ne bo-
zaprta ostalim atletom iz
jg^°s/avj7e in s področja Alpe
ki bi zeleh nastopiti.
ij^zuitatj na dvoboju pa se bo-
Vji^ dogovoru z AZJ upošte-
p^l^^^tudi   za  jugoslovanski
fil^^rebitnim državnim in re-
s^'^^kim rekorderjem in ti-
ca?' po madžarskih lestvi-
tof, 'dosežejo več kot tisoč
^' se obet^o dragocene de-
Piše: Petar Milovac
narne nagrade, s tem bodo at-
lete motivirali za čimboljše do-
sežke.
V obdobju »vladavine« po-
kojnega Fedorja Gradišnika,
so celjski atleti dosegali izjem-
ne uspehe doma in v tujini, tu-
di na največjih tekmovanjih,
kot so Evropsko in svetovno
prvenstvo in Olimpijske igre.
S tem sije Celje kot mesto pri-
borilo epitet »doma jugoslo-
vanske atletike« oziroma naj-
bolj atletskega mesta v Jugo-
slaviji. In ko se bliža ponovno
srečanje dveh republiških se-
lekcij, se s prijetno nostalgijo
spominjamo največjih celjskih
asov kraljice športov, ki so
s svojimi uspehi pripomogli,
da se v svetu ime Celja, majh-
nega po številu prebivalcev,
velikega pa po športnih uspe-
hih, sliši daleč.
Atletski asi so bih najboljši
ambasadorji svojega mesta, re-
publike in države. Imena kot
so Stanko Lorger, Jože Brod-
nik, Mirko Kolnik, Roman Le-
šek, Emil Goršek, Simo Važič,
Franc Červan, Miro Kocuvan,
Zdravko Pečar, Rok Kopitar,
Alma Butija, Draga Stamejčič,
Olga Šinkovec-Luncer, Marja-
na Lubej in Nataša Urbančič-
Bezjak, ne smejo pasti v po-
zabo.
Atletska preteklost je bila
bogata, sedaj imamo precej
krirto realnost, v glavnem živi-
mo s spomini na preteklost,
prihodnost pa je negotova.
Bron za Ksenije
Ksenija Maček 18-letna strelka iz Re-
čice pri Laškem, je zabeležila še en ve-
lik uspeh, tokrat največjega v karieri.
Na svetovnem prvenstvu v streljanju
v Stevangerju na Norveškem je v tek-
movanju s standardno zračno pištolo
v ekipni konkurenci za reprezentanco
Jugoslavije osvojila bronasto medaljo.
Za lani najboljšo strelko v Sloveniji je
bil največji uspeh četro mesto na evrop-
skem prvenstvu v Manehesterju, kjer ji
je med mladinkami samo za krog ušla
bronasta medalja. V Stevangerju je pr-
vič nastopila za člansko reprezentanco
Jugoslavije, skupaj z olimpijsko zmago-
valko in svetovno prvakino Jasno Šeka-
rič in Mirelo Skoko. Na nedavnem dr-
žavnem prvenstvu se je Ksenija le na
dva kroga približala Jasni, s čimer si je
priborila mesto v ekipni državni repre-
zentanci.
Ksenija je v Stevangerju odstreljala
379 krogov (njen osebni rekord je 382
z letošnjega balkanskega prvenstva
v Atenah) in s tem rezultatom si je med
posameznicami priborila 10. mesto, kar
je za debitantko na svetovnih prven-
stvih lep uspeh, Jasna Šekarič je bila
s 383 krogi 5. Skoko s 381 pa 8. Ekipno je
zmagala Sovjetska zveza s 1149 točkami,
druga je bila ZRN 1145 in tretja Jugosla-
vija 1143. To je doslej prva ekipna meda-
lja Jugoslavije v disciplini s standardno
zračno pištolo v zgodovini svetovnih pr-
venstev.
Pred prvenstvom se v štabu jugoslo-
vanske reprezentance niso mogli po-
vsem odločiti ali naj Ksenija nastopi
v članski ali mladinski konkurenci. Če-
prav je nastop med članicami veliko
priznaje, pa bi za Ksenijo med mladin-
kami posamično izkupiček lahko bil še
bolj žlahten. Z rezultatom, ki ga je dose-
gla med članicami, bi namreč postala
svetovna prvakinja.
ROBERT GORJANC
Kot Farsifi otolci
z Bojanom Prašnlkarjem
o razdruževanlu v nogometu
Bojan Prašnikar, trener no-
gometašev celjskega Ingrada
Kladivarja, je hkrati tudi
član Strokovne komisije pri
Nogometni zvezi Slovenije in
trener slovenske nogometne
reprezentance.
Do kod ste prišli pri reševa-
nju vprašanja o razdružitvi
jugoslovanskih lig oziroma
ločitve NZS od NZJ?
Izvršni odbor NZS je 25.
marca sprejel sklep oziroma
predlog razdruževanja. Dan je
bil bazi in Strokovni komisiji,
da bi oblikovali svoji mnenji.
Osnovno vodilo pri razdruže-
vanju je, da pri jugoslovan-
skem konceptu nogometa ni
poglavitna stroka, temveč je
vse bolj prisotna korupcija, do-
govarjanje, kupovanje tekem,
vračanje točk... V tem siste-
mu so slovenski klubi prizade-
ti, ker so številčno šibki in si
med sabo ne morejo pomagati,
medtem ko številčnejši s pri-
dom izkoriščajo dane možno-
sti. Ljubljanska Olimpija se
v glavnem bori za obstanek
v 1. zvezni ligi, naši trije klubi
v medrepubliški ligi pa nimajo
možnosti za napredovanje v 2.
zvezno ligo. Z uvedbo medre-
publiških lig smo načrtovali
lažje in hitrejše napredovanje,
vendar smo se zmotili. V 45
letih se je le en slovenski klub
udeleževal tekmovanja za
evropske pokale. Olimpija je
ob koncu sedemdesetih izgu-
bila s portugalsko Benfico
v Lizboni 8:1. Slovenski nogo-
met praktično nima nobenega
stika z evropskimi tokovi in je
usmeijen zgolj na jug, tam pa
ni izhoda.
Kakšno je stanje pri sose-
dih, Hrvatih, ki se jim očitno
najbolj mudi?
NZH ima tudi posebno vlo-
go pri politiki Hrvaške. Z no-
gometom bi politiki radi afir-
mirali svojo državo, svojo sa-
mostojnost. Imajo kopico
močnih prvo in drugoligaških
moštev, s katerimi bi zmogli
oblikovati močno ligo. NZS so
ponudili skupno ligo, vendar
to za nas ne bi bilo sprejemlji-
vo, saj bi med dvanajstimi eki-
pami bila le ena naša. Sicer pa
se tako kot pri politiki tudi pri
nogometu ne ve nič gotovega
in zato ne vemo, kaj bodo sto-
rili.
Kako bo z registracijo NZS
v mednarodnih okvirih? Ka-
teri so zadržki za priznanje in
uveljavitev nove članice?
Mnenje FIFA je, da se nove
zveze lahko priznajo, vendar
morajo dobiti soglasje od svo-
jega nadrejenega. V našem pri-
meru bi potrebovali dovoljenje
NZJ in postopek bi znal biti
zelo hiter. Lep primer je repre-
zentanca Farskih otokov, ki
nastopa v skupini z jugoslo-
vansko selekcijo v kvalifikaci-
jah za EP v soglasju s svojo
matično zvezo, torej Nogomet-
no zvezo Danske. V prihodnji
sezoni se bodo v tekmovanja
za evropske pokale vključili
tudi njihovi klubi. Mnenja
o razdruževanju se še vedno
zbirajo, do 30. aprila pa naj bi
zbrali vsa. Kakršen bo interes
klubov, takšnega bo zastopala
NZS. Seveda je to en posto-
pek, drugi bi bil tisti, ki bi v že
oblikovani državi začel bitko
za priznanje v mednarodni
zvezi. Slovenski nogomet pa
v nobenem primeru nima kaj
izgubiti, kajti sodelovanje v si-
stemu tekmovanja, kjer se že
pred sezono ve, kdo bo prvi in
kdo si bo priboril pravico na-
stopanja v Pokalu UEFA, ni-
ma prihodnosti.
Kakšna bi bila kvaliteta na-
še, slovenske selekcije?
Po dobrem premisleku lah-
ko ugotovimo, da imamo celot-
no slovensko reprezentanco iz-
ven slovenskega prostora. Naj
omenim le Katanca, Novaka,
Zidana, Sim^eunoviča... Slo-
venska reprezentanca je že
odigrala nekaj tekem in kaže
napredek, čeprav prave ekipe
še nismo sestavili. Katanec tre-
nutno nastopa za jugoslovan-
sko reprezentanco in sloven-
ska zanj zaenkrat še ni zanimi-
va. Ko pa bo prišlo do razdru-
ževanja, se bo moral odločiti za
igranje v mej, ali pa ne bo igral
v nobeni. Čeprav pravijo, daje
reprezentanca vedno nadgrad-
nja klubov, to pri nas ne bo
veljalo. Zaradi mednarodnih
asov bi kolegi v ekipi hitreje
napredovali, s tem pa bi pora-
sla tudi moč naših klubov.
Ima Slovenija svojo nogo-
metno šolo in katere so njene
odlike?
Mnenje Strokovne komisije,
kateri predsedujem je, da ob-
staja slovenska šola nogometa.
Smo precej bUzu zahodnemu
pojmovanju nogometa. Tega
med drugim odlikujeta disci-
plina v igri in odgovornost. Na-
ša tipična predstavnika sta
Brane Oblak in Srečko Kata-
nec. Ker smo se razvijali v Ju-
goslaviji, smo prevzeli tudi
drugo značilnost, to pa je igri-
vost, uživanje v igri. Razmišlja-
nja so nas privedla do zaključ-
ka, da smo najbliže nizozem-
skemu načinu igranja, ki je
kombinacija dobre tehnične
podkovanosti, discipline v igri
in agresivnosti. Skušamo na-
vezati stike prav z nizozemsko
pa tudi z belgijsko zvezo, kajti
njihov model igre najbolje
ustreza naši mentaliteti.
DEAN ŠUSTER
RUDOLF, d. o. o.
Kvedrova 16, Žalec
Od začetka maja 1991 organiziramo več teča-
jev s področja:
knjigovodstva in informatike v Žalcu
- predavanje ob praktičnih primerih in z manjšim šte-
vilom slušateljev naenkrat
- možnost nakupa predstavljene računalniške opreme
in programa
- ugodne cene.
Informacije od 7.-20. ure na tel.: 714-225
Vodimo tudi poslovne knjige podjetjem in obrtni-
kom ter svetujemo s področja računovodstva.
20. STRAN-25. APRIL 1991
Ostala je samu nemoč
s poti po poplavljeni Savinjski dolini - Voda še vedno odnaša In prinaša
Skoraj pol leta je že mini-
lo od peklenskih dni za Sa-
vinjsko dolino. Dnevi groze
in trpljenja, ki jih je prine-
sla povodenj, so še vedno
prisotni v mislih ljudi ob
Savinji in njenih pritokih,
še več kot je spominov, pa
se v zadnjem času pojavlja
raznih govoric. Govorice
o nepravilni delitvi pomoči,
o premajhnih sredstvih,
o delih, ki so obstala, o do-
datnih sredstvih...
Odpravili smo se po sledo-
vih teh govoric, se pogovar-
jali z ljudmi ob Savinji. Prvi
vtisi z odhoda po poplavljeni
Savinjski dolini so včasih
bolj, včasih manj neprijetni.
Pomlad je razdejanje ob Sa-
vinji do konca razkrila. Ne-
urejene brežine, kupi kame-
nja in vejevja ob vodah, ka-
menje po njivah, razpoke
v zemlji, na preveč mestih je
po pol leta še vedno vidno
divjanje voda. Večino ljudi,
s katerimi smo se pogovarja-
li, smo ustavili na njivah ali
ob domovih, ko so opazovali
ali pa odpravljali posledice
lanske vodne ujme. Mnogi
so še vedno s solzami v očeh
kazali na razdejanje, večina
pa je zavihala rokave in se
spoprijela s kupi kamenja,
peska, vejami in urejanjem
polj. »Še sreča, da smo lahko
mnogo sami postorili^« so
pripovedovali ljudje. »Zal pa
ne moremo sami zgraditi na-
sipov, popravljati cest in ure-
jati strug.«
Pomoč že - toda
kdaj?
Najprej smo se ustavili
v Letušu pri hiši tik ob Savi-
nji. Še sedaj so vidni nanosi
Savinje, ki se hkrati vse bolj
približuje stanovanjski hiši.
»Voda mi je odnesla njivo,
sadovnjak, skupno so mi
ocenili škodo na 136 tisoč
din. Dobil sem adaptacijo za
škodo v višini 3 tisoč dinar-
jev, obljubili so mi še več,
vendar pa danes, po treh me-
secih, ni niti sledu o teh sred-
stvih. Najbolj nas je strah,
ker brežine niso urejene. Sli-
šal sem še mnogo obljub, da
bodo brežine kmalu postav-
ljene, tako od direktorja Ni-
voja, predstavnikov republi-
ke, žalskega župana, vendar
je vse ostalo pri obljubah.
Nasploh v žalski občini še
obljubljajo pomoč, menda
naj bi dobili povrnjene 10
odstotkov ocenjene škode,
vendar... Nasploh je bil Le-
tuš zelo poškodovan, vendar
so na nas vsi pozabili in mi-
shm, da smo v primerjavi
z Zgornjesavinjčani dobili
premalo povrnjene škode.
Rojen sem namreč na Ljub-
nem in poznam zgodbe o de-
litvi pomoči, tako da se moj
vtis o pozabljenem Letušu le
še poglablja.«
V Malih Braslovčah, v na-
selju vikendašev, je bilo sko-
raj tako, kot da poplave ne bi
nikoli bilo. Sadna drevesa so
razpirala prve cvetove, njive
so lepo urejene in posajene.
»Prej ni bilo tako. Tistega pr-
vega novembra in še nekaj
dni potem smo skoraj jokali,
ko smo opazovah razdeja-
nje,« je pripovedoval naš so-
govornik. »Pri nas smo imeli
skoraj dva metra vode v hiši,
skoraj vsi v tem predelu smo
bili poplavljeni. Dobih smo
ozimnico in nekaj pomoči,
vendar so si ljudje večinoma
sami vse uredili. Na krajevni
skupnosti menda še obljub-
ljajo pomoč, toda kdaj bo
prišla? Ljudje bi jo potrebo-
vali sedaj.«
V pogovorih z ljudmi je
prevečkrat slišati »menda,
menda bo pomoč, menda bo-
do uredih« ... Skoraj nihče
ne ve nič določenega, vsi pa
upajo in čakajo. Obljub je bi-
lo namreč povsod izrečenih
vehko, zelo malo teh obljub
pa je uresničenih. Ljudje pri-
povedujejo o teh obljubah
tako, kot da nikomur nič več
ne verjamejo.
Sogovornika v Latkovi va-
si smo zmotili med delom.
S .traktorjem je urejal njivo.
»Na njivah smo imeli pre-
cejšnjo škodo, saj sta si Eol-
ska in Savinja preko naših
njiv urezali novo strugo. Od-
neslo nam je zemljo v dolžini
50 metrov, širine 20 metrov
vse do rečnega dna, za to pa
smo dobih točno tisoč dinar-
jev odškodnine. Travnika
praktično ni več, vendar pa
je vse ostalo pri starem. Nih-
če namreč ničesar ne rešuje.
Obljube že, obljube, kon-
kretnega pa se nič ne dogaja.
Vem, da je prihajalo do ne-
pravilnosti pri delitvi pomo-
či. Teh ni treba iskati le
v Zgornji Savinjski dolini,
tudi pri nas so več dobili ti-
sti, ki so takoj zahtevali od-
škodnino. Nekateri, ki bi si
to odškodnino res zaslužili,
so ostali praznih rok. Tudi
v tem koncu, Latkovi vasi,
smo na primer zbirali pomoč
za Zgornjesavinjčane, če-
prav smo bili sami hudo pri-
zadeti. Vem pa, da so našo
pomoč prejeli tisti, ki so si jo
resnično zaslužili. Nasploh
pa je prišlo do tega, da se je
pomoč nepravilno delila, to
pa je tisto, kar nas najbolj
boh.«
Pozabljena Spodnja
Savinjska
Očitkov, ki iz Spodnje Sa-
vinjske letijo na zgornji del
doline ob Savinji, je veliko.
»Prišlo je do tega, kar smo
sicer že večkrat ugotavljali,
kot da reka Savinja čez
osrednjo Savinjsko dolino,
torej čez občino Žalec, sploh
ne teče, ker pomoči nismo
bili deležni,« je ugotavljalo
veliko Spodnjesavinjčanov.
O tem, čigava krivda je to,
niso govorili, veliko pa je bi-"
lo ugotovitev, da so bili pre-
malo glasni in so v raznih
medijih prikazovali premalo
škode.
Vendar tudi vsi Zgornjesa-
vinjčani niso bili deležni po-
moči, kot bi jo zaslužili.
Takšnih primerov je ogrom-
no, največ v Mozirju in okoli-
ci, z (po njihovem mnenju)
oškodovanimi ljudmi pa
smo se pogovarjali tudi v Lu-
čah in na Ljubnem.
V hribih nad Mozirjem
smo srečali kmeta, ki ima
skoraj vso zemljo in dom na-
rušeno, kot povračilo škode
pa je prejel 10 tisoč dinarjev.
»S tem si lahko zgradim mo-
goče en steber, nujno pa bi
potreboval nasipe, da bi za-
varoval skoraj vse svoje
imetje. Teh nasipov sam
s svojimi rokami ne morem
zgraditi, in bojim se, da bom
z vsem premoženjem enkrat
priletel na cesto.«
Mnogo je tudi takšnih pri-
merov, ko so se Zgornjesa-
vinjčani v začetku odrekli
pomoči v korist Lučanov in
Ljubnecev, češ da oni bolj
potrebujejo to pomoč. Po-
tem pa seje zgodilo, da so na
druge prizadete vsi pozabili.
Mnogo pa je tudi primerov,
in v pogovorih z nekaterimi
ljudmi se je to potrdilo, da
ljudje sami niso zaprosili za
nikakršno pomoč. »Živim
s pokojnino, zelo malo je
imam, in si ne morem kupiti
cementa, da bi popravila ko-
rito, po katerem teče voda,«
nam je pripovedovala gospo-
dinja v eni izmed hiš tik ob
potoku. »Pomoči, razen od
zavarovalnice nisem dobila,
vendar zaenkrat še nisem
vložila prošnje. Enkrat so mi
pripovedovali drugi, da se je
treba prijaviti za gradbeni
material, vendar tega nisem
storila. Pač nisem človek, da
bi izkoriščala. Vem pa, da so
lahko Lučani in Ljubenci
kar zadovoljni s prejeto po-
močjo. Nasploh je v dolini
tako, da so nekateri ogrom-
no dobili, drugi manj, tretji
pa nič.«
Govoric o prejeti pomoči
je vsak dan več, v Zgornji
Savinjski dolini pa je prišlo
že kar do odkritih prepirov,
očitanj in včasih celo sovraž-
nih pogledov. Med ljudmi je
dokaj razširjeno mnenje, da
so tisti, ki so znali bolj vpiti
in lagati, dobih več in boljše
»prišli skozi«. Revež je pač
revež ostal in bo ostal še na-
prej. Pri tem nihče ničesar
ne očita tistim, ki so ostah
brez hiš in brez vsega imetja.
Začasnost postaja
stalnost
Primer takšnih je štiričlan-
ska družina Robnikovih iz
Krnice pri Lučah, ki so si
v usodnih dneh reših samo
gola življenja. Novo hišo gra-
dijo s pomočjo dobrih ljudi
iz Avstrije. Robnikova go-
spodinja pa o pomoči in živ-
ljenju razmišlja takole: »Sta-
nujemo pri starših, stiskamo
se v eni sobi. Čimprej bi žele-
li imeti svoj dom, ki bi bil
ponovno res naš. Veseli
vsake pomoči, vendar [
v spominih nenehno v
mo v stari dom. Ta je bi
naš, zgrajen z našimi rol
in z našim delom. Za vi
bo ostal del nas, tega niti
dom ne bo mogel nadi
stiti.«
O prejeti pomoči pa v
čah in na Ljubnem odgc
ni menijo, da je gotovo
hajalo do nepravilnosti.'
se tiče krajevne skupn
smo prepričani, da smo
moč dodelih tistim, ki i
najbolj potrebovan,« je
povedoval Toni Bre!
»Vendar pa je pomoč pi
jala z različnih krajev, P
Rdečega križa, Karitasa
čine in še mnogih drugih
di posameznikov. Med'
ni bilo neke prave koort
cije in dogajale so se nf
vilnosti, včasih tudi kri
Žal v krajevni skupnosi
ga nismo mogli prepreči
Delejev jez v Mozirju, ki ostaja približno enak že pol leta. Hkrati je krivec, da v Sai
skem gaju ni vode, cvetja brez vode pa si skoraj ne moremo zamisliti. Celjski J
obljublja, da bo jez popravil.
Posnetek ni nastal 1. novembra, temveč v teh dneh. Del Strug je še vedno zasilno urejen,
ljudje se pritožujejo, stroji pa ob sobotah stojijo.
Takšnih, lahko bi rekli svetlih trenutkov, je v Zgornji Savinjski dolini veliko. Ljudje so
prihajali od vsepovsod, da bi pomagali pri urejeaju in obnovi uničene doline.
Uničena cesta med Ljubnim in Lučami. Mnogi
v infrastrukturo, kot preveč sredstev nameniti p^*n
Toni Breznik
25. APRIL 1991 - STRAN 21
)5^oVrto pa
i. vprašanje
"fajveč sana-
■ zavije bilo
i^f sedaj pa
11 ostaja kar
"ni problem
'f'^'^.- kamor-
ijo Iju-
se zač-
rfi denar
oiveč očitkov
g na njihovo
%iov so pri-
em Nivoju
S. da bi se
redile-« pravi
fgado Plan-
iramo razu-
^ pravnih ča-
denar in vsa
sekretariatu
ostora in var-
iljam.VNi-
Jo pišemo pro-
j predloge m
0 Jazbinšek
Ka glede na
^, Prav tako
«ne sklenjene
Jo na poplav-
il)], naših de-
noremo pustiti
baj sredstev
jja redno vzdr-
Lv, za obno-
va nič. Lahko
L bomo takoj,
Nivoju videh
godbe, začeli
deli povsod,
rebno.« Plan-
10 minilo vsaj
jbodo doline
jenih pritokih
itso bile pred
jčitke, da vo-
delajo, zavra-
ner delajo na-
n Žalcu, ob
izirju urejajo
Imgo reke Sa-
ie bodo del
urejanja letu-
iblem pa tudi
ostaja denar,
ibra smo pre-
10 milijonov
jih že februar-
Sami vseh po-
sno investira-
teu.
»Ijene Savinj-
1 končali razo-
i.ki bi ga lah-
fm, da bi bili
11 nikjer, kri-
! moremo od-
^'3 bo gotovo
Jlmi še dolga
^ sploh kdaj
*hko rečemo,
"svode odna-
*le. Ne samo
'^ie, plazove,
več neza-
''žnosti do so-
|[3dnih presd-
Jjele nemoč.
KOLENC,
''INSPIELER
vlagati
Simona Križnik, tretja z desne, v eni od službenih unitorm.
Celjanka pol leta na morju
Simona Križnili le z iulisuzno ladjo odkrivala svet in se izpopolnjevala v gostinstvu ter znanju jezikov
Kakšno leto več kot dvajset pomladi
šteje Simona Križnik, Celjanka, ki jo
verjetno marsikdo pozna kot vodjo
strežbe v hotelu Turška mačka v Celju.
Pred meseci, natančneje oktobra, se je
vrnila s petmesečnega potovanja z luk-
suzno potniško ladjo Enrico Costa, last
ameriške družbe, na kateri je kot edina
Jugoslovanka spoznavala ne le tuje de-
žele, temveč je v vlogi wine waiter (nata-
karice za strežbo vin) spoznavala nove
zakonitosti gostinstva, se med tujci iz-
popolnjevala v angleščini ter se naučila
še italijanščine. Lani spomladi se je na
ladjo vkrcala v Genovi in potovalno
učenje se je pričelo...
Kako si izvedela za to ladjo in kakšni
so bili pogoji, da si se lahko na njej
začasno zaposlila?
»Za ladjo sem izvedela preko kolegice
iz Avstrije, s katero sva se skupaj prijaviU.
Imeti moraš gostinsko izobrazbo ali vsaj
štiri leta delovnih izkušenj v gostinstvu,
govoriti moraš angleško in pasivno še
kakšen jezik. Že ko se vkrcaš, te osebje
sprejme kot uslužbenca, nobenih nepo-
trebnih spraševanj ni, le v zvezi z jezikom,
ki ga obvladaš, da lahko določijo, kako
govorečim gostom boš stregel.«
Po fotografijah, ki si mi jih pokazala,
sodeč, je ladja Enrico Costa takšna, da
lahko povprečen Slovenc le sanja o po-
tovanju z njo. Bi jo hotela opisati?
»Ladja je križarila, nekateri gostje, bili
so samo bogataši, so se odločili za teden-
sko, drugi za mesečno križarjenje. Na la-
dji je bilo od sedemsto do osemsto gostov
ter okoli petsto ljudi, ki smo bili ladijski
uslužbenci. Na ladij so butiki, kozmeti-
čarka, frizer, pedikerji, maserji, varstvo za
otroke, zanimivo je bilo tudi v kuhinji. En
kuharje bil zadolžen le za pripravo omak,
drugi za solate, tretji za pripravljanje svi-
nine, četrti za pripravljanje teletine in ta-
ko dalje. Na ladji smo imeli pekarno, torej
vsak dan svež kruh. Imeli smo restavraci-
jo, klasično, pa fast food za tiste, ki so se
želeli ves dan sončiti na palubi in se kopa-
ti v bazenu ter samo na hitro kaj prigrizni-
ti. Za otroke je bil organiziran tečaj plava-
nja. Na ladji je kinodvorana, video, disko-
teka, bar s programom, torej s plesalkami,
čarovniki in podobnim. Če bi bila sama
na ladji kot potnica, ne vem, za kaj bi se
odločila, toliko je bilo vsega. Po zajtrku
smo se ponavadi zasidrali, potniki so se
lahko izkrcali in si ogledah mesto ah se
kopah, zvečer smo odpluli, zabava je bila
na ladji, zjutraj pa zopet ogled novega
kraja, dežele.«
Za delo na tej ladji si se odločila pred-
vsem zato, da bi se naučila česa novega
v gostinstvu in tudi zaradi izpopolnje-
vanja v znanju tujih jezikov. Lahko re-
češ, da si se po petih mesecih dela na
ladji vsega tega tudi naučila?
»Prav gotovo. Ko sem prišla na ladjo,
sem imela teden dni uvajanja. Pri tem ni
bilo pomembno, da sem bila v Celju že
šefica strežbe. Ko sem namreč videla si-
stem strežbe na ladji, sem kar utihnila.
Res sem se imela česa naučiti. Ko je šefica
ocenila, da sem sposobna za strežbo, sem
najprej dobila pet miz v restavraciji. Ko
oceni, da si jih sposoben prevzeti še več,
jih dobiš še pet in tako dalje, največ do
dvcgset. Sama sem jih imela toliko zadnji
mesec, vendar je bilo zelo naporno. Če
narediš eno samo napako, če na primer
gosta pri odpiranju steklenice poliješ
s šampanjcem, izgubiš polovico svojih
miz. Tudi kapitanove mize ne moreš stre-
či prej, dokler ne strežeš po petnajst miz.
Jaz sem mu stregla, saj pri delu nisem
imela večjih težav, čeprav se mi je po
prvem mesecu pripetilo, da sem »stušira-
la« gosta s šampanjcem. Vendar, bistveno
je, kako se mu opravičiš, da se ne pritoži
šefu. Če se, potem izgubiš mize. Če gost ni
zadovoljen, če te hoče zamenjati, če samo
ene mize ne postrežeš dobro, lahko iz svo-
jega r^ona odideš na drugega. Všeč mi je
bilo, daje bilo na ladji strogo ločeno: ti si
natakar, on je gost. Domačnost, kakršno
poznamo včasih pri nas, ni dovoljena.
Tam moraš biti ves čas na distanci, kar
zadeva pogovor z gosti, pa še posebej.
Sicer pa si že gost sam pridržuje pravico
do te distance.«
Na ladji si stregla samo vina. Zakaj in
ali si se za to smela odločiti sama?
»Imela sem srečo, ker sem smela izbira-
ti. Na isti dan smo se v Genovi vkrcala tri
dekleta. Potrebovali so dve vine waiter in
eno za cocktail waiter. Zdelo se mi je, da
bi bilo najbolje delati v baru, da bi videla
tudi show programe, vendar sem potem,
ko sem spoznala svoje delo, ugotovila, da
sem imela srečo. To delo je bilo namreč
izjemno natančno, vehko praktičnih izku-
šenj sem pridobila.«
Lahko opišeš, kakšen je bil tvoj delov-
ni dan in kakšna je pravilna strežba
vin?
»Moj delovnik je bil vsak dan v času
kosil med 12. in 15. uro ter zvečer med 18.
in 21. uro, sicer sem bila prosta. Vina, ki
sem jih stregla, so bila zelo kvalitetna in
draga. Gost pa zahteva, da je vino pravil-
no postreženo. Ce postrežeš na primer
staro vino v nizkem kozarcu ah v kozarcu
z majhno glavo, bo gost užaljen. Stara
vina imajo namreč poseben vonj, cvetico.
eravimo temu gostinci. Gost, ki naroči to
vino, ga žeh tudi vonjati. Zato ga je treba
počasi pretočiti v steklene vrčke, da used-
hna ostane v buteljki. Ko nato to vino iz
vrčka natakaš v kozarec, moraš natakati
zelo počasi in čisto ob robu kozarca.«
Mimogrede, ali imaš občutek, da na
primer gostje v Turški mački vedo. kako
morajo biti pravilno postrežena kako-
vostna vina?
»Naredila bom primerjavo. Na ladji ni-
smo smeli postreči vina, ne da bi prej
gostu prezentirali zamašek. Ko odpreš
buteljko, daš ovitek v žep, nikoli na mizo,
ničesar namreč ne smeš polagati na go-
stovo mizo, niti pladnja. Ko iz buteljke
izvlečeš zamašek, ga moraš povonjati, ga
prijeti in otipati, če je dovolj trd. Pri nas
tega običajno ne počnem, ker gostje tega
niso v^eni in bi jih spravila v zadrego.
Zamašek nato postaviš pred gosta^ da ga
lahko povonja in otipa tudi on. Že prej
moram po zamašku ugotoviti, ali ni more-
biti vino iz buteljke pokvarjeno. Nato na-
točim nekaj kapljic vina v kozarec, gost
ga mora pogledati, v kozarcu malo zavrte-
ti, še enkrat pogledati, povonjati in poiz-
kusiti. Ne pa tako, kot se mi dog^a v Tur-
ški mački, ko nekateri pravijo: »Saj mi to
vino poznamo, ni nam ga treba poizkusi-
ti.« Pri tem ne vedo, da pri pokušnji ne
gre za to, da bi ugotovili, ali vino poznamo
ali ne, temveč, da si zagotovimo, da bomo
pili kvalitetno vino. Na ladji bi gosta pri-
zadela, če mu ga ne bi dala v pokušino. Za
ladijske goste je bila takšna ceremonija
povsem običajna, skoraj neopazna, kot je
pri nas skoraj neopazno, ko natakar pri-
nese na mizo kruh.«
So bili ladijski gostje zelo zahtevni,
glede na to, da imamo predstave o eks-
centričnih bogataših, ki znajo biti hudo
muhasti?
»Ne, to ne. Tam se natanko ve, kaj je
kdo in je to normalno. Na primer frizer
nikoli ne sme stranki zastavljati vprašanj.
Če gost želi, prične pogovor sam, nikoli
pa ne smeš ti drezati vanj. Pri strežbi vin
mu moraš neprestano dolivati. Gost je
užaljen, če mora to delati sam. Imela sem
košarico za buteljke, s katero sem se spre-
hodila od mize do mize, da sem zbrala
naročila. Gostje niso bih nikoh neučaka-
ni, da bi vpih: »Hej, hej, pridite sem!«
V miru pridejo na kosilo in če jim zažehš
dober dan ter sprejmeš naročilo, jim vli-
ješ občutek, da si jih sprejel, da veš, da so
tam, da boš naročeno prinesel. S tem so
zadovoljni in mirno čak^o.«
Povedala si, da so morali gostje po-
tem, ko so vplačali križarjenje, plačati
le še popito pijačo, hranili pa so se lahko
bodisi v restavraciji v fast foodu. Ob
večerih so bili v barih na voljo tudi raz-
ni samopostrežni bifeji. Tako si je gost
lahko postregel slaščice, drugi večer si-
re in podobno. Je vsega tega hitro
zmanjkalo?
»Tudi tokrat bom primerjala: če v Tur-
ški mački pripraviš samopostrežni bife in
povabiš goste, najsi postrežejo, takoj iz-
bruhne na dan nizka raven ljudske kultu-
re. Vsak si bo namreč krožnik obložil do
vrha, zadnji pa bodo ostali praznih rok.
Na ladji tega ni bilo. V bifeju slaščic je
bilo na voljo okoh sto petdeset raznovrst-
nih slaščic. Gostje so vzeli največ po tri.
Tam si ljudje ne dovolijo vzeti več. Če bo
žena vzela več, jo bo mož gledal postrani.
Tisti, ki nekaj da nase, bo pri hrani zme-
ren. Nikoh ne boš nikogar videl, tako kot
je v navadi pri nas, da bi vzel pribor,
pepelnik in podobno. Če boš mizo uredil
lepo, svečano, seje bo gost razveselil in se
poleg nje fotografiral, vendar ne bo niče-
sar vzel. Ne pa tako, kot je sedaj v Turški
mački, ko imamo dneve tajske kuhinje:
na mizah so okrasni aranžmaji z dežnikci
in vsak dan jih je treba popravljati, ker jih
gostje poškodujejo. To me zares jezi. Na
ladji sem se na začetku kar zgrozila, ko so
mi rekli, da bom v primeru, če bo kakšen
kozarec izginil, zanj finančno odgovorna
jaz. Pomislila sem namreč na izkušnje iz
celjske prakse. Toda v petih mesecih ni
zmanjkal niti eden.«
Kakšno pa je bilo plačilo za tvoje de-
lo? Lahko poveš, koliko si v teh petih
mesecih zaslužila?
»Ne, tega ne morem povedati, ker ne
vem. Fiksna je bila namreč osnova, ki je,
preračunano v dinarje, znašala okoli de-
set tisoč dinarjev. Poleg tega si prejel še
deset odstotkov od prodane pijače, tvoja
pa je bila vsa napitnina. V teh mesecih na
ladji smo si ogledali Južno Ameriko, Tu-
nizijo, Grčijo, Francijo in še nekatere de-
žele. Jaz sem si precej privoščila. Nekate-
ri so močno varčevali, sama pa sem vedno
odšla na kopno in si čim več stvari ogle-
dala. V Tuniziji smo vzeli taksi in se vozili
po puščavi. In če mi je bilo k^ všeč, sem
to pač kupila. To je pirijeten občutek, ko
zaslužiš tohko, da, pri takšnih stvareh ni
treba reizmišljati, ah si jih smeš kupiti ali
ne. Po drugi strani je težko, ko se vrneš
domov in tega ni več. Ko si zažehš opre-
miti stanovanje, kupiti boljši avto, pa ne
gre.«
Kolikšne so bile napitnine?
»Naj povem, da sem imela na ladji za-
stonj prenočišče in hrano, napitnina pa je
različna. Ena miza ti na primer pusti pet-
deset dolarjev, druga manj, trideset je bil
nekako minimum. Nekega dne je imela
ena izmed gostij 45. rojstni dan. Postregla
sem šampanjec in dobila osemdeset do-
larjev v žep. Ne vem, koliko napitnine
sem zaslužila, ker nisem vodila evidence
in ker sem precej sproti porabila.«
Bi hotela povedati, kakšen je bil ladij-
ski red v zvezi z osebjem?
»Med gosti na ladji nisem smela niti
v prostem času hoditi, ne da bi bila oble-
čena v uniformo. Imela sem jih osem, in
sicer štiri različne modele. Kot uslužbe-
nec nisi nikoli smel posebej izstopati.
Osebje je imelo svojo kinodvorano, svojo
televizijo. Če hočeš na bankete, se moraš
obleči v uniformo in strežnemu osebju
pomagati pri delu. Ne smeš sesti in se
zabavati. Tudi moški in ženske smo bili
ločeni. Moški so spah nadstropje nižje. To
je prav, glede na to, da nas je bilo žensk
mnogo manj kot moških. V prostem času
se ne smeš sestajati, pogovarjati ali piti
z gosti. Pa saj si gostje niti sami ne želijo.«
Kaj pa, če bi se kdo v koga zaljubil?
»V pogodbi, ki jo podpišeš, ko prideš na
ladjo, piše, da tovrstnih stikov ne smeš
imeti. In ko sta se Zciljubila neki kuhar in
natakarica, je moral on z ladje še isti te-
den, ona pa takoj naslednji.«
Te ni nikoli mikalo zabavati se
z gosti?
»Ti povem iskreno? Margit, Avstrijko
s katero sva bili skupaj v sobi, sva se imeh
n^bolj fino, če sva bili sami. Vzeli sva več
vrst sira, kakšno fino vino, imeli smo
majhne stekleničke, navih radio na fuU
ter pikali sir, klepetali in uživali. Priznam,
da je prišlo tudi do kriz. Takrat te reši le
telefon in pisma, sicer ne zdržiš. Zato: ko
sem se naučila, kar se je naučiti dalo, sem
se odločila, da se izkrcam, čeprav sem
imela pogodbo za leto dni. Pri tem ni
težav. Šefu sporočiš svojo željo teden dni
prej in poveš, kje bi se rad izkrcal, tam že
čaka nova delovna moč, ki te nasledi. Jaz
sem se izkrcala v Neaplju in nato z vla-
kom odpotovala v Celje. Danes bi šla na
ladjo le še pod pogojem, da bi šel z mano
moj fant. To bi bilo fino, kot kako potova-
nje okoli sveta!«
Kako si se počutila, ko si ponovno
prevzela mesto vodje strežbe v Turški
mački?
»Zahvaliti se moram Mariji Cigoj, di-
rektorici hotela, in Eriki Grabar, direkto-
rici Gostinsko-turističnega podjetja Na-
Na Celje, ker sta me podpirah, ker mi
nista branili iti na ladjo. Že prej, takoj ko
sem končala srednjo gostinsko šolo in
opravila pripravništvo, sem postala vodja
strežbe. Ko sem šla na ladjo, sem delovno
razmerje prekinila, ko sem se vrnila, pa
sta mi ponudili zopet staro delovno me-
sto. Zato lahko rečem, da sem po zaslugi
obeh preživela in doživela to, kar sem, in
tako, kakor sem, torej brez večjih težav,
ker sem imela že precej praktičnih izku-
šenj. Še kot dijakinja sem namreč že ime-
la možnost počitniškega dela.«
NATAŠA GERKEŠ
Ladja Enrico Costa je gostila predvsem premožneže, ki so s plavajočim me —
stečem v malem potovali v eksotične dežele.
Simona in bife slaščic. Kakšnih sto
petdeset različnih vrst jih je bilo.
Tudi košara na sliki je iz sladkorja.
22. STRAN-25. APRIL 1991
PISMA BRai
ODMEVI
Hmezad Export-
Import - Avgiiev
hlev?
Omenjeni članek g. Švigelj
Mitja, objavljen v zadnji šte-
vilki Novega tednika in No-
ve dobe je povzročil našemu
podjetju in hmeljarstvu ne-
precenljivo poslovno škodo
in omajal ugled.
Želim seznaniti javnost,
katero poziva g. Švigelj na
pomoč z »gladovno stavko«,
s pravimi dejstvi.
G. Švigelj je z gladovno
stavko čustveno vplival na
zaposlene v podjetju in jav-
nost, ter tako premeteno pri-
kril svoje slabosti in neizpol-
njevanje delovnih obvezno-
sti. To pa je bil glavni razlog
za suspenz in predlog disci-
plinskega postopka, ki je
v teku. Predlog suspenza, ki
ga je dne 15. 4. 1991 potrdil
DS, ter ga na njegov pritisk
s pomočjo gladovne stavke
tri dni kasneje protipravno
preklical, sem podal pred-
vsem zaradi zaščite intere-
sov podjetja.
Rezultati, ki smo jih dose-
gali, so ves čas zagotavljali
uspešen nadaljnji razvoj po-
djetja in zadovoljive osebne
dohodke zaposlenih.
In kaj smo dosegli?
1. Povečali smo realizacijo
od leta 1988 za 23%, leta 89 za
12% in 1. 90 za 13%
2. Zgradili novo etažo
skladišča površine 1300 m^
z lastnimi sredstvi.
3. Ustanovili smo mešano
podjetje v tujini, kjer dva iz-
kušena zunanjetrgovinska
delavca zagotavljata zelo
uspešno poslovanje po-
djetja.
4. Vključitev novih podje-
tij (Ferralit, Juteks, Celjske
mesnine) v naše podjetje
v tujini, potrjuje naš koncpet
vključitve v Evropo.
5. Vspostavitev poslovnih
vezi s Poljsko, ČSSR, Mad-
žarsko in SZ širi možnosti
uspešnega poslovanja naše
zunanje trgovine.
6. Uspešna prodaja 15 pol-
nilnih strojev za mleko jugo-
slovanskim mlekarnam za-
gotavlja razširitev sodelova-
nja z mednarodno korporaci-
jo ELOPAK iz Norveške. Za-
stopstvo korporacije ELO-
PAK odpira mo!:nosti iz-
gradnje tovarne za proizvod-
njo embalaže za mleko v Slo-
veniji.
7. Prevzeli smo zastopstvo
svetovno znane firme ETER-
NIT. Z isto firmo bi naj tudi
vzpostavili proizvodno ko-
operacijo z ustreznim po-
djetjem v Savinjski dolini.
8. S pravočasnimi pravno
formalnimi dejanji smo za-
varovali premoženje podjet-
ja HMEZAD EXPORT-IM-
PORT že koncem leta 1989,
ter smo ponovno zemljiško-
knjižni lastniki zgradbe me-
šalnice, počitniškega doma
v Crikvenici itd.
9. V izogib odpuščanja
tehnoloških viškov delavcev
smo pripravili program raz-
širitve dejavnosti z registra-
cijo dejavnosti maloprodaje
in špediterskih storitev.
10. Uvedli smo računalni-
ško vodenje zunanjetrgovin-
skih poslov in hmeljske trgo-
vine ter delno inžiniringa,
kar pa prav zaradi neaktiv-
nosti, paranoičnosti in po-
novnega pijančevanja g.
Šviglja ni zaživelo kot bi mo-
ralo.
11. Družabništvo našega
podjetja v izvozni proizvod-
nji podjetja DURI Šempeter
je bilo planirano s pomočjo
raz\'ojnega dinarja bivše vla-
de. Od dogovorjenih in avan-
siranih 700.000 DEM, smo
v nadaljevanju pridobili le
200.000 DEM. Nastalo situ-
acijo smo reševali v okviru
naših možnosti in s sodelo-
vanjem SO Žalec in Interne
banke HMEZAD Žalec. Kot
vodja EFS je g. Švigelj sogla-
šal s poslovnim konceptom
pristopa v družabništvo po-
djetja DURI, takoj za tem pa
je začel delovati destruktiv-
no, ter s svojo pasivnostjo
povzročal vedno nove pro-
bleme.
Dejstvo je, da je prvo leto
poslovanja izvozno orientira-
nega podjetja DURI zaklju-
čeno z izgubo. Dejstvo je tu-
di, da je bil devizni tečaj za-
mrznjen, da je bila inflacija
125%, daje bilo podjetje brez
trajnih obratnih sredstev tu-
di po zaslugi neaktivnosti
vodje EFS g. Švigeljna. Gle-
de na to, daje podjetje DURI
izključno izvozno usmerjeno
in da zagotavlja delo 60 de-
lavcem smatram, da so vsi
napori za ohranitev proiz-
vodnje upravičeni.
12. Uredili smo okolico
podjetja in hmeljarski mu-
zej, kjer je g. Hausenbichler,
začetnik hmeljarstva v Sa-
vinjski dolini dobil svoje
častno mesto.
Glavna dejavnost podjetja
HMEZAD EXPORT-IM-
PORT je predelava in proda-
ja hmelja. Želim POVDARI-
TI, da organiziranost, proiz-
vodnja in prodaja hmelja ni-
so v krizi. Nasprotno, prepri-
čan sem, da so v vzponu in
da jih posamezniki kot so g.
Švigelj in še nekateri drugi
ne morejo ogroziti oz. razbiti.
Zakaj?
- Predprodaja letnika
1991 je na ravni 3000 ton.
- Med HMEZAD EX-
PORT-IMPORTOM in proiz-
vajalci so podpisane petletne
pogodbe
- Vsi organi Poslovne
skupnosti za hmeljarstvo
.uspešno delujejo
- Pogodbene cene so na
višji ravni kot kdajkoli do-
slej
- Preživeli smo leta, ko
smo zaradi dolarske prodaje
in padca tečaja dolarja izgu-
bili letno do 1,5 mio DEM
- Prehajamo na predpo-
godbe tudi na domačem trgu
- S povezanostjo s svetov-
nimi proizvajalci in trgovci
hmelja prenašamo del dode-
lave hmelja v Žalec
- Imamo kooperacijsko
pogodbo, ki nam omogoča
širšo povezanost s tujino
- Proizvajalci s pomočjo
Inštituta za hmeljarstvo pre-
hajajo na nove sorte hmelja,
večjega hektarskega donosa
in enake kvalitete.
- Imamo dogovor o pro-
daji in industrijskem testira-
nju novih sort v tujini
- Imamo operativni odbor
pri Izvršilnem odboru za
hmeljarstvo, ki je s svojimi
dnevnimi odločitvami urav-
naval dinamiko prilivov in
zagotavljal maksimalne di-
narske efekte.
- Imamo zaupanje kup-
cev, ki so v letu 1990 nakazali
5,000.000 DEM avansa brez
garancij naših bank (oceno
tega zaupanja in efekte avan-
sa naj ocenijo bančniki).
- V teku so novi razgovori
za pridobitev novih avansov
za letnik 1991.
- S prehodom na dva pro-
grama zaščitnega škroplje-
nja hmelja bomo prihranili
cca 1,000.000 DEM.
Prepričan sem, da takšne
dolgoletne povezanosti trgo-
vine in proizvodnje hmelja
ne morejo ogroziti tisti, ki:
- so začasno preprečili
ustanovitev delniške družbe,
ki je že bila koncipirana med
privatnim in družbenim sek-
torjem ter vodstvom HME-
ZADA EXPORT-IMPORTA
(g. Švigelj in njegovi somi-
šljeniki)
- širijo informacije, da se
krade denar proizvajalcem
hmelja, ne da bi vedeli ali
poskušali zvedeti v podjetju,
da je poslovna aktivnost od-
govornih delavcev za proda-
jo hmelja usklajena z interesi
in z vednostjo proizvajalcev
- želijo razbiti organizira-
no hmeljsko trgovino in
v kalnem ribariti za svoj ra-
čuan in v škodo večine proiz-
Vcualcev
- pod doseženo tržno ceno
na račun skupnosti prodaja-
jo manjše količine hmelja di-
rektno domačim pivovar-
nam in s tem dolgoročno ne-
gativno delujejo na raven
cen in rentabilnost proiz-
vodnje
- želijo direkten vdor tu-
jih kupcev na naše tržišče
kot se je pri nas dogajalo
pred vojno in kot se že po-
novno dogaja v ČSFR in
Poljski.
Glede »utemeljenih su-
mov kaznivih dejanj« izreče-
nih s strani g. Šviglja pa sle-
deče:
Vsi ti njegovi sumi so v re-
viziji pri ustreznih organih.
Toda to njemu ni dovolj. Že-
li, da kolektiv in javnost izre-
četa sodbo na osnovi NJE-
GOVIH SUMOV. V to akcijo
pisanja in širjenja informacij
uspešno vključuje nekatere
delavce podjetja, ki obvešča-
jo posameznike v kolektivu
in v vrstah proizvajalcev
hmelja. Kaj je cilj njegovega
početja?
Da se na osnovi informa-
cij, ki jih iznaša g. Švigelj
usmerja mnenje kolektiva in
posameznih proizvajalcev
proti vodilnemu kreativne-
mu delu kolegija, komerci-
ale in inženiringa. Kot direk-
tor podjetja sem prepričan,
da bom kmalu tudi z ugoto-
vitvami SDK, UJV in inter-
ne komisije dokazal, da ne
gre za nikakršna kazniva de-
janja, temveč gre za dejstvo.
da g. Svigelj ne zna Wj
slovne aktivnosti in J'
nih rizkov od kazniva
Janj. ,
G. Svigelj tudi v najj
djetju nadaljuje z na3
la, in obnašanjem,
sar je moral zapusti^
prejšnja podjetja.       '
Naj zaključim z nask
ugotovitvijo: ^
Res bo potrebno 0(^it
TI AVGIJEV HLEV, t J
na ta način, da bodoT
kreativni delavci, tem^
sti, ki niso ničesar ustv
ki dosegajo 80% in maJi,
stavljenega plana, ki želi
nadalje uživati sadove,
drugih na enak način kot
ga je omogočal star siste,
V bodoče z g. Svigelje^
želim komunicirati. Za ^
jeno škodo podjetju Hi
ZAD EXPORT-IMP0H]
meni osebno, kot tudi za,
blatenja mojega imena
odgovarjal na sodišču, i
mi je znano, bodo eni
ukrepali tudi ostali člani
legija.
HMEZAD EXPORT-IMP(
IVO BRAČUN oec. - direi
in člani kolej
Andrej Natek dipl,,
Milan Verdenik dipl.,
Marta Pinter dipl. ing.
Pavel Stojan dipl.
Ohlapno pisanj
Prebral sem Vaš zapisi
rističnem kvizu na Pol
Žal sem z Vašimi zakljn
mi stavki ne morem strii
ker z lahkoto peresa izn
ves trud in prizadevanj
izvedbo te prireditve.
Ko pišete, da je bilo v
nje ohlapno, moram po
riti, da so bili odgc
ohlapni in enako ohlapn
tudi Vaše pisanje, vod
pa prilagojeno zelo povi
nemu znanju, da se je
v redu izteklo. Prav tisti
Servisna dejavnost ]e
teii na doige proge
Renault servis PotImlUščak bo še presenečal - Tudi uvoz
Iz skromne obrtne delavnice s tremi
zaposlenimi, še prej pa iz popoldanske
obrti (ti začetki pa segajo v leta 70-72) je
v Levcu zrasel eden najsodobnejših av-
tomobilskih servisov pri nas. Servis Re-
nault - Podmiljšak, ki obsega 1600 m^
delavnic in 2500 m^ parkirnih površin, je
v celoti računalniško podprt, opremljen
pa je z najsodobnejšimi aparati za avto-
mehanično, kleparsko in ličarsko dejav-
nost. Jože Podmiljšak širi tudi prodajo
novih in starih vozil, ter v zvezi s tem
pripravlja tudi nekaj novosti. O tem ter
nasploh o dogajanjih na našem avtomo-
bilskem trgu smo se pogovarjali pred
nastopom na celjskem pomladanskem
sejmu.
Računalniško vodenje poslovanja omo-
goča Renault servisu Podmiljšak ažur-
nost, ki je v prid vsaki stranki. Takšno
poslovanje jim namreč omogoča dobavo
rezervnih delov za vozila Renault že v 48
urah. Servis, ki ima 25 zaposlenih, edini
v regiji pa po dogovoru z Zavodom za
zaposlovanje sprejema tudi pripravnike,
nudi ob visoki kvaliteti servisnih storitev
vedno bolj tudi prodajo novih in starih
avtomobilov ter dodatne opreme zanje.
Začeli smo z vprašanjem, ali je tako celo-
vita ponudba posledica bolj naklonjenih
časov podjetnikom (vsak na papirju) ali
pa so vzroki drugje?
»Servisna dejavnostjo tek na dolge pro-
ge. Vsak dober servis mora rasti iz delov-
nega mesta. Izkušnje kažejo na to, saj so
vsi dobri servisi, ki jih poznam, zrasU iz
majhnih delavnic. Že v desetletju se lah-
ko na tem področju naredi zelo malo, kaj
šele v krajšem roku. Ne poznam tistega,
ki bi postal super serviser v dveh letih.
Bistveni so namreč kadri in to takšni, ki
so doma vzgojeni. Predvsem zato posve-
čamo pri nas ves čas izredno pozornost
šolanju. Pri tem mislim na šolanje v mari-
borski šoli, vmesno izobraževanje v novo-
meškem Revozu in prakso, pa tudi na-
knadno preverjanje znanj. V tej stroki so
namreč potrebne hitre reakcije in tudi za-
to smo še marca poslali naše avtomehani-
ke in kleparje na preverjanje znanja v No-
vo mesto. Serviser mora vedeti, kakšno^
osnovno znanje mu je na voljo.«
stihijski uvoz - velika škoda
Začeli ste s prodajo novih in rabljenihi
vozil, odprli nov prodajni salon pri lev-^
ški Nami. Prodaja je verjetno dobra, ver-1
jetno pa je boljša pri množici tistih no-^
vih podjetnikov, ki za svoje delo potre-;
bujejo le žepni kalkulator in poslovni
kovček?
»Stihijski uvoz, ki ga dopušča država,]
povzroča veliko škodo. V svetu imajo be- i
sedo pri tem tudi združenja proizvajalcev,;
pri nas pa... Tujci so presenečeni, da lah- j
ko pod tako ugodnimi pogoji prodajajo;
avtomobile v Jugoslaviji. Nemci pa na S
primer v Belgiji ne morejo kupiti avtomo-;
bila, ki bi ne bil homologiran, ki bi ne
ustrezal njihovim standardom. In ta ho-i
mologacija stane prav toliko, kot je razli-;
ka v ceni med avtomobili v Nemčiji in nai
cenejšem belgijskem trgu.« '
Mamljiva pa je predvsem ponudba,
daljnovzhodnih, predvsem japonskih:
vozil? 1
»Japonci so res počistili vse svoje zalo--
ge, tako da si lahko lani na evropskem
trgu in seveda tudi v Jugoslaviji kot let-
nik 90 dobil vozilo z letnico 87. Japonski
avtomobili so rGs mamljivi z razno dodat-
no opremo, ki pa jo je treba vzdrževati. Tu
se začenjajo težave, ker je v glavnem zago-
tovljena le prodaja, ne pa tudi servisira-
nje. Največ težav bo, ko bodo kupci hoteli
vozila zamenjati, saj bodo cene tako niz-
ke, da bi tudi z doplačilom težko prišli do
evropskega avtomobila.«
Vendar pa zasebniki sami uvažajo tudi
vozila Renaulta. Tudi ta niso prilagoje-
na našemu tržišču?
»Res je. Težave zato nastopijo pri servi-
siranju. Uvožena vozila imajo največkrat,
drugačno opremo kot domača, zato je pri
popravilih čakalna doba na rezervne dele
bistveno daljša. Tudi zaradi tega smo se
že dogovorili s podpredsednikom Renaul-
ta in s predstavniki Revoza, da bomo
v drugi polovici leta pričeli tudi v našem
servisu z direktnim uvozom. To bo prišlo
ob sedanjih deviznih zagatah in omeji-
tvah pri dvigu deviz kupcem še kako
prav, saj bodo lahko ob nakupu devizna
sredstva iz naše banke direktno nakazali
v Francijo. Kupcem tako ne bo treba po
avtomobile čez mejo, saj cene pri nas ne
bodo nič višje, ustregU pa bomo lahko
tudi vsaki želji po dodatni opremi, barvi
avtomobilov, sedežev ipd.«
Pripravljate pa še eno novost. Pri vas
bo mogoče kupiti in servisirati avte še
ene, zelo renomirane evropske firme?
Res se o tem dogovarjamo, a dokler ne
sklenemo dokončnega dogovora, naj bo
to skrivnost. Morda jo izdamo že kmalu
po avtomobilskem sejmu Avto-oprema,
ki bo v celjskem Golovcu v začetku
maja.«
Avto življenja
že sam prodajni slogan Renaultovil
vozil govori, da je Renault avto življf
nja. Vozila Renault odlikujejo varčnost
prijazne oblike, varnost in vsestranski
uporabnost in tudi cene. To še posebf
velja za popularno PETICO. Razen te?
je mogoče rabljena vozila pred dvei«
leti starosti zelo ugodno menjati po
stemu staro za novo, saj je treba za noV
vozilo doplačati le približno 30 odstC
kov cene.
Pozornost pa v zadnjem času zbuja ni''
tip Clio, avto leta 90, ki je v svojf
razredu zmagal v vseh konkurencah-
je namreč tehnično izredno izpopolM^
no vozilo, ki terja zelo malo vzdr^
vanj a.
Renault servis Leve^
čestita vsem strank^f
in občanom za praz0
dela

25. APRIL 1991 - STRAN 23
. jjh omenjate, so poka-
'•^   zelo malo, predvsem
nega pa tudi turistične-
brez zamere m vseeno
^iozdrav!
l«PCof ZORAN VUDLER
^ SLAVKO SOTLAR
(celjska turistična zveza
cnoštovana prof. Zoran
- dler in Slavko Sotler. Mo-
isanje in ocena kviza na
ifLli ni bilo zgolj subjek-
'fa ocena tega dogodka,
'!nveč je temeljilo na oce-
^ mentorjev sodelujočih
?jp in prisotnih v dvorani.
Scakor pa pisanje ni bilo
\' enjeno razvrednotenju
■"-edanjega dela (mislim, da
t^^v tekstu to dovolj očitno),
^mveč predvsem temu, da
'^jeto delo ne bi zamrlo. Kot
^ poudarili mentorji neka-
j^ph ekip, bi se to zaradi
iočaranja otrok in učite-
Uk^ lahko zgodilo.
"        RADO PANTELIC
llj je Šentjur res
klovnovska
občina?
opravičujem se vam,
J Kovač, predsednik skupš-
čine občine Šentjur, če je bi-
jtako razumeti primerjave
jopico Ančko. Metafore res
jisem tako zastavil in želim
si da tudi ostali bralci Nove-
ga tednika in občani Šentjur-
j niso tega tako razumeli.
Poanta mojega pisanja je bi-
a v zadnjem odstavku, ki pa
jal ni bil objavljen. Glasil se
je: »Iz zgodovine Šentjurja je
poznano, da sta kmetijsko
iolo v Šentjurju izborila na
Dunaju takratni župan Gu-
stav Ipavec in baron von
3erks z Blagovne kot dežel-
li poslanec. Kljub temu, da
ista bila istega stanu, stran-
le in narodnosti, sta zaznala
iroblem teh krajev in z enot-
nim nastopom uspela. Re-
zultati so bili v povečani pro-
izvodnji živinoreje, sadjar-
st\'a, čebelarstva in prodaji
teh izdelkov na trgu. To je
io potrebno zaradi propa-
ianja glažutarstva, lončar-
stva in kamnoseštva.«
V nadaljnjem dialogu
predlagam, da ne pišemo več
Šentjurju kot o klovnov-
ikem mestu, Kramberger ci-
t)]u ali provinci Celja. Ne
slede na trenutna dejstva so
naše sposobnosti in možno-
sti večje, če hočemo izkori-
jtiti svoje potenciale iz pre-
'•eklosti, sedanjosti in pri-
dnosti, ne glede na stran-
^ ki je na oblasti.
štejem med tiste, ki so
''ffkrat nergali in bili trn
'peti. Večkrat sem odstopil
'udi zaradi »moralnih« razlo-
ali pa sem se umaknil,
i'5ndar nikoli zaradi sovra-
^'va ali osebnih zamer. Ta-
Nšnjih rezultatov in vašega
J'dstopa nisem zahteval in si
pravice ne jemljem, res pa
da od predsednika skupš-
čine pričakujem kot občan
^alo več optimizma in do-
^■■e volje v javnem nastopa-
"JU. Zapisal sem: »...pred-
^^dnik občine in oblast mo-
ata videti izhod iz težavnega
Položaja, če ne, je njuna mo-
;^lna dolžnost, da odstopi-
^" Toliko, da ne bova govo-
•^^Jo različnih stvareh.
* volilnem programu De-
osa in glavnih soustvarjal-
programa na lokalni rav-
' so konkretno zapisane
J^meritve in cilji, kijih boste
J^sničili ob vohlni zmagi,
^^di opozicijski programi so
^^i, prav tako moj pro-
^atn neodvisnega kandida-
^ in prav  velikih  razlik
Programih ni ali vsaj ne
Jo bistvenih, da bi bil to
JJ^blem. Volilci so dali za-
^Panje vam, ker ste jih pre-
p^^^ali, da ste sposobnejši
Ij^^^am izvajati. Prav je ta-
rr,^ To pa pomeni, da je de-
.kratična usmeritev velja-
pred volitvami.
roy^^^J gre v večini prime-
to, da si skuša oblast
utrditi položaj in tudi volitve
drugo leto še niso gotovost.
To ni nič »bogokletnega«, saj
je v naravi ljudi, da zaščitijo
svoje interese. Gre pa zato,
da prepiri v vladajoči koali-
ciji niso nikomur v korist, tu-
di opoziciji ne. Običajno pri-
dejo iz takih prepirov na
oblast pokvarjenci, zahrbt-
neži, stremuhi, nesposobni,
ki čakajo v drugi vrsti oblast-
nikov. Tako je bilo v prete-
klosti, tako je lahko sedcO, pa
če prah pometamo pod pre-
progo ali na mizo, javno
v kuhinji ali postelji.
Ker imam nekoliko več ča-
sa in sem v skrbni negi orto-
pedskega oddelka bolnišni-
ce Celje, sem se odločil za to
pisanje. Ravnokar sem pre-
bral tudi članek v Delu o (ne-
)sprejemanju občinskega
proračuna za leto 1991. Moj
nasvet: po dolgotrajnih pri-
zadevanjih za integralni pro-
račun in odpravi domicilno-
sedežnega zbiranja sredstev
je takšno prerekanje v korist
pospešenega razvoja občine
grobo rečeno bedasto. Inte-
res vas in odbornikov mora
biti čim večji proračun, pora-
ba pa strogo razvojno na-
mensko usmerjena po krite-
rijih povprečja Slovenije.
Delo izvršne oblasti je, da to
dosega, da ne naseda zvija-
čam in interesom lobijev
v centru in je za to priprav-
ljena tudi podstaviti hrbet in
včasih krotiti politične ambi-
cije posameznikov na račun
interesa občine kot celote.
Tako kot pričakujem od vod-
stva Slovenije, da zastopa in
ščiti interese Slovenije v Ju-
goslaviji in svetu, tako priča-
kujem od vodstva občine, da
zastopa in zna delati v intere-
su občine Šentjur.
JOŽE
MASTNAK-MARJAN
Proseniško, Šentjur
Preveč politike
članek Draga Kumra med
pismi v Novem tedniku 11.
aprila res nima velike vred-
nosti ne po vsebini in tudi ne
po obliki. Gre za pogovor
s slučajnim sopotnikom na
avtobusni postaji v Celju.
V članku me ne moti to,
^kar se pogovarja s sopotni-
kom, pač pa vsebina članka,
ki kaže žalostno resnico,
kam in kako peljemo našo
domovino Slovenijo. Članek
opisuje človeško usodo, ka-
.-kršno so pri nas imeli tisoči
'in tisoči, ki pa so vendar ime-
li toliko ponosa, da so spreje-
li življenje po končani vojni,
tako kot se spodobi. Da pa
neznanec oz. znanec opisuje
svojo usodo v tako črni po-
dobi, mi ne ugaja, zato tudi
odgovarjam.
Človek opisuje, kako je
moral v nemško vojsko, ka-
ko se je te službe rešil in sto-
pil v NOB. Po osvoboditvi je
zavrgel vse svetle ideale in se
odpovedal svoji domovini.
Po 15 letih pa se spomni na
svojo ubogo Slovenijo in se
začne izkazovati s svojo laž-
no dobroto. Svojemu bratu
pomaga reševati zavoženo
gospodarstvo in ga spraviti
na pravo pot. Sedaj, ko je
brat spet na pravi poti, (do-
bro gospodari), še lepo pri-
haja redno s svojo družino iz
Avstrije in mu z nasveti po-
maga do čimprejšnjega zlo-
ma in do srečne prihodnosti
v njegovi novi domovini. Še
nekaj me moti v tem pogovo-
ru. Kako se lahko sklicuje na
»mojo« domovino, »mojo«
lačno Slovenijo in »našo«
vlado? Tem pravicam se je
leta 1946 odpovedal in sedaj
naj nas pusti, da bomo sami
reševali naše gospodarstvo.
To ni stvar Celovca in njiho-
vih podanikov.
Očita nam, da samo prosja-
čimo, kar ni res. Kar smo do-
bili, smo vedno pošteno pla-
čali. In, dobri človek, ne boj
se, da bo državljanska vojna!
Če pa bo, v vašo novo domo-
vino prav gotovo ne bo segla.
Vaš nečak pa bo gotovo ve-
sel novega doma, ki mu ga
pripravljate. Ne bo pel
»Kmetic veselo živi«, mogo-
če pa »Zbogom, zbogom, lju-
ba domovina, tebe videl več
ne bom, ker zapustil bom
svoj dom.«
S.J., Petrovče
Oilgovor na
neresnične
obljube optika
Ostrina v članku stranke
N.K. iz Šmarja je odveč, sju
je očitno, da se je optik Gre-
gor Smole precej t.'-udil,
z uvoženimi očali vaše punč-
ke in ni vsega kriv, kajti na
carini resnično zavlačujejo.
NičkoUkokrat se zmotijo
v škodo optika, ko ta kar naj-
hitreje potrebuje kakšna po-
sebna stekla. Zgodi se, da
pride do zamenjav stekel, na
kar pa optik ne more vpliva-
ti. Vsekakor je to zelo nepri-
jetna zadeva.
Optika Smoleta poznamo
vsi v Celju kot zelo ustrežlji-
vega in strankam naklonje-
nega mladega poslovneža.
Morda je na tihem celo oseb-
no šel v tujino, samo da bi
ustregel vam in vaši punčki.
Če se je resnično zapletlo na
carini, se opravičujemo.
Škoda le, da se niste uteg-
nili podpisati, s celim ime-
nom, pa še iz Šmarja^pri Jel-
šah pravite, da ste. Če ni to
slučajno kakšno podtikanje
na račun podjetnega in pri-
zadevnega optika ter osebja
v ugledni in perspektivni
Optiki Smole?
IVANKA
.    , HABJAN-SMOLE
PREJELI
SMO
Zamejska pomoč
vrtcu
o tem, kakšno škodo je
povzročila lanska poplava,
smo bili prek različnih medi-
jev dokaj dobro obveščeni.
Kako pa se stanje popravlja,
od kod in h komu se iztekajo
solidarnostne pomoči, pa
bolj malo.
Ker smo bili tudi celjski
vrtci, še posebej VVO Anice
Černejeve, ki jo imela največ
prizadetih enot, deležni do-
kajšnje pomoči dobrih ljudi,
čutimo za potrebno posredo-
vati širši javnosti poleg zah-
val, še nekatere potrebne in-
formacije.
Ocenjena škoda v petih
poplavljenih vrtcin Anice
Černejeve je znašala novem-
bra lani 16.424.000,00 din.
Ker so se cene izdelkom in
tudi raznim storitvam dvig-
nile za več kot 30%, po novi
davčni zakonodaji plačuje-
mo še 3%, gornji znesek ni
več realen. To bomo zelo ob-
čutili pri obnavljanju opre-
me igralnic, ki znaša po pre-
dračunu Slovenijalesa
7.400.000,00 din. Z rastjo cen
bo rasel tudi potrebni znesek
oz. se bo manjšala vrednost
namenskih sredstev, ki jih
bomo v procesu sanacije
uporabljan oz. potrebovali.
Obnovitvena dela poteka-
jo ves čas zelo intenzivno,
disciplinirano in racionalno.
Da smo čimprej usposobili
prostore za bivanje otrok,
smo morali menjati večino
podov in stenskih oblog. Ker
bo obstoječa vlaga še naredi-
la svoje, računamo s tem, da
bomo morali poleti marsikaj
ponovno popravljati in ob-
navljati. Za ta dela in nekaj
nabav najnujnejših sredstev
za izvajanje vzgojnovarstve-
ne dejavnosti smo porabili
1.743.300,00 din iz drugih vi-
rov. Lastnih sredstev za sa-
nacijo nimamo in jih tudi
v bodoče ob predvidenih
omejenih finančnih sred-
stvih, ne bomo imeli.
Dotok finančnih sredstev je bil naslednji:
Ob zbranih sredstvih, po
zaslugi Primorskega dnevni-
ka, ki jih je slovenska vlada
prisodila našemu vitcu, želi-
mo povedati nekaj več. Na
priložnostni slovesnosti
v Ljubljani smo se za potrdi-
tev te odločitve srečali
s predstavniki zamejskega
Primorskega dnevnika, ki si-
cer tudi sam preživlja trenut-
no določene eksistenčne te-
žave. Izročili so nam spomin-
sko knjigo z vsemi članki iz
njihovega časopisa, s kateri-
mi so obveščali zamejske
Slovence o poplavi pri nas in
akciji zbiranja solidarnostne
pomoči. V njej je zapisano
stotine ljudi, ki so se akciji
odzvali. Navsezadnje je nji-
hov skupni prispevek k naši
sanaciji večji kot smo ga do-
bili od občinske solidarnosti.
In kaj nam to pove? Zamej-
ski Slovenci iz tržaške, gori-
ške in videmske pokrajine
so se nemudoma odzvali po-
zivu Primorskega dnevnika,
slovenskih denarnih zavo-
dov in mnogih organizacij in
začeli zbirati pomoč prizade-
tim z zavestjo, da je vsakršna
nesreča, ki prizadene njihov
matični narod, tudi njihova
nesreča.
Ob strokovni pomoči slo-
venskih bank v zamejstvu je
akcija trajala skoro tri mese-
ce. Denarja sicer še nismo
dobili v roke, kot so pisali
nekateri časniki, ampak je,
po zagotovilu bankirjev, var-
no spravljen v zamejskih
bankah, ki bodo ob dvigu
prištele tudi obresti. Treba
bo preštudirati zapletene za-
kone o našem bančnem po-
slovanju, da nam ne bi trans-
fer, ki vključuje tudi deval-
vacijo, zmanjšal sredstev,
preden jih bomo aktivirali.
Poklonjen znesek bomo na-
menili obnovitvi opreme
igralnic. Pripravljamo načrt,
po katerem bomo nabavili,
ali dali izdelati tako pohi-
štvo, ki bo lahko bolj kljubo-
valo zobu časa in tudi even-
tualnim poplavam. Predvi-
devamo, da bo sanacija vrt-
cev zaključena do jeseni. Se-
veda pod pogojem, da bomo
pridobili še drugo polovico
finančnih sredstev. Ker iz re-
publiškega solidarnostnega
sklada in republiškega rde-
čega križa, kjer vemo, da se
tudi zbirajo sredstva za po-
plavljence, do danes še ni-
smo dobili ničesar, lahko tu-
di nanje upravičeno raču-
namo.
Ob vseh naporih, ki so za-
voljo poplave dodatno obre-
menili tudi predšolsko de-
javnost v Celju, delamo
s polno mero optimizma. Od-
nos, ki ga kažejo do nas vsi,
ki bi nam radi pomagali,
nam vliva še več volje. Te
nam sicer ne manjka. Zal pa
nam večkrat manjka stanov-
ske samozavesti, da bi bili
prepričani, ali družba resnič-
no dovolj ceni naše predšol-
sko vzgojno poslanstvo.
Upajmo, da ga bodo bolj ce-
nili vsaj naši prihodnji ro-
dovi.
Ob nesreči stkane in utrje-
ne vezi z našimi zamejci pa
so za prihodnost majhnega
slovenskega naroda bolj po-
membne kot se danes vsi
skupaj zavedamo.
Prof. ANA ČETKOVIČ-
VODOVNIK
Kako se delijo
nepovratna
sredstva?
Leto je naokoli, ko so bile
volitve in z njimi mnogo do-
brih obljub in besed. Volili
smo strankarski sistem. Se-
veda sem volila za kmečko
zvezo, saj sem verjela, da bo
stranka uspešna in zaupanja
vredna. A leto je naokoli in
stvari kažejo drugače.
Na občnem zboru Kmečke
zveze-Ljudske stranke v Go-
rici pri Slivnici nas je bilo od
430 članov le 40, pa še od teh
10 povabljenih gostov. So-
deč po udeležbi je zaupanje
v stranko splahnelo.
Razprava je bila o tem, kaj
so dosegli in kaj še namera-
vajo. Pod točko razno pa
smo razpravljali tudi o nepo-
vratnih sredstvih.
Denar za nepovratna sred-
stva je bil denar vseh delav-
cev.' Koristili so ga kmetje,
kot nepovratna sredstva za
razvoj in zidavo gospodar-
skih objektov, za razne pri-
zidke, adaptacije hlevov itn.
K temu, kdo je dobil ta de-
nar, je veliko prispeval naš
pospeševalec Slavko Senica,
ki je nekaterim napisal mno-
go večjo proizvodnjo, dru-
gim nekaj malega. Zahtevni
krteriji vključujejo ustrezno
dokumentacijo in načrte,
verjetno pa tudo dobro poz-
nanstvo.
Nadaljevanje na 24. strani .
24. STRAN - 25. APRIL 1991

Sprašujem se, ali ni niko-
gar, ki bi malo pogledal, kaj
se je naredilo s tem denar-
jem, ker pač ne gre za majh-
ne vsote. Ali je bil cilj denar
le zapraviti, ker je pač za-
stonj?
Moj primer pa je takšen.
Sem mati petih otrok, možje
delavec. Sva torej polkmeta.
Najbolj me tare to, da sem
leta 87 zaprosila za nepovrat-
na sredstva. Gospod pospe-
ševalec Senica Slavko mi je
rekel, da potrebujem ustrez-
no dokumentacijo. Vse, kar
je zahteval, sem uredila in ti-
stega leta dala za vse doku-
mente 75 milijonov dinarjev.
Nato pa je sledilo čakanje. Iz
meseca v mesec mi je lagal,
po dveh letih pa je le dejal,
da za prizidek, ki ga namera-
vamo delati, potrebujem
drugačne načrte. Dobila sem
jih, ker pa je rekel, da imam
premalo zemlje, sem dobila
še ustrezno potrdilo, da
imam v najemu zemljo od
soseda. Komu na čast ne
vem.
Po štirih letih laganja go-
spoda Senice sem od gospo-
da direktorja Janeza Vrtač-
nika le izvedela, da Senica
mojih papirjev sploh ni od-
dal v. Šentjurju, kaj šele
v Ljubljani. Vsa moja pota in
zbiranje dokumentacije so
bila v prazno. Če bi gospod
Slavko delal tako kot bi bilo
treba, bi bilo kmetijstvo
v naši vasi Slatina bolj na-
predno. Nihče ne upošteva,
da mi polkmeti nismo v rav-
nini, temveč obdelujemo na-
še hribovske kmetije. Ima-
mo 7 hektarjev, od tega pet
hektarjev obdelovalne zem-
lje v hribih, ne v ravnini. Ne
vem, kje najti pravni red in
poštenje.
Morda bi lahko te stvari
povedala tudi na zboru čla-
nov Kmetijske zadruge, kije
bil v Gorici teden dni za zbo-
rom kmečke zveze. Vendar
pa na zbor lahko prideš le
s pristopnico, ki so jo dobih
člani. A članarina, ki so jo
pobirali lani, je bila 700
DEM. Zato sprašujem, ali je
to zakonito? Sprašujem tudi,
ali so v kmetijsko zadrugo
včlanjeni tudi tisti, ki ne od-
dajajo ne pitancev ne mleka?
Od odgovornih zahtevam
resnične in poštene odgovo-
re, kajti naše življenje na tem
hribovitem delu Slatine je
težko.
Za konec pa še to. Upoko-
jenci naj bodo upokojenci,
ne pa predsednik UO KZ
Šentjur!
Naslov v uredništvu
Protest
■ Javno protestiram proti
članom IS SO Celje, ker
se do projekta Mednarod-
nega ekološkega centra
(lEEC) vedejo, ne da bi
odgovorili na mojo vlogo.
JOŽEF JARH,
Celje
Izjava za javnost
1. Ne moremo se strinjati
z odpusti delavcev pri social-
nem programu, ki predvide-
va samo socialne pomoči za
preživetje. Zahtevamo spre-
jem razvojno zaposlitvenih
socialnih programov, ki bo-
do omogočili odpiranje no-
vih delovnih mest.
2. Nujna je takojšnja raz-
bremenitev gospodarstva, ki
bo tako visokih dajatvah, ki
jih plačuje državi ne bo mo-
glo preživeti.
3. Povečati se mora zajam-
čeni OD do višine, ki bo za-
gotavljala socialno in materi-
alno varnost delavcev. Dela-
vec, ki dela in dosega nor-
malne rezultate dela ne more
in ne sme biti socialni pro-
blem.
4. Zagotoviti moramo spo-
štovanje kolektivnih pogodb
(splošne oz. panožnih, kjer
so že podpisane) taiko
v splošnem kot normativ-
nem delu.
5. Zaščititi se mora druž-
beno premoženje pred ne-
kontrohrano privatizacijo in
čimprej sprejeti zakonske re-
šitve na tem področju, da bo
tudi delavec postal solastnik
podjetja, v katerem je delal
in ga z odrekanjem pri OD
soustvarjal in gradil.
6. Čimprej moramo spre-
jeti ustrezno zakonodajo, na-
mesto sedaj še veljavnega za-
kona o stečaju in preneha-
nj uj organizacij, ki bo pre-
prečila izigravanje že spreje-
tih dopolnil in sprememb
Zakona o delovnih razmer-
jih. Reševanje presežnih de-
lavcev s stečaji ne sme biti
več možna oblika preneha-
nja organizacije, brez obvez-
nosti, do delavcev, ki so v tej
organizaciji bili zaposleni.
Ker samoupravljanja prak-
tično več ni, delavci ne mo-
rejo biti soodgovorni za ste-
čaje, zato jim je treba prizna-
ti ustrezne odpravnine v pri-
meru stečaja, kot to velja za
trajne presežke delavčev na
podlagi sprememb in dopol-
nitev Zakona o delovnih raz-
merjih.
7. Društvo managerjev je
pripravilo kriterije za sklepa-
nje pogodb o zaposlitvi po-
slovodnih delavcev, ki jih je
verificral lO GZS v juliju
lanskega leta. Ti kriteriji,
predvsem pa izhodiščni mi-
nimalni OD niso več z ozi-
rom na bistveno spremenje-
ne - poslabšane gospodar-
ske razmere primerni. Zato
predlagamo 30% zmanjšanje
osnov za izračun izhodiščnih
OD, kot je to storila Skupšči-
na RS za funkcionarje v dr-
žavni upravi.
VALTER JORDAN,
predsednik območne
organizacije
Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije
Očistimo
bregove
Savinje
Kar nekaj vode je že
preteklo, od novembrskih
poplav. Plastične vrečke
in vse vrste drugih smeti,
ki jih je voda naplavila na
bregove Savinje, pa nas
še vedno nemo opominja-
jo na naš odnos do narave
in nam kvarijo pogled na
reko.
Zeleni Celja bomo bre-
gove Savinje čistili to so-
boto. Trenutno so vodne
razmere dokaj ugodne,
tako da čiščenje ne bo
preveč zahtevno.
Vsi, ki bi se nam radi
pridružili, ste dobrodošli!
Dobimo se v soboto, 27.
aprila 1991, ob 9. uri zju-
traj na parkirišču ob Sa-
vinji, pri Razvojnem
Centru. Tam se bomo raz-
delili v skupine in se od-
pravili peš ali z avtomobi-
h na lokacije, kjer bomo
čistili. Tistim, ki boste
prišli, priporočamo pri-
merno obleko, obutev in
rokavice. Lahko pa prine-
sete še kakšen kos orodja,
s katerim se bo dalo lažje
doseči vse tiste plastične
vrečke, ki visijo po drev-
ju. Če je možno, pridite
z avtomobili. Udeležba je
na lastno odgovornost.
V primeru zelo slabega
vremena bo akcija prelo-
žena.
Povabljeni ste vsi, ne
glede na spol ah starost.
Več nas bo, bolj bodo lah-
ko reka in njeni bregovi
spet zadihah.
ZELENI CELJA
Zakaj je
odstopiia
šentjurska
vlada?
Neposreden povod za od-
stop jc bil sprejem amand-
majev k proračunu, s kateri-
mi so odborniki prerazpore-
dili reci in piši 1,69% prora-
čunskih sredstev.
Že v razpravi o osnutku
proračuna so odborniki tako
iz vrst opozicije, kot DE-
MOS-a očitali IS, daje s pro-
računom, za katerega so
uspeli zbrati vsega le za 2,8%
več sredstev kot lansko leto,
poskrbel predvsem le zase in
to na račun ostalih porabni-
kov. Tako je namenil za delo
upravnih organov 17,4% več
sredstev, za družbene dejav-
nosti 10,6%, za gospodarsko
infrastrukturo pa celo 15%
manj kot lani. Ker teh pri-
pomb IS pri pripravi predlo-
ga ni upošteval so klubi
SDP, SDZ in skupina odbor-
nikov iz ZKS pripravili pre-
cej podobne amandmaje,
s katerimi so želeli uveljaviti
svoja stališča. Po usklajeva-
nju so se predlagatelji
amandmajev sporazumeli,
da podprejo nekoliko spre-
menjen predlog klub'a SDZ.
Za delo upravnih organov so
predvideh 6,9% povišanje
sredstev, razliko pa so poraz-
delili na druge proračunske
porabnike (KS, kmetijstvo,
drobno gospodarstvo, gasil-
ce, ekologijo, stranke, kultu-
ro itd.). Po mojem mnenju je
šlo za razmeroma male in
pričakovane spremembe, za-
to je bila odločitev predsed-
nika IS, da skupno s pod-
predsednikoma odstopi pre-
senečenje celo za odbornike,
ki so IS zelo blizu. Demago-
ški in tudi žaljiv (vsaj zame)
nastop predsednika IS pred
glasovanjem o proračunu, pa
je pokazal za kai ere.
V Šentjurju je po2.
je IS, zlasti še njegoJ'
sednik,    uspel    ^
v šentjurskem politi^!
gospodarskem pros/
jemno neodvisnost. V
čina, koalicija DEiirvi
premnogi gospodars^
so mu tako rekoč »j J!'
ke«. Kot sem razbral^'
sednikove obrazložita"
stopa, sem bil jaz eW'
je tu in tam zmotil ijj?
šentjursko harmonijo^
čil se je, da ob pro,.^
ustvari napetost. po^J^
me kot na krivca in tr
či. To mu je dodobra
odborniki, ki so ma
glasovali za amandinj,,
katere se je celo na sn'
menilo, da so v skladu',
črti IS, da občinsko ^
do konca leta zmanjšaj,
30%, so se pričeli izgov>
da šo bili zapeljani in||
tak ali drugačen načina
je glasovali kar še
Nekateri so tudi že
Ijali mojo odgovornost
sem sodeloval pri pfJK
amandmajev in še celo,
ker pišem v časopise. Pj
čuna niso sprejeli!
Toda tudi to ni bilo vej
volj in užaljeni predsei
svojega odstopa ni prelij
Poizkušal bom odgov,
kateri so pravi vzroki
stopa:
Gotovo je na prvem nii
izjemno skromen občn
proračun, ki več ne dov(
je občinske uprave v
meni, kot si jo je zamislil
IS in pomeni za IS nei
men poraz. Razočaranj
tem večje, ker so vsi prič;
vali, da bo ob vseh zv;
z ministri, ki naj bi jih
predsednik IS imel, Ser.
dobil dosti več denarja,
da, žal, časi so se sprerae
Na drugem mestu pajt
verovanost vase, zaradik
re IS ni mogel sprejeti
stva, da je podrejen Skup
ni in, ko so odborniki ra;
Izolacijsko steklo - veliki prihranki
Steklarstvo Leskošek, p. o., vam iz bogate palete svojih stori-
tev danes predstavlja izolacijsko zasteklitev, ki ima pred klasič-
nimi vrsto prednosti. Predstavljamo pa tudi ostale storitve te
priznane celjske steklarske organizacije.
Albert Leskošek je odprl steklarsko delavnico že pred sedem-
indvajsetimi leti, v časih, ki so bili zasebni obrti bolj naklonjeni. Ko
so se v začetku osemdesetih let razmere poslabšale, so se preobli-
kovali v pogodbeno organizacijo združenega dela, po trinajstih
letih »pozdovanja« pa je Albert Leskošek danes spet zaseuni
podjetnik in zaposluje 25 delavcev.
Vendar pa se Leskošek ni odločil za podjetje z omejenim jam-
stvom, temveč se je v podjetniške vode podal s polnim jamstvom,
kar poslovnim partnerjem zagotavlja dodatno varnosti pri medse-
bojnem poslovanju. Steklarstvo Leskošek se je vseskozi potrje-
valo na trgu, zaradi česar danes vsem težavam našega gospodar-
stva navkljub ne čuti nikakršnih posledic. Verjetno je k temu
precej pripomoglo dejstvo, da svoje razvojne strategije niso gra-
dili na nekdanji močni in z lažnim denarjem podprti ekonomski
ekspanziji.
Zamenjava klasične dvojne zasteklitve (krilo na krilo) z izola-
cijskim steklom
Prednosti izolacijske zasteklitve pred klasično zasteklitvijo:
- v tem primeru smo dobili iz dvojne trojno zasteklitev, pri
čemer smo enojnemu steklu dodali izolacijsko steklo.
S tem posegom se toplotne izgube zmanjšajo tudi za 40%, kar bi
pomenilo v eni kurilni sezoni za povprečno enodružinsko hišo
prihranka 350 litrov kurilnega olja.
- stroški naložbe v izolacijsko zasteklitev se povrnejo v četrti
kurilni sezoni
- ne prihaja do zarositve kateregakoli stekla
- zvočna izolacija se zboljša za 5% in znaša 30-36dB, kar
praktično pomeni, da takšna zasteklitev zmanjša hrup močno
prometne ulice na raven tihega govora.
- odlična toplotna izolacija preprečuje cirkulacijo hladnega
zraka ob stekleni površini, kar znatno zboljša delovne in bivalne
pogoje.
Zamenjava dvojne zasteklitve (krilo na krilo) z dvojnim izola-
cijskim steklom
Prednosti izolacijske zasteklitve pred klasično zasteklitvijo:
- ob tej adaptaciji dobimo dvojno izolacijsko zasteklitev, obe
okenski krili pa postaneta fiksno spojeni, kar je za gospodinje
veliko oljšanje pri čiščenju oken, saj je od prejšnjih štirih steklenih
površin, potrebno čistiti samo dve.
- energijski prihranek znaša 30-50%, kar lahko zopet ponazo-
rijo s prihrankiorri kurilnega olja pri povprečni enodružinski hiši.
V eni kurilni sezoni bi prihranili okrog 3001 kurilnega olja.
- v tem primeru je ekonomičnost investicije, zaradi solidne
izolacije dvojne zasteklitve, nekoliko manjša kot v prejšnjih prime-
rih. Stroški naložbe se povrnejo v šesti kurilni sezoni.
- z dobrim tesnenjem doseže dvojna izolacijska zasteklitev tudi
boljšo zvočno izolacijo, ki znaša 30-34 dB.
- ne prihaja do zarositve stekla.
- tudi pri nižjih zunanjih temperaturah se notranja stran dvo-
slojnega izolacijskega stekla ne ohladi mnogo, kar ob takšnih
oknih občutno zboljša delovne in bivalne pogoje.
Poleg že obstoječega programa dodatne zasteklitve z izolacij-
skim steklom smo vam pripravili še nove rešitve. V obstoječa stara
okna vam med steklo vgradimo rebrca in tako dobimo v velik*
površinah videz majhnih kril. Dodatna rebrca so lahko bela, rjavi
ali v barvi imitacije lesa. Nudimo vam tudi medeninaste prečke'
prečke iz naravnega aluminija.
Možnosti adaptacije starih oken:
Slika 1: Okno z vezanimi krili
Slika 2: Okno s troslojnim IZO steklom
Slika 3: Okno z dvoslojnim IZO steklom
Slika 4: Videz adaptiranega okna
Vsa pojasnila v zvezi z vgraditvijo rebro iz plastične mas=
dobite na sedežu STEK. LESKOŠEK, Zidanškova 17, ali po te i
(063) 22-907 ali 21-286
Steklarstvo Leskošek vam nudi:
- proizvodnjo termo stekla z različnimi vmesnimi prečkami
- zasteklitve
- okvirjanje slik
- izdelavo in predelavo ogledal
- tiffani - vitražno tehniko
- servisne usluge na domu
Naročila za storitve sprejemamo v Zidanškovi 17 in v Arclin^ ,
Posebej opozarjajo na program dodatne zasteklitve s termo ste^'
Za to storitev nudijo tradicionalen sezonski popust, plačilo P^j
dogovoru. Popust velja do 30. 6. 91, informacije pa dobite v n]'^
obratovalnicah vsak dan od 7. do 15. ure.
piSMABBALCEV - ROMAN
25. APRIL 1991 - STRAN 25
s svojo glavo, je reagiral
^Iroško užaljenostjo. Sicer
t °T pa prepričan, da gre
^ tem primeru vedarle še
v J Q za kratkoročni odstop
v^j^evega tipa, ki ni pravi
15stop. ampak se z njim želi-
■ doseči vzporedni nameni:
^"restrašiti Skupščino, ta se
spoiionla in kot dokaz
'■ ^ ;q vdanosti pred IS polo-
ga mojo glavo in isti IS spet
otrdila za vodstvo - ki bo
Poglej absolutno.-
! jsfe bo mi težko zapustiti
' -edsedniškega stolčka, če
jPv^izid scenarija takšen!
'23 konec še to: g. Grdino
jjim kot sposobnega, od-
točnega in delovnega člove-
L vendar se z njim v neka-
zadevah ne strinjam.
Kikdar se z njim nisem pre-
piral in se tudi ne bom! Je pa
jainozadosten, avtoritativen,
jloveško ne prenese drugač-
nega mnenja, kot ga ima
.gni. Koliko je njegova mi-
selnost tudi obremenjena
s preteklostjo - presodite
^gil Doslej se z menoj
g svojem delu praktično ni
posvetoval toda, če sem že
svoje mnenje izrazil, se je on
skoraj gotovo odločil dru-
gače!
Ali njegove sposobnosti in
zv-eze odtehtajo take odnose
v času, ko se vse gradi na
odprtosti, demokraciji in
spoštovanju drugačnosti
. bodo verjetno presodili
Šentjurski odborniki!
mag. FRANC KOVAČ,
predsednik SO ŠENTJUR
Hočemo igrišče
Na Ostrožnem je v zazidal-
nem načrtu predvideno
igrišče že skoraj 10 let. Ven-
dar dlje od načrtov ni prišlo.
Ko se je končno uredil gasil-
ski dom, je prišla pobuda, da
se na prostoru za njim uredi
športni center, vendar so se
temu intenzivno uprli prvi
sosedje, kateri stanujejo
v neposredni bližini.
Na krajevno skupnost so
poslali dopis s podpisi kraja-
nov, kateri so bili proti
igrišču.
Ker smo bili na začetku
demokratizacije družbe, smo
smatrali, da se mora volja ne-
posrednih sosedov in s tem
tudi tistih, kateri naj bi imeli
pravico o tem kaj reči, tudi
upoštevati.
Ker je prostor sredi naselja
je na zboru in pozneje spre-
jet predlog, da se na tem me-
stu uredi park, v katerem bi
bilo prostora tudi za gugalni-
co in podobne lesene ele-
mente za zabavo manjših
otrok. Upokojenci so se ob-
vezali, da bodo park tudi
vzdrževali, če bi si lahko sa-
mi uredili v kotu proti gasil-
skemu domu balinišče.
Tudi pred mesecem dni je
to ponovno potrjeno na zbo-
ru. Ker se pa drevja ne da
saditi poleti ali pozimi, smo
sprejeli sklep, da ta prostor
uredimo preteklo soboto,
kot naš prispevek k prazni-
ku občine Celje.
Upam, da bodo protesti
otrok in posameznih staršev,
kateri izražajo svoje nestri-
njanje z mobilizacijo otrok,
namesto z udeležbo na se-
stankih, kjer se o tem odloča
ali daje predloge, pospešili
izgradnjo rekreacijskega
centra na Ostrožnem, ter, da
bodo pri tem delu sodelovali
tudi otroci, kateri se morajo
zavedati in se tudi doma na-
učiti, da je potrebno tudi kaj
narediti in ne samo zahte-
vati.
Da bo volk sit in koza cela,
je na tem mestu, kjer naj bi
uredili park, predvideno par-
kirišče, verjetno v večji
okras in slavo Ostrožnega.
Bo kdo protestiral?
Predsednik KS
Profesorski neo-
iudizem
Neo-ludizem slovenskih
srednješolskih profesorjev,
to je prava definicija njihove
grožnje, ki so jo artikulirali
med potekom dvodnevne
stavke 16. in 17. aprila.
To, da nameravajo odkla-
njati stike s starši (govorilne
ure) in celo to, da ne mislijo
izvajati zaključnih obvezno-
sti (konference, spričeva-
la...), presega vse meje. Žr-
tve so še vedno in ponovno
dijaki. To, da jim odpade dva
dni pouka in da se za dva dni
odpočijejo od kakšnega »toč-
nega« profesorja, jim sicer
ugaja, a vendar se je treba
vprašati: »Kdo koga...?«
Vedno je tako, da namreč di-
jaki potegnejo »ta kratko«.
A vendar je že čas, da se
vprašamo, kdaj so na primer
štrajkali profesorji v zlati do-
bi titoizma in kardeljanstva.
Nikoli! Še pisniti si niso upa-
li. Pustili so, da so jim na
politbirojih predpisovali, ka-
ko morajo izobraževati, da
bodo iz šol prišli mladci in
mladenke vedrega sociali-
stičnega duha, sposobni ob-
navljati Kardeljeve levite
o samoupravnem socializ-
mu. Pustili so, da so jih ume-
stili v mehanizem SVIO. Da
so nas začeli načrtno enačiti.
Ni bilo ne slabih ne dobrih.
Oba ekstrema so namreč
z vso ihto »glihali« v idealno
sredino. Seveda, politbiroji
so jim že urejali plače iz vse-
državnih »pufov«, ki so jih
dobivali naši svetovni vel-
možje na svojih popotova-
njih. Sedaj, ko je treba malce
potrpeti,, pa jadikujejo in
grozijo. Že bežen pogled na
vseslovenski stavkovni od-
bor mi potrdi ugotovitev, da
prevladujejo SDP-jevski agi-
tatorji. Da o zdrahah v pro-
vinci sploh ne govorim.
Takšni vojaki revolucije?
Nein, danke!
GREGOR URANIČ,
Vojnik
PRITOŽNA
KNJIGA
Teliarsko
grobišče postaja
stranišče
Kot čuvaj odlagališča
v Bukovžlaku dnevno doživ-
ljam prijetne; pa tudi zoprne
stvari s strani obiskovalcev
grobišča.
Predvsem želim odgovor-
ne na občini opozoriti, da
čim prej postavijo javno stra-
nišče, da obiskovalcem ne
bo treba po predvidenem
spominskem parku z iztreb-
ki beležiti obiskov. Zadnje
čase imam občutek, da na-
mesto radovednosti in lajša-
nja prizadete duše obisko-
valci lajšajo predvsem svoja
čreva. Ce se bo takšno počet-
je nadaljevalo, bodo morali
oktobra spet mašo brati za
grešne duše in zgrešene
kupčke, da o dostojnem po-
grebu ne govorimo.
Razumem, da se morajo
obiskovalci nekje olajšati, ne
razumem pa, da to počnejo
v bodočem spominskem
parku, ko je 500 metrov dalje
lep gozd in bi lahko vse po-
trebno opravili po partizan-
sko. Verjetno so obiskovalci
sorodniki ali simpatizerji
»belih«, kar sklepam po nji-
hovih razgaljenih zadnjicah.
S partizani in hosto pa imajo
že tako slabe izkušnje, tako
da mojega nasveta gotovo ne
bodo upoštevali. Opazil sem
še nekaj mozoljavih zadnjic,
vendar ne vem, kateri stran-
ki pripadajo. Prenovitelji in
zeleni so glede na bledico iz-
ključeni ali pa bojkotirajo
kulturno obeležje. Kot čuvaj
imam na voljo dober službe-
ni daljnogled, pa si lahko vse
te umetnike lepo ogledam.
Na žalost se lepim damam
vedno mudi. Starejše so po-
časne, zato pa manj zanimi-
ve. Moške ne omenjam, če-
prav so zelo aktivni.
Upam, da se bodo Celjani
zganili in ukrepali. Za obi-
skovalce bi bila primernejša
spominska knjiga s podpisi,
ne pa ležeči kupčki in mokra
mesta.
MIRKO NIKOLIČ,
_________^   Grobelno
V imenu ijudstva
Mnogo nas je takšnih, ki
nam je sodišče naredilo kri-
vico, a kam naj se potem obr-
nemo, da dokažemo pravico,
ki jo na sodišču tako rado-
darno delijo v imenu ljud-
stva.
V imenu ljudstva! Smeš-
no. Kaj menite, da en sodnik
in dva porotnika predstavlja-
ta ljudstvo? To se lahko do-
gaja samo v preživelem ko-
munizmu. Naj opišem svoj
primer, v katerem je sodilo
sodišče v Šmarju pri Jelšah,
enota celjskega sodišča.
Leta 1972 so mi v Rogatcu
ukradli leto dni staro motor-
no kolo, ki sem si ga kupil
s štipendijo. Policija je stvar
razčistila že naslednji dan in
zadevo predala sodišču. So-
dišče me je poklicalo na za-
govor čez dve leti. Sodnik mi
je govoril v obilici dela in od-
šel sem domov. Čez dve leti
sem spet dobil pozdravček iz
sodišča in to na račun kilo-
metrine njihovega delavca,
ki naj bi šel rubit tistemu, ki
mi je ukradel motorno kolo.
Do danes mi je tako ostalo
prometno dovoljenje za mo-
torno kolo in račun, ki sem
ga moral plačati na sodišču.
Pa naj mi še kdo reče, da
dosežeš na sodišču pravico!
Predsednici sodišča g. So-
nji Moškon zato predlagam,
da objavi bilanco sodišča za
leto 1990. Mislim, da imam
pravico izvedeti, ali ste si pri-
služili denar, ki ste ga prejeli.
Zanima me, koliko primerov
ste dobili v obravnavo, koli-
ko ste jih rešili, kako dolgo
rešujete primere, koliko ur
so delali sodniki in koliko so
zaslužili. To vas prosim
v imenu ljudstva, to sem jaz,
moj prijatelj in moja prijate-
ljica (ali pa mi trije nismo
ljudstvo?).
Kako hitro rešujete zade-
ve, vem sam, ker sem marsi-
kaj izkusil na lastni koži. Še
sreča, da niste pogrebni za-
vod, saj bi sicer imeli še lan-
ske mrliče za pokop.
Zanima pa me tudi, ali ste
se sedaj sodniki opredelili za
bolj humane stranke, saj je
bila prej večina članov ZK.
Ali so se s tem tudi poboljša-
li ali pa so ostali isti in so
samo zamenjali barvo? Lah-
ko da se motim in zato priča-
kujem odgovor, saj vem, da
ste sodniki neke vrste bogo-
vi, ki delite pravico. Toda,
joj, v nedeljo sem v cerkvi
videl boga, pribitega na križ!
MIRKO GOLOB,
Laško
OSNOVNOŠOLCI
IN SREDNJEŠOLCI!
Imate težave
z matematiko, fiziko,
mehaniko, tujim jezikom.
MERX IZOBRAŽEVALNI
CENTER Celje
vam nudi
INŠTRUKCIJE.
Informacije, tel. 21-352.
ANTON KOMAR!
ZA SIVIMI ZIDOVI
- Saj veš, daje Mirko navaden pederin da mora imeti
nekoga za zadovoljevanje svojih nagonov. Sprva je tudi
sTinetom imel probleme, ker ni zadovoljil vseh njegovih
potreb, šele ko mu je začel kupovati priboljške, se je
Tine potolažil in umolknit. Še prej je napravil mnogo
fežav, saj ga je prijavil vzgojnemu, ki ga je trdo prijel in
ceio za nekaj časa premestil v drugo sobo. Ko je Mirko
<^osegel vrnitev v našo sobo, sta navezala boljše stike, ki
jih do sedaj nista prekinila hkrati pa Mirko ni nikomur
<iovolil, da bi mu prevzel ljubico, čeprav je marsikdo
poskušal.
~ Na koga misliš?
~ Tudi tvoj sosed je bil reflektant za to rit pa je ni
dobil!
~ Ne vem točno, pripovedujejo pa, da je pred leti
posilil dekle, s katerim je hodil dober teden. Tukaj v sobi
pripovedovali, daje bil obsojen skupaj z dvema fan-
toma, ki sta sedaj v Radečah, ker sta bila še mladoletna,
'^0 se sodišče poravnalo zadevo.
- Koliko pa je Mirko dobil zapora?
~ Sedaj je tukaj že tretje leto, sam pa pravi, da ima štiri
Jeta. Dvomim pa, da govori resnico, ker je tudi on prosil
pogojno in je odletel, kar pomeni, da je prestal šele
Polovico kazni.
" Pa ti misliš da je bilo tisto s posilstvom res?
~ Ko nekaj časa opazuješ tega fanta, spoznaš, da ima
'^^^^J grdega v sebi in po moje je ravno to nesramnost, ki
^^,je tudi privedla v zapor. Drugače pa je drzen in
^jjuden hkrati, ker išče svoje koristi. Pripovedovali so,
pje bil Tine zaradi parjenja z njim nekaj dni cel v ambu-
^^ti in hospitalu, ko se je vrnil v sobo pa so ga drugi
^^frkavali, češ da se mu je zadnica že ohladila od masira-
^•1^ in nastavljanja. To ga je tako prizadelo, da je čez
^^k^ dni iskal pomoč psihiatra, vendar pa z Mirkom
°'JOosov nista prekinila.
"~ Zadnjič sem bil v stranišču slišal sumljive glasove iz
°sednjega prostora in ko sem potem opazoval, kdo bo
P^jšel ven, sem zagledal Tineta in Mirka.
, -^udi tebi ponoči ne bo dal miru. ko bo Tine odšel
^otnov. Mirko se umakne le, če mu prizadeneš bolečino,
Potem te pusti pri miru.
" Kaj pa dejanje, ki gaje napravil na prostosti?
" Rekel sem ti že, da je možno. Pogosto seje v skupi-
. ^ri fantov hvalil, ko je pogovor nanesel na dekleta, kako
n) ^° dekle ustrežljivo. Temu sedaj lahko verja-
ali pa ne. Nekoč, ko je bil po obisku dobre volje, je
^fPovedoval, da sedi zaradi cipe. ki so jo kot mladolet-
k^ vzeU v avto, ko so hoteli napraviti piknik, je res šla
z rljimi, nato pa so si jo privoščili. Tine mi je pripovedo-
val, da Mirko sedi zaradi tatvine. Tvoj sosed, ki Mirka
pozna pa pravi, da so Mirko in še dva fanta na poti proti
Novemu mestu vzeli v avto dva štoparki, nato pa na
samem ustavili in pričeli dekleti nagovarjati k odnosom.
Eni je uspelo pobegniti, drugi pa je Mirko strgal obleko
in j o posili. Za njim sta to storila še oba fanta, medtem ko
je Mirko ob orgijah še onaniral.
- Po vsem tem se mi je Mirko uprl!
- Mislim, da se ni samo tebi, ampak še marsikomu
drugemu, zato pazi, da mu ne prideš v roke, ker boš
postal lutka tudi ti.
- Kaj pa naj napravim, če bi me prišel nadlegovati?
- Tistole tamle. je Boris pokazal na fanta, kije stal ob
oknu, ga je z vso silo prijel za spolovilo, tako da je
stokaje hodil okrog cel teden. Pred njim je potem imel
mir?
- Kaj pa če ga prijavim vzgojemu ali pa se javim na
raport?
- Potem te bodo tudi drugi imeli za cinkarja. Po
mojem je bolje, če sam opraviš z njim, da bo vedel pri
čem je.
Po kratkem premolku je Vojko vprašal:
Kaj misliš, kdo od teh, ki so se danes pogovarjali
o begu, pa je zares zmožen uresničiti načrt?
- Mislim, da jih je več, ker so že takrat, ko so oddajali
prošnje, namigovali, da bodo pobegnili, če jim ne bo
ugodeno. Vodijo predvsem tisti, ki še niso prestali polo-
vico kazni, nekateri imajo več kot deset let zapora. Ti
računajo, da se jim pobeg morda splača. Po mojem je to
pet ali šest skupin.
- Tega ti ne verjamem!
- Morda se motim, prepričan pa sem, da bodo pobegi
na dnevnem redu, ko bodo odšli prvi pogojno odpuš-
čeni bo kar čez noč prazna.
-Koliko tistih, ki pobegnejo, pa dobijo?
- Skoraj vsak se vrne. Po enem letu so prav gotovo
vsi nazaj, vendar običajno takrat gredo v povratniški
paviljon, ker so že starejši.
- So zato posebej kaznovani?
- Kaj misliš s tem?
- Ali jih sodišče še enkrat obravnava?
- Vse ukrepe ureja in izvaja uprava s svojimi služ-
bami in sodišče poseže vmes le, če so med prestajanjem
kazni ali na prostosti naredili nove pregrehe, tedaj se
vrnejo na prestajanje nepretečene pogojne kazni in še
nove kazni.
- Naslednje dneve so tisti obsojenci, katerih prošnje
za pogojni odpust so bile ugodno rešene, dobili tud
pisne odločbe, tudi odlonjeni so dobili obvestilo, da ]■
njihova prošnja zavrnjena v glavnem s pojasnilsom, d.
niso izpolnjeni vsi pogoji po zakonu in da kazen še
dosegla pravega učinka. Mnogi so v jezi te liste raztrgal
in jih zmetali naravnost v straniščno školjko. Tisti, ki sc
zagotovo vedeli, da bodo odšli, so pričeli pospravljati
omare in poravnavati dolgove do drugih obsojencev.
Paznik je omenil, da bodo predvidoma v ponedeljek
premeščeni v sprejemni center in nato do konca tedna
odpuščeni. Poklicali so jih v blagajno, kjer so obraču-
nali vse, kar so med prestajanjem kazni zaslužili
z delom. Znesek so jim vpisali v hranilno knjižico, ki so
jo odnesli s seboj. Večinoma niso imeli velikih vsot, ker
je marsikdo pošiljal denar svoji družini, poravnati je
moral preživnino za nezakonskega otroka ali povrniti
škodo. Uprava jim je izdala tudi potrdila za brezplačne
vozovnice.
Vzgojni referent je naslednji dan sporočil, da tistim, ki
odhajajo domov, ni treba več iti na delo. Po nekaj dneh
so jih premestili, nato pa še isti dan pripeljali nove
obsojence. Vsi, ki naj bi bili odpuščeni, so zdaj na veliko
kupovali v kantini, da so tako vnovčili marsikdaj tudi
»prišvercane« bone. To se je poznalo v kuhinji, saj so
hrano odklanjali.
V teh dneh seje Vojko resno spri z enim od sodelav-
cev v livarni, ker pač ni hotel opravljati še njegovega
dela in ni zlagal izpranih odlitkov. Prepir je prerasel
v pretep, ki ga je ustavil šele paznik. Z nekaj udarci
s pendrekom je Vojkovega sodelavca zbil na tla, ker
nikakor ni hotel odnehati. Odpeljah so ga, Vojku pa je
mojster ukazal, naj se vrne na delo. Še dolgo po tem se
ni mogel umiriti.
Čez nekaj dni so ga poklicali k upravniku. Pretepač je
že bil tam, pa tudi oba vzgojitelja. Upravnik seje pozani-
mal, zakaj je prišlo do pretepa, nato pa se je obrnil
k tistemu, kije pretep začel.
-Vložili ste prošnjo za pogojni odpust in ker je bila
odklonjena že začenjate s svojimi starimi navadami.
Zahtevam, da se Cerarju opravičite! O kazni pa se bom
posvetoval z vajinima vzgojiteljema.
Ker ste vi pričeli pretep, vas bomo dali za nekaj dni
v samico, da boste lahko v miru premislili svoj prekr-
šek. Iz spisa vidim, da ste v skupini B, razmislil bom, če
ne boste premeščeni v skupino C in razporejeni na
drugo delo. Od vas zahtevam, da se v takšne spore nt
spuščate in da ne dajate povodov zanje. Šele dobro ste
nastopili kazen, pa ste že tukaj!
- Nisem jaz pričel prepira niti pretepa! se je oglasi j
Vojko, ko seje upravnik obrnil k njemu. Poskusil je
opisati, kako je prišlo do prepira, a gaje upravnik pre-
kinil:
- Počakal bom in premislil vso stvar. Zavedajte se, da
bo kazen prizadela tudi vas, ker ste na nasilje odgovorili
z nasiljem. To ni kulturno obnašanje in ne sme postati
običaj v medsebojnih odnosih obsojencev. Lahko
gresta!
26. STRAN-25. APRIL 1991

Zdravo, prijatelji!
Nič novega se ne doga-
ja. Vsali dan v uredništvu
čakam na vašo pošto,
a prihaja na naš naslov
zadnje čase bolj malo va-
ših prispevkov. Zato po-
hitite, vzemite v roke
svinčnik in papir in napi-
šite, kaj se vam je zgodilo
v šoli zanimivega, doma
ali na ulici. Gotovo je kdo
izmed vas dobil novo ko-
lo, ali pa kakšno žival, si
potolkel kolena, morda
poznate kakšnega zani-
mivega človeka. Gotovo
sta se spomladi zaljubi-
h... Vem, daje včasih kar
težko pričakati objavo
kakšnega prispevka, a to
ni odvisno od sreče, tako
kot pri 3x3, skratka poši-
ljajte jih, da jih bomo lah-
ko objavili. Nestrpno ča-
kam na vaše prispevke,
zato kar hitro na delo!
Lep pozdrav, Mojca.
Aticina zanica
VRAT
GOST
KLET
KRAT
Vsaki od gornjih besed lahko prečrtaš po eno črko,
kar ostane pa so besede z novim pomenom. V pomoč
so tu kratki opisi novih besed v pomešanem vrstnem
redu: gibanje po zraku, pernata žival, žival, ki rije pod
zemljo, ograjena, obdelana zemlja.
Črke, ki si jih prečrtal, sestavljajo geslo današnje
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3/a, 63000 Celje, do torka 7. maja 1991.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je JEŽ, ker je to
gozdna žival na J.
Nagrado dobi: Darja NOVAK, Kompole 81 a, 63220
Štore.
Alfovi nagrajenci
Tudi v oddaji minulo sredo je na zastavljeno uganko pra-
vilno odgovorila Martina Matevž iz Kidričeve 2 Laško. Mar-
tina je tako že drugič zapored postala Alfova nagrajenka
prosila pa nas je, da bi nagrado poklonila svoji sestrični.
Dogovorili smo se, da Martina nagrado dvigne sama,
sestrični pa jo nato podari. Martina je pokimala, obenem pa
je izžrebala še enega izmed tistih Alfovih prijateljev, ki v igri
sodelujejo s kuponi, objavljenimi v Novem tedniku. Srečajo
doletela Francija Brgleza iz Mariborske 76a iz Celja.
Telovadnica
Učenci naše šole si že od nek-
dai želimo novo telovadnico, saj
je stara premc^hna in dotrajana.
Leseni pod škriplje ob vsakem
koraku, s sten se kruši omet, te-
lovadno orodje pa le še težko pre-
naša našo težo. V tako majhnem
prostoru sploh ni mogoče, da bi
telovadil cel razred. Z veliko gne-
če in pohojenih prstov na nogah
se le prebijemo skozi uro telesne
vzgoje. Pred štirimi leti smo po-
magali izvesti referendum in naši
starši so se odločili za gradnjo
novega objekta. Kazalo je, da
z gradnjo ne bo nič, a nekega dne
nas je presenetil prihod delav-
cev, ki so začeli sekati jablane
v sadovnjaku za našo šolo. Čez
nekaj časa so že prišli zidarji, ki
so po načrtu postavili temelje za
novo telovadnico. Ta pa je rasla
in rasla, se širila in dobivala iz
dneva v dan novo podobo. Na
temeljih je-zrasla ogromna stav-
ba. Nihče si ni mislil, da bo tako
velika. Pokrili so jo s streho in
nanjo postavili smrečico. Sedaj
je telovadnica že zrasla, gotova
pa še ni... Na njej je še veliko
dela. Vem, da moja generacija ne
bo imela v njej telovadbe, vese-
lim pa se, da bo ob določenih
dnevih odprta za razne športne
dejavnosti. Upam, da bo nova te-
lovadnica kmalu dokončana in
da bo lepo opremljena, da bodo
v njej učenci brezskrbno telova-
dili in utrjevali svoje sposob-
nosti.
BERNARDA LERA, 8.b.
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Varčevanje
Varčujem v šolski hranilnici,
posebno pa še na dan varčevanja.
Varčujem vsak dan. Denar do-
bim od botre, starega ata in stare
mame, pa tudi od mamice. S tem
denarjem si sama kupim oblači-
la... Za dan varčevanja bom
v šolo prinesla hranilnik za raz-
stavo v razredu. Varčevanje je
dobra stvar, ker pazimo na vse in
si prihranimo denar.
POLONA KAČIČNIK, 3.b
OŠ 3. bataljona
VDV VITANJE
Ob sobotah pri nas
doma
Vsako soboto se pri nas, doma
redno čisti stanovanje. S sestro
Tjašo pospraviva sobe, mamica
pa počisti ostali del stanovanja.
V spalnici in v dnevni sobi strese
preproge, pobriše prah, preoble-
če postelje in pomije tk ^
nji umije elemente, ^
okrasne vrčke. Na kor\^
vi še kopalnico. Ko je ^"i
čano, ati skuha mamicj?'
jo potem skupaj popijej'
KATJA Ko.
OS Edvarda iT
SLOVENSKE Koj
Ostali smo brez
lestenca
v sredo sva bila z brato^^
doma. Dolgo nisva ve^^i
naj bi počela. Začela svj
tenis in to v stanovanju^
zabavno, dokler niseim
jem udaril po lestencu, i
debelo gledala. Lestene
razbit. Vstopila je babia
pospravila. Ko je zvei(
domov mamica, je takoj
kaj sva storila, a ni rekla j
Bila je slabe volje in je ^
saj smo še vedno brez 1m
SAŠO^
OŠ Edvard
SLOVENSKE K(
Naš muc
Pri nas doma iman«
Ime ji je Pika. Včasih pn
šo. Rada gre pod mizo. Ko
silo zbeži ven. Je pridna.
krade. Ni še imela mU
Rada ima miši.
POLONA KRiCi
OŠ siai
MODA; V ŠOLSKIH KLOPEM
svetuje: Valentina Hudovernik
8. a COŠ Fran Roš
Veliici čipicasti
ovratniki
Belo bluzo z velikim
čipkastim ovratnikom
ima v svoji garderobi sko-
raj vsako dekle. Lepo se
poda k hlačam, pa tudi
k mini krilu. Če je v razre-
du hladno, lahko obleče-
mo še pulover in telovnik
ali samo telovnik. Telov-
niki so iz jeansa, usnja ali
iz blaga.
VALENTINA
PRVA
LJUBEZEN
Spominjam se dneva, ko
sva se spoznala. Bilje mesec
avgust. Tvoji rjavi lasje in
rjave oči so v meni prižgali
ogenj. Takoj sem te vzljubi-
la. Bil si moja sreča. Tvoj po-
gled me je zmeraj spravil
v dobro voljo, pa če sem bila
še tako žalostna. Bili so tre-
nutki, ki jih ne bom nikoli
pozabila. Dnevi so bih tako
lepi... V meni seje začel tka-
ti niz zaljubila sem se. Zalju-
bila sem se vate, ki si mi
krajšal počitniške dni. Rada
sem bila s tabo, rada sem
s teboj delila prav vse. A na-
jine ljubeznijo bilo naenkrat
konec.^ Jokala sem in še jo-
čem. Še zdaj te ljubim. Po-
glej me in mi pokloni vs^
lep nasmešek. Nikoh te ne
bom pozabila... Ljubim te!
To je moja zadnja beseda.
SAŠA
Hej dopisovalci!
Danes bodo tisti, ki se učijo
le angleščino ostali praznih
rok. Da ne bo zamere, bomo
objavili nekaj naslovov ljudi,
s katerimi si lahko dopisujete
v nemščini. Fantje in dekelta,
katerih naslove objavljamo so
stari okoli osemn^st let. Torej,
»Nemci« slovarje na plan in na
delo!
Oliver Delcourt
12 Rue des Bons Enfants
59190 Watterlos
France
Jennifer Murray
11729 Farside Road
Ellicott City
Maryland 421043
USA
Andreas Schulz
General Barby Str. 17
1000 Berhn 51
West Deutschland
^BAZV!E5M.
25. APRIL 1991 - STRAN 27
Sporno hrezmadežno spočetje
toinjo pomlad so v Bri-
umetno oplodili prvo
še ni imela nikdar
^Lih odnosov z moškim
r. tega tudi ne želi. Za to-
" ten poseg sta se takoj za-
prijavili še.dve devici,
^pa je v britanski družbi
^,glo živahno polemiko
koralni in etični upraviče-
sti oplojevanja žensk, ki
p vnaprej brez sramu izjav-
.\o da bodo otroka vzgaja-
same in da pri tem ne po-
Lbujejo še moškega. Tu-
^jjnja javnost seje ob vpra-
razdelila v dva tabora:
-rvem so zagovorniki tra-
Ljonalne družine z obema
^ema, ki umetno oploje-
^je devic primerjajo z ose-
menjevanjem krav in po-
^jjjajo, da otroci ne bi sme-
I postati potrošniški izde-
Jc; drugi tabor v tej razgreti
Tbati pa zasedajo v glav-
^[11 feministke, razočarane
^(j britanskimi moškimi, ki
J kot možje in očetje odpo-
i^ali na celi črti.
Novi Odlok O umetnem
oplojevanju
Avgusta lani je začel velja-
ti novi Odlok o človekovi
plodnosti in embriologiji,
ki s pravnega vidika ureja
umetno oploditev, darovanje
sperme in jajčec ter nado-
mestno nosečnost; posege,
ki jih opravljajo v sto šestde-
setih ginekoloških klinikah
po vsej Britaniji. V Odloku
je med drugim jasno zapisa-
no, da so prej našteti posegi
na voljo tudi samskim žen-
skam in neporočenim pa-
rom. En darovalec sperme
lahko zaplodi največ deset
otrok; bodoče matere sicer
nikdar ne izvedo njegovega
imena, v kliniki pa jim pove-
do, kakšen je videti in kaj ga
zanima, da bodo lahko otroci
vedeli vsaj nekaj o svojem
očetu.
Umetno oplojevanje zdaj
omogoča ženskam (in teore-
tično tudi moškim), da po-
stanejo starši, ne da bi mora-
h pred tem v posteljo s pri-
padnikom nasprotnega spo-
la - če tega ne želijo. Odziv
na takšno odkritje pa je več
kot razumljiv: Britance je za-
jela panika.
»Opozicija«
v dnevnem časopisju so se
prvi oglasili zagovorniki kla-
sičnega spočetja, ki se jim
PISMO IZ
LONDONA
zdi oplojevanje devic neza-
shšano in ogabno. »Ženske,
ki odklanjajo seks, verjetno
tudi ne bodo dobre matere«,
je zapisal celo uvodničar na-
prednega dnevnika GUAR-
DIAN. Sicer hladni Britanci,
ki imajo raje, da jih v postelji
namesto partnerja greje ter-
mofor - kakor je zapisal tu
živeči pisatelj madžarskega
rodu Georg Mikes - so se
zdaj kar na lepem spomnili,
da razgibano spolno življe-
nje ugodno vpliva na mate-
rinski nagon.
Za razliko od morda neko-
liko užaljenih moških, so
ženske zagovornice naravne-
ga spočetja precej trezneje
ubrale na strune družinske-
ga življenja in opozorile, da
otrok potrebuje oba starša in
da je nadvse sebično zanosi-
ti, če bodoča mati že vnaprej
ve, da bo moral otrok odraš-
čati brez očeta.
»Avantgarda«
Po plazu kritik, ki se je
vsul na prvo brezmadežno
oplojeno devico, so se v ča-
sopisih oglasili tudi tisti, ki
so se bodočim materam sa-
mohranilkam postavili
v bran. »Dvajsetletna žen-
ska, ki ni imela nikdar spol-
nih odnosov in so jo umetno
oplodili na Ginekološki kh-
niki, ne bo nič slabša mati od
kakšne šestnajstletnice, ki se
je enkrat na hitro pomečkala
na zadnjih sedežih prijatelje-
vega Forda in je ponesreči
zanosila«, so zapisali
v SPECTATORju. Ženske
bodo ne glede na družbene
predpise same odločale
o svoji družini. V državah,
kjer je na primer prepoveda-
na umetna prekinitev noseč-
nosti, se zanjo odločajo na
tihem; prav tako pa tudi bri-
tanske feministke in lezbijke
že dvajset let spočenjajo brez
spolnih odnosov z moškim.
Za takšen »naredi sam« po-
stopek sta potrebni samo
sperma in plastična brizgal-
ka, kakršne prodajajo za kra-
šenje tort, razlagajo v SPEC-
TATORju.
V čem je icleč
Jedro vsega protesta proti
umetnem oplojevanju devic
pa kljub vnetemu zatrjeva-
Piše MOJCA BELAK
nju nekaterih ni obramba
otrokovih pravic, temveč
obramba tradicionalne dru-
žine in predvsem strah, da
bodo začele ženske zaradi
možnosti umetne oploditve
zavračati moške. Na to jasno
opozarja avtorica članka
v DAILY TELEGRAPHu
z naslovom Dragi fantje, žal
gre tudi brez vas. Takole
pravi: »Uresničil se je naj-
večji strah, ki je preganjal
moške: da niso več nenado-
mestljivi ... Tega, kar posku-
šajo povedati modre device-
m.atere, se ženski svet že dol-
go natihem zaveda. Moški so
lahko zabavni, lahko so bo-
gati, lahko so celo dobri
v postelji, toda moški so tudi
škodljivi zdravju in pameti.
Obljubljajo ves svet, dajo pa
ti umazano spodnje perilo...
Moški dandanes niso več za-
nesljivi ... Če bi si radi spet
pridobili svoje mesto v dru-
žini, če bi radi, da bi družina
preživela, naj se malo potru-
dijo, da se jim bo spet dalo
zaupati. Ženske jih ne sovra-
žijo, samo zaupajo jim ne; in
če jim ne bodo zaupale, jih
tudi ne bodo potrebovale.
Moški bodo za to krivi
sami.«
Družinsico življenje?
Ne, hvala.
Sicer pa morajo tudi zago-
vorniki družine grenko priz-
nati, da z britanskim družin-
skim življenjem ni vse tako,
kot bi moralo biti. Skoraj
vsaka tretja zakonska zveza
ne uspe in kar 750 tisoč bri-
tanskih otrok nima nikakrš-
nih stikov s svojimi očeti,
ker sta se starša razvezala.
Britanski očetje (in tudi ma-
tere) se prav tako vse preveč-
krat fizično znašajo nad svo-
jimi otroci in partnerjem, po-
gosto je tudi posilstvo v za-
konu, ki pa je v tej demokra-
tični državi šele letos postalo
kaznivo. Otroci umetno
oplojenih samskih žensk res
ne bi poznah očeta, prav ta-
ko pa jih ne bi bilo treba sku-
siti grozot, ki jih poznajo nji-
hovi pretepeni vrstniki, zatr-
jujejo zagovorniki devic-
mater.
Britanska družba tudi si-
cer dandanes nekoliko pri-
jazneje gleda na samske žen-
ske z otroki; včasih so jih
imenovali neporočene mate-
re, zdaj pa so postale družine
z enim roditeljem, ki imajo
na papirju sicer veliko ugod-
nosti in olajšav, v praksi pa
bistveno manj.
Epilog
Britanke so torej vedno
bolj prepričane, da lahko ži-
vijo tudi brez svojih moških
in pri tem jih podpira pred-
vsem Svetovalna služba za
nosečnice, ostro pa jim na-
sprotujejo zlasti konserva-
tivni poslanci v Parlamentu,
ki zahtevajo, da bi brezma-
dežno razmnoževanje z zako-
nom prepovedali. V že prej
omenjenem SPECTATORju
ob tem opozarjajo na večkrat
prezrto dejstvo: »Odločitev
o zaplojevanju otrok je treba
prepustiti posameznikom.
Tu ne gre samo za moralno
odločitev samske ženske,
temveč bo k temu pripomo-
gel tudi moški, ki je daroval
spermo v semensko banko,
ne da bi se sploh vprašal, ka-
ko bo poskrbljeno za njego-
ve otroke in brez kakršnega-
koli namena, da bi bil za de-
janje tudi sam odgovoren.«
J nadaljevanje
Ko smo razložili, da name-
avamo v Keniji delati, kar
ta sicer obe že vedeli, in
BO povedali, da odhajamo
Kamburu, je Helena kar
»skočila: »V Kamburu?
)h, ,izbrali' ste si čisto pravi
bush'! Se spomniš, Majda,
ia sem jaz nazadnje tam vi-
dela ogromno kačo?«
»Ja? Kačo?«
Ojej.
" '   Skoraj   dva   metra .
..iami!«
Helenini hčerki ni bilo
prav, da mama pripoveduje
to zgodbo.
Ja, res. Zdaj res ne vem,
bila mamba ah kobra,
em odprla vrata, sem jo
-s^edala v kotu. Otrpnila
*m, potem pa se obrnila in
iežala.«
•Mami!«
•Ja, kaj pa ti veš, otrok,
■'^0 je, če srečaš kačo? Si-
•w pa ne pravim, da jo naj-
deš za vsakimi vrati!«
Torej jih le ni toliko?«
'Seveda ne.«
Pogovor je nato zavil v bolj
jjmirjene vode. Izvedeli smo,
področje okoh Kambu-
^.eno najmanj razvitih in
"3jrevnejših v deželi, kajti
^^•^Ija tam ni rodovitna. Za-
poslitev pa je v Keniji tudi
težko najti. Na podeže-
Y^ko so nam rekli, ženske
Pletejo cekarje, izdelujejo za-
TOtnice, sicer pa žive tako
nekoč. Redijo koze in
^casih še krave in obračajo
šiling, da preživijo. Za
/užinske proračune v glav-
y^ skrbe ženske, pa ne le
^J^zporejanje denarja, am-
tudi za zaslužek - s pro-
izdelkov in včasih kakš-
\2ivali.
.J Nairobiju, ki je bil videti
sam vrt, seje to slišalo
ygodba iz sveta pravljic.
Ij "'^a te ljudi že dvajset ši-
j .Sov pomeni ogromno, iz-
.^^K pri katerem trikrat
JQ j^islijo, preden se odloči-
'kako ga bodo zapravili.«
^^set šilingov pa je de-
jj. dinarjev in cene niso do-
jj^^^ižje kot pri nas! Tako
tu'? odhajali v Kamburu kar
Uj bolj oboroženi z zna-
kov      ^ realnejšimi priča-
^ai^ji kot prej.
Pn^? !^      spoznanje pa je
v ^'^rbela Diana iz kluba
Pfitličju hotela. Majhna,
z nekam poševno vrsto zob
in kratkimi kitkami, drobna,
na prvi pogled skoraj otrok,
a jo je izdajal debel sloj ma-
skare na trepalnicah. Že prvi
večer so fantje odkrili, da se
v klubu hotela marsikaj do-
gaja, in so me prepričah, da
me ne bo nihče pojedel, če
grem zvečer tja na sok. Za
mojim hrbtom je Diana
vztrajno mežikala fantom, in
ko ji je Božo pomežiknil na-
zaj, je prisedla.
»Potrebujete družbo?« Po-
gledala je skozi belino šare-
nice, slepo zamežikala, dva-
krat, kar naj bi bilo zapeljivo,
in se nasmehnila.
»Kako ti je ime?«
»Diana...«
Motno je pogledovala od
enega do drugega in ni bila
povsem gotova, ali si lahko
od koga zares kaj obeta.
»Vam je všeč tukaj?«
»Super! Si vsak večer tu?«
»Vsak večer,« je najprej
prikimala, nato pa se je očit-
no spomnila, da se je zale-
tela.
»No, ne vsak večer... Vča-
sih grem kam drugam...
Florida 2000. Poznate?«
»In kaj počneš?«
Malo se ji je že zapletal je-
zik, med navzkrižnim zasli-
ševanjem je postala slabe vo-
lje. Tu ne bo nič.
Poskusila je znova: »Tukaj
mi je prav všeč.«
Zaokrožila je z rokama,
povzdignila glas. »Res!«
Nisem se mogla zadržati:
»Diana, pa se nič ne bojiš
aidsa?«
»Oh, tisto. Brez problema.
Jaz dobro vem, kako se mo-
ram varovati!«
»Pa imaš kaj otrok?«
Spet je oživela: »Ja, doma
imam punčko. Pri mami.«
Pogovor se je začel ustav-
ljati.
»Je tisto tvoja prijate-
ljica?«
Zavrtela seje na stolu in se
mlahavo ozrla proti točilnici.
»Jaa... Ja, pravzaprav,« je
naenkrat oživela. »Naj jo po-
vabim sem?«
Vnemarno, počasi, s pogle-
dom nekje nad stoh seje pri-
bližala mizi.
»Kako ste? Imate ogenj?«
Bila je močneje našminka-
na od Diane, višja. Precej
čedna. Mlada.
»Naj uganem, od kod ste
doma!«
Božo, ki je bil izzvan, se ji
je nasmehnil: »Ugani!«
»Ste Švedi? Danci? Norve-
žani?«
Ti so najpogostejši gostje
v klubu.
Janoš je povedal po pravi-
ci: »Iz Jugoslavije smo.«
Kot da bi rekel, da smo
z Lune.
Nenadoma je postala neje-
voljna. Jugoslavija? Nezani-
mivo. In tudi pogovor se ni
obračal v pravo smer.
Nadaljevanje prihodnjič
Popis preiiivaistva 1991
Je že tako, da je treba vsake toliko
let tudi v državi narediti inventuro.
Red je red. Red je pa pol zdravja. Celo
v tako bolni državi, kot je Jugoslavija.
In tako smo med prvim in petnaj-
stim - bil sem namreč eden izmed tiso-
čih popisovalcev - hodih od vrat do
vrat, zvonili, si zapisovali in ugotavlja-
li. In potem še pozno v noč urejevali
popisnice in preklinjali trenutek, ko
smo se odločili, da bomo hodili od vrat
do vrat, zvonili, si zapisovali in ugotav-
ljali. Kajti ugotoviti je bilo treba in
pravilno zapisati celo goro podatkov
o ljudeh - kdo je kdo in kdo (še) je in
koga (že) ni in ločiti (še) žive od (že)
mrtvih, (še) zaposlene od (že) brezpo-
selnih, (še) samske od (že in še) poroče-
nih, (še) verne od (še vedno) nevernih
itd. - zgradbah, stanovanjih, hlevih, ži-
vini, drevju, zemlji.
Resnici na ljubo moram priznati, da
mi je bilo prizanešeno vsaj s konji,
kravami, bivoli, ovcami, prašiči, kura-
mi, racami, z enoosnimi in dvoosnimi
traktorji, kombiji, plugi in škropilniki,
s kombajni, sejalniki, branami in ci-
sternami za gnojevko, z vozovi in rob-
kalniki pa tudi s štalami, z vinsko trto,
z višnjami, češpljami in slivami in...
in še z marsičim. Sem pač imel srečo
in sem popisoval po bloku, kjer k sreči
ljudje razen sebe ne redijo nobene dru-
ge živine.
Je pa vseeno bilo pestro in zanimivo.
V enem samem bloku sem popisal
toliko narodov in ver, da na koncu
nisem več vedel, ali sem (še) v Sloveni-
ji ali sem (že) v Evropi.
Naletel sem na družino, katere po-
glavar mi je prijazno - ob kavici in
konjaku - zagotovil, da so pri njih vsi
Jugoslovani, da govorijo bosanski je-
zik, da pa so sicer - »Piši, brate,« je
rekel - muslimani. Nadstropje više je
neka Slobodanka v zares lepi in čisti
slovenščini izjavila, da je Hrvatica, da
pa ne verjame ne v srbskega ne v hrva-
škega boga. Njen mož je Slovenec, je
rekla, oba pa sta hudiča vredna - tako
Miloševič kot Tudjman. Kučman je
v redu, je rekla, vsi drugi so pa težka
banda, z njenim možem vred, ki da je
službeno v Dobu na Dolenjskem.
Potem sem spoznal še nekega Dra-
gana, ki je rekel, da je Slovenac, in
nekega Slovenca, ki je ižjavio, da je
Jehova priča. Njegova soseda, kije Hr-
vatica s Hrvaškega, mož pa Srb iz Bos-
ne, mi je razložila, da je neki drugi
sosed pijanec, žena pa kurba in pijan-
ka tudi.
Vprašala me je, če se to tudi lahko
piše za narodnostno pripadnost, ker
da sta dotična itak noč in dan pijana in
da zato sploh ne vesta, kje sta in kam
spadata. Pojasnil sem ji, da pijača ni
domovina, kurbanje pa ne vzrok, da bi
se lahko narodnostno opredelila kot
pijanec in kurba. Sicer pa imata pravi-
co biti kar koli - pa čeprav Hotentota
ali Eskima.
No, ko sem kasneje stopil v zloglas-
no stanovanje sem zlahka ugotovil, da
sta pravzaprav Slovenca. Na mizi sta
imela liter sumljivega vinčka, bila sta
v rožicah, oba katoličana in za povrh
še strastna kolesarja - v dnevni sobi
sta prav tisti dan »zlikala pecikle«. Sta
rekla, da sta zaposlena, da pa je kriza
in je slaba vlada, ki ljudem ne more
zagotoviti niti vsakdanjega vina.
Šokiran sem odkril še eno stanova-
nje, v katerem je tudi stanovalo sve
i svašta. Pozabili so se prijaviti, založi-
la jih je (t)ista soseda. Zamerili so seji,
ker so lansko leto v nekem prepirčku
vrgli kavč z balkona. Baje so potem
rekli, da jim je slučajno padel.
Se pač zgodi, da ti pade kavč z bal-
kona, pa kaj pol?
Tako sem torej 14 dni spoznaval os-
novne celice naše družbe. Zdaj, ko je
popisa konec, mi je celic za nekaj časa
čisto zadosti. Edina celica, ki bi me
trenutno še utegnila zanimati, je Celi-
ca Toyota. Ampak te si s honorarjem
za popis že ne bom kupil.
Je že tako: honorar bo pač spet šel za
prehrano moje osnovne družbene ce-
lice.
POPISOVALEC
28. STRAN-25. APRIL 1991
Bežimo, tecimo. regijski TomSIčevci gretin
Radio Celje je odprt lju-
dem, ki imajo kaj povedati,
ljudem, ki so tako ali druga-
če zanimivi, ne glede na to
kakšnega političnega, naci-
onalnega ali religioznega
prepričanja so. Redko pa se
zgodi, da bi komu ^oraj
pripeli nalepko: »Nezaže-
len«. To smo načelno storili
po komediji, v dveh deja-
njih, v kateri so na eni stra-
ni nastopali predvsem člani
regijskega odbora neodvis-
nih sindikatov, ki jim na re-
publiški ravni predseduje
France Tomšič, na drugi
strani pa peščica novinar-
jev NT-RC.
Prvi del
Torek, 2. aprila: Dopold-
ne. Dnevno informativna re-
dakcija NT-RC. Tatjana: »Ja,
madona, ni nikogar, ki bi da-
nes popoldne odšel na ti-
skovno konferenco, ki jo ob
15. uri pripravljajo člani Ne-
odvisnega sindilčata, na ka-
teri bo tudi France Tomšič?«
Tišina. Razmislek. Nato
zbor: »Ne utegnemo, vsi smo
zaposleni že z drugimi ob-
veznostmi, zato jih pokliči-
mo raje jutri in se pozanimaj-
mo, kaj so se dogovorili.«
Tatjana: »O.K.«
Popoldne: Ura je 16. Nata-
ša gosti v studiu predstavni-
ke plesne šole Bolero. Ob
16.35 oddajo zaključi. Zapu-
sti napovedovalnico in stopi
na hodnik. Na njem regi-
ment možakarjev, med njimi
gospa, v podobi sekretarke
neodvisnega sindikata Alen-
ke Orel, ter gospod z brado,
za katerega se izkaže, da je
France Tomšič. Zabodeni
pogled Nataše in v mislih
zlovoljen vprašaj: »Ja, kaj
hudiča pa hočejo?«
Marjan Ravnjak, predstav-
nik neodvisnih sindikalistov
s Celjskega, prične zmedeno
pojasnjevati, kako da se je
dogovoril s Tatjano za odda-
jo v živo, oziroma okroglo
mizo v živo, oziroma novi-
narsko konferenco v živo, na
valovih našega radia, ki naj
bi bila tega dne ob 16.15. Na-
tašin pogled je še debelješi,
obenem pa stopi v bran Tat-
jani, ker ve, da je še mlada,
ter da doslej še ni nikoli po-
kazala sklerotičnih simpto-
mov. Pokhče jo domov. Te-
lefon zvoni v prazno. Zadeve
na licu mesta ni mogoče raz-
čistiti.
Ob prepričevanju v raz-
merju 1 proti več kot 5, go-
spod Tornšič resignirano
vzdihne: »Če je tako, pa je
najbolje, da odidem kar
v Ljubljano. Dela imam do-
sti, nimam pa časa, da bi se
tu prerekal, če očitno še sami
ne veste, kaj in kako se v hiši
dogovarjate. No, v nasled-
njih desetih letih bo že kdaj
verjetno čas tudi za nas, kaj-
ne?« je cinično zaključil. Go-
spa Orel je dodala nekaj
o novinarjih in o tem, kako je
že skrajni čas, da se zadeve
tudi po takšnih hišah malo
počistijo.
Predvsem zaradi prisotno-
sti gospoda Tomšiča se je
Nataša odločila uglednega
moža uvrstiti v program, ker
je bilo časa le za deset minut,
je moral na kratko opisati
kaj je izvedel na pogovoru
z vodstvom Ema in Železar-
ne Štore zaradi česar je pri-
šel v Celje. Bilo je že čutiti,
da ni več prepričan v trditve
svojih sindikalistov s Celj-
skega. Z Natašo sta se po-
mirjena razšla, gospod Tom-
šič ji je izrekel priznanje, da
je rešila ugled hiše, ona pa je
v mislih preklinjala muzajo-
če se celjske aktiviste.
Sreda, 3. aprila: Zjutraj
pogovor s Tatjano. Po pred-
videvanjih ji ni bilo nič jas-
no. Povedala je namreč, da
so celjski sindikalni aktivisti
že več dni tekali k njej in
govorili nekaj o novinarski
konferenci na radiu, ob če-
mer jim je Tatjana s kolegom
Radom razložila, da to ni mo-
goče in pri tem je, z naše
strani, ostalo. Sindikalisti so
rinili z glavo skozi zid in očit-
no se jim je v sanjah prikaza-
la Tatjana, ki jim je radijski
zmenek napovedala na usod-
ni torek. Sanje se niso udeja-
nile. Ker so v lastni nespo-
sobnosti regijski sindikalisti
zavedh celo svojega pred-
sednika Tomšiča, so hkrati
dokazaU neverjeten pogum,
ko so lagali v obraz, ne le
Nataši, temveč tudi gospodu
Tomšiču.
Drugi dei
Nekaj dni kasneje sta do-
pis gospodu Tomšiču spisala
Tatjana in radijski urednik
Mitja, v katerem sta želela
dokončno le odpreti oči o za-
devi »sindikalna invazija na
Radio Celje«. Še kakšen dan
kasneje je v redakcijo prišel
Vlado Stojnšek, novoizvolje-
ni predsednik regijskega od-
bora neodvisnega sindikata.
Po dokaj burni debati z vod-
stvom radia, je po svoje izid
intermetiral kot zapiranje ra-
dijskih vrat njihovemu sin-
dikatu. Postopek pojasnje-
vanja je bilo treba poljudno
ponoviti v smislu, da naj se
najprej organizirajo in dogo-
vorijo, kdo je kdo, nato pa
udarijo. Tudi na radio.
Petek, 12. aprila. Po dogo-
voru, nas ponovno obišče
gospod Stojnšek in se z Na-
tašo dogovori za nastop na
radiu. Ta naj bi bil v torek,
16. aprila, ob 16. uri. Vlado
pravi, da bo pripeljal še se-
kretarko Alenko Orel in mo-
rebiti še koga. Nataša poki-
ma in mu zakliče, naj se vsi
javijo Tatjani, ki bo odajo vo-
dila. ■
Dan D ali torek,!(}
Nekaj pred šestnajsto*
množično pridrvijo n»
neodvisni sindikalistih
no seznanijo, da Aleiji
ne bo, zato predlagjg,,
oddajo prestavili, -jj
nevarno bliska z oč^jj
reče, da lahko vstop^^
dio, ker se bo oddj^ja
hip pričela. Sinikalis^
prosijo pet minut
posvet in potem skl
ugotovijo, da v živo ni)
pravljeni nastopiti, čej
mislili, da bo oddaja vi
posneta. Tatjana je z oi
hrepenela po telefon«
šalki in poklicala don
fa, torej Mitjo, ter mui
stila Vlada Stojnška.'
ga je besedno obdel
spod Stojnšek s prifc
pa je poklapan odšel,
prej Tatjano zaprosil, j
plet obrazloži strokovi
je s tem mislil, Tatjana
umela, saj je celjskim
visnim sindikalistom,
rijo vrh, torej cvet reg
Tomšičevskega gibai
seda strokovnost, ,
tuja. 1
V mislih smo v sre
žalno brzojavko poslali
spodu Tomšiču v Ljublj
ki seveda ni kriv, da
takšne sodelavce. Na r
pa smo bili soglasni, d
tretje sindikalne invam
bi preživeli. jj
Tudi takšen je radiji|
vinarski vsakdan.
NATAŠA GER:
Foto: EDO EINSPIE
ŠKRATKI
V športni redakciji se bo-
mo kadrovsko okrepili. Naj
izdamo le to, da bo povpreč-
na starost fantov, ki redno ali
honorarno delajo v tej redak-
ciji, tudi v bodoče 25 let. Mi-
mogrede, vsi so še neporo-
čeni.
Na Celjskem večeru na
Dobrni so, kot je v navadi,
smeli vprašanja gostoma, ge-
neraloma Tomincu in Kol-
šku, zastavljati tudi obisko-
valci. Ker sta neprestano po-
udarjala, da se armada vest-
no ravna po ukazih zveznega
predsedstva, ju je Nataša Gr-
keš vprašala, kaj menita
o ukazih predsedstva. Odgo-
voru sta se diplomatsko iz-
ognila, obenem pa je Ivo To-
minc dejal, da jih morajo iz-
polnjevati, tako kot Nataša
urednikov ukaz, naj se ude-
leži večera na Dobrni. Pri
tem ni pomislil, daje primer-
java, milo rečeno, neposreče-
na. Izpolniti urednikov
»ukaz« ali izpolniti ukaz
predsedstva, naj armada
s tanki zdrvi na beograjske
ulice in še kam, je neprimer-
ljivo, kajne?
^
Čeprav nekateri menijo,
da je horoskop na radiu ne-
smiselna zadeva, se je izka-
zalo, da so v zmoti. V pone-
deljek sta nas obiskali dve
srednješolki, ki sta zjutraj iz-
jemoma preslišali horoskop,
zato sta milo prosili, naj jima
ga Kamilo prebere. Na poti
do Kamila pa sta naleteli kar
na odg. urednika Mitjo Um-
nika, ki jima je širokogrudno
postregel s horoskopom za
naslednji dan. Prognoza je
bila za pouk neškodljiva.
Redaktorica Nataša Ger-
keš pripravlja novo radijsko
podobo, v kateri naj bi bila
tudi nedeljska oddaja Čaj za
dva za uro premaknjena pro-
ti opoldnevu. Prvi ji je dal
prav kar nedeljski gost, pro-
fesor Slavko Deržek, ki se
mu je zdela deveta ura kar
»kazensko zgodaj.«
^ ^ ^
N^bolj »zdravilno« mavri-
co smo imeli minuli teden
v Kafri, kjer vse diši po zdra-
vilnih zeliščih in čajčkih. Te
lastnica dobiva naravnost iz
Beograda in v oddaji je pove-
dala, da nima pri tem nobe-
nih težav. Vsaj nekdo!
^ ^ ^
Tehnik Mitja ima izjemno
precizen sluh (no, nihče ne
pravi, da ravno za budilko).
Ko smo snemali oddajo o Ju-
riju Vodovniku v zreškem
Cometu, mu je skozi slušal-
ke prodrl zvok strojev, ki je
bil skoraj povsem nemoteč,
a smo vseeno morali »pobra-
ti šila in kopita« in prestaviti
magnetofon. V svoj domači
studio nas je povabil sogo-
vornik Zdravko Ivačič. Brez-
hibno!
^ ^
V Petkovem mozaiku Zla-
ta Roje ni dobila nagrade, za
vse tiste, ki ste to spraševali
še po koncu oddaje. Če pa bi
pravilno odgovorila, bi po-
stala lastnica že tretje namiz-
ne ure. No, no...
Več odda) brez
diaiie na Jeziliu
v našem stiku s poslušalci,
je v ponedeljek poklicala po-
slušalka Helena iz Celja, kije
izrazila željo, da bi oddaje
Žveplometer ne bili ukinili.
Vrsto let ga je namreč rada
poslušala in menila, da so
tam znali marsikaj povedati
brez dlake na jeziku.
Zakaj,, pravzaprav, smo
ukinili Žveplometer? Zdelo
se nam je, da so spremenjeni
časi prinesli več svobode tu-
di novinarjem, kar pomeni,
da je pikrih prispevkov tako
na radiu kot v časopisu pre-
cej. Šale, ki so jih zbijali
v Zveplometru, so bile še po-
sebej aktualne v minulih le-
tih, ko so bile tovrstne odda-
je praktično edine, v katerih
se je smelo koga okrcati,
»resni« novinarji pa so svoje
prispevke ovijali v celofan.
Danes spregovorimo brez
dlake na jeziku tudi novinar-
ji, čeprav v teh časih to ni
nikakršno junaštvo, toda ta-
ko je.
Žveplometer, ki je marsi-
komu prirasel k radijskim
ušesom, smo se odločili uki-
niti, ker je svoje poslanstvo
opravil. Ali ga bomo zame-
njali s kakšno posodobljeno
oddajo? Morda. Ne vem.
Pravzaprav se lahko sedaj
pošteno nasmejete že oddaji-
Rumeni CE, ko lahko spre-
govorite poslušalci in brez
dlake na jeziku razmišljate
o aktualnih problemih, ki
pestijo našo družbo.
Vse teče, vse se spreminja,
in tudi naša radijska shema
doživlja in bo še doživela,
korenite spremembe, v smi-
slu posodabljanja radijskega
programa. Vsem tistim, ki
ste radijski Žveplometer
imeli radi pa: vse kar je do-
bro je običajno potrebno
prekiniti takrat, ko je še do-
bro, saj se sicer, če je opaziti
zaton, zna zgoditi, da se do-
bro prelevi v slabo.
NATAŠA GERKEŠ
Valovi družijo
Kako radijski valovi lahko
dobesedno povezujejo ljudi,
smo se mogli prepričati
predzadnjo sredo v tem me-
secu, ko je bila na sporedu
priljubljena oddaja »Mali O«.
Okoli štirideset in še več
klicev se je zlilo k nam in
nato nazaj k vam in med nji-
mi je bil skorajda boječ in
nekako tih glasek poslušalke
Slavke, po telefonski številki
sodeč nekje iz Velenja. »Mo-
ja prošnja je morda nenavad-
na,« je dejal kot v opravičilo.
»Imam veliko željo, da bi na-
šla .izgubljeno' sošolko Moj-
co (nato je povedala njen de-
kliški priimek). Rada bi jo
spet srečala...« in tako na-
prej.
Mi smo objavili to prošnjo
in bih zares veseU, ko se je
tik pred koncem oddaje, ja,
bil je že zadnji klic, oglasil...
nihče drug kot Mojca. Ne-
kdo ji je sporočil, da jo išče
prijateljica in mi smo ji po-
tem posredovali Slavičino
telefonsko številko. Zaželeli
smo jima veseli klepet, saj je
bilo očitno treba »pokriti«
nekaj let, ko se sošolki nista
videU. Ta sreda, 17. aprila, je
zato ostala v spominu tudi
meni.
MATEJA PODJEIL

25. APRIL 1991 - STRAN 29
5loveni]a bo
stara petnajst let
Ansambel Slovenija se že
to let uvršča med naj-
'liše slovenske narodno-
havne ansamble. Njiho-
^jn melodijam dajejo po-
bno prijetno barvo ustna
*^Lionika, violina in citre,
f ino pa tudi kontrabas, in-
•frunienti torej, ki v klasič-
' L Kvintetu niso običajni,
noslej so doživeli eno samo
tadrovsko spremembo, kar
^ je tudi razumljivo, saj so
koraJ družinski ansambel.
I Vodja je neumorni Jože
Galič, ki se je z dušo in tele-
som zapisal glasbi. Aktiven
je v ansamblu, poje pri Ajdi,
piše o domači glasbi v Sto-
[ju, prireja humanitarne kon-
terte in še bi lahko naštevali.
Prav zdaj pripravlja novo ka-
seto, na kateri bodo samo
melodije pred leti še neupo-
števanega slovenskega kom-
ponista Rudija Bardorferja.
"Gre za skladbe, ki so bile
dvajset let v bunkerju,« po-
jasnjuje Jože Gahč. Rudi
i&rdorfer mu je zaupal svojo
veliko glasbeno zapuščino,
tla jo je uredil in pripravil za
objavo. Ta projekt nastaja
lik pred jubilejem - prihod-
nje leto bo namreč ansambel
|lavil petnajstletnico obsto-
»Na kaseti bo polovica še
neznanih Bardorferjevih me-
lodij, polovica pa bo novih.
Zdaj se pripravljamo na sne-
manje, začeh bomo junija ali
Mija, melodije pa bomo pos-
neli v treh, štirih delih. Rudi
Bardorfer je kompletno glas-
beno zapuščino predal meni
^ željo, da bi jo z Ajdo in
Slovenijo posredoval občin-
stvu. Imam devetdeset nje-
govih skladb in zelo težko bo
"opraviti izbor. To še pose-
N velja za starejše, ki jih
'J^dje že poznajo in jih želijo
Ponovno slišati, lažje bo
z novejšimi, kjer bom lahko
°odal tudi kaj svojega«.
^jub temu Slovenija po-
gosto nastopa. 27. aprila jih
°omo slišali na javni radijski
^•^daji Koncert iz naših kra-
1^^'' ki bo v Mengšu, 2. maja
nastopili na paradi do-
J^^če glasbe v Prevaljah sku-
z Alpskim kvintetom,
f^l^rni kovači. Fanti iz treh
Jolin, Prerodom, Ajdo in
rj'^gimi, 11. maja pa bodo že
^tjič zaigrali in zapeh na
1^'Jskem alpskem večeru.
P fiiaja bo Jože v Slovenj
^fadcu organiziral humani-
roS° prireditev v korist Ko-
oskega društva za cerebral-
Paralizo. Nastop so že ob-
yili Bratje iz Oplotnice in
k Nipič s svojimi muzi-
Jože pa bo prirejal tu-
5 (^sem do deset najboljših
j^^topove lestvice. V času
1 "ovnega slovenskega
fi^Jgresa bodo pripravih
L'^Je na celjskem območju
ggjcert za Slovence iz Ar-
/'^'be, ki bodo k nam pri-
potovali kar s tremi letah.
Ansambel je namreč lani go-
stoval v Argentini, kjer so jih
izredno lepo sprejeli. To go-
stoljubje želijo zdaj vsaj ne-
koliko povrniti s posebnim
koncertom.
In kaj bodo pripravih za
jubilej?
Prav gotovo novo kaseto
s še neobjavljenimi melodi-
jami, ostalo pa naj ostane za
presenečenje.«
TONE VRABL
Člani ansambla Veter. Medse so sprejeli tudi Ota Pestnerja, ki jim pomaga pri oblikova-
nju besedil in glasbe.
Petnajst pomladi
Ansambel Veter Je Iztlal že četrto kaseto
15 let že skupaj segajo
v srca ljubiteljev dobre
glasbe. Igrajo melodije za
vse generacije in za vse oku-
se, s čimer se bodo pozna-
valci gotovo strinjali. Po
Beli snežinki, Beli nevesti
in Belem cvetu so posneli še
Bele ladje. Ansambel Veter.
V ansamblu se že čuti po-
mladna svežina, ki so jo vne-
sli v novo, četrto samostojno
kaseto, poimenovali pa so jo
Bele ladje. Vanjo Tome - vo-
kal, saksofon; Željko Mev-
želj - bas kitara; Gojko Ken-
da - kitara; Srečko Erjavec
- bobni in Slobodan Filipo-
vič - klaviature; v takšni za-
sedbi se fantje odpravljajo
na turneje po Sloveniji. Tudi
v tujini jih ljudje radi sprej-
mejo medse. Tam se namreč
pod imenom Show Band
Monte Carlo prelevijo v pra-
ve veseljake, tako da
o vzdušju, ki ga ustvarijo ni
potrebno posebej govoriti.
Ansambel Veter je tudi na
Celjskem   dobro   poznan.
Precej je začel sodelovati
s članoma New Swing Quar-
teta Otom Pestnerjem in
Marjanom Petanom, ki sta
soustvarjalca besedil in tudi
glasbe. Ker je uspešnih
skladb Veter že mnogo
ustvaril, se je odločil posneti
tudi CD ploščo s svojimi
uspešnicami, na malih zaslo-
nih pa se bo predstavil tudi
z video spotom. Možnosti, da
boste ansamblu Veter v le-
tošnjem letu prisluhnili v ži-
vo, bo mnogo. Na bazenu
v Rimskih Toplicah se na-
mreč obeta prenovljen zaba-
viščni prostor, ki ga bo v po-
letnih mesecih zapolnjevala
njihova glasba. Če vas bo za-
mikalo križarjenje na morju,
potem ste vabljeni na krov
ladje, ki pluje od Helsinkov
do Amsterdama. Tudi tam
Veter ne bo manjkal. Sicer
pa, glasba ne pozna meja in
Vetru so vrata v svetu vese-
lja dobre glasbe in lepih do-
živetij že dolgo na široko od-
prta.
BŠ
Klavžarjeva
peta kaseta
Ansambel Braneta
Klavžarja trenutno pri-
pravlja peto samostojno
kaseto. Snema jo pri He-
lidonu v Ljubljani, pro-
ducent je Boris Kovačič,
promocija pa bo predvi-
doma prihodnji mesec.
Posneli so tudi tri melo-
dije za Lojtrco domačih,
za katere je besedila na-
pisala Ema Rauh, in ves
čas vneto vadijo za na-
stope na ptujskem festi-
valu in Alpskem večeru
na Bledu.
Trenutno sestavljajo
ansambel Brane Klavžau*
s harmoniko. Robi Ribič
s kitaro in Andrej Zupa-
nek z basom. Roman Ca-
futa in Tomo Hartman
pojeta, za humor in mene-
žerske posle pa skrbi Da-
ni Jereb.
Do lanske poplave so
vadili v prostorih krajev-
ne skupnosti v Zagradu.
»Poplava nam je vse uni-
čila«, pripoveduje Dani
Jereb. »Ostali smo brez
ozvočenja in instrumen-
tov, kar je bilo vredno
preko 20 tisoč DEM. Na
našo srečo dvorana ni bi-
la zavarovana, kar so nam
domačini povedali šele
čez mesec dni. Obrnili
smo se na občino, na
sklad za poplavljence,
vendar nismno dobih no-
bene pomoči. Da bo ironi-
ja še večja smo mi igrali
na dobrodelnih koncertih
za pomoč poplavljencem.
Drugim smo torej poma-
gali, sami pa nismo dobili
ničesar. Vso zimo smo
dobesedno garali, da smo
si zaslužili za novo opre-
mo. Žal pa je nastopov
manj kot pred leti, saj se
kriza pozna tudi na tem
področju. Čakamo na čas
veselic, če jih seveda
sploh bo kaj, saj se jih lju-
dje neradi lotijo, ker se
bojijo izgube. Še dobro,
da ne živimo od glasbe,
kajti potem bi prekleto
tanko piskali.«
T. VRABL
Dobra enolončnica za mlade
Cenjenemu bralstvu mo.-
ram že na začetku povedati,
da Bajago, Dvornika in po-
dobne instant poparke, ki jih
v dragi embalaži prodajajo
celjska in okoliške diskote-
ke, v mojih enolončnicah ne
bodo našli. In ker drugega
Celje v petek ni nudilo, sem
po Markovičevi maši odpe-
ketal v Velenje, kjer so tam-
kajšnji liberalci obetali revi-
jo petih ročk skupin iz ožje
in širše okolice. V času, ko
ima večina politikov, ki me-
sijo testo odcepitvenega ko-
lača, polne kufre svetovnih
skrbi, velja pozdraviti takš-
,no dejanje namenjeno mla-
\deži, ki se ji še kar sladko
fučka za strankarsko ko-
molčkanje in si želi zabave
po svojem okusu.
Kljub redkim plakatom
v nekdanjem Titovem me-
stu, je bila lepa dvorana KS
Konovo ob 21. uri napolnje-
na s približno 300 bolj in
manj mladimi poslušalci.
Precej trapasto sem kolovra-
tu po mestu in zato zamudil
Xenophobijo, ki je nastopila
prva. Look green go purple
so bih edini velenjski domo-
rodni kolektiv, ki pa se je za-
ganjal že na poletnem festi-
valu in se še sedaj ni odločil
med ritem mašino in bobni.
Slabo ozvočevanje s sicer še
kar solidnim ozvočenjem je
pripomoglo, da je njihov na-
stop izzvenel še kar brezvez-
no. Kakšnega pretiranega
truda pa na čelu s pevcem
tudi niso kazali. Gostje iz Za-
greba, imenovani Phanthas-
magoria, so bili eni redkih
šminkerjev pri katerih ni-'
sem takoj odšel za šank.
Medtem ko je verjetno veči-
na deklet pogledovala po
pevcu, je mene motilo preti-
rano zvijanje kitarista in
sprešan, ter mehak zvok, ta-
ko da je zmagalo pivo in sem
se za kratko posvetil prekli-
njanju svojega fotoreporter-
skega neznanja, S Ptičem
sva sklanfala skupaj za run-
do in na oder so prišli Prag-
wald, ki so potrdili, da lahko
v Savinjski dolini poleg
hmelja in cerkva, raste tudi
rock'n'roll. Obetavna petor-
ka je suvereno odprašila svoj
program in na žalost smo
pevca dobro slišali in razu-
meli le v pavzah med koma-
di. Fešta se je bližala vrhun-
cu, ko so Epidemic zone od-
maknili mikrofone, da ne bi
kdo po pomoti kaj zapel, po-
tem pa zapraskali v ostrem
in hitrem ritmu, s katerim so
nekoč zasloveli med metalci.
Dobra forma, ki so jo poka-
zali, je opravičila mesto pr-
vega favorita, čeprav so brez
petja v večjih dozah naporni.
Organizatorjem, ki so do-
kazali, da se da, če se hoče, bi
svetovala pri bodočih kon-
certih boljšega ozvočevalca
in več domišljije pri izbiri
skupin. DOZ
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1   DISAPEAR - INXS (8)
2. LIVIN' IN THE WORLD - JANET JACKSON (4)
3. COMING OUT OF THE DARK - GLORIA ESTEFAN (6)
4. HERE COMES THE HAMMER - M. C. HAMMER (4)
5. UNCHAINED-TWIGY (9)
6. GAMES - NEW KIDS ON THE BLOCK (3)
7. rVE BEEN THINKING - LONDON BEAT (8)
8. VVICKED GAME - CHRIS ISAAK (2)
9. RHVTHM OF MY HEART - ROD STEVVART (2)
10. JOVRIDE - ROXETTE (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. NE LAŽEM TI - POP DESIGN (7)
2. DO VEČNOSTI - SIMONA WEISS (5)
3. ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA - PETER PAN (6)
4. BUBE U GLAVI - TAJCI (3)
5. MOJA KRALJICA - MASSIMO (6)
6. GOLI - UREDU (8)
7. KO SVA SAMA - NERON (3)
8. POVRATNO KARTO MAM - THE KAMN'S (8)
9. DAJ OBUCI LEVISICE - DANIEL (1)
10. VRAG NAJ TE VZAME - CALIFORNIA (1)
Lestvici tujih in domačih zabavnih melodij sta na sporedu Radia
Celje vsako soboto ob 17.30 uri.
Narodnozabavne melodije:
1. KADAR JE SONČEN DAN - KLAVŽAR (9)
2. ZA MAM'CO MOJO - KLINC (6)
3. NAJ ŽIVI MUZIKA - MELOS (7)
4. SONCE SREČE - BURNIK (4)
5. PELJE ME SPOMIN NAZAJ - RUPAR (8)
6. MAVRICA - SLOVENSKI MUZIKANTJE (4)
7. SPET SMO SE SKUPAJ ZBRALI - BRATJE POLJANŠEK    (2)
8. KADAR GREŠ OD DOMA - HERVOL (8)
9. ZAPOJMO VESELO V SLOVO - VESELI DRENOVCI (2)
10. STARO VINO, STAR PRIJATELJ - VERDERBER (10)
Lestvica narodnozabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.30 uri.
Predlogi za lestvico tujih melodij:
GIVE IT UP - ZZTOP
SOMEDAV - MARIAH CAREY
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
NEKDO TE LJUBI - MIRAN RUDAN
PRSTAN TI POKLANJAM - MAGNET
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
NAJINI SPOMINI - BRATJE IZ OPLOTNICE
SANJE - SPOMIN
30. STRAN -25. APRIL 1991

Prvomajska križanka

25. APRIL 1991 - STRAN 31
nagradna križanka
.ganjene besede vpisujte
r^oravne vrstice in nav-
'Inc stolpce tako, kot ka-
številke oziroma črke.
ki ločujejo besede
>d sabo, so že vrisana
fliK-
VODORAVNO:
prijeten, pekoč občutek
^'fflu; tudi človek, ki kar na-
dela zmešnjavo, sitnež
'okrajšava za smučarski
I W£d severno od pristaniš-
' Eij^*^^' ^^^^       srednje-
* veka - lunino število
Ltronomiji
I pred desetletji popularna
*^gr v likovni umetnosti
^'slovenska pisateljica nem-
pga rodu iz Celja (Alma,
:;8M950)
uslužbenec v knjigovod-
ij^, ki knjiži v saldakonte
•vulkan na Siciliji - velika
,^TOpska reka - poglavar
;.^rega indijanskega ple-
mena
j simbol za tantal - egiptov-
;iii faraon, katerega nagrob-
nik je največja piramida pri
Oizi- otočje pri Novi Gvineji
;, fotografski aparat, ki omo-
goča jasne slike brez popa-
ienj - ime starejše nemške
filmske igralke Dagover
J, lepo oblikovan trak v la-
seh- nekdanji japonski telo-
vadec, državni reprezentant
iJukio)
5. anglosaška ploščinska
merska enota, acre (naša
oblika pisave) - latinsko ime
za rastlino janež - staro ime
za Tajsko
% izraz  pri igranju kart
• prebivalec evropske dr-
iave
U, zgornji del drevesa
-močno čustvo
li. nemški gledališki refor-
mator, svetovno znan igralec
in režiser (Max, 1873-1943)
-kemijski znak za iridij
13. izsušeno rečno korito
f puščavi - umetniška gale-
bi Milanu - kratica med-
ne organizacije za be-
.....> C
It simbol za aluminij - slo-
venski jezikoslovec, kije raz-
iskal brižinske spomenike
(Rudolf) - bistvo, srčika
|5. izvor; tudi kraj pri Dom-
žalah - nekdanji vojak pri to- .
Pu,ki je »basal« kroglo v cev
" filavno mesto Moravske
vCSSR
18. eden od žlahtnih plinov
-spletka
prebivalka glavnega me-
^ Grčije - gostinski de-
lavec
NAVPIČNO:
kratica za komunistično
Partijo - del kolesarske dirke
- hruška ali breskev živorde-
če barve
B. zamuda - stvaren, trezen
človek
C. že umrli slovenski literar-
ni zgodovinar in esejist (Al-
fonz) - tlakomer s kovinskim
peresom - nemško-švicarski
filozof s konca prejšnjega
stoletja (Paul), tudi jezero na
Irskem
D. naslov Chateaubriando-
vega romana - opeka za pre-
kirivanje streh - okrajšava za
neznanca
E. desni pritok reke Rhone
v Franciji - kratica za »tega
leta« - okrajšava za »novo hi-
šo« - svod v arhitekturi
F. samozadostnost v ekono-
miji, popolna neodvisnost
države - vzgojeno sadno
drevo
G. pred leti odličen angleški
nogometaš (Kevin) - glavno
mesto francoskega depart-
maja Pas-de-Calais
H. vodja ekonomata - najpo-
gostejši   slovenski   veznik
- francoski slikar, predstav-
nik fauvizma (Andre)
I. grški bog pastirjev in čred
- veznik - hči tete ali strica
J. cirkuški umetnik - okraj-
šava za »mount« - začetnici
literata Čehova - enaki črki
K. zagozda - pripadnik nek-
danje kmečke stranke soci-
alistov revolucionarjev - ita-
lijansko mesto v Piemontu
južno od Torina
L, preša, priprava za stiska-
nje sadja - orientalska ba-
krena posoda za kavo in
vodo
M. naziv za vrsto hroščev,
med katere sodi tudi špan-
ska muha - redkejše ime za
španski bezeg ali lipovko
N. oblika zloma navznoter
- pločnik ob ulici.
JOŽE PETELIN
Nagradni razpis
1. nagrada 500 din
2. nagrada 200 din
3. nagrade po 100 din.
Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki jih
boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do
torka, 7. maja, do 9. ure dopoldan. Na kuverte z rešitvami
obvezno napišite: NAGRADNA KRIŽANKA. Pošljite le
kupon.
Rešitev križanke
Vodoravno: SRPAR, TERNA, ALEKS, RACAK. TE,
D. F., AIDS, BK, STARI SVET, LA PAZ, TURAN, ANAMA-
RIJA, ILONKA, SVEŽ TOK, KAVCIJA, IKONA, A.E.,
ANDI, OG, OKNO, STEVE CRAM, KAJN, BALEARI,
OLEIN, PI, INFANT, PO, ČELO, MIR, PISATELJ, S. S.,
BEERNAERT, AS, ASTAIRE, ANTON, INVAR, NOVA-
ČAN, ANI, NOSAČA, TE.
Pregovor: KDOR ČAS SVOJ PRAV OBRNE, SE S ČED-
NOSTJO OGRNE.
izid žrebanja
1. nagrado 500 din prejme: Gregor IVSEK, Zdravihška 12,
63272 Rim. Tophce
2. nagrado 200 din prejme: Slavka BUČAR, Čopova 16,
63000 Celje
, 3. nagrade po 100 din prejmejo: Jožica SKOSPLES,
Čopova 6, 63270 Laško, Tina PONIKVAR, Polje c. XX/15a,
61260 Ljubljana, Tilka GOLOGRANC, Čopova 17, 63000
Celje
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
KUPON
Na spodnje črtice vpišite pet devetčrkovnih
besed, ki so v križanki; Ena je vodoravno, štiri
pa navpično.

Naši politiki bi lahko
imeli svoj praznik 14.
marca - takrat je na-
mreč Matilda
Gospodarska ladja je
vse bolj podobna
- Noetovi barki
Zaradi mat-pozicije
v gospodarstvu naraš-
ča - število »velemoj-
strov« v političnem
kriminalu.
Zdi se, da je pri nas
več bodičkov v politi-
ki - kot v hokeju.
MARJAN BRADAČ
32. STRAN-25. APRIL 1991

Voluhar
Je miši podobna žival. Od
miši se razlikuje po tem, da je
svetlejše barve - sivkaste ali
rjavkaste. Ima tudi večje telo.
Rep je krajši kakor pri miši.
Glava je bolj zaobljena pri
smrčku kot jo ima miška. Miš
ima daljši smrček.
Voluhar živi v zemlji v rovih.
Prehranjuje se s koreninami
vseh vrst rastlin od sadnega
drevja do peteršilja.
V zemlji živi na dveh ravneh.
Ima torej dvonadstropno hišo.
V prvem nadstropju stanuje,
v drugem pa se prehranjuje.
Nikoli ne meša rovov, kjer spi
z rovi, kjer lovi, oziroma obje-
da korenine. Strogo torej loči
spalnico od jedilnice. Spalni,
bivalni rovi so globoko od
dvajset do štirideset centime-
trov, pač glede na kakovost tal.
V bivalnih rovih, torej tam,
kjer spi in, kjer ima samica
gnezdo, ne prenaša prepiha.
To njegovo lastnost izkorišča-
mo, ko ga žehmo uničiti. Rovi
so elipsasti, gladki, široki, vi-
soki 5,5-8 mm. Prepiha ne pre-
nese. Rov, v katerem živi, takoj
zapre. Če ga ne zapre čez dan,
tedaj ga najkasneje okrog šeste
ure zvečer. Pozno zvečer gre-
mo in vidimo, kje je rov zaprt.
Tam voluhar zanesljivo živi.
Tam ga bomo najlaže ujeli.
Pripravlja
dipl. ing. Ida Tepej
Kako ugotovimo, da imamo
voluharja? V sadovnjaku se
nam pod stopali udira. V vrtu
vidimo spodjedene rastline.
Tam, kjer začutimo udrtino,
zabodemo palico. Ko se vrača-
mo, vidimo palico in vemo za
mesto, kjer bi utegnil živeti vo-
luhar. Tam odkopljemo rov in
poiščemo, kje se rov poglobi
v bivalni in spalni rov, torej
v tistega, kije globoko pod po-
vršino tal. Ce takega rova ne
najdemo na tem mestu, posku-
simo srečo na drugem ali tret-
jem. Nekje ga bomo zagotovo
našli. Spodnji rov odkopljemo
in čakamo do večera, do na-
slednjega jutra ali do nasled-
njega tedna. Če v enem tednu
rova ne zapre, pomeni, da tam
ne živi več. Če ga zapre, tedaj
naredimo globoko, prostorno
jamo in v njo položimo past
z vabo.
Past kupimo v trgovini, kjer
prodajajo vrtnarske potrebšči-
ne. Pasti ne smemo prijemati
z golo roko. To voluhar zavo-
nja in se vabe izogne. Ko kupi-
mo past, jo z rokavicami namo-
čimo v vodo in z rokavicami
vzamemo iz nje. Če nimamo
rokavic, tedaj si pomagamo ta-
ko, da roke pomočimo z meša-
nico vode in zemlje ali z meša-
nico vode in komposta. Po tem
nastavimo vabo. Najboljša va-
ba je spomladi reženj jabolka,
čebula tuhpana, korenina pe-
teršilja. Meni se je najbolj ob-
neslo jabolko. Navadno jabol-
ko odrežemo in ga nastavimo
tako, da je odrezani del proti
vhodu v past. Ko smo past na-
stavili, jo pritisnemo čisto k ro-
vu in zakrijemo z zemljo, past
pa pokrijemo s senom ali sve-
žimi rastlinami. Potem pridno
pregledujemo, če je vzmet
sprožena. Ko se voluhar uja-
me, ga vzamemo iz pasti in
past ponovno nastavimo z no-
vo, svežo vabo.
S pastjo lovimo poleti, oziro-
ma tedaj, ko je zemlja mehka.
Pozimi pa lovimo z vabami.
Vabe nastavimo v vsak rov, ki
ga odkrijemo.
Vabo pripravimo tako, da
z rokavico primemo korenček,
peteršilj, čebulico tulipana ali
jabolko, ga prerežemo, malo iz-
dolbemo in v vdolbino damo
strupeno vabo. Vabe kupimo
v trgovini, kjer prodajajo pri-
bor za vrtičkarje.
Obstaja še ena možnost. To
je lovec, ki ima potrpljenje. To
možnost izkoristimo tedaj, če
imamo prijatelja lovca, volu-
har pa pride zapreti rov vsak
hip, ne ravno zvečer. Če takoj
zapre rov, je to znak, da ima
v njem mlade. Zato takoj zapi-
ra svoj dom pred prepihom.
Vsak lovec ga lahko ujame s ši-
brami.
Obstaja tudi zelo strupeno
sredstvo, ki se imenuje endrin.
Z njim se lahko zatira voluhar-
ja v ograjenem prostoru. Ven-
dar tega ne svetujem nobene-
mu vrtičkarju. Sama sem nare-
dila neko leto to na svojem vr-
tu, pa je poginilo vse, kar je šlo
mimo. Mačke, ptice, ki so se-
dale na tla in celo ježi. Res so
poginili tudi voluharji. Bili so
veliki kot manjše mačke, zato
se niso ujeli v nobeno past.
A da bi človek zastrupljal nara-
vo, od katere živi, ne bi bilo
prav. Zato ostaja lov s pastmi
najbolj zanesljiv in naravi pri-
jazen način zatiranja volu-
harja. _
MODNI KLEPt
Priprav
VLASTA CAH-ŽERO]/^
Mini nanizanka modnih
nasvetov za tiste z obilnejšo
postavo se danes zaključuje.
Pa to ne pomeni, da smo
skoraj za eno leto, do prihod-
nje spomladansko-poletne
sezone, pospravili tovrstne
nasvete v predal, naša mod-
na svetovalka Vlasta Cah-
Žerovnik obljublja, da se bo
vseh z odvečnimi kilogrami
tudi v prihodnjih tednih veli-
kokrat spomnila.
Že v soboto, 27. aprila pa
bomo po 11. uri na valovih
radia Celje spet govorili
o modi. In, ker bomo v sobo-
to spet izžrebali nagrajenca
oziroma nagrajenko, tokrat
za mesec april, naj še enkrat
"1
povabim vse,  ki
v marcu izžrebani   I
grado prijeli unikatni.
poslikani svileni šal J
čimprej oglasite v naše,
ništvo in odnesete na,
V soboto pa vas severi
mo k sodelovanju, ,
Vlasta Cah-Žerovnikj
stavila nepretežko na
vprašanje, nagrada
len odgovor pa bo svi
ki ga lahko uporabite
načina.   Lep,   dekoi
modni dodatek je,
ogrnete okoli vratu, p
ko pa lahko olepša
novanje,   seveda   ob|
z dvema lesenima pa]j(
ma in obešen na steno
Oh, ti kilogrami!
Pa zaključimo s to ugotovi-
tvijo našo mini serijo o modi za
tiste bolj ali manj debelušne
predstavnice lepšega spola.
Že prejšnji teden smo ugoto-
vili, da moramo biti pri postavi
z viškom kUogramov nadvse
zmerni pri izbiri nakita. Ne gle-
de na letošnjo modo bogato
bleščečega, za »dragim« kame-
njem obteženega nakita, se od-
ločite le za diskretno biserno
ogrlico, tanko verižico ali lepo
broško.
Morda ste se znašle pred di-
lemo, ali izbrati kot dodatek
veliko ruto ali šal? Navdušite
se raje za šal, saj vas bo zave-
zan v vozel ali kot kravata, op-
tično zožil, medtem, ko vam bo
ruta, ogrnjena preko ramen, le
še dodala kakšen centimeter
čez prsa.
Prav tako bi bilo naivno upa-
ti, da vas bo širok, do skrajno-
sti zategnjen usnjen pas, na-
pravil vitkejšo. Če nimate veči-
no odvečnih kilogramov »obe-
šenih« prav na bokih, si ga lah-
ko morda le prepasated
nalno čez boke, sicer paj
Ije, če ga kar spravite i
v omaro.
Če ste visoke in nimate
močnih nog, ni nikakri
razloga, da ne bi smele i
hlač. Morda vam bo všef:
na skici, kjer so s tunik
dolgim telovnikom skriti
nepravilnosti na postavi,
klobuk bo odtegnil poz«
od njih, le preširokih k«
ne sme imeti.-
Kot modni dodatek sol
pravi hit tudi gumbi -'
vadnih oblik in barv, P
tam kjer je potrebno, pa
tam, kjer ni. Idealna rešit'
popestritev oblačila, istoč
pa tudi za ustvarjanje op"
efektov.
Seveda je načinov, da vi
no zožimo postavo še P'
o njih bo v naših »modni'
petih« še govora, ko bo*
šla na vrsto vaša konk
vprašanja na to temo.   ,
ZDRAVILNE RASTLINE
Zdravilna strašnica
Zdravilna strašnica spada v družino rožnic, za
katero je značilno, da je navidezno sestavljena iz
različnih rastlinskih vrst. S podrobnejšim opazova-
njem pa med njimi ugotovimo tako veliko naravno
podobnost, da jih je nemogoče razdeliti v manjše
družine. Med rožnice uvrščamo približno 120 rodov
s 3500 vrstami.
Značilno zanje je, da imajo sestavljeni Usti teh rastlin
dobro razvite priliste, cvetovi pa imajo po pet časnih in
venčnih listov, vehko v več vretencih nameščenih
prašnikov in nadrastlo ali podrastlo plodnico. Rastline
iz te družine imajo na poganjkih pogosto razvite
bodice, ali pa so le ti preobraženi v trne. Rastline iz
družine rožnic so gospodarsko zelo pomembne, saj
spada semkaj večina srednjeevropskega sadnega
drevja. Za družino rožnic je značilna tudi pestrost raz-
ličnih tipov plodov. Najpogostejše oblike so mešiček,
orešek, koščičasti in pečkati plod, pogosti pa so tudi
birni plodovi.
Zdravilna  strašnica (Sanguisorba officinalis L.)
spada v rod strašnic, v katerega uvrščamo majhno
število rastlin, ki rastejo v zmerno toplih predelih i
severne poloble. Vse so dvoletna zeUšča močne in j
pokončne rasti. Zdravilna strašnica ima v zemlji j
močno, temno rjavo koreniko. Iz nje najprej požene \
rozeta iz lihopernatih hstov, ki so zgoraj temnozeleni \
in svetleči, na spodnji strani pa so bledozeleni. Iz \
rozete požene do meter visoko steblo, ki je razrastlo j
v zgornjem delu. Na vrhu so majhni cvetovi z zeleno ;
zunanjo čašo, rjavo škrlatno čašo in škrlatni venec in •
so združeni v jajčastih ali ovalnih socvetjih. Zanimiva I
je tudi razporeditev cvetov. Moški cvetovi so na dnu,
ženski na vrhu, vmes pa so dvospolni cvetovi.
Zdravilna strašnica raste po močvirjih, barju, ob sto-
ječih vodah od nižin do montanskega pasu. Cveti od
julija do avgusta in tedaj nabiramo celo rastlino in jo
posušimo v senci na prepihu. Zdravilna strašnica vse-
buje čreslovine, flavone, grenčine, saponin sangvisor-
bin in njegov sapogenin sangvisorbin, nekaj sladkor-
jev in veliko vitamina C.
Ker vsebuje precej čreslovin jo uporabljajo za zdrav-
ljenje najrazličnejših vnetij v ustni votlini, za prepreče-
vanje drisk in krvavenja ter vnetega želodca in črev,
kar spremljajo bolečine in napihovanje. Istočasno tudi
razkužuje in se uporablja za ustavljanje tako notranjih
kot zunanjih krvavitev. Ljudsko zdravilstvo priporoča
uporabo korenike za zdravljenje kroničnih črevesnih
katarjev ter je uspešna predvsem pri tistih črevesnih
boleznih, kjer se menjavajo driske in zaprtja, ker čre-
slovine ovirajo razvoj tistih bakterij, ki to povzročajo.
S čajem lahko izpiramo razna kožna obolenja, rane,
z njim pa lahko tudi grgramo pri vnetju grla. Čaj
uporabljamo tudi pri krvavenju iz nosu, tako da ga
vsrkavamo skozi nos.
Najbolje deluje tinktura, ki jo dobimo tako, da §n del
zrezane sveže rastline namočimo za 10 dni v 10 delih
70% alkohola. Nato precedimo in spravimo v temni
steklenici. Pri zgoraj navedenih težavah vzamemo 30
do 50 kapljic tinkture in jo razredčimo s kamiličnim ali
ognjičevim čajem. Iz zdravilne strašnice pripravljamo
čaj tako, da eno veliko žlico posušene rastline popa-
rimo s 3 del vrele vode, pokrijemo in pustimo da se čaj
popolnoma ohladi. Nato precedimo in pijemo po sko-
delico čaja večkrat na dan po jedi. Včasih so zdravilno
strašnico uporabljali za zdravljenje griže.
BORIS JAGODIC
Vi sprašujete - stroliovniali svetuje
»Ze več kakor deset let sta-
nujem v hiši, ki sem si jo zgra-
dil. Od tedaj, ko sem se selil,
sadim krompir na isto mesto.
Svetujte mi, kako naj rav-
nam, da bom imel obilne pri-
delke vsako leto«, sprašuje
Ivan iz Celja.
Za začetek naj povem, da je
tako ravnanje protinaravno.
Narava ne prenaša, da bi delali
silo nad njo. Človek je del na-
rave. Človek se mora prilagaja-
ti naravi, ne bo se prilagodila
narava človeku. Nenaravno je,
da raste deset let na eni površi-
ni ena sama rastlina. Da bi
imeli vsako leto na ta način vi-
sok pridelek, ni možno. Morali
boste začeti kolobariti. To pa
pomeni, da boste morali vsako
leto nameniti najmanj eno
tretjino površine kaki drugi
rastlini. To je lahko fižol, sola-
ta, grah, špinača ali katerakoli
druga rastlina, ki jo gojimo na
vrtu. Lahko bi bila to tudi ko-
ruza, vendar koruze ne potre-
bujete, ker živite v mestu. Ko-
lobariti boste morali, pa če to
hočete ali ne. Taki so naravni
zakoni.
Dokler pa se ne morete odlo-
čiti za kolobarjenje, ponujam
tole razmislek. Krompir, ki ra-
ste vsa leta na enem mestu, čr-
pa iz zemlje hrano, v zemlji pa
tudi pušča snovi, ki jih nima
rad. Poleg teh snovi, ki jih
krompir ne mara, ostajajo vsa-
ko leto v tleh tudi ostanki
krompirja in na njih bolezni, ki
imajo krompir rade. Če raste
krompir leto za letom na enem
mestu, tudi enostransko izčr-
pava zemljo. Ene snovi ima na-
mreč bolj rad kakor druge.
Krompir ima rad kalij.
Dokler ne boste kolobarili,
predlagam, da vsako leto povr-
šino, kjer raste krompir, dobro
pognojite s hlevskim gnojem.
Vsako leto morate tudi kupiti
novo seme in vsako leto je tre-
ba gnojiti zmerno z NPK gnoji-
lom, ki ima številko na vreči
&-12-26-2 ali 10-12-26-1. Zad-
nja številka predstavlja mag-
nezij, ki ga krompir v takih raz-
merah nujno potrebuje. Ves
NPK dajte ob sajenju po tem
ne gnojite več z ničemer.
Sploh pa ne s KAN-om! Če
imate čas, lahko naredite tudi
mešan posevek. To se naredi
takole: V prvo vrsto posejete
korenček, v naslednjo krom-
pir, nato nizek fižol, pa spet
krompir, nato hren in spet
v naslednjo krompir, po tem
brstični ohrovt in nazadnje
spet krompir. Vsaka druga vr-
sta je krompir, v naslednjih pa
korenček, nizek fižol, hren in
brstični ohrovt.
Lahko pa tudi vsako leto
enostavno kolobarite. Najeno-
stavnejši kolobarje krompir in
za njim solata endivija, nasled-
nje leto pa spet krompir in za
njim endivija.
Kot zanimivost pa naj po-
vem še tole. Za tiste, ki ne sadi-
te radi krompirja v zemljo, po-
vem, da se ga lahko vzgoji tudi
tako, da pripravite zemljo, kot
po navadi, nanjo položite črno
folijo, ki jo ob robovih zavihate
in potlačite v tla. Folijo je treba
potlačiti v tla zato, da je ne
dvigne veter. Po tem naredite
dve vrsti lukenj v razdalji
30 cm med eno in drugo luk-
njo. Luknje se naredijo kar
z nožem tako, da zarežemo
v obliki črke iks. V te odprtine
položite krompir. Vse leto ne
boste imeli z njim dela. Ne bo
ga treba okopavati in ogrinjati.
V jeseni boste sneli folijo in
enostavno pobrali pridelek.
Namesto folije lahko porabi-
te tudi slamo ali seno. Slame
pa mora biti pokrito na debelo,
približno 40 cm. Preko leta se
bo delno reizkrojila, ob spravi-
lu pridelka jo bo že prav malo.
Odgrnili boste prekrovno plast
in pobrali krompir izpod nje.«
BiOENERGETIK ODGOVARJA
Težave z očmi in
mravljinčastimi rolcami
Bralka je zaposlena kot delavka za sti-
skalnim strojem. Med tretjo nosečnostjo,
pred tremi leti, je v rokah pričela čutiti
mravljince. Te težave se ni znebila, obču-
ti jo vsako jutro, ko vstane. Težave ima
tudi z očmi. Že nekaj let seje zdravila na
očesnem oddelku celjske bolnišnice. Na
desnem očesu namreč vidi meglene lise,
vidno polje pa je občasno omejeno. Po
zdravljenju z injekcijami in po nekaj ted-
nih bolniškega staleža se stanje izboljša,
vendar povsem ne.
R. M. iz Topovelj
Marjan Knez
Odgovor: Vaše težave izhaja-
jo iz napačno postavljene po-
steče. Že če boste vzglavje in
vznožje obrnili boste občutili
pozitivne spremembe. Če tega
ne boste storili, utegnete imeti
tudi težave z ožiljem. Pri vas bi
bilo priporočljivo, da vam nek-
do opravi radiestezijske meri-
tve in izmeri sobo ter določi
najprimernejše mesto za lego
postelje. Težave še stopnjuje
prisotnost ogledal v sobi, elek-
trična napeljava pri vzglavju
ter radio z digitalno uro. Vse to
vam ruši ravnovesje energij
v telesu. Ko boste spreminjali
vzglavje pazite, da z glavo ne
boste ležali proti vzhodu. Če ni
druge rešitve, je potem bolje,
da posteljo v sedanji legi po-
maknete za okoli 60 centime-
trov proti vznožju. Tudi težave
z očmi izvirajo od tod, kar vam
pove pritisk, ki ga občutite
v zadnjem predelu glave, vra-
tu, čelu. Če boste upoštevali
vse zapisano se vam stanje ne
bo slabšalo, da bi ozdraveli pa
ne morem reči. Priporočam
vam obisk pri bioterapevtu, da
vam uravnovesi energijo v te-
lesu.
IjlfirlJSKI SPORED
25. APRIL 1991 - STRAN 33
34. STRAN-25. APRIL 1991
TELEVIZIJSKI

25. APRIL 1991 - STRAN 35
PRIREDITVE
V dvorani Zadružnega doma na Ljubečni je do 26.
aprila na ogled razstava likovnih del učencev osnovne šole
LJubečna.
V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini je
do 10. maja na ogled razstava Likovni svet otrok.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četr-
tek 25. aprila ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora
Tehnik iz Celja.
V Parku v Rogaški Slatini bo v nedeljo, 28. aprila ob 10.
uri nastop folklorne skupine Minerali.
V Muzeju graflčnih umetnosti v Rogaški Slatini je do
6. maia na ogled razstava Orhideje sredrge Evrope.
V Termah Zreče je na ogled razstava del likovne sku-
pine Februar, ki jo sestavlj^o Alica Javšnik, Zoran Josič,
Dušan Poropat in Ivan Regoršek.
V Muzeju revolucije v Celju je do konca aprila na ogled
razstava Življenje na hstkih, ki prikaziije življerye
poprečne slovenske družine v letih od 1945 do 1990.
V Likovnem salonu v Celju do konca aprila razstavlja
Milan Lorenčak.
V galeriji Leonardo v Celju do konca aprila razstavlja
Ramo Sehmovič.
V hotelu Rubin v Žalcu do konca aprila razstavljata
slikarja Niko Ignjatič in Srečko Škoberne.
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je do konca aprila
na ogled razstava o Mozartu, posvečena 200-letnici sklada-
teljeve smrti.
V razstavnih prostorih taverne Mirni v Celju je na
ogled prodajna razstava kiparskih del Vihbalda Krai^jca iz
Celja.
V Narodnem domu v Celju bo v petek, 26. aprila ob
19.30 uri slavnostni koncert akademskega pevskega zbora
Boris Kidrič iz Celja in Celjskega godalnega orkestra.
Izvajah bodo dela Haydna, Mokranjca, Odaka, Pahorja ter
narodne in umetne pesmi.
V Likovnem salonu v Celju bo v torek, 7. maja ob 19. uri
otvoritev Slovenske regionalne razstave likovnih del. Iz
vsake regije bodo sodelovah trije avtoiji, razstava pa bo na
ogled do 25. maja.
V kulturnem domu Šentvid pri Grobelnem bo v sredo,
8. maja otvoritev razstave domače obrti in likovnih del.
Razstava bo na ogled do nedelje, 12. m^a.
V dvorani Vojno medicinskega centra v Rimskih
Toplicah bo v petek, 26. aprila ob 19. uri skupni koncert
moških pevskih zborov. Sodelovali bodo moški pevski
zbori Lažišče, Rudar iz Sedraža, Laško Papirničar iz Jag-
njenic.
V Zdravilišču Laško bo v torek, 30. aprila ob 20. uri
veseli večer s Kulturno-prosvetnim društvom Trobni dol.
Prireditev bo povezoval Jure Krašovec.
V Galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju
bo v petek, 26. aprila ob 19. uri otvoritev razstave barvnih
lesorezov akademskega slikarja Štefana Galiča iz Len-
dave. Razstava bo na ogled do 23. maja.
V Kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji bo v nede-
ljo, 28. aprila ob 16. uri repriza gledališkega dela Moža je
zat^ila ali sovražnica mož, v izvedbi amaterske gledahške
skupine PD Rovtar Šmihel nad Mozirjem. Predstavo bodo
ponovili še v nedeljo, 5. mega ob 16. uri v Delavskem domu
v Nazaijah.
V Kinu Union bo danes, v četrtek 25. aprila ob 20. uri
koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Celje pod vod-
stvom Alberta Zaveršnika.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek ob 13. uri predstava Svetlane Makarovič Kabaret
91, zaključena za Srednjo kmetijsko šolo iz Ptuja.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek 25. aprila ob 18. uri literarni večer v okviru Tedna
nemške kulture v Sloveniji. Predstavih se bodo pisatelji
Hans Josef Ortheil, Herta Miiller in Gert Heindrich,
z njimi pa se bo pogovarjala Neva Šlibar.
y Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v pone-
deljek, 6. maja dvakrat predstava A. Galina Zvezde na
jutranjem nebu. Prva predstava bo ob 10. uri za abonma
Gimnazija center, druga pa ob 17. uri za abonma Gimna-
zija in za izven. V torek, 7. maja bo ob 9. uri predstava
Daleč od dvorca, zaključena za združeno OŠ Slovenske
Konjice. V sredo, 8. maja bo ob 12. uri predstava A. Du-
masa Pokvarjenec ah lepota in moč, zaključena za Srednjo
ekonomsko šolo iz Murske Sobote.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo
v ponedeljek, 29. aprila ob 18. uri otvoritev razstave hkov-
nih del Konrada Peternelja. O shkaijevem delu bo sprego-
voril Jože Hudeček, koncertiraU pa bodo mladi viohnisti
Glasbene šole Radovan Marvin iz Celja.
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo v petek, 26.
aprila ob 19.30 uri slavnostni koncert simfoničnega orke-
stra Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana.
V Kulturnem domu v Trnovljah pri Celju bo v sredo, 8.
maja ob 16. uri srečanje borcev NOV občine Celje. V kul-
turnem programu bo gledališka skupina KUD Zaija
Trnovlje predstavila farso T. Partljiča Oskubite jastreba.
36. STRAN-25. APRIL 1991


25. APRIL 1991 - STRAN 37
38. STRAN - 25. APRIL 1991
iflAlI,

25. APRIL 1991 - STRAN 39
40. STRAN -25. APRIL 1991

NOČNE
CVETKE
• Milena O. iz Miklošiče-
ve v Celju je bila v ponede-
ljek, 15. aprila ponoči v ve-
liki nevarnosti. Pred blo-
kom in potem na hodniku
jo je ustrahoval moški, ki je
vihtel železno cev, prav Mi-
leni namenjeno. Pa seje re-
vi le posrečilo priti do tele-
fona in oznaniti pretečo ne-
varnost. Policisti so se po-
tem srečali z močno alko-
holiziranim Rurjedom O. in
Milena je bila rešena.
• Sonjo je istega dne te-
pel mož. Ker sta zaenkrat
še vedno zakonca, si je so-
prog še vedno lastil tovrst-
ne pravice. Sonja zdaj lah-
ko le še upa, da bo ločitveni
postopek čim krajši, nihče
pa ji ne more jamčiti, da bo
potem pred ex-soprogom
varna. Policisti, ki so nare-
dili mir v hiši, so zakonca
napotili na zasebno tožbo.
• Djurdja L. je v torek
zvečer alkoholno galopira-
la po hotelu Evropa. Ker je
počenjala same oslarije, je
postala gostom nedopadlji-
va in nadležna, zato recep-
torki hotela ni preostalo
drugega, kot daje poklicala
na pohcijo. Svoj nastop je
Djurdjica zaključila v pro-
storu za dezalkoholizacijo,
svojo hotelsko točko pa bo
pojasnjevala sodniku za
prekrške.
• V četrtek zvečer je ati
naznanil sinka. Jožek V., iz '
Šmiklavža doma, si je pri-
voščil razbijati in razgrajati
po lastnem domeku. Na
pregovor, blagor doma,
kdor ga ima, je razboritež
čisto pozabil. Tudi Joži bo
stopil pred sodnika za pre-
krške.
• Družbeno samozaščit-
no pa je v petek ponoči de-
lovala Tatjana D. Na pohci-
jo je sporočila, da so nez-
nanci razbih reklamno vi-
trino prodajalne Dekor.
Akciji je sledila reakcija.
Pohcisti so prijeh Emira D.
iz Bukovžlaka. Steklolo-
milska škoda je bila tolikš-
na, da je Emir goden za so- j
dišče.
• Zgodi se, da se tudi po-
licisti obrnejo na policiste.
V soboto popoldne je te-
renska patrulja postaje pro-
metne mihce zaprosila za
interventno vozilo. Hudo
pijanega voznika je bilo na-
mreč treba spraviti na var-
no. Vozilo je res pridrvelo,
Zlatko K. iz Bovš pa je imel
zastonj prevoz do pohcij-
ske treznilnice, seveda pa
si s tem svojih pijanskih
grehov ni izbrisal.
• V nedeljo zvečer je re-
šilec pripeljal v zdravstveni
dom v Celju moškega, ki je
imel hudo bolezen. Ko gaje
pregledal zdravnik, je zapi-
Scd dianozo: pijanost. S ta-
ko preprosto ugotovitvijo
pa Konrad B. iz Vojnika
očitno ni bil zadovoljen,
njegova bolezen pa je po-
stajala vse hujša in hujša.
Začel je razbijati po vratih
in se dreti. In naenkrat seje
bela barva spremenila
v modro. Dva policista sta
Konrada napotila domov in
že je kazalo, da bo mir. Pa
seje »bolnik« čez dobri dve
uri spet vrnil po zdravniško
pomoč. Ker bolezen med
tem časom sploh ni poje-
njala, je bila zanj edina pra-
va in učinkovita terapija
trezryenje v prostorih poli-
cijske postaje.
M. A.
Vse več je vlomov
Kako stopiti na prste viomilcem in tatovom
Vlomov in tatvin je tudi
na našem območju iz leta
v leto več, vlomilci in tato-
vi pa so zlasti letos aktiv-
nost povečali ob siceršnji
rasti splošne kriminalitete.
V prvih treh mesecih tega
leta so na območju UNZ Ce-
lje zabeležili 291 vlomov in
590 tatvin ter velikih ta-
tvin.
Med 291 vlomi jih je bilo
največ (62) v osebne avtomo-
bile, vlomov v stanovanja in
stanovanjske hiše je bilo 38,
vlomljeno je bilo v 30 viken-
dov, v 22 kleti, 25 trgovin in
v 22 gostinsko-turističnih
objektov. Največ vlomov
v stanovanja in hiše je bilo
na območju občin Celje, Ža-
lec in Velenje medtem ko
v občini Mozirje do konca
marca niso zabeležili niti
enega vloma. Med vlomi
v osebne avtomobile je na
prvem mestu spet celjska
občina, sledijo pa ji Sloven-
ske Konjice, Velenje in
Žalec.
Tatovi so v 590 primerih
največkrat kradli dele mo-
tornih vozil (69 primerov),
kraj v trgovinah je bilo 64,
sledijo tatvine z in iz motor-
nih vozil (54), žepnih in drz-
nih tatvin pa so delavci orga-
nov za notranje zadeve zabe-
ležih 28.
Vsa kazniva dejanja žep-
nih in drznih tatvin (kraja
denarnic, torbic in pri me-
njavi denarja), razen enega
(Žalec), so se zgodila v občini
Celje. Pri tatvinah z in iz mo-
tornih vozil je na prvem me-
stu Celje, sledijo Slovenske
Konjice, Rogaška Slatina,
Velenje in Žalec. Tudi tatvin
v trgovinah je bilo daleč n^-
več v Celju.
Pri vlomih v stanovanjske
hiše, stanovanja in vikende
so znani trije glavni načini
vlomov skozi vrata. Gre za
skupine, ki vlamljajo s po-
močjo sile telesa in enostav-
nih orodij. Ti storilci iščejo
predvsem razmajana vrata,
slabe zapahe in zaporno plo-
čevino. Tej vrsti vlomilcev se
je mogoče »upreti« z obnovo
ležišč ključavnice, še bolje
pa je nabaviti ključavnico
z močnejšim zapahom. Do-
bra rešitev je tudi prečna
vratna zapora, ki ima že to-
varniško vgrajene dovolj
močne zapahe.
Druga skupina vlomilcev
je tista, ki išče »prave« cilin-
drične vložke na vratih. Ti
vlomilci običajno s primer-
nim orodjem cihndrični vlo-
žek, ki prekomerno sega iz
ležišča, odlomijo nato pa
ključavnico odklenejo. Cilin-
drični vložek mora biti torej
čim krajši, dodatno zavaro-
vanje pa dosežemo z var-
nostnim ščitom, ki pokrije
ven segajoči del vložka.
V tretjo skupino vlomilcev
sodijo »speciahsti«, ki cilin-
drične ključavnice odklepa-
jo s posebej za to izdelanimi
orodji in pripomočki. Ti po
storjenem vlomu in kregi
vrata stanovanja za sabo za-
klenejo, tako da izgleda, kot
da se ni nič zgodilo. Vlomi-
lec s tem pridobi na času.
Proti tej vrsti vlomilcev se je
mogoče zavarovati z najso-
dobnejšimi cihndričnimi
vložki, ki so izdelani tako, da
ključavnice oziroma vrat
sploh ni mogoče odkleniti.
Seveda pa se tudi takšne
ključavnice oziroma vložki
sčasoma iztrošijo, zato jih je
treba menjati.
V veliko pomoč vlomilcem
pa je naša lahkomiselnost,
saj imamo še vedno to »le-
po« navado, da zlatnino in
druge vredne predmete hra-
nimo v raznih škatlicah, po-
gosto v nočnih omaricah in
na podobnih mestih, ki jih
zmikavt z zelo malo truda
najde. Devize in dinarji v no-
gavicah in pod žimnico ali
jogi posteljnimi vložki pa so
mesta, ki jih bo tat najprej
preiskal. Na tržišču so nalašč
za hrambo teh predmetov na
voljo zidni trezorji, učinkovi-
to pa tatu stopi na prste tudi
hišna alarmna naprava. So-
dobne ključavnice, trezorji
in alarmne naprave prodaja-
jo v specializiranih trgovi-
nah, zlasti v Celju in drugih
večjih mestih.
MARJELA AGREŽ
Nesreča v šoli
Minuli četrtek se je v os-
novni šoli Marije Broz v Bi-
strici ob Sotli zgodila nesre-
ča s hudimi posledicami za
enega od učencev.
Tega dne je učiteljica pri
pouku kemije v sedmem raz-
redu demonstrirala učencem
poskus pridobivanja vodika
iz natrija in vode. Ko se je
ura kemije iztekla, sta stopi-
la Renato in Sandi k umival-
niku z namenom, da bi ste-
kleno posodo umila. Pred
tem je Sandi vzel neopazno
iz kozarca košček natrija in
ga vrgel v stekleno posodo
z vodo, ki jo je Renato čistil.
Pri tem dejanju je prišlo do
burne kemijske reakcije, ta-
ko da je posodo z natrijem
razneslo, nevarna tekočina
pa je Renatu brizgnila
v obraz. S hudimi opeklina-
mi so ga prepeljali na zdrav-
ljenje v celjsko bolnišnico.
Avtomobila sta bila
odklenjena
Težko je razumeti tiste
občane, ki zapustijo svoje
avtomobile ne da bi jih pri
tem zaklenili. Še manj je
razumljivo takšno obnaša-
nje v primerih, ko se v vozi-
lu nahajajo predmeti ali de-
nar. V minulem tednu so de-
lavci organov za notranje
zadeve spet zabeležili dva
takšna primera.
V sredo, 17. aprila zvečer je
neznanec ukraoel iz odkle-
njenega osebnega avtomobi-
la, ki je bil parkiran v Žalcu,
moško ročno torbico z devi-
zami, dinarji, žepnim raču-
nalnikom in drugimi vredni-
mi predmeti.
Naslednji dan pa je nekdo
vstopil v odklenjen osebni
avtomobil, ki je v večernih
urah stal v Celju. Tat se je
z lahkoto dokopal do večje
ženske torbice, v kateri so bi-
le devize, domač denar, če-
kovna knjižica, dokumenti
in nekaj drobnarij.
Našel bombo
Ko je nek občan v Zida-
nem Mostu v torek, 16. aprila
kopal jamo za leseni steber,
je pri tem našel ročno bom-
bo iz časa druge svetovne
vojne. O najdbi je obvestil
postajo milice, kjer so poskr-
beh za strokovno uničenje.
ljubitelj Jogurtov
Iz Hmezadove mlekarne
v Arji vasi so poklicali na Po-
stajo milice v Žalcu in jih ob-
vestih, da jim je neznanec
v noči od 21. na 22. april
ukradel polno paleto jo-
gurtov.
Umrl pod
traktorjem
Miličniki iz Sloven-
skih Konjic so bili 21.
aprila popoldne na ogle-
du tragične nezgode
s traktorjem, ki se je pri-
petila v gozdu v kraju
Laze.
V dopoldanskem času
so gozdarji spravljali les
s pomočjo traktorja in vit-
la iz nižje ležeče zasebne
gozdne površine na višjo.
Popoldne se jim je pri-
družil še Jože Mlakar (38)
iz Laz, ki je rokoval z vit-
lom. Delavci so traktor
privezali k drevesu z veri-
go, Mlakar pa je s pomoč-
jo vitla vlekel hlodovino.
Pri tem seje en hlod zata-
knil za gozdni štor, kar je
povzročilo, da se je jekle-
na vrv močno napela. Ker
Mlakar vitla ni ustavil, se
je veriga, s katero je bil ob
drevo privezan traktor
pretrgala, tako da se je
traktor vzvratno obrnil in
pod sabo pokopal Jožeta
Mlakarja, ki je na kržgu
nesreče umrl.
Detomor
Kriminalisti Uprave
za notranje zadeve Celje
so podali kazensko ovad-
bo zoper Ž. S. iz Ljubečne
pri Celju zaradi suma
kaznivega dejanja deto-
mora.
Osumljena Ž. S. je sredi
letošnjega januarja doma
rodila normalnega otro-
ka, po porodu pa ga je,
nedaleč od hiše, zakopala
na smetišču. Truplo no-
vorojenčka so našli 16.
aprila. Sodna obdukcija,
ki jo je odredil preisko-
valni sodnik, je pokazala,
daje bil otrok rojen živ.in
da je umrl zaradi zadu-
šitve.
Polil Jo Je
s cevosanom
v nedeljo okoli 22. ure
zvečer je prišlo v Celju do
dogodka, ki je povzročil
opekline dveh oseb.
Delavce postaje milice so
občani to nočpoklicali in po-
vedzdi, da v Čopovi ulici 23,
v enem od stanovanj, kršijo
javni red in mir. Patrulja, ki
je prispela na kraj, je v stano-
vanju našla občana A. K., ki
je bil po telesu tako zelo ope-
čen, da ga je bilo treba ne-
mudoma spraviti v bolnišni-
co v Celju. Pri zbiranju obve-
stil pa so policisti ugotovili,
da je bila v istem stanovanju
še A. Č. Med A. K. in A. Č. n^
bi prišlo do prepira in prete-
pa, v katerem n^ bi A. K. pri-
nesel iz kopalnice plastenko
s cevosanom. S to nevarno
kemikalijo je potem začel
polivati A. Č., pri tem pa po-
lil še sebe. S hudimi opekh-
nami so A. Č. pripeljali v celj-
sko bolnišnico, A. K. pa
v Univerzitetni klinični cen-
ter v Ljubljano.
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
Prodaja na obroke
Velika izbira
birmanskih daril
TRADICIJA TREH
GENERACIJ
PROMETNE NEZGODE
Trčil v mopedista
Na lokalni cesti v Čači va-
si se je v četrtek, 18. aprila,
pripetila nezgoda, v kateri
je bil voznik kolesa z motor-
jem hudo telesno poškodo-
van, gmotna škoda na vozi-
lih pa znaša okoli 10 tisoč
dinarjev.
Iz smeri Kostrivnice proti
Rogaški Slatini je skozi Cačo
vas vozil osebni avtomobil
Ludvik Doberšek (45) iz Lo-
karij. Ko je v Čači vasi zape-
ljal v blagi levi ovinek, ga je
z vozilom zaneslo na levo
stran vozišča, kjer je trčil
v voznika kolesa z motorjem,
Antona Kitaka (19) iz Roga-
ške Slatine, ki je pripeljal iz
smeri Rogaške Slatine. Pri
trčenju je bil Kitak hudo te-
lesno poškodovan.
Avto na strehi
v petek dopoldne se je na
lokalni cesti v kraju Sešče
pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo teles-
no poškodovana, material-
no škodo pa so ocenili na
okoli 50 tisoč dinarjev.
Iz Šešč je proti Grižam vozil
osebni avtomobil Rrahim Ci-
kaqi (20), stanujoč v Gornji
vasi. Ko je pripeljal v blagi
desni ovinek, je zapeljal v le-
vo na cestno bankino, od
tam pa je vozilo zaneslo na
travnik, se obračalo in obsta-
lo na strehi. V nezgodi je bil
hudo telesno poškodovan
sopotnik Avni Cikaqi.
Brez prižganih luči
v Medlogu v Celju se je
v petek pripetila nezgoda,
v kateri je bil eden od ude-
ležencev hudo telesno po-
škodovan.
Boris Golavšek (21) iz Lo-
pate je vozil osebni avtomo-
bil, s katerim se je odpeljal
od doma v Medlogu. Ko je
pripeljal do križišča je zavijal
v levo na prednostno cesto.
V tem trenutku je z njegove
leve strani pripeljal voznik
kolesa z motorjem Marjan
Molan (41) iz Lopate, ki na
vozilu ni imel prižgane luči.
Vozili sta trčili, pri tem pa je
bil hudo poškodovan voznik
Molan.
Trčenje v križišču
v soboto zjutraj se je v Ce-
lju pripetila nezgoda, v ka-
teri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmot-
na škoda pa znaša okoli 15
tisoč dinarjev.
Voznik osebnega avtomo-
bila Aleš Jašarovič (23) iz Ce-
lja je v križišču Dečkove ce-
ste in Pucove ulice zavijal
v levo, v času, ko je po kole-
sarski stezi pripeljal voznik
kolesa z motorjem Andrej
Drgajner (18) iz Celja. V kri-
žišču sta vozih trčili, pri tem
pa je hude telesne poškodbe
utrpel voznik kolesa z mo-
torjem.
S ceste na n|ivQ
V Celju se je v sobo,
čer pripetila nezgo^^
teri je bila ena osebj
telesno poškodovan
lažje, materialna šk«
vozilu pa znaša pribil
tisoč dinarjev.       ^
Voznik osebnega au
bila Uroš Dobrajc (ig!;
Ija je vozil po Partizan
sti proti mestnemu ^
Takrat mu je nasproti,
Ijal voznik osebnega'
moibla Rajko Dornii^
nik Dobrajc se je tega,,
tako ustrašil, da je pf.
na plin. Pri tem je
s ceste na njivo, kjer'
vozilo prevrnilo.
vračanjem sta se pošL
h, sopotnici V. A. (17)^j
je bila pri tem hudo u
poškodovana.
Nezgoda v Kasaz)
V nezgodi, ki se je pt«
la minulo soboto popjj
je bil hudo telesno po^i^
van osemletni otrok.
Voznik kolesa z moto
Robert Kolenc (19) izj
je vozil iz smeri Liboj
Kasazam. V nepreglec
desnem ovinku mu j;
sproti pripeljala kole
K. M. Voznik kolesa z m
jem je zaviral, vendar tr
ni mogel preprečiti,
mletno K. M. so prep
v celjsko bolnišnico.
V križišče pri rde
luči
v soboto ob petih po;
ne se je v Celju prii
nezgoda, v kateri je bil
oseba hudo telesno f,
dovana, materialna i
pa znaša okoli 65 tis«
narjev. .
Voznik osebnega avl
bila Herman Atzvvangd
italijanski državljan, j(
iz Levca proti križišču
riborsko cesto. V križi
zapeljal v času, ko je zi
rela rdeča luč. Tak
v križišče pri zeleni Iv
peljal Adolf Muzel (50)
Ija, ki je pripeljal po Ml
ski cesti. Vozili sta tr
ko, da je Muzelo vozilo
lo v križišču stoječi
njak. V nezgodi je bil
telesno poškodovan i
osebnega avtomobila
Muzel.
Braslovčani najboljši
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem proi
občine Žalec je prejšnji konec tedna pripravi
občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu.
Nastopilo je 75 učencev in učenk iz devetih osnO
šol, ki so se pomorih v testiranju o cestno prorn<
predpisih, vožnji s kolesom po prometnih površilM
spretnostni vožnji. V mlajši skupini (5. in 6. razre<
zmagal Gregor Račnik iz OŠ Braslovče pred RoJ*
Bizjakom iz OŠ Polzela Juretom Božičkom iz OS'
slovče itd. Pri starejši skupini (7. in 8. razred) J^!|
najuspešnejši Janko Marovt pred Boštjanom Čul^j^j
oba sta iz OŠ Braslovče, Sebastjanom Pehardo
Polzela itd. Ekipno pa je pri mlajši in starejši skw
zmagala OŠ Braslovče pred Šempetrom in OŠ Po'^„;
Najboljši bodo nastopih na republiškem tekmova^v
T. TAv<-