Id AZ\/n7?, o?L^E PRODAJANIM' ■ ^■“VOZILOM V NOVO LETO! Ajdovščina • 24 december 2009 • številka 91 • 8100 izvodov • cena 0,00 € Voščilo V začetku decembra so si trije mladeniči iz višje ležečih krajev naše občine izmislili in tudi izvedli zanimiv gverilski napad. Opremljeni z modro rotacijsko lučjo in osebnim avtomobilom so v večernih urah zasledovali (na višje ležečih cestah) nič hudega sluteče voznike avtomobilov ter jih z vožnjo za njimi in s prižigom modre rotacijske luči 'prisilili' k zaustavitvi vozila. Zatem so kot »kriminalisti v civilu« opravili kontrolo dokumentov, vozila, opreme in kajpak psihofizičnega stanja voznikov. Izgleda, da jih je eden od občanov v 'postopku' preči-tal in kasneje prijavil. Policija jih je kmalu izsledila, tako da se je komandir Policijske postaje Ajdovščina Marko Terbovšek prejšnji teden obrnil na radio Nova z željo, da bi pozvali tudi vse ostale morebitne oškodovance k prijavi. Predvideval je, da so ^ki lahko izsledili tudi kakšen prekršek m netipravičeno izrekali mandatne kazni. %0(iba je poučna. Najprej nam pove, daje tudi v naših krajih filmofilija prešla v filmo-manijo. Iz ljubezni do filma v obsedenost. -povprečju obsedimo pred ekrani dve uri in pol na dan. Mlajše generacije še kakšno dodatno uro pred računalniki. Govorimo o svojevrstni zasvojenosti. Težava je v tem, da zasvojenec za tako srečo potrebu-vedno več in vedno močnejše impulze, vedno hujši film. Kako je bilo mulcem v avtu, ko je eden dejal - daj, zdaj jo prižgi (luč) in kakšno vzburjenje je prevladovalo, ko so uvideli, da ima ta luč daljinsko moč nad ljudmi? Filmsko, ni kaj! Nadalje nam pove, da se je kriza razlezla tudi po naši dolini. Namesto dela, kot edinega pravega izvora zaslužka, si ljudje na robu predstavljajo, da se lahko zasluži tudi na hitro, da ne rečem s krajo. Cestni razbojniki so obstajali že od zmeraj, predvsem zato, ker je cestno razbojništvo tehnološko lažje izvedljivo od odpiranja kakega bančnega sefa (tudi radar na lokavski cesti je pred meseci fotografiral in naše cekine pokasiral na hitro in na lahko). Nazadnje nam lahko pove, da so bili mulci vseeno prodorni. Tisti občani, ki so jim (če so) svoje prekrške plačali, se bodo stežka javili. Če so mulci oglobili pijanega voznika, so bili navsezadnje na pravi strani zakona. Le pooblastil niso imeli. Bo mar tisti, ki je plačal npr. 50 € zato, da so ga izpustili in da je lahko še isti večer prikolovratil domov — brez obveznega spanja v Solkanu, svojo malomarnost in nateg na , svoj račun kar priznal — še več — vse to prijavil zaščitnikom ?! Kakorkoli že, v novem letu vam želim, da bi življenje živeli ne v in ob televizijskem resničnostnem šovu, ampak v resnici sami. V resničnih odnosih z bližnjimi in z resnično željo izboljšati te odnose. Nadalje vam in nam želim, da bi nas tudi država v prihajajočem letu ob cest malce 'prišpara-la’ ter da bi prodornosti, ki nam jih (očitno) ne manjka, izkoristili za pravične in prave cilje. Bodite tudi zdravi vsaj toliko kakor letos ter v letu 2010 še posebej - ne nasedajte razbojnikom ! Zima je zažugala v belem. da bo Božič zelen in blagoslovljen. Za Novo leto nazdravimo sproščeno. Mitja Tripkovič dogodki Burja odpihnila streho šole Ajdovščina, 15. decembra - Burja, ki se je razdivjala po Vipavski dolini, je v sunkih dosegla hitrost tudi več kot 180 km/h. Pri Podnanosu je prevrnila dva tovornjaka, na ajdovski obvoznici pa še tretjega. Burja je odkrila tudi streho na ajdovski šoli. Tekaj minut po 13. uri je silovit su-nek odtrgal približno 80 kvadratnih metrov pločevine na strehi tretje stavbe Osnovne šole Danila Lokarja. Pločevino je odneslo na bližnji vrt, na srečo ni bilo nikogar v bližini. Šolarji, ki so bili pri pouku, so se brez poškodb umaknili na varno. Območje pred šolo so policisti zaprli za ves promet, na kraj so hitro pribrzele še ekipe gasilcev, civilne zaščite in komunalnega podjetja, ki so poskrbele za nevarno pločevino. Z avtodvigalom so nato na streho položili betonske bloke, ki so onemogočili, da bi burja načeto pločevino še naprej trgala. Ko se je burja umirila, so krovci na streho položili novo pločevino. Dogodek je ponovni dokaz, da je ta šolska stavba že precej dotrajana in kliče po dokončni rešitvi. ep Svet staršev OŠ Danila Lokarja pisal županu Poziv k zagotovitvi osnovne varnosti otrok, ki obiskujejo OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini (stavbo ( « I k V T^Va ne bomo posploševali, nevarna _L/je stavba III. To nam je v torek, 15.12. 2009, ponovno potrdila močna burja, ki je odtrgala cca 80 m2 strehe. Pločevina je letela po zraku med poukom (okoli 13. ure) in k sreči so jo tako učenci kot učitelji odnesli brez posledic. Le nekaj minut kasneje, bi se namreč morali zbrati na mestu, kamor je priletel eden od večjih kosov pločevine (cca 10 m2) učenci, ki se odpeljejo domov z avtobusom. Najbrž je najbolje, da niti ne pomislimo, kaj bi se lahko zgodilo. Do četrtka, 17.12., je streha ostala v enakem stanju in ta dan se je burja ponovno tako okrepila, so morali za prometno varnost poskrbeti z zaprtjem hitre ceste, na kateri se je ob močnih sunkih že pred tem zvrnil tovorni avtomobil. Kaj pa varnost naših otrok? Brez vsakršnih ukrepov se jim je dovolilo v šolo, kot da šola ne bi bila brez strehe in da burja lahko odnese, kar je še ostalo od pločevine na strehi. Kdo je prevzel odgovornost za kaj takega? Še zaradi gripe morajo otroci ostati doma, ko leti streha s šole, pa ugotavljamo, da imamo srečo, ker se ni nikomur nič zgodilo. Na koga naj se starši zanašamo, da po poskrbel za varnost naših otrok? Starši ne moremo več samo nemo gledati in čakati na izpolnitev obljub, zato smo se odločili, da opozorimo širšo javnost, da je ajdovska šola oz. stavba III, kjer se odvija levji delež pouka, v zelo slabem oziroma za učence nevarnem stanju. Šola je nevarna, ker je pločevino odtrgalo iz betona, ki ne more več zadržati strešne kritine in več kot očitno je, da tudi nova - popravljena streha ne bo mogla zdržati močne burje (v petek, 18. 12., naj bi nanjo ponovno postavili enako kritino, ki ne zagota- način, da bo gibanje otrok v gQv okoli nje varno. Če se to ne bo dilo, bomo starši prisiljeni ob rJ': burji zadržati otroke doma. Zavertt' se, da smo starši prvi dolžni posk K1 za njihovo varnost, ustanovite! voda pa mora zagotoviti take n c! ii da otroci v šoli in okoli nje ne S /-vnrrrvvAn 1 ^ ogroženi. In kar je najhuje - šola kljub nov- k tini ne bo varna, saj je njena osp > konstrukcija neprimerno grajen °\ nosilne stene objekta so grajen armature, zato ne more zdržati sa, kar dokazuje poročilo ZRJVJ^ arhivirano na Občini Ajdovščina1 Šola našim otrokom zagotavlja slabe pogoje, saj so učenci brez o rob, tako da celoten pouk nosijo ^ ke s sabo, v razredih so obuti h si nosijo iz prve stavbe, na telov' gredo po burji in dežju v SRC PQ! Glede na navedena dejstva mor katera je „aj„ujnejša sticija v Občim Ajdovščina Prav se tega mora zavedati MiniJ za šolstvo in šport in g. ^ Upamo, da se vsi, ki soodh prihodnosti naše šole, zavefe« prevzemate tudi odgovornost 7 nost naših otrok Franc Fi» Prednik Sveta stvst Vojaški jubileji Vipava, 16. decembra - S slovesnostjo so v vipavski vojašnici obeležili kar celo vrsto jubilejev in pomembnih dogodkov. Usposabljanje je tako končala 25. generacije kandidatov na prostovoljnem služenju vojaškega roka. Slovesno je zaprisegla tudi nova generacija kandidatov za vojaka. T Tkrati so obeležili 18. obletnico X JLšole za podčastnike in zaključek šolanja 15. generacije štabnega tečaja za podčastnike, povrhu vsega pa je Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje praznovalo petletnico delovanja. Slovesnosti v vipavski vojašnici seje udeležil tudi načelnik Generalštaba SV generalmajor Alojz Steiner, zbrane pa je nagovoril še vipavski župan Ivan Princes. Največ besede je veljalo Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, v katerega so pred petimi leti vključili različne vojaške izobraževalne ustanove in programe, ki so se znotraj slovenske vojske razvijale po osamosvojitvi. V petih letih so izšolali 3016 kandidatov za poklicnega vojaka, 399 podčastnikov in 293 častnikov. V okviru poveljniške štabne šole so na vseh ravneh izobrazili 681 pripadnikov SV. Poveljnik Poveljstva brigadir mag. Bojan Pograjc je dejal, da je prav letošnje leto prelomno, saj poteka v znamenju organizacijskih sprememb, oblikovanja nove vodstvene ekipe in novosti v izobraževanju in usposabljanju. rl Stavkali uspešno Iztok Černigoj, 35, absolvent Turistike, iz Ajdovščine, že vrsto let dela v novogoriškem HIT - 1^ krupje. Je politično angažiran mladenič. Letos je bil izvoljen za člana predsedstva OO Socialnih demokratov Ajdovščina. Kot vodja uspešnih stavk 13. in 21. novembra, v katerih je enotno sodelovalo 350 delavk in delavcev HIT - a, pove... »Nova uprava je hotela odpovedati kolektivno pogodbo in sporazum o delovnem času. Z odpovedjo se delavci nismo mogli strinjati. Zato smo se odločili za 3 in 6 - urno stavko, ki smo jo izvedli v skladu s predpisi. Stavkali smo na delovnih mestih. Naši gostje so tačas igrali na električne igralne avtomate. Žive igre ni bilo. Sicer pa so nas gostje, povečini Italijani, ki razumejo, kaj je delavska stavka, v veliki večini podpirali. Nazadnje je uprava, pod grožnjo stopnjevanja stavke, popustila in preklicala odpoved pogodbe. Iztok. Plače v HIT - u v resnici in v primerjavi z ostalimi delavci, niso slabe. Niste malce pretiravali? Nikakor. V tem primeru ni šlo za plače, pač pa za pravice; ki nam pripadajo iz pogodbe. Moja osnovna plača ni visoka. Znaša okrog 1.000,00 € bruto. Z dodatki za nočno delo, za delo med prazniki in vikendi, za izmensko delo ter z napitnino nanese seveda več. Ampak, sedaj vas vprašam - bi vi delali vse praznike in vse noči in vse nedelje in sobote? V prostorih brez oken in z denarjem in včasih tudi z nejevoljnimi strankami. Veste, ni lahko. Dobro, ampak družba je v težavah. Beleži izgubo. Uprava zmanjšuje stroške... Ja in vedno začne pri delavcih. In delavskih pravicah. Tako ne bo šlo naprej. Naše goriške igralnice nimajo izgube. Vprašljive so naložbe v Bihaču, Sarajevu, Beogradu, Umagu in na Šentilju. Menda sta edino 'mi gori (] rentabilna. igrali'1 in hotel v Črni gori (Pržno prf ? j rentabilna P 1 Tam Vasja Tekstine Ja, in Matjaž Hladnik. Tja j dela kot direktor Mihelj, prejšnji Ajd/ dit-e^ Ej, ja, prav kmalu V diplomski nalogi sem Kolesarjenje kot turistični ! tudi na dopust. J W Dobro. Diploma, kako kaže? b° z^g‘ GbJ' zna biti zanimiva tudi za Aido^S Celo Slovenijo bi bilo namreč Pa Vjl povezati s kolesarskimi potmi r J bi kolesarji lahko potovali in kolesarskih postojankah, kjer h'i li vse, kar potrebujejo. Kolesaril namreč v svetu turizma neusta i' ,nan «”»■ Krajevna skupnost Ajdovščina Vsem krajanom želimo vesel Božič, v letu 2010 pa zdravja in veliko lepih trenutkov. Krajevna skupnost Ajdovščina predsednik: Matija 3 dogodki dr. Erik Brecelj -imel leta 2009 Peter Batič - nosilec Ljubljana, 21. decembra - V sedmi akciji glasovanja poslušalcev Vala 202 za posameznika, ki je v letu 2009 najbolj izstopal s svojimi dosežki, držo, dejanji, besedami in tako ali drugače zaznamoval leto, je največ glasov prejel dr. Erik Brecelj iz Ajdovščine. bronastega ključa Med dobitniki priznanj Obrtne zbornice Slovenije, ki so jih slovesno podelili na proslavi ob 30 - letnici območne obrtne zbornice Ajdovščina - Vipava je bil tudi Peter Batič iz Ajdovščine, predsednik slovenske sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev. T)nljubljeni kirurg je zaradi svoje X odločnosti pri urejanju težav na Onkološkem inštitutu premagal celo dobitnike medalj s svetovnih prvenstev. Slovesna razglasitev je potekala v Kinu Šiška v Ljubljani. Dr. Erik Brecelj pa je s še enim Ajdovcem, namreč Ivom Boscarolom, med nominiranci za osebnost leta 2009 tudi po izboru bralcev časopisa Delo. rl, foto Jure Čoki, RTV Slovenija OBČINA VIPAVA Prav v srcu lastne biti sem odkril resničnost, ne pa v pestrih prizorih pred mojimi očmi. (Hegel) Spoštovane občanke, cenjeni občani občin Vipava in Ajdovščina, bralke in bralci časopisa Latnik! ^ imenu Občine Vipava vam želim Vesel božič ter srečno novo leto 2010 Župan Občine Vipava mag. Ivan Princes, dr.vet.med. i i JANUARJA - 70 % popust 0UTLET Ajdovsčii Zemono razstavni ekspo -50% popusta A «;lo ugodnih cenah. Še nikoli tako ugodno! Ugodne cene, nori popusti! m flSSj ih. fUžM • RSHMl Ugodno obročno odplačevanje z ugodnimi krediti ob nakupu kuhinje Lipa. UGODNI KREDITI pri HYP0 ALPE-ADRIA-BANK d.d. z možnostjo in obrestno mero SREZ STROŠKOV ZAVAROVANJA IN ODOBRITVE Zavarovanje vključuje zavarovanje kreditojemalca v primeru nezgodne smrti, invalidnosti in brezposelnosti. ZEMONO Vipava, 05 368 70 33 pon, tor: 9-16 sre, čet, pet: 12-19 sob: 9-12 0UTLET AJDOVŠČINA Ajdovščina, 05 366 10 11 pon - pet: 12-17:30 r7 a dolgoletno uspešno delo na po-X jdročju obrti ga je krovna organizacija nagradila z bronastim ključem. Peter Batič se s slikopleskarstvom ukvarja ves čas svoje poklicne poti, že zgodaj pa se je odločil za svojo samostojno pot. Leta 1983 je zapustil Gradbeno obrtno podjetje, kjer jc bil zaposlen in se kmalu specializiral tudi za sanacijo betonov in fasad in tako je dve desetletji deloval na Fructalu, veliko pa tudi za škofijo. Danes je lastnik podjetja Slikopleskarstvo Peter Batič d.o.o., ki poleg klasičnega pleskarstva in obnove fasad, prevzema tudi ureditev toplotne izolacije stavb, pa naj gre za stanovanjske hiše, bloke, proizvodne obrate, cerkve. Pogosto pri njem naročajo specialna dekorativna dela, zahtevne obnove notranjosti cerkev. Podjetje deluje na vipavskem in go-riškem območju ter na Krasu, s številnimi referencami in kakovostnim delom pa tudi v teh secesijskih časih uspe pridobiti dovolj dela za svoje eki-pe. Batič pa je že dolgo močno vpet v delovanje obrtne zbornice, tako na občinskem kot nacionalnem nivoju. Bil je član upravnega odbora OOZ Ajdovščina, član skupščine OZS, predsednik sekcije slikopleskarjev in črkopleskarjev pri OOZ Ajdovščina in OZS. Pred kratkim je postal sodni izvedenec in cenilec za slikopleskarstvo, s čimer ima vedno več dela, ko obravnava primere oziroma pritožbe strank zaradi nekvalitetno opravljenih del raznih izvajalcev. »Je član častnega razsodišča pri Obrtno - podjetniški zbornici Slovenije, mojster slikopleskar in mul-tiplikant, to je mentor pri izpitih za pridobitev naziva mojster. Sodeloval je tudi pri pripravi normativov in popisov del za delo slikopleskarjev, sodeloval pri organizaciji humanitarnih akcij slikopleskarjev, pomagal pa je pripravljati tudi nove izobraževalne programe za slikopleskarje. Batič je sekciji slikopleskarjev in črkoslikarjev pri OZS dal nov zagon in z novimi aktivnostmi spodbudil člane k aktivnejšemu sodelovanju,« beremo v obrazložitvi nagrade. ep Nova pot Ajdovščina, 10. decembra - Mesec november je v Sloveniji že deveto leto zapored namenjen povečanju ozaveščenosti javnosti na področju zasvojenosti, spodbujanju dialoga in odpiranju ter reševanju perečih tem na tem področju. Problematika je, ne samo po svetu, marveč tudi pri nas, močno prisotna, a žal vse prevečkrat spregledana in še vedno pod oznako ‘tabu1. ryr asvojenost in z njo povezane po-# jsledice, predstavljajo resen problem sodobne družbe, ki ni vezan le na zlorabo dovoljenih in nedovoljenih substanc - drog, marveč tudi na druge oblike zasvojenosti, kot so igre na srečo, motnje hranjenja, zasvojenost z računalniki, z odnosi, delom ipd. Zato naj aktivnosti za preprečevanje in zmanjševanje zasvojenosti ne bodo usmerjene le na psihoaktivne substance, temveč tudi na splošne ukrepe krepitve osebnostnih, socialnih in vedenjskih veščin, ki lahko vplivajo na zmanjševanje tveganj za razvoj različnih odvisnosti. Prav take misli vodijo karitasov Zavod Pelikan, ki po različnih krajih Slovenije, tudi v Ajdovščini, pomaga zasvojenim in njihovim družinam, sicer pa poskušajo o problematiki ozaveščati tudi širšo javnost. Prav v ta namen so v četrtek, 10. decembra v prostorih Srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini pripravili okroglo mizo, z naslovom 'Ko se družina sooči z za- svojenostjo'. Sodelovanja na okrogli mizi seje odzvala direktorica Centra za Socialno delo Ajdovščina Bogomira Ipavec, ki je povedala, v kakšni meri se s to problematiko srečujemo na našem področju, ter ob tem dejala še, da ima več kot desetina tistih, ki obiščejo center (mnogi od teh so tudi storilci kaznivih dejanj), težave z zasvojenostjo. Tudi predstavnik Policijske postaje Ajdovščina, ki je sodeloval na srečanju, je opisal, v kolikšni meri se srečujejo s to problematiko, ter kakšni so načini reševanja oziroma zmanjševanja posledic le - tega. Predstavniki Zavoda Pelikan Karitas, ki je bil organizator okrogle mize, so preko izkušenj dela z odvisniki predstavili, kaj sploh je zasvojenost, kako se razvija, kateri so možni vzroki, da nekdo seže po drogah, kakšne so pasti in napake staršev, ter poti reševanja in reagiranja, ko ugotovijo, daje njihov otrok zasvojen. S programom pomoči za zasvojene in njihove svojce, ki ga izvaja Pelikan (tudi v Ajdovščini), je bil predstavljen tudi način zdravljenja v terapevtski skupnosti. Potrditev, da je to eden od uspešnejših načinov zdravljenja odvisnosti, smo dobili tudi skozi izkušnje fanta in dekleta - ozdravljenih odvisnikov, ki danes uspešno sodelujeta z zavodom kot sodelavec in prostovoljka - njune izkušnje skozi trnovo pot zdravljenja so neprecenljiva pomoč drugim, ki bodo v program še prišli po pomoč. Njuna izkušnja 'šole življenja' v terapevtski skupnosti, kjer je, kot je dejal zdravljeni odvisnik Brane, »postal drugačen, boljši človek, da pot ni bila vedno lahka, a je z veliko truda, volje i nenazadnje pomoči spet našel vero vase in svoje sposobnosti«. Tudi starša odvisnika sta z obiskovalci okrogle mize podelila svojo izkušnjo - pot od težkega trenutka soočenja s tem, daje njun otrok zasvojen, pot vzponov in padcev, spreminjanja, odločnosti, trdnosti in seveda veselja, ko je danes njun mladostnik ozdravljen. Prav starša imata v procesu zdravljenja izjemno pomembno vlogo, saj je problem zasvojenosti, problem celotne družine, tako se tudi rehabilitacija izvaja med člani celotne družine zasvojenca. Okrogla miza se je sklenila v večer, ki se je obiskovalcem vtisnil globoko v spomin, mogoče pa je bilo druženje za koga tudi nov začetek. Zavod Pelikan je z nasveti in ostalimi informacijami na voljo vsem, ki imajo kakršnokoli vprašanje. Dosegljivi so na : 05/368 14 00 in 080 1221. Polona Krušeč dogodki Darinka Vidrih -skrb in predanost Podraga, 13- decembra - Vsem nam je lepo, ko stopimo v snažno in lepo okrašeno cerkev. Občudujemo spretnost in domiselnost vsakdanjih, še prav posebej pa prazničnih okrasitev. Vsemu temu pa se pridružuje še delo, ki ga ne opazimo, če je redno opravljeno. To je delo, ki ga nekdo opravi odmaknjeno od glavnega dogajanja. Ta nekdo je vesten, skrben, natančen, vendar vedno nekje v ozadju. V župniji v Podragi, je to Darinka Vidrih, ki že polnih 30 let skrbi za cerkveno perilo. Vendar premalokrat pomislimo, kaj vse se v tem delu skriva. To so: oprani, poškrobljeni in zlikani prti, skrb za duhovnikove albe, do milimetra natančno prepognjeni prtički, pregrinjala, oblačila strežnikov ... Iz dneva v dan, od nedelje do nedelje, pri vseh običajnih in slovesnih praznikih, se skozi cerkveno leto po predpisih cerkvenega bogoslužja, vse to izmenjuje pred našimi očmi. V župniji sv. Mohorja in Fortunata v Podragi so se na 3. adventno nede- ljo farani prav za to veliko poslanstvo želeli zahvaliti gospe Darinke Vidrih. Pri častitljivih 87 - ih letih ima še dovolj moči in zdravja, da vse to zmore. Župnik, g. Bogdan Vidmar, in vsi žu-pljani soji iskreno hvaležni za vse, kar je dobrega naredila. Svoje delo posveča lepoti župnijske cerkve in na ta način Bogu izkazuje veliko čast. Tega ne more poplačati človeška roka. »Lahko ji le pokažemo, da njeno delo izjemno spoštujemo in cenimo«, je bilo slišati v lepi in čustveni zahvali, ki jo je pripravila Lilijana Vidrih Lavrenčič. Ob tej priložnosti je domači avtor Mirko Koritnik napisal tudi lepo zahvalno pesem, ki se zaključi z naslednjimi mislimi: »Če človek nekaj iz ljubezni dela, naj mu bo z ljubeznijo poplačano, hvaležnost in zahvala, včasih več velja, kot zlato.« Iz zahvalnega govora Lilijane Vidrih Lavrenčič povzela Polona Krušeč Foto: Primož Škrl DARINKI zahvala za skrb in predanost Neutrudno, kljub svojim letom, proti cerkvi, dnevno naravnavaš svoj korak, v skrbi za opravo in urejenost, že trideset let, ti vsak dan v tednu je enak. Med tednom, ob nedeljah, za praznike, vse dni v letu, brez razlike, pod tvojo skrbno pedantno roko, brezhibno vse urejeno je. Človeka čas utruja, utruja ga delo, delo, ki ga veseli, roka mladostnih gibov več ne zmore, srce želi si pomoči. Hvaležni smo ti vsi farani, za nesebičnih, lepih trideset let, za požrtvovalnost in predanost, iz dneva v dan in spet in spet. Če človek nekaj iz ljubezni dela, naj mu bo z ljubeznijo poplačano, hvaležnost in zahvala, včasih več velja, kot zlato. Mirko Pot v Zapuže 12, Ajdovščina Tel.: (05) 36 80-210, fax: 36 80-211, GSM: 041 611-071 Novo! * Sg* go bo 'mi' ‘rrr."- • • L. 4 FD SERIJE - NAJTISJE DELOVANJE - NAJBOLJŠI IZKORISTEK TRENUTNO NA TRŽIŠČU (OOP 5,25, EER 5,15) TOPLOTNE ČRPALKE, v vseh možnih izvedbah, po vaših potrebah in željah. Montaža in obnova toplotnih črpalk. SERVIS IN MONTAŽA HLADILNIH NAPRmT HLADILNE KOMORE’ ZAMRZOVALNE SKRINJE, HLADILNIKI v #; fi- Želimo Vam lepe praznikom in srečno novo leto 2010/ lqra z besedami Nekatere učenke 5. in 6. razredov OŠ Danila Lokarja Ajdovščina že drugo leto obiskujejo vaje v pisnem in ustnem sporočanju. Na srečanjih se srečujejo z različnimi besedilnimi vrstami, bogatijo si domišljijo in besedišče, oblikujejo svoj slog pisanja, poglabljajo znanje pravopisa ter ustvarjalno dojemajo besede in besedila. 'f /"novembru so sodelovale s svoji- V mi deli na natečaju 'Ustvarjamo Evropo od ljudi za ljudi'. Natečaj sta razpisali uredništvi PIL in PLUS ter Informacijski urad Sveta Evrope v RS. »Naredimo torej nekaj za drugega,« so napisali avtorji natečaja. 'Solidarnost' je bila tema dela, pojem, ki našim učencem ni tuj, zato ni bilo nobenih težav, da ne bi sodelovale na natečaju. Učenke so izbrale različne oblike, da so izpovedale svojo pripravljenost pomagati sočloveku, ki je pomoči potreben. Komisija je med vsemi prispelimi literarnimi deli izbrala 10 najboljših. Med njimi sta bili deli Tjaše Valič in Nine Krpan. Ker je bil častni pokrovitelj natečaja predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar, je avtorje najboljših del povabil na srečanje v prostore Državnega zbora. Tjaša Valič je svoje vtise s srečanja strnila tako: » ... bilo je lepo. Ko gledam Državni zbor po TV, se mi zdi precej dolgočasno. Še stavba daje tak vtis. V petek pa sem spoznala, da TV ne pokaže resnice, ne daje občutka, da diha tudi ta stavba svoje življenje. Vse mi je delovalo ponosno, samozavestno - lepo.« Nina Krpan je prav tako pohvalila srečanje in dodala. »Srečanje mi bo ostalo za vedno v spominu. Najprej smo si ogledali stavbo Državnega zbora, lepe prostore, in se fotografirali s predsednikom dr. Gantarjem. Potem smo prejeli nagrado: knjigo, majico in celoletno naročnino na revijo PIL. Vse je bilo praznično.« ¥ »©VŠČIM dej ©O 1. DECEMBRA S@. JANUARJA med ffl«© mm, dim im®^o mm n: len en no ec lov irr OČI ečr z; Zc (U)®* PON - PET: OD 1640 DO 22.-00 OB VIKENDIH, PRAZNIKIH IN POČITNICAH OD 1 vino Pikolit kot pikolit l / * — I t—t _ u _ I « _ _ ■ _ Vipava, ]6. decembra - V vipavski kleti so pripravili prav poseben dogodek, saj so pred številnimi gosti presoli sušeno grozdje, iz katerega bodo pridelali sladko desertno vino pikolit. Letošnji letnik bo svojevrsten, saj so ga sušili na slami, kot so to na Vipavskem počeli že pred stoletjem in ga zato imenovali tudi slamnato vino. ^ Dikolit, ki pri mizi običajno spre-* mlja posladke in bolj slovesne d°godke, se toči takorekoč po kaplji-Mh. Tudi pikolita letnika 2009 ne bo Prav veliko - računajo, da bodo pridelali okrog 200 litrov belega in 700 litrov rdečega. Pri blagovni znamki Vipavski pikolit gre namreč za teh-tološki postopek, torej za sušenje irozdja, ki ob stiskanju vsebuje vsaj Ivakrat toliko sladkorja kot pri trgatvi n so jagode podobne rozinam. Za su-A enje so primerne tiste sorte, ki imajo en ko kožico in kjer jagode niso pre-aočno združene v grozde. Postopek dokaj zamuden, saj je treba izbrati ovsem zdravo grozdje in nad njego-im stanjem ves čas skrbno bdeti in >čno prebirati. Veliko postori prav čmcnova slama, ki uravnava vlago zabojčku. Zanimiveje tudi to, da so letošnji pri- delek sušili v Ložah, kamor je tehnološki postopek zanesel grof Kobenzel, nekaj desetletji lastnik loškega gradu. Kobenzel je bil namreč spreten diplomat Avstroogrske monarhije in veliko potoval po svetu in pri tem osvojil tudi tehnologijo pikolita. Vreme je bilo letos sušenju naklonjeno in rdeči pikolit, za katerega so uporabili kabernet sauvignon, so že sprešali prve dni decembra, beli pikolit pa so prihranili prav za stiskanje pred širšo publiko - posušeno grozdje so ročno ločili od slame in ga zložili v 150 let staro (obnovljeno) prešo, sladek in gost mošt so ujeli v klasičen vipavski 'brentač', ga prelili v še eno tradicionalno kletarsko posodo 'nafo', šele nato v steklenice in potem v kozarce. Prva gaje seveda smela okušati slovenska vinska kraljica Karolina Kobal iz bližnjega Vrhpolja. Negovanje pikolita je izziv tudi za enologe, saj traja postopek kar nekaj let, pa še razlikuje se, ko gre za beli ali rdeči pikolit, ki zahteva daljšo ma-ceracijo, pač zaradi ustrezne barve bodočega vina. »Pikolit letnika 2002 smo komaj letos ponudili tržišču,« je dejal predsednik uprave Vipave 1894 in glavni enolog Joško Ambrožič in razkril, » .. .da smo beli pikolit tokrat sprešali tudi iz sorte pikolit, saj smo se že leta 2000 v kleti odločili, da posadimo pet hektarjev s to za sušenje zelo primerno sorto. Sorta pikolit rodi zelo malo, pa še to vsako drugo leto, letos je bilo kar nekaj pridelka in zato smo se odločili še za sušenje na slami.« Dogodek je bil seveda primerna priložnost tudi za pokušino vipavskih vin, ki so na različnih letošnjih ocenjevanjih prejela nagrade in priznanja. Z napitnicami so dogajanje zaokrožili pevci iz okteta Castrum iz Ajdovščine in Folklorno društvo iz Vipave z domačimi plesi, dogodek pa je spretno vodila Nataša Nardin. E. Pelicon I Lepa na pogled in preizkušeno dobra. Korecje primeren za različne arhitekturne stile, od družinske hiše do velikih poslovnih objektov. Ne potrebuje dodatnih premazov ali zaščite in ob pravilni vgradnji zagotavlja visoko trajno vrednost objektov. Goriške opekarne Odlična vina v odlični embalaži. Ob dvestoletnici kmetije Ferjančič na Planini (na portalu kleti je vklesana letnica 1809) so prenovili podobo vinskih steklenic in celostne podobe blagovne znamke Ferjančič. Izdelavo celostne podobe so zaupali Marjanu Močivniku iz studia Ajd iz Dobravelj. "V Ta 4. bienalu vidnih sporo-1 N čil Slovenije, ki ga organizira Fundacija Brumen, je bila oprema vin Ferjančič uvrščena med 8 embalaž, ki so prejela 'priznanje odličnosti'. Kot je povedal Peter Ferjančič, glava sedemčlanske družine iz zaselka Brith, imajo s trtami posajenih 6 hektarjev površin s približno 25 tisoč trsi. Prevladujejo bele sorte, od tradicionalnih pinele, zelena in rebule, pa sauvignona, chardonnaya in laškega rizlinga, vse do rumenega muškata. Med rdečimi sortami gojijo na kmetiji predvsem merlot in kabernet sauvignon, ki je postalo tudi protokolarno vino občine Ajdovščina. Za večjo prepoznavnost Ferjančičevih vin so se pred leti odločili za stekleničenje, kar zahteva tudi drugačne tržne prijeme, od nastopov na sejmih, degustacij ipd. Zato mora biti tudi oprema vin temu primerna. S priznanjem odličnosti za embalažo so torej zadeli glavico na žebljico ... rl / 1894 V : S?) VIPAVA * * ODLIČNI OKUSI za prijetno praznovanje! 1 Ti (k) \ ■ ; • M i 11 ■;w- {j. ,va vip/ a E! -•> l\)i o,šibi Srečno 2010! Obogatite svoje praznike z odličnimi vini in peninami vinske kleti Vipava 1894 d.d. V pestri ponudbi boste zlahka izbrali vino za vsako priložnost. Odlično vino ali penina pa je že od nekdaj tudi dobrodošlo darilo. www.vipaval894.si Dobro vam je tako blizu! Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! mlin in žage 'Mlini in žage drdrajo Budanie 12. decembra 2009 - Budanje imajo zelo pestro družabno življenje, sa[v vasi deluje cela vrsta društev in drugih kulturnih, predvsem pevskih skupin. Tokrat je vajeti obsežne prireditve prevzelo Dramsko kulturno društvo, na osrednji prireditvi pa je sodelovalo skoraj sto nastopajočih, pri čemer je bila nova dvorana spet napolnjena do zadnjega kotička. srednji dogodek, okrog katerega Vvse je navezalo ostalo dogajanje, je bi zaključek projekta z naslovom Mlini in žage na potoku Šumljak. Njegova voda je nekoč gnala kar sedem mlinov, pet žag in še štiri stope. To je za eno vas vsekakor veliko in hkrati predstavlja bogato kulturno dediščino, pa čeprav od vseh teh naprav ni ostalo prav veliko. No, dovolj za zajetno raziskavo in rekonstrukcijo objektov s pomočjo makete, da vse skupaj »ne izgine popolnoma in za vedno...« Andreja Vovka pa so temeljito prečesali še župnijske kronike. Iz zbranega materiala se je po temeljiti obdelavi rodila knjiga na sto straneh, ki poleg kronoloških podatkov in pričevanj prinaša 'še številne fotografije, skice in druge dokumente. Zahtevno računalniško pripravo za tisk je opravil Janez Ferjančič. Maketo doline potoka in vseh vodnih naprav ob njem so po predstavitvi poklonili podružnični osnovni šoli Budanje. Kot nekakšen uvod v sobotno osrednje dogajanje so Budanjci v prosto- Projekta so se v Budanjah lotili že spomladi, oblikovali ekipo v sestavi Ivan Krasna, Silvan Koren, Ambrož Kete in- Franc Ferjančič, h kateri so seveda povabili še druge krajane in zunanje strokovnjake. Veliko so pripomogli seveda tudi lastniki zemljišč, kjer so nekoč drdrali mlini in žage. Duša projekta je bil Ivan Krasna, predsednik dramskega društva in tudi ajdovski občinski svetnik: »Ideja, da bi ovekovečili mline in žage na Šumljaku, je zorela kar nekaj časa. Pripovedovanja starejših krajanov, kako so nosili v mlin ali vozili na žago in kako se je spreminjalo lastništvo teh objektov, so v meni že dolgo vzbujale željo, da bi dolino najpomembnejšega budanjskega potoka bolje raziskali. Težko se je bilo lotiti dela, za katerega že vnaprej veš, koliko kilometrov in časa boš porabil za iskanje podatkov, preverjanje, obdelavo ...« Obiskali so Pokrajinski arhiv v Novi gorici, Arhiv RS v Ljubljani, amaterske zgodovinarje, s pomočjo župnika rih stare šole na predvečer domislili še nadvse zanimivega dogodka - pripravili so tečaj izdelovanja metlic. Marsikdo ni metlice še nikoli naredil, marsikje pa se pojavljajo različne izvedbe metlic ... budanjska metlica pa je samo ena. Ker so želeli ta simbol vasi ohraniti, so povabili starejše, ki so metlice nekoč že izdelovali, da znanje prenesejo na mlajše. Proti pričakovanjem seje zbralo kar 60 krajanov, ki so domov odnesli vsak svojo metlico. Seveda so se na ta dogodek v društvu že prej pripravili in pravočasno nabrali po poljih dovolj sirka, iz katerega so nekoč metlice izdelovali in jih nosili v Trst. Zato se je Budanjcev oprijelo tudi ime 'metličarji', poleg tega, da so bili znani tudi kot 'škatlarji', ko so v zabojčkih vozili sadje in grozdje z Vipavskega v rudarsko Idrijo. Sočasno so v stari šoli svoja dela postavili na ogled člani Društva Most, ki izhajajo iz Budanj in se ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi. Razstavili so izdelke s področja kamnoseštva, slikarstva ter ročnih del. Osrednja prireditev je, poleg predstavitve knjige o mlinih in žagah, minila predvsem v petju. Domači tercet AMI je namreč obeležil petletnico delovanja. Ljudske pevke so v petih letih nanizale številne nastope, od domačega kraja vse do Maribora. V novi domači dvorani so praznovale skupaj s svojimi gosti - domačim moškim zborom, grlicami, cerkvenim zborom, vipavskimi folkloristi, šolsko mladino. V domiselen splet je vse nastopajoče povezala domača režiserka Urška Kranjc, slavnostne besede pa je zbranim namenila tudi poslanka Eva Irgl. Ob vsem tem je izvrstni budanjski fotograf Valter Kranjc postavil na ogled kolekcijo odličnih fotografij z budanjskimi motivi. Kranjc je tudi poskrbel za fotografije v knjižici o mlinih in žagah, pa tudi zgornje fotografije s prireditve so njegove. E. Pelicon r* j (Picasso Rebeka Kosmač s.p. Župančičeva utica 8 Umik* {pri avtobusni postaji) 5270 Aidovietna 0 umrl oče in spet je bilo tl va rm____ w jv Via JC IVailK vije v popravilo. Tako s in romanca se je nada 1949, ko sta se poročila obljubila zvestobo. Pre; Zemono v grad in take in Ivanka z grada. Le Dore zaposlil pri gradb puzaicjc pa ivui soier leta 1980, ko se je up< ostala gospodinja in i ki so se jima rodili, Mirjam in sin Jože. L« gradila novo hišo in se domek v Vipavo. Ivanka je lani dopoli pa letos. Zelo sta na-drugega. Ivanka še v * IVU IV D V. n V^V/VCIl na sprehod, še vedi volan svojega jugot ženko Ivanko do trj Že za zlato porol leti, sta si, malo za res, obljubila, da gn bosta pa že stara h videla. Bog naj var zdravja in skupnih 1 Ivanka in Dorče! Jož/ d r u štva Pomagajmo iz stanovanjske stiske V pričakovanju novega leta nas preplavljata radost in veselje, izrekamo naj epse želje in obdarujemo najdražje, lepo pa je, če ob tem ne pozabimo niti na bližnjega v stiski. 'Smjukuce, putr in jajca' Društvo podeželskih žena Predmeja je že drugo leto zapored pripravilo zabavno - kulturni novoletni program v domu Krajevne skupnosti na Predmeji. 'VJeumornc so te gorske žene, saj -L N jim na leto uspe pripraviti kar nekaj odmevnih dogodkov. Tudi tokrat je bilo tako. Nabito polna, ugotavljam, da premajhna dvorana, je z velikim zadovoljstvom spremljala več kot dve uri trajajoč program. V njem so nam predstavili veseloigro izpod peresa Lojzke Bratina z naslovom Smjukuce, putr in jajca. Na šaljiv način so nam predstavile življenje na Gori, ko so možje s trebuhom za kruhom odhajali zdoma, žene pa so se z otroci morale znajti, da so lahko preživeli. Tako so v Rovte hodile kupovat putr in jajca, doma so nabrale smjukuce in vse to peš odnesle mestni gospodi v Trst. Z razliko v ceni, bi danes rekli po moderno, so si lahko privoščile nekaj 'kofjeta', kakšno blago za obleke in še kakšen 'sold' jim je ostal za vsakdanjo rabo. Poslušalce so po predstavil ogreli Fantje 'spod velba s pesmijo, ob spremljavi kitare in harmonike pa so se predstavile tudi pevke aktiva podeželskih žena. Piko na i so postavile dekleta, imenovana Bronzine. Z lepo zapeto dalmatinsko pesmijo v slovenskem jeziku so zaokrožile zunaj mrzel večer. Vsem nam v dvorani pa je bilo toplo pri srcu predvsem ob misli, kako malo prijaznosti in dobre volje je potrebno za zadovoljstvo ljudi. V nedeljo so gorske žene to nedvomno dosegle. Marjan Krpan Volja vedno najde pot Ajdovščina, decembra 2009 - Zgodba, ki jo bom tokrat podelila z vami, je polna navdiha, moči, trdne volje in je vredna spoštovanja. V enem izmed svojih radijskih intervjujev, sem imela v tem mesecu čast spoznati prav posebno skupino - Društvo zdravljenih alkoholikov Ajdovščina - Vipava. ^ TObmočnem združenju Rdečega V križa Ajdovščina bi se radi zahvalili vsem, ki vam ni vseeno in ste se zato odločili sodelovati v naši humanitarni akciji. Z akcijo 'Ker nam ni vseeno' bi radi Pomagali invalidoma Tomažu Pračku in Janku Černigoju, katerih življenje se je po tragičnih nesrečah v hipu [ spremenilo. Samostojnost in neodvisnost sta od takrat dalje zanju dobila nekoliko drugačen pomen in številne ovire, na katere ostali niti pomislimo ne, so zanju postale nepremagljive. Za Pomoč pri reševanju njune stanovanjce stiske ste številni donatorji doslej Prispevali 18.500 evrov. V OZ RK Ajdovščina bi se za izkazano solidar- nost radi zahvali več posameznikom,-Rdečemu križu Slovenije, Inštitutu za varstvo Lozej, Primorju, Novi KBM in Slovenica Adriatic d.d.. Obenem bi se ob koncu leta 2009 za vsa trud in požrtvovalnost radi zahvalili prostovoljcem in sodelavcem OZ RK Ajdovščina, članom območnega in nadzornega odbora ter članom častnega razsodišča. V novem letu želimo vsem sreče, zdravja in zadovoljstva, božični prazniki pa naj vam minejo v družbi najdražjih in z nasmehom na obrazu. Namesto za voščilnice smo letos denar namenili za našo humanitarno akcijo. T J studiu radia Nova so se mi pri- V družili: Tomaž Makovec - strokovni delavec in terapevt v društvu, ter Ludvik, Srečko, Bogdan - zdravljeni alkoholiki, skupaj z Iris - hčerko ozdravljenega alkoholika. Pogovor je potekal sproščeno in iskreno; mojih gostov ni prav nič motilo, ko sem jih spraševala mogoče na trenutke precej osebne stvari. S ponosom zdaj povedo, da je ta zgodba za njimi in da živijo na novo ter koliko jim je pri rehabilitaciji pomagalo društvo zdravljencev. To deluje že dobrih 37 let, ob 35 -letnici delovanja pa so dobili celo občinsko priznanje občine Ajdovščina, za izjemno pomembno, uspešno in požrtvovalno delo na tem področju. Problematika z zasvojenostjo z alkoholom, je v Sloveniji zelo huda; terapevt Tomaž postreže s podatkom, da je več kot 10 odstotkov prebivalcev Slovenije zasvojenih z alkoholom, še hujši je podatek, ko spregovori o mladih. Razkrije na moč srhljivo številko; 87 odstotkov mladih je že poskusilo alkohol, pol od tega jih je že bilo pijanih. Predvsem je zaskrbljujoče to, da mladi vedno bolj prakticirajo pitje za vikend in s tem ne ogrožajo samo svojega zdravja, ampak posredno tudi zdravja oz. varnosti drugih. Te številke nas v evropskem merilu uvrščajo v sam vrh in zato so delovanja takih društev tako pomembna. Ludvik nadalje pove, da je že 35 let v društvu in kako mu je le - to na poti (sploh začetku) vzdrževanja abstinence pomagalo. Tudi Srečko pripoveduje, da je najtežja stvar seveda priznanje, da imaš težavo, in odločitev, da se boš zdravil. Doda še, daje klub ključna varovalka vseh zdravljencev in edina pot do svobode. Posebej čustvena in ganljiva je izpoved Bogdana in Iris — očeta in hčerke, ki sta skupaj šla po tej trnovi poti, a sta danes toliko polnejša in hvaležna, da se je zgodba tako razpletla. Iris pove, da gre pri zdravljenju za dolg proces, ki ne zaobjame le odvisnika, marveč tudi vse njegove bližnje. Doda še, kako pomembno je, da v procesu zdravljena sodeluje tudi družina. Bogdan vse skupaj potrdi - na tej poti je navzočnost svojcev in ostalih članov društva neprecenljiva. Sam skozi to ne bi mogel. Sama med govorjenjem očeta in hčere ganljivo opažam njune orošene oči in občudujem iskrenost, moč, pogum in voljo! Polona Krušeč OZ RK Ajdovščina Preživite mirne božične praznike s svojimi najbližjimi srečo v letu 2010 pa delite z vsemi. //*• r-VA : v *i- .... . - ■- i v« :a-' * *V *■*>> r-f* *t*< * i - i ' r” • j V.' Upravna enota Ajdovščina OBVESTILO V skladu z določili 2. in 4. odstavka 58. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. list RS št. 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2008) bo Krajevni urad A Vipava od 01.01.2009 dalje posloval po naslednjem urniku: Torek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure Četrtek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure Evstahij PALJK, univ.dipl.ekon., načelnik Lozej ,HPr inštitut za varnost Ajdovščina: Goriška cesta 62 5270 AJDOVŠČINA tajništvo: (05) 36 64 180 informacije: (05)36 64 184 fax: (05) 36 64 190 www.lozej.si Ob koncu leta bi se radi zahvalili vsem strankam za izkazano zaupanje in hkrati vsem zaželeli vesele praznike in veliko uspehov v prihajajočem letu. gospodarstvo (^fsj Januarja v Pristanu C' o n fr or cfrnroičih Pricfrnn \r \/ir»n\/i nrflf Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Izpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, marta.koruza@go.kgzs.si KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE KSS Ajdovščina 11.1. 2010 Zimska rez vinske trte: Mojca Mavrič Štrukelj IVG Prikaz - Brje Logi ob 10.00 uri 11.1. 2010 Zimska rez vinske trte: Mojca Mavrič Štrukelj IVG Prikaz - Šmarje - pri pokopališču ob 13.00 uri 13.1. 2010 Zimska rez vinske trte: Mojca Mavrič Štrukelj IVG Prikaz - Turistična kmetija Na hribu, Slap ob 10.00 uri 13.1. 2010 Zimska rez vinske trte: Mojca Mavrič Štrukelj IVG Prikaz - Vrhpolje - pri pokopališču ob 13.00 uri 18.1. 2010 Tehnologija pridelave kakija in aktinidije - Ivan Kodrič IPS - Osnovna šola Dobravlje ob 18.00 uri 25.1. 2010 Ekonomika pridelave kakija in aktinidije: Miran Sotlar IPS - Osnovna šola Dobravlje ob 18.00 uri 25.1.2010 Vpliv prehrane krav na plodnost: Egon Volk Vzreja telet za pitanje: Egon Volk Vzreja telet za pleme: Egon Volk Metabolne težave visoko proizvodnih krav: Egon Volk REJ - Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina ob 16.00 uri 27.1. 2010 Oskrba vinogradniških tal - trajna in kratkotrajna ozelenitev: Mojca Mavrič Štrukelj Pogoji in določila pogodbe SKOP/KOP ter vodenje evidenc IVG - Agroind Vipava 1894 ob 18.00 uri 1. 2. 2010 1. 2. 2010 26.2.2009 Praktični prikazi potrebnih tehnoloških znanj za koščičarje - zimska rez breskev: Ivan Kodrič IPS prikaz - Brje Logi ob 10.00 uri Praktični prikazi potrebnih tehnoloških znanj za koščičarje -zimska rez breskev: Ivan Kodrič IPS prikaz - Brje Logi ob 15.00 uri Naj bodo dnevi, ki so pred vami stkani v lepe trenutke veselja, miru in radosti, novo leto pa polno ljubezni, uspehov in zdravja. Lepe božične praznike in srečno v novem letu 2010 , vam želi Kmetijska svetovalna služba Ajdovščina IStug® CEST*! Center starejših Pristan v Vipavi počasi dobiva končno podobo, gradbena dela so končana, sleč še montaža opreme, tako da se bodo prvi oskrbovanci na začetku prihodnjega leta že lahko vseli' vanj. Ob 104 posteljah v eno in dvoposteljnih sobah bo center na 3500 kvadratnih metrih uporab nih površin postregel še z vsemi spremljevalnimi prostori in dejavnostmi, ki so potrebni za Jobrtf počutje in ugodno bivanje oskrbovancev na jesen življenja. V novem letu bomo tako kot običajno pričeli z izobraževanjem, saj je znanje temelj uspešnega dela v kmetovanju in nujno potrebno za trženje pridelkov in proizvodov, ki jih na kmetijskih gospodarstvih pridelamo. 'miški čas je tako najbolj primeren za načrtovanje novosti na kmetijah in /spreminjanje starega v novo. V času sprejemanja novih poslovnih odločitev je pomembno spoznati najnovejša strokovna dognanja, preučiti lastne izkušnje, se pozanimati za izkušnje drugih ljudi in se prav odločiti za nove izzive. Že takoj v januarju smo na Kmetijski svetovalni službi pripravili naslednja predavanja in prikaze, ki se bodo nadaljevali tudi v mesecu februarju in naprej, po naslednjem razporedu: rT7’avod za izgradnjo centra (ZIC), ki /je investitor projekta, je v večinski lasti zasebnega podjetja Combic iz Podnanosa, z 10 odstotnim deležem pa v ZIC - u sodeluje tudi občina Vipava, za katero bo center nedvomno velika pridobitev, nenazadnje tudi zaradi več kot 40 novih delovnih mest. ZIC vodi gradnjo stavbe, ki jo bo dal v najem Combicovi hčerinski družbi Pristan, ki je pridobila koncesijo pristojnega ministrstva. Pristan je doslej bi pa bi lahko brez večjih posegov dementnim namenili še en trakt. Prostori bodo seveda klimatizirani, v Pristanu bodo imeli tudi svojo fizioterapijo in delavno terapijo. »Duša vsake stavbe je kuhinja, zato smo se odločili tudi za lastno kuhinjo, tako da bodo imeli oskrbovanci na voljo vedno sveže pripravljeno hrano, ki drugače 'diši', kot če bi jo vozili od drugod in jo samo razdeljevali,« pravi direktor matične firme Combic Franc Kopatin. Seveda bodo v kuhinji odsk sami pripravljali obroke, s katerimi il sedaj oskrbujejo starejše, ki si do^ ne zmorejo več kuhati. Gostinski k kalček v pritličju ob vhodu je naff£' njen druženju oskrbovancev \c' in drugimi gosti. »Hoteli sruVobi' kovati stavbo z dušo, z Živčnimi dodaja, »še posebej, ker legaTtf omogoča veliko stika z naravo A nazadnje so tudi pogledi na vipavs^ znamenitosti, na okoliške vrh ^ f vinograde in polja čudoviti.« C’ Zanimivo, Pristan leži v n a it vanju osi, ki so jo zasledovali ? obeh grajskih stavb, skozi parkih centra med regionalno cesto in saik stavbo postavili kamnito skulpmm energijskem vozlišču, ki ea>^/očii Marko Pogačnik. Marika m ogacmk skulpturo ze klešeta (na fotografij, v rokah Franca Kopatma). E. Peiic- s 23 zaposlenimi opravljal dejavnost pomoči na domu na območju petih občin (Vipava, Ajdovščina, Komen, Hrpelje - Kozina in Kamnik), ■ pred kratkim pa so bili uspešni tudi na razpisu mestne občina Ljubljana in bodo svoje usluge pomoči starejšim družinam na domu razširili tudi v slovensko prestolnico. Tako bo Pristan, ob dodatnih 40 zaposlenih v Centru v Vipavi (ki so medtem že izbrani) z ljubljansko podružnico štel že več kot 100 zaposlenih, kar ga uvršča med večje delodajalce na Vipavskem. »Center pristan v Vipavi, tik ob Škofijski gimnaziji, ima izjemno lego, saj je sredi narave, toda hkrati le lučaj od vseh pomembnejših ustanov v kraju, sobe bodo dobro osončene, v zavetju, vse naokrog je veliko možnosti za sprehode, za gibanje v naravi. Tudi v notranjosti so sobe, dnevni prostori, čajne kuhinje, jedilnice, negovalne sobe, dovolj prostorni. Prav temu elementu, namreč, da bodo imeli prebivalci številne kotičke, kjer se bodo lahko družili, smo namenili veliko pozornosti,« je dejal direktor Pristana Martin Kopatin. »Morda delujejo 'le' 104 postelje na tako veliko skupno površino nekoliko razkošno oziroma nadstandardno, toda zaradi tega cene ne bodo 'nadstandardne' in ne bodo bistveno odstopale od' primerljivih ustanov.« Ceneje potrdilo Ministrstvo za delo in ne bodo višje od 23 evrov za oskrbni dan. Pristan bo imel pet zaokroženih oddelkov. Razlikovali se bodo po starosti in zdravstvenem stanju prebivalcev, pri čemer je eden od oddelkov namenjen dementnim osebam, glede na vse večje povpraševanje po tovrstni oskr- SILVESTRSKA ZABAVA IN NOVOLETNI PLES V HOTELU SABOTIN • silvestrska zabava z živo glasbo in odlično hrano X • 1. januar: novoletni ples rezervacije: 105 336 50 00 M Hotel Sabotin h,t holkiajj Slo''er,,ja NOVOLETNI PLES V HOTELU LIPA ^§Pk- • 1. januar: novoletni ples oh 19. uri • slavnostni meni • plesna glasba v živo rezervacije: 105 336 60 00 flotelJfnt.,a center farna vipava URNIK: PONEDELJEK od 7.00 do 12.00 TOREK - SOBOTA od 7.00 do 19.00 NEDELJA od 7.00 do 12.00 TEL.: 05 368 52 10 MESNICA. FAMAH Marko Mikuž s.p. PRIPOROČAMO VAM KVALITETNO MESO IZ IDRIJSKO - CERKLJANSKIH HRIBOVSKIH KMETIJ - KGZ IDRIJA PO NAROČILU VAM PRIPRAVIMO UGODNE PAKETE MESA PO 10 IN 20 kg ŠE POSEBNO UGODNA JE PONUDBA MESA ZA ŽAR IN PIKNIKE SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! 9?t&cn€/2040 MUUOOMNI MMMbM. n.WKM IM* mnenja Kar misliš, povej; povej jutri. /članek, ki gaje v zadnjem Prepihu V^/objavil g. Borut Koloini je po mojem prepričanju namenjen obračunu znotraj stranke SD. Torej interna strankarska stvar. Sami so jo zakuhali in sami jo bodo morali pojesti. Ob tem bo gotovo nekaj resnih želodčnih težav. Niti malo me ne mika, da bi dodajal polena. Kot predsednik stranke SDS ne razumem, kako se da na tak način sploh delovati. Še manj, kakšen status ima lahko izvoljeni funkcionar, ki se mu stranka odpove. Ali manjka zavedanje, da posamezniku vsaj polovico vseh glasov na volitvah prinese logotip stranke? Kot vodja konkurenčne stranke bi se lahko muzal in užival, vendar ni moj stil 'rediti se ob nesreči drugih'. Nekaj besed, si članek zasluži zgolj zato, ker avtor zlorablja pojem 'zmagovalca' na lokalnih volitvah. Zapiše se mu stavek: »In zato v občinski politiki rešujemo tudi vprašanja in poslušamo dobronamerne odgovore tistih, ki so bili na zadnjih volitvah manj uspešni.« Ta je pa dobra! Nesporno, zmaga je na lokalnih volitvah 2006 pripadla ajdovski SDS. Prejela je 1418 glasov (SD 1098 glasov) in pet svetniškim mandatov. Tudi v volilni enoti, kjer je pisec kandidiral (zbral je 135 glasov), je zmagovalec kandidat SDS s 311 glasovi. G. Koloini je svetnik, ki se je uvrstil v občinski svet z najmanj glasovi! Čigave glasove 'manj uspešnih' torej posluša? Zmagovalec je postal šele takrat, ko je vstopil v koalicijo. Očitno se še ne zaveda, daje istočasno potopil večidel svojih idealov politika, ki jih še vedno ima za svoje vrline. Ob enem bi se moral tudi zavedati, da koalicija ni bila zmagovalka volitev , saj je nastala šele po njih. Kdo ve, koliko glasov bi prejela, če bi se kot koalicija deklarirala že pred volitvami? In nadaljuje: »Ker pa je odgovornost lahko porazdeljena le sorazmerno z volilnim rezultatom, ima opozicija neko nenapisano pravico, da predlaga manj Optimisti, pesimisti, oblastiželneži... resne stvari. Tako smo se včasih popoldneve dolgo ukvarjali z inovativnimi predlogi opozicije, ki se niso uveljavili še nikjer v državi, se pred glasovanjem mučili z razumevanjem predlaganih sklepov, ki niso po sprejetju koristili nikomur. Naj bo, saj so predlagani v dobri veri!« Tako nizkotno še nihče ni ocenil dela opozicije v občinskem svetu. Pravzaprav ni ocena, je posmeh. G. Koloini se je v vseh teh letih le nekajkrat oglasil na občinskem svetu. Z nepomembnimi predlogi. Predvsem v obrambo. Tudi iz ozadja ni čutiti prevelikega vpliva. Ne v kvantiteti, ne v kvaliteti. Nasprotno, predloge iz njegovega resorja prinaša na seje drugi podžupan, zadolžen za gospodarstvo. Pohvale je vreden le kot glasovalni stroj, čeprav imam občutek, daje včasih cmok zadušljiv. Če si politik dovoli tako grob napad na kolege, ki se od njega razlikujejo le v tem, da niso na oblasti in izjavi, da je pač z njimi potrebno potrpeti, saj so 'ubogi na duhu', ni politik in si ne zasluži nobenega političnega spoštovanja. Če pisec vsemu, kar je o načelih napisal, verjame, potem mora slabo spati ali pa se ne zaveda, da glasuje prav za to, kar je v nasprotju s tem, kar misli, da je načelno in prav. Da o zasebnih interesih, za katere vede ali nevede dviga roko, niti ne govorimo. Trdi, da zmedeni sklepi opozicije, ki so sprejeti, ne koristijo nikomur. Nobenega sklepa ne more opozicija sama izglasovati. Potemtakem priznava dvoličnost, ko glasuje za sklepe, ki niso koristni. O tem, da ima oblast, predvsem in edino oblast, odgovornost za vodenje občine, je menda jasno. In g. Koloini pravi, daje oblast. Če bi g. Koloini zasledoval namen svojega članka, obvestiti javnost, da se mu v stranki SD godi krivica, bi bil moj odgovor nepotreben in bi rajši kaj napisal o božičnem času. Če mu je 'ušlo' na papir to, kar misli, ni moja krivda. Bralci (volivci) se znajo sami dokopati do podatkov; tako o volitvah, kot tudi o aktivnostih v občinski politiki, tako da moje trditve z lahkoto preverijo. V glavnem je vse dostopno na internetu. Ko sem se, vidno razburjen, pritoževal nad načinom pisanja, me je nekdo iz koalicije skušal umiriti z besedami: »Lojze, loči vendar seme od plevela!« Hudič je v tem, da plevel rase, tudi če mu ne pognojiš. Alojzij Klemenčič (Pod I pfatano I ALU N O d.«..«. Cesta IV. prekomorske 61,5270 Ajdovščina, teki 040 218 682 !V. NOVO GLAVNI TRG 6 Čevapčiči • mešano svinjsko in g v lepinji, z prilogo tje mesi • mešano svinjsko in govrje meso nji, z prilo • goveje meso v lepinji, z prilogo Pleskavice • mešano svinjsko in goveje meso v lepinji, z prilogo • goveje meso v lepinji, z prilogo Ražniči • mešano svinjsko in piščančje m v lepinji, z prilogo Klobase • pečenice v lepinji, z prilogo Zrezek • Svinjsko meso v lepinji, z prilogo • Goveje meso v lepinji, z prilogo • Piščančje meso v lepinji, z prilogo Priloga kisle kumarice, ajvar, čebula in simi namaz Pomfrit • pražen krompirček z prilogo e nekaj dni! In bo za nami. Leto ŠJ2009 nam ne bo ostalo v prijetnem spominu. Je eno najtežjih v sicer kratki zgodovini naše države. Gospodarska in finančna kriza nas je pošteno udarila, predvsem pa streznila. Mnogi so izgubili delo, še več pa jih trepeta, ali ga bodo ohranili. Konec oktobra smo imeli na Brdu pri Kranju 3. strateško konferenco trgovine Slovenije. Tudi nas trgovce je kriza ‘oklestila’, zmanjšala zaslužke. Uspeh je že pozitivna ‘nula’. Drugače tudi ne more biti! Da trgovina cveti, mora biti dobro vsem. Pa ne samo to! V družbi mora vladati optimizem, zaupanje, sproščenost... Še pomnite ‘sproščeno’ Slovenijo? Le kam je šla? Na konferenci nam je agencija Mediana razkrila rezultate opravljene raziskave. Slovenski mediji letos uporabljajo ‘negativne’ besede, kot so kriza, recesija, katastrofa ali propad skoraj 40 krat pogosteje, kot besede, ki imajo pozitiven ‘naboj’. Optimizma od nikoder! In res, če prelistaš medije, te že naslovi ‘ubijejo’, do-tolčejo! Je sploh čudno, da imamo zato vsi ‘kamen na duši’? Mediana svetuje politikom, gospodarstvenikom, trgovcem: širite optimizem, pozitivno ozračje .... Optimisti? Eden redkih je dr. Maks Tajnikar. Ugleden ekonomist, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in pet let tudi minister v vladi R. Slovenije. V začetku decembra je bil naš gost v Sežani. Zveza za Primorsko - ZZP že skozi celo leto organizira razgovore z uglednimi gosti pod naslovom Primorski integrali. Tako so bili naši gostje že mladi ekonomist dr. Igor Masten, akademik dr. Ciril Zlobec, obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič in že omenjeni dr. Maks Tajnikar. Z njim se je pogovarjal Marjan Mateta, ugleden primorski gospodarstvenik in direktor podjetja Mitol iz Sežane. Osnovna tema, ki seje prepletala skozi razgovor, je bila seveda trenutna gospodarska in finančna kriza. In na čem dr. Tajnikar gradi svoj velik optimizem ter pričakuje v letu 2010 izhod iz krize in gospodarsko rast? Razlogi so vsaj trije! Rast napoveduje že njegova raziskava cikličnih vzponov in padcev globalnega gospodarstva. Včasih se je temu reklo, leta suhih in leta ‘debelih krav’. Kot naslednje. Številne države, ki so za nas najpomembnejša tržišča, so razglasile konec recesije in ponovni začetek gospodarske rasti. To pa pomeni večja naročila naši izvozni industriji. In nenazadnje ali najprej -lokalne volitve in številne investicije, ki jih bodo v naslednjem letu izpeljali župani za ohranitev svojih dosedanjih ‘stolčkov’. Zaključek štiriletnega investicijskega cikla že po tradiciji ‘pade’ v volilno leto. Tako bo tudi v Vipavi in Ajdovščini, kjer se pripravljata ‘rekordna’ proračuna. V povprečju naj bi bili občinski, proračuni višji za 5. milijonov €, kar pomeni za naših 200 občin dodatno, ogromno milijardo € investicijskih sredstev. Rekordno naj bi bilo predvsem črpanje ‘evropskih’ sredstev! Da bi se le napovedi uresničile! Gradbeništvo je namreč trenutno ‘brez dela’ in je zato najhujša potencialna ‘bomba’ leta 2010. Vlada je pogosto tarča kritik, da se odziva prepočasi. Da ukrepi zamujajo! In kakšne ukrepe predlaga dr. Tajnikar, kije tudi član vladnega gospodarskega strateškega sveta? Prvič. Še dodatno okrepiti ukrepe vlade za popuščanje kreditnega krča! Drugič. Nujno je bistveno večje državno investiranje! Tretjič. Vlada mora takoj izdelati celovito strategijo razvoja podjetništva in malega gospodarstva s poudarkom na izdelkih in storitvah z visoko dodano vrednostjo! Četrtič. Dvig minimalne plače, ker ugotavlja, da dvigi v preteklosti niso vplivali na rast brezposelnosti, so pa imeli ‘blagodejni’ vpliv na dvig potrošnje in ‘socialni’ mir! Socialni mir? In na drugi strani poziv ‘na ulico’. Kaj je prav in kaj je narobe, se je spraševal vodja opozicije na dvajseti obletnici ustanovitve Demosa? Narobe je nesporno pozivati ljudi na ulice! Ni opravičila, če si demokrat, če spoštuješ voljo ljudi, ki je jasno izražena na volitvah. Ni prav, če imaš tudi sam veliko ‘masla’ na glavi! Če si tudi sam kriv, daje sedanja kriza še hujša, kot bi sicer bila. Vlada Janeza Janša je za nas podjetnike kar nekaj ‘postorila Poenostavila je ‘davkarijo’, vsaj malo nas je razbremenila in še kaj bi se našlo. To je vsekakor pozitivno! Kaj pa negativno? Vsak od nas skriva ‘otroka v sebi in potrebo po ‘igračkah’ ter po uresničitvi skritih želja. Delo in Zorah Jankovič! Časopis Delo in mediji ko{ osebna ‘igračka’ ter odstavitev Zoran*5 Jankoviča, direktorja Mercatorja Plačala je praktično ‘pol’ Slovenije stajo nato obvladovala ‘tajkuna’ Boš] Šrot - Pivovarna Laško Grup in is Bavčar - Istrabenz. Vsi smo se san križali, normalnemu človeku je bilo resnično ‘van pameti’. Nikoli ne bon izvedeli, če je prav zaradi tega Jan, Janša tudi izgubil volitve. Vendar n kaj je popolnoma jasno! Zdrave parti ti ljudi ne smeš nikoli podcenjeva Prišla je svetovna finančna kriza oba slamnata ‘imperija’ sta se ses la, kot hiša iz kart. In pustila celote bančni sektor v strahovitih težava] Kreonov, ki jm zanesljivo ne more i če vrniti. Posledično tudi kreditni še ne more popustiti, kar pa je bist ni predpogoj za novi gospodki z gon in začetek novega investicijske cikla. In prav zato je pozivanje vc opozicije ‘ljudi na ulico’ nekorek nemoralno dejanje! Ker nesporno svoj del krivde za sedanje gospoda stanje v državi. Ulice ne potrebujemo! Potrebuj pogum, potrebujemo optimi: Človeka, ki ima srce, ki se bor mogoče premagati. To so letos d zali naši košarkarji, naši nogorru Drugo leto bomo udeleženci sv, nih orvenstev v ------- tr ..— univ/ oporirici v Le zakaj ne bi bili tudi gospo< Vesele božične praznike in vse i še v letu ponovne gospodarske Aleksander Lem^1 Z,6!lii obilo lepega v 2010! ★ ■ Sredstva za nakup novoletnih voščilnic in daril smo letos namenili društvu i B Sožitje za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije. TigoABC mnenia Strpnost ali sožitje? Bodimo ^trpni!« se sliši večkrat. //Ta beseda mi v resnici ne zveni najbolje. Strpnost izhaja iz besede trpeti. In kdo pa ima rad trpljenje? To prihaja vedno in v mnogih oblikah v človeško življenje kar samo, vendar o tem v teh par besedah ne mislim razpredati. V naslovu stoji še beseda sožitje, ki nas opozarja na tesno sobivanje žitnih klasov. Na njihovo enakomerno nenasilno valovanje v vseh bivanjskih preizkušnjah. Ali ljudje nismo žito, ki zraste tam, kjer pade zrno na tla. Ljudje pač imamo noge in prehodimo premnoge poti. Včasih se pa zdi najdaljša in najtežja tista pot, ki jo imamo znotraj sebe. Pot od strpnosti do sožitja. Premnogi nanjo nikoli niti ne stopijo. »Preden sodiš človeka, hodi en mesec daleč v njegovih mokasinih,« pravi indijanski pregovor. Stopiti v njegove čevlje, njegovo srečo, nesrečo, hrepenenje, bolečino, moč, nemoč, Namesto naslova Ne vedel bi, kako se v strup prevrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b 'igrača ! n I . r\a> globoke misli našega poeta, se •L'mi vsiljujejo ob prebiranju članka mag. Boruta Koloinija pod naslonom “Neznosna lahkost (neodgovor-»ega) bivanja v opoziciji.” Dejstvo je, da se je predsedstvo OO Socialnih demokratov Ajdovščina enotno ogradilo od delovanja Koloinijeve svetniške skupine v ajdovskem občinskem svetu. Da ga ljudje “poštenih namenov” sprašujejo, kaj se i dogaja na sceni SD - ja, pravi Koloini. i bz pa pravim, da bi med vsemi zain-' teresiranimi lahko naredili anketo, ki bi z rezultatom 80 : 20 potrdila enotno odločitev predsedstva. Stranka namreč niso samo izvoljeni svetniki in poslanci, stranka so tudi člani, organi stranke in njen program. Vse skupaj pa je namenjeno volilkam in volilcem. Prav to je pozabil mag. Koloini, ki ni hotel niti enkrat upoštevati priporočila predsedstva stranke SD Ajdovščina, ter na sejah deloval samostojno in samovoljno. Naj tako tudi ostane ! Predsedstvo je pač ocenilo, da stranka SD ne podpre zadnjega rebalansa Poljšakovega proračuna, ki ga je Koloini, v nasprotju z izrecnim napotilom predsedstva, vseeno podprl. Tako naj volilke in volilci vedo, da se je ajdovska SD nazadnje razšla z Koloinijem predvsem zaradi enormnega zadolževanja občine za 3.000.000,00 € za leto 2010. Tudi smo bili proti mili jonskemu nogometnemu stadionu, ki ni na pravem mestu in ki nima atletske steze. Tudi priporočila stranke, da se svojčas g. Dušana Černigoja ne imenuje za častnega občana, svetniška skupina ni upoštevala. nositi pezo njegovega življenja, pogledati skozi njegove oči 'na tvoje dvorišče'. Ko drugega več ne trpiš, ampak ga lahko razumeš in čutiš. Preko sebe do sebe, do pomirjenja, sožitja s samim seboj. Preko ograje strpnosti do bližnjih, ter nazaj do sebe v njihovih mokasinih. Preko ograj strpnosti do tujcev, ter nazaj, do sebe z njihovimi usodami v svojem čutenju. Proč od strpnosti, ki napenja lok, dokler se v divjem sovraštvu samodejno ne sproži. Proti sožitju v spoznanju enosti sveta, prekritega z mnogimi polji, posejanega z mnogimi kulturami. Vse to, in da bi se tudi srečevali na tej poti, vam želim v novem letu. Marijan Božič Stranka je bila tedaj mnenja, naj se z imenovanjem počaka, dokler trajajo sodne preiskave. Kakšna bi bila danes ta odločitev - bi častno občanstvo podelili ali ne? Tudi ljudje v stranki nekaj vedo in nekaj pomenijo! Najbolj absurdno pa je dejstvo, da bi morala svetniška skupina SD - ja šteti 6 članov, ki pa jo je Poljšak razdrl. Pri tem mu je pomagal Koloini sam. Naj razdirata sama še naprej. Sicer pa je počutje v stranki po ograditvi od Koloinijeve svetniške skupine boljše - neprenehnih nategovanj in afrontov, katerih pobudnik je bil v glavnem Koloini sam, sedaj ni več. Gledamo naprej. Naš predstavnik v občinskem svetuje Anton Šinigoj, ki je volilno konferenco SD - ja legalno in legitimno vodil. Na njej je bilo novo predsedstvo izvoljeno z rezultatom 21 : 3. Kaj je pri tem spornega ? Za konec - debate s Koloinijem ne mislim nadaljevati. Z njim smo debatirali nepreštevno ur - brez zveze in pravega učinka ! Andrej Curk, Budanje Lokavec 130 F, 5270 Ajdovščina radovan.velikonja@velrad.si Gsm 051 683 103 -GRADBENIŠTVO, VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ -IZVAJANJE NADZORA -STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO -ODSTRANJEVANJE CEMENTNO AZBESTNIH OBLOG (salonit) Ni ne konec in ne začetek, je le točka kroga, ki da nov zalet, je energija, ki združuje ljudi v miru in ljubzni, vesel božič in srečno novo leto 2010 PETER BATIČ d.o.o. Gradišče 5a, 5270 Ajdovščina . GSM: 041/693-075 Globoko doživljanje božičnega praznika, v novem pa vse dobro Pizzeria in špage+erija, se iskreno zahvaljuje vsem za izkazano zaupanje. Tudi v prihodnjem letu vam bomo na voljo z: - samopostrežnimi kosili - pizzami - testeninami - jedmi po naročilu - catteringom Sproščeno in mirno preživite božične praznike. V novem letu po veliko sreče, zdravja in optimizma, vam želimo. Mercator Trgovski center Ajdovščina Vsem našim kupcem voščimo vesele praznike ter vse dobro v prihajajočem letu. ■ T • $ Bronasti ključ Jožici Pregelj I Ljubljana, 15. decembra - Obrtna zbornica Slovenije je ob svoji 40 - letnici podelila priznanja svojim funkcionarjem, pa tudi zaposlenim v krovni organizaciji in območnih zbornicah. 7a prizadevno in uspešno delo 4_ma mestu sekretarja v območnih obrtno - podjetniških zbornicah je Bronasti ključ 2009 prejela Jožica Pregelj, dolgoletna sekretarka v Območni obrtno podjetniški zbor- nici Ajdovščina, zdaj že upokojena. Priznanje sta ji na slavnostnem zasedanju skupščine OZS v ljubljanskem hotelu Mons podelila podpredsednik OZS in predsednik njenega upravnega odbora Štefan Pavlinjek ter predsednik Organizacijsko - kadrovske komisije Franc Vesel. Jožica Pregelj je svojo službeno pot začela v ajdovski občinski upravi. Leta 1983 se je kot prva zaposlila v takratnem obrtnem združenju. Z nekaterimi drugimi obrtniki je pomagala postaviti temelje obrtniškemu združenju na področju tedanje občine Ajdovščina. Jožica je v obrtniško problematiko posegla kot izkušena upravna delavka, kar je bilo v takratnih razmerah za obrtništvo izjemnega pomena. Kot sekretarka Območne obrtne zbornice Ajdovščina je s svojimi pristopom do dela pripomogla, da so se pogoji in odnos do obrtništva začel spreminjati. Njena aktivnost in s tem aktivnost celotnega obrtništva na našem področju je bila velikokrat vzor drugim okoljem. V skoraj 22 letih službovanja v zbornici je bila postavljena pred številne izzive, ki pa jih je s svojo neizmerno energijo uspešno obvladovala in tako zgradila trdne temelje za nadaljnje delovanje in razvoj te organizacije. Vseskozi je za obrtništvo iskala novih priložnosti, tudi skozi organizacijo poslovnih srečanj, dogodkov, in je bila s širokim naborom izkušenj in znanj vedno pripravljena obrtnikom in podjetnikom svetovati k ustreznim rešitvam. ep Praznični delovni čas: 24.12. od 8. do 18. ure J25.12. ZAPRTO 26.12. od 8. do 13. ure/27.12, od8. do 15. ure 31.12. od 8. do 18. ure /1.1. ZAPRTO 2.1. in 3.1. od 8. do 13. ure H. ercator J) M A RCO POLO wJf Veliko uresničenih želja, miru, zdravja in veselih potovanj v letu 2010 v v v ajdovscini JF TRGOVINA Z GOSPODINJSKIMI APARATI w NA AVTOBUSNI POSTAJI V C3 JF ŽUPANČIČEVA 8 SALON KUHINJ V KROMBERKU NA CESTI 25. JUNIJA 13 14 mladi Veseli december in MDPM Radovedni škratki Ajdovščina, decembra 2009 - Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina (MDPM) je tudi letos za otroke in mladino pripravilo zanimiv program za najbolj pester mesec v letu - mesec december. I f "V Ta sedežu društva, v Rizzatovi X > vili v Ajdovščini, so se družili ob petkih in vsakič ustvarjali na drugačno temo in v drugačni tehniki - z njimi so otroke in mlade seznanjale mentorice društva. V prvem decembrskem petku so se srečali 'z ustvarjalnimi delavnicami na temo prazničnih voščilnic. Otroci so izdelovali voščilnice z risanjem belih angelov. Sledila je že druga petkova ustvarjalna delavnica z naslovom Praznično okrasimo dom, na kateri so otroci izdelovali okraske, naslednji dan pa so veselo pekli piškotke na sladki ustvarjalni delavnici. V decembru so obiskali še osnovne šole in k ustvarjalnosti spodbujali tudi druge otroke, pa tudi njihove starše. Tako so skupaj izdelovali tridimenzionalne kolažne voščilnice, praznične okraske, škrate, božične zvezde ... MDPM Ajdovščina je s svojo ponudbo obogatilo tudi dogajanje na miklavževanju v soboto, 5. decembra, v avli Dvorane 1. slovenske vlade. Prostor društvene stojnice so zapolnjevale spretne roke otrok in staršev, z izdelovanjem prazničnih voščilnic; tokrat spet malo drugače - s prstnimi odtisi so nastajali pravljični jeleni v zasneženi pokrajini. Skupaj z mentoricama Nadjo Kodele in Zando Brikmane pa so izrezovali tudi obrise svojih rok, ki so služile kot okras prostora, kjer se je odvijal veseli program miklavževanja. Otroci so pokazali veliko veselja do ustvarjanja in se ob tem tudi zabavali. Z veseljem pričakujejo prihodnjo ustvarjalno delavnico, s katero bomo popestrili dogajanje v Dvorani 1. slovenske vlade v nedeljo, 27. decembra, ob prihodu Dedka Mraza. Z veseljem pa pričakujejo tudi izlet v Atlantis in doživetje praznične Ljubljane, ki ga pripravljajo 28. decembra. Vrhunec ustvarjalnega decembra na Medobčinskem društvu prijateljev mladine pa bo v sredo, 30. decembra, ko pripravljajo pravi otroški novoletni žur! Na društvu so izjemno veseli in zadovoljni, ker so lahko marsikomu polepšali praznične decembrske dni tudi s humanitarnimi akcijami. V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije so razdelili darilne bone družinam, ki potrebujejo pomoč, v sodelovanju z Zavodom za letovanje in rekreacijo otrok, pa so se vključili v humanitarno akcijo Mobitelova snežinka upanja, s katero so desetim otrokom iz občin Ajdovščina in Vipava omogočili brezplačne štiridnevne počitnice, od 26. do 30. decembra v počitniškem domu v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Jana Humar, MDPM, in P.K. Gledališki dogodek V mesecu novembru smo dijaki in dijakinje 2. letnika predšolske vzgoje Srednje šole Veno Pilon začeli pripravljati medpredmetni projekt, ki smo ga poimenovali Gledališki dogodek. T Tokviru tega smo pripravili muzi- V kal The little monkey ter krajšo glasbeno plesno točko o božičnem drevescu I am the happiest Christmas tree'. Tukaj so nam na pomoč priskočili dijaki 1. letnika, ki so bili dejavni pri petju, sami pa smo poskrbeli za plesni del. V celotni predstavi je sodeloval tudi šolski orkester. Otrokom so predstavi- li glasbila in nanje tudi zaigrali. Da pa je bilo vse skupaj še bolj pestro, smo v program vključili tudi skupino Žabic iz vrtca na Ribniku. Ti so se nam predstavili z angleškimi pesmicami, ki so jih, kljub svoji starosti, odlično zapeli. Na sam projekt smo se dijaki pripravljali pri urah glasbe, angleščine, likovnega pouka in plesa. Skupaj s profesoricami smo uspeli narediti sceno za nastop, kostume, vabila in ostale pripomočke, kijih potrebujemo za samo predstavo. Zato bi se ob tej priložnosti radi zahvalili profesoricama Karmen in Metki za potrpljenje pri našem glasbenem "fušanju", profesoricama Damjani in Ani za organizacijo in pomoč pri izdelavi vabil, okraskov, kostumov in scene, profesorici Urški za plesno koreografijo in izpeljavo igrice ter profesorici Meliti, ki je v svojih rokah držala vajeti celotne predstave. Za nas je bil to velik projekt, nova izkušnja, predvsem pa so nam navdušeni obrazi otrok dali zagon za nadaljnje delo. Ob koncu se lahko pohvalim tudi z velikim obiskom, saj nas je prišlo kar 650 otrok iz oddelkov Otroškega vrtca Ajdovščina in nižji razredi osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine. Vsi nastopajoči upamo, da smo z našo predstavo polepšali vesele decembrske dni našim najmlajšim in da nas naslednje leto zopet obiščejo. Anja Kobal, 2. e Profesorji SŠ Veno Pilon Ajdovščina iskreno čestitamo svojim nekdanjim dijakom Juretu Tomažiču, Niku Stoparju ter Krisu Stoparju za izjemne dosežke ob zaključku študija. Jure Tomažič je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani za diplomsko nalogo z naslovom Nova Generacija sistemov za upravljanje virov energije v letalih na električni pogon na Fakulteti za elektrofiziko. Kris in Nik Stopar pa sta prejela svečani listini za izjemen študijski uspeh na Fakulteti za matematiko in fiziko. Kris Stopar je študij zaključil z diplomsko nalogo Prave holomorfne vložitve Riemannovih ploskev, Nik pa z Radikalno teorijo skoraj kolobarjev. Našim nekdanjim dijakom želimo, da bi tudi v prihodnje blesteli na strokovnem področju ter s svojimi dosežki polnili ajdovsko in slovensko znanstveno zakladnico. Ponosni smo, da ste bili naši dijaki ter upamo, da smo tudi mi, vsaj nekoliko, pripomogli na poti k vaši odličnosti. Profesorji SŠ Veno Pilon Ajdovščina Na OŠ Col učenci in učitelji vsako leto enotno okrasimo Šolo In vedno s točno določenim namenom: da bi se česa naučili, da bi spotoma na kaj opozorili, pogosto tudi, da bi z okrasitvijo nekaj sporočili. T)o običajni navadi smo se zbrali v _L tehnični učilnici, kjer smo slišali podrobna navodila in strokovne napotke naše učiteljice likovne vzgoje. Delo je potekalo po skupinah, usmerjale in spodbujale so ga razredničarke in učitelji spremljevalci. Na koncu tehničnega dneva so učenci ponosno na okna postavili škratke, ki radovedno gledajo v svet. S pripravljanjem izdelkov za okrasitev šole se na svoj način poslavljamo od starega leta in pripravljamo dobro- došlico novemu. Letošnji škratki naj v nas vseh '• budijo dobrovoljnost in sproščenost da bomo lažje nosili bremena Ri na} čakajo za ovinkom Pnhajajočega^eta Naj v nas zbudijo tudi pravljičnost bomo v srca lahko spustili vso o' vost praznikov. S svojimi zapeljivimi in iskrenimi pogledi pa naj nas s ' mnijo na vrednote, kijih želimo tucfiV bodoče ohraniti, njihovo rast na vati tudi v letu, ki je pred vrati ne®° Nataša Grom, OŠ Učenci in zaposleni OSNOVNE ŠOLE COL voščimo vsem lepe božične praznike, polne veselja in druženja ter vse dobro v novem letu. »Ljudje živimo v zavetju drug drugega.« Da bi se te besede udejanile, smo se v letošnjem letu odpovedali voščilnicam in ta sredstva namenili za »zavetje« soljudem - v humanitarne namene. I Ekološki sejem 'V Ta stojnicah so se s svojimi izvir-IN nimi izdelki predstavili učenci naše šole od L - 9. razreda. Niso manjkale sladkorne dobrote in lepi izdelki, ki sojih učenci izdelali sami ali s svojimi učitelji. Na sejem smo povabili tudi starše, sorodnike in ostale krajane Vipave. Veliko se jih je odzvalo bilu. Zbrani denar bomo humanitarne namene. našernu O' namenili v Marija Mikuž Papš 15 mladi 'Moja banka' v očeh prvošolčkov Ajdovščina, 16. decembra - V prostorih podružnice Nove KBM v Ajdovščini so s priložnostno slovesnostjo podelili nagrade učencem, ki so se pri likovnem natečaju banke še posebej izkazali. Tjodružnica Nove KBM v r Ajdovščini je tudi letos razpisala likovni natečaj z naslovom 'Moja banka'. Potekal je od 1. oktobra do 16. novembra, sodelovali pa so prvi razredi šol iz ajdovske občine. Učiteljice so prvošolčke pripeljale na obisk banke, kjer so si smeli ogledati tudi prostore okrog trezorjev in si tako lahko ustvarili svoje videnje bančne ustanove. Nato so pri likovnem pouku učenci svoje vtise prelili na papir. Tričlanska komisija je izbrala po eno najboljše delo iz vsakega razreda. Iz Osnovne šole Šturje sta nagradi prejeli Zarja 1 Pelicon (la) in Tinkara Kobal (1 b), iz podružnice Budanje Sara Praček (1) in Luka Lemut (2), iz OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Aljaž Krapež (la), Timon Hreščak (Ib) in Kaja Pegan (le), z OŠ Col Dominik Stefančič (1 in 2), s podružnice Podkraj pa Tajda Lampe (1 a). V komisiji so sodelovali Nuška Vidmar, vodja podružnice Nova KBM Ajdovščina, Nataša Rupnik, učiteljica likovnega pouka na OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini, in direktor podružnice Oton Lahajnar, ki je na slovesni podelitvi nagrad dejal: »Otroci banko vidijo in dojemajo prav drugače, kot si jo odrasli oziroma mi zaposleni. Zelo smo zadovoljni z odzivnostjo šol in kakovostjo prispelih del. Z natečajem skušamo spodbujati kreativnost prvošolčkov in hkrati potrditi našo vlogo v življenju kraja, seveda pa želimo s tem tudi privabiti najmlajše k varčevanju v naši banki.« Risbe so na ogled postavili v prostorih banke v Ajdovščini in poslovalnice v Šturjah. ep Tabornike je obiskal Dedek mraz Bilo je prijetno sobotno popoldne, ajdovski taborniki pa smo imeli posebno akcijo. Imeli smo namreč kino večer. Coca cola, čips, belo platno in film so privabili številne tabornike, od najmlajših MC - jev do najstarejših GG - T)ozno popoldne, ko sonce že zaha-1 ja, seje druščina ajdovskih tabornikov zbrala v taborniških prostorih v Hiši mladih, kjer nas je pričakal pravi mali kino. Film je bil taka skrivnost, da do začetka ni noben vedel kaj bo gledal. Ni pa dolgo trajalo, ko smo vsi, v družbi čipsa in pijače, začeli uživati v vragolijah risanih junakov. Film je, kot vedno, minil zelo hitro. Takrat pa je na vrsto prišlo še veliko presenečenje. Obiskal nas je namreč Dedek mraz. Po dolgem klicanju in nekaj zapetih pesmicah je vsakemu otroku podaril majhno darilce. Slastna darilca so tudi hitro pošla, saj Dedek mraz * ve, kaj otrokom v slast gre. Kot vsi vemo, ima Dedek mraz v decembru veliko dela. Kmalu nas je moral zapustiti, da je lahko razveselil še druge otroke, taborniki pa smo se odpravili domov, kjer bomo pričakali božično -novoletne praznike. m.č Mladi kuharski mojstri Ajdovščina, december 2009 - Ljudska univerza v Ajdovščini je poleg svojih ostalih izobraževalnih programov, delavnic in tečajev, na začetku letošnjega šolskega leta zagnala še en program -PUM - projektno učenje za mlade odrasle, ki tej starostni skupini ponuja zanimiv izobraževalni sistem. ' I 'a s teorijo združuje še prakso in A na zanimiv in prijeten način mlade pripravlja in jim pomaga ter opogumlja k naslednjemu koraku, pa najsi bo to iskanje zaposlitve, nadaljevanje ali zaključek šolanja ali pridobitev različnih uporabnih znanj. PUM je namenjen mladim od 15. do 25. leta in se razlikuje od preostalih izobraževalnih programov. Gre za skupinsko delo, poudarjeno z individualno noto - pristopom, ki znotraj najrazličnejših projektov, izobražuje udeležence in jim nudi različne veščine. Vsako leto se po prijavah v PUM (vpis je še mogoč) zbere skupina okrog 20 deklet in fantov, ki skupaj s tremi mentoricami potujejo po različnih poteh znanj. Delo ni strogo omejeno na učilnice, marveč je popestreno tudi s kakšnim zanimivim obiskom (tako so ne dolgo nazaj obiskali Gasilsko - reševalni center v Ajdovščini) ali kakšno drugačno dopolnitvijo v obliki izkustva. Pri zasnovi prvega projekta, ki je postavljen v prvo trimesečje šolskega leta (uspešno so ga zaključili v začetku decembra), so učenci izrazili željo po kuhanju. In prav kuhanje za vsak dan je bila tema prvega projekta v tem neformalnem, a javno priznanem izobraževalnem sistemu. Pri projektu jim je pomagal Iztok Mermolja - kuhar in tudi sicer zunanji sodelavec Ljudske univerze. Slastne jedi, ki sojih ustvarjali, so spominjale na prave kuharske mojstrovine! Vse skupaj je dopolnil še odličen okus in res prijetno vzdušje! Eden izmed udeležencev programa nam je povedal, da so bili prav vsi PUM - ovci navdušeni nad projektom in da je nekatere to domače opravilo celo tako osvojilo, da so tudi doma poprijeli za kuhalnico. Imeniten projekt sta poleg Ljudske univerze s finančno podporo pomagala realizirati Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklada. Več kot 25 jedi so ob koncu zbrali v pravo malo kuharsko knjižico, jo računalniško obdelali in ji seveda dodali fotografije. Recept za eno izmed slastnih jedi želijo PUM - ovci pokloniti tudi vam; pocrkljajte sebe in svoje najdražje v prihajajočih praznikih s kakšno tako dobroto: Krompirjevi štruklji s čebulo Sestavine za 4 osebe: 50 dag krompirja, 18 dag ostre moke, 3 dag masla, 1 jajce, slan krop, 15 dag čebule, 10 dag drobtin, 5 dag olja. Postopek: Pripravimo krompirjevo testo. Kuhan krompir olupimo in pretlačimo. Toplemu krompirju dodamo sol in margarino. Ko se masa skoraj ohladi, primešamo jajce in moko. Iz vsega na hitro ugnetemo testo. Krompirjevo testo na pomokani deski razvaljamo na 1 cm debelo. Namažemo z raztepenim jajcem in potresemo s prepraženimi drobtinami in prepraženo čebulo. Testo zvijemo v štrukelj in ga zavijemo v krpo. Povežemo ga z vrvico in kuhamo v slanem kropu 40 minut. Kuhan štrukelj vzamemo iz kropa in ga položimo na desko, kjer naj malo postoji. Nato ga razrežemo na rezine. Pa dober tek! Polona Krušeč zdravje Virusne bradavice Virusne bradavice so nerakave tvorbe zaradi okužbe kože z enim od številnih tipov humanih papilarna virusov (HRV). T) radavice so običajno kožne barve X3in na površini nekoliko hrapave, lahko pa so svetlejše ali temnejše od okolice, gladke in ploščate. Lahko so dvignjene nad raven kože v okolici ali ugreznjene. Videz je odvisen od telesne lokacije - najpogosteje se pojavljajo v eni izmed naslednjih oblik: navadne bradavice: na prstih, v okolici nohtov, na hrbtiščih rok; podplatne bradavice, ki so zaradi sile teže ugreznjene v kožo. Lahko so boleče ali dajejo občutek tujka. Ploščate bradavice so manjše in na površini gladke. Pojavijo se lahko kjerkoli, pri otrocih pa so najpogosteje na obrazu, pri odraslih pa v predelu britja kože. Bradavice se prenašajo s človeka na človeka ter z ene lokacije na drugo pri istem človeku -neposredno z dotikom, redkeje tudi posredno. Čas od okužbe do vidnih bradavic je dolg več mesecev. Do okužbe pride pogosteje, če je posameznik pogosteje v stiku z okuženo osebo in ima povrhnje poškodbe kože. Nekateri ljudje so tudi bolj dovzetni za okužbo. Ponovitve bradavic po zdravljenju so lahko posledica ponovne okužbe, še pogosteje pa po večmesečni inkubaciji nastanejo zaradi prenosa bradavic s prvotno prizadetih in že ozdravljenih mest. Bolniki se poslužujejo najrazličnejših metod zdravljenja, od nanašanja mlečka fige na bradavice, ki je stara metoda zdravljenja bradavic v Vipavski dolini, do uporabe različnih drugih naravnih sredstev. Kupujejo kisline in druge pripravke v lekarnah, ki bolj ali manj uspešno odpravljajo bradavice. V kolikor je bradavic več ali pa so le - te številne in na občutljivejših mestih (obraz, ob nohtih in podplati), je bolje poiskati zdravniško pomoč. Pristop zdravljenja je individualen. Vseh bradavic tudi ni potrebno zdraviti. Pogosto namreč bradavice v dveh letih izginejo spontano, brez zdravljenja. Kljub temu jih običajno zdravimo -zaradi nevarnosti širjenja in povzročanja bolečin. Žal nobena metoda zdravljenja, ki jih uporabljamo, ne omogoča 100 % ozdravitve v treh mesecih. Najbolje se na zdravljenje odzivajo mladi bolniki, pri katerih so bradavice prisotne krajši čas. Delež ozdravitve v treh mesecih se za različne, pogosteje uporabljene metode, giblje med 60 do 70 %. Bistven pri zdravljenju je imunski odgovor, zato je pri imunsko kompromitiranih bolnikih potrebno najprej okrepiti imunost (v kolikor je to možno), šele nato pride do ozdravitve bradavic. V dermatoloških ambulantah se bradavice zdravijo z lokalno delujočimi kislinskimi pripravki in z zamrzovanjem s tekočim dušikom. Po zamrzovanju s tekočim dušikom želimo doseči razvoj nekroze ali mehurja, ki ga bolnik v primeru večjih bolečin sam predre s sterilno iglo, kupljeno v lekarni ali opravi toaleto pri svojem osebnem zdravniku. Zdravljenje s tekočim dušikom je potrebno ponavljati do popolne odstranitve v rednih časovnih presledkih. Za preprečevanje širjenja bradavic mora bolnik zagotavljati suhost kože stopal (npr. zračna obutev, vpojne bombažne nogavice, morebitna raba posipov pri močnem znojenju ob športnih aktivnostih) in nepoškodovanost kožnega pokrova (npr. obvezna zaščita rok z bombažnimi in delu ustreznimi delovnimi rokavicami, prepoved grizenja nohtov). Optimalne metode za zdravljenje virusnih bradavic še ne poznamo. Glede na potrebe, specifične individualne posebnosti in pričakovanja bolnikov je zdravljenje virusnih bradavic še vedno individualno zasnovano. \ 's Iščete primeren prostor za prednovoletno srečanje*ašega kolektiva, ali se želite le poveseliti s prijatelji v prijetnem okolju, ob dobrliirani in prij^fii postrežbi? Restavracija hotela Gold Club ^m lahko ponudi vse to in še več. Čo cenah lahko naročite torte za vsako griložnostjjn peciva vseh vrst po valih željah. Naročil^ sprejemajo na telefon 36 44 700 ali osebno ^ recesiji hotela. Do 3*1 vsak dan živo glasba z duomj Dubrovnik Vsem gostonjf hotela in vseffv ostalim, kot tudi poslovnim partnerjem f voščijo kpr najbolj doživete božične praznike, pa čim več zdravja, ^reče in medsebojnega Kazumevanja v novem fetu. Vaš hotel^Gold Cli$fc>. Varno v pisanem decembru December 2009 - December že pregovorno velja za najbolj živahen mesec v ^etu/_zabcive s ^ vrstijo ena za drugo, vzdušje je veselo in pričakujoče, vse skupaj pa velikokrat kliče Se ^ ® j popestritvi - efektom, ki atmosfero naredijo še bolj čarobno; sem zagotovo spada tucJi 00° $ najrazličnejših pirotehničnih sredstev, katerih glavna učinka sta barvna svetloba in pole. T Tporaba pirotehnike resda pričara vJ čudovite pisane vzorce, a je potrebno z njo rokovati izjemno previdno. Trg iz leta v leto ponuja več pirotehničnih izdelkov; najrazličnejših petard, raket, ognjemetov, bengalk, signalnih pištol in streliv ... žal pa vsa omenjena sredstva, kljub strogim zakonskim prepovedim na tržišču, velikokrat presegajo standarde predpisane eksplozijske moči in jakosti poka. Prodaja pirotehničnih izdelkov je sicer dovoljena v času od 19. do 31. decembra ' (prodajalci lahko prodajajo le izdelke,, pakirane v originalni embalaži in z ustreznimi navodili, starejšim od 45 let) uporaba pa le v prazničnih dneh -med 26. decembrom in 2. januarjem. Za kršitelje, ki te izdelke uporabljajo izven predpisanega časovnega obdobja, so zagrožene visoke denarne kazni - med 400 do 1.200 evrov. Prepovedana in sankcionirana je tudi trpljenje živali in materialno škodo. Statistike kažejo, da so v nesrečah s pirotehničnimi izdelki najpogosteje udeleženi mladi, ki so neyešči varnega ravnanja in uporabe tovrstnih izdelkov, zato naj mlajši pirotehniko uporabljajo le ob prisotnosti odraslih (bolnišnice, domovi stareS" Želimo vam lep, priJetJt\ predvsem pa varen decembj polo*1 uporaba pirotehničnih izdelkov v strnjenih naseljih, v zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini bolnic, prevoznih sredstev za potniški promet, ter na površinah, kjer potekajo javne prireditve. Nestrokovna, nevarna ali celo objestna uporaba pirotehničnih izdelkov na nedovoljenih mestih pogosto povzroča poškodbe, nezadovoljstvo ljudi, Elektrotehnično podjetje —— ŠKAPIN 17 šport Krona sezone Otonu Vidicu Rogla/ decembra - S tradicionalno podelitvijo priznanj Kolesarske zveze Slovenije se je tudi uradno končala letošnja kolesarska sezona. Na Rogli, na Večeru zvezd, kot so dogodek poimenovali, je zasijal tudi Oton Vidic iz Dolge Poljane, saj je prejel priznanje za najboljšega kolesarja rekreativ- rPa laskavi naslov je Vidicu navrglo -L veliko število dobro odpeljanih dirk, tako doma kot v tujini. V slovenskem pokalu je v 15 - ih dirkah kar desetkrat zmagal, okitil pa se je še z dvema naslovoma državnega prvaka - zmagal je tako v vožnji na čas kot tudi v vožnji v klanec. Njegove suverene predstave niso ostale neza-pažene in tako je dobil tudi vpoklic v zbrano selekcijo kolesarjev amaterjev Slovenije, in kot že rečeno, priznanje Kolesarske zveze za leto 2009. Oton, najprej čestitke za tako prestižno nagrado. Kaj ti pomeni? Hvala za čestitke! Vsekakor sem v letošnji sezoni dosegel pomemben vrhunec. To ni več samo rekreacija, ampak je kolo postalo moj način življenja, njegov sestavni del. V letu 2009 sem na kolesu preživel več kot tisoč ur, to pomeni 17.500 prevoženih kilometrov, poleg drugih športnih aktivnosti kot so fitnes, plavanje, hoja v hribe. Kot da si že prerasel zgolj slovenske okvire? Udeležil sem se tudi UCI evropskega masters prvenstva junija na Češkem - v vožnji na čas sem se prebil na stopničke, saj sem v svoji, Masters kategoriji, osvojil tretje mesto. Mislim pa, da mi je,še večji podvig uspel avgusta na svetovnem masters prvenstvu v St. Johannu, ko sem v svoji kategoriji osvojil 13. mesto. Treba je vedeti, da je bila v Avstriji konkurenca bistveno močnejša kot na Češkem, saj so prišli tekmovalci z vseh kontinentov, Američani, Rusi ... Danilo Jazbar Trener zanesenjak, zaljubljen v nogomet Vzgoja domačih igralcev in sposobnost s pravilnim selekcioniranjem pripeljati igralca od pionirja do člana, je največja vrednota za vsak klub. Predvsem pa je to edina dolgoročna perspektiva kluba. Takšne so moje izkušnje dolgoletnega trenerja in za tem stojim. Q am sem si od samih začetkov kot O trener zanesenjak vedno prizadeval, da sem mladim igralcem verjel, jim zaupal in jih s strokovnim pedagoškim delom motiviral do trdega dela na treningih in tekmah in jih tako skušal pripeljati do uspešnih, dobrih igralcev v članskem moštvu. Moja trenerska pot ni bila lahka. V nogomet sem zaljubljen, odkar pomnim in prav zaradi tega je bila moja trenerska pot, pot večinoma prostovoljnega in zanesenjaškega dela. Začel sem kot soustanovitelj občinske lige in ekipe Samorastnikov. Tukaj mi je veliko pomagal Vili Durnik, ki je uredil vse pravne zadeve okrog ustanovitve lige in kluba. Samorastniki so bili klub trdoživih prostovoljcev, ki so igrali v res težkih pogojih. Iz teh časov so mi v spominu najbolj ostali derbiji med Samorastniki in Složnimi. Moj trud, delo in ljubezen do nogometa so opazili tudi v NK Primorje in me leta 1978 povabili v ta moj še danes ljubljeni klub. Poslali so me v trenersko šolo, ki sta jo takrat vodila prof. Branko Elsner in dr. Zdenko Verdenik. Tam sem leta 1979 tudi diplomiral in si pridobil trenersko licenco. Klub mi je zaupal treniranje mladinske ekipe in v mojem dolgoletnem delovanju v NK Primorje sem vzgojil kar sedem generacij. Veliko teh mladih fantov je preraslo v pomembne igralce članske ekipe, kije igrala v prvi slovenski ligi. Na žalost pa je bilo s strani vodstva kluba vedno manj zaupanja in vlaganja v mlade domače igralce. Še danes ne vem zakaj, toda vodstvo je vedno bolj zaupalo kupljenim, dragim tujim igralcem, kot tistim, ki smo jih vzgojili doma. Tako je na žalost še danes. Leta 1992 sem pri doktorju Verdeniku v Ljubljani z diplomsko nalogo pridobil naziv trenerja L razreda. Izkušnje in znanje sem pridobival tudi po strokovnih seminarjih. V živo sem spremljal priznane trenerje Ivico Osima, Miljana Miljaniča in Tomislava Ivica. Od vseh sem se veliko naučil. Trenerska pot me je vodila v druge klube. V zamejstvu sem treniral mladinsko ekipo Primorje s Proseka, kasneje sem v Komnu postavil temelje za mlajše selekcije in uspešno vodil mladinsko ekipo. Dvakrat sem treniral ekipo Vipave, kije igrala v primorski ligi in z njo osvojil tretje mesto. V ekipi so bili predvsem moji bivši učenci iz mladinskih vrst Primorja. Na povabilo Rajka Štolfe, ki je bil takrat član predsedstva nogometne zveze Jugoslavije, sem v Sežani treniral mladinsko ekipo in sodeloval v strokovnem štabu slovenske mladinske reprezentance. Danes, ko nisem več trener, pa brez nogometa pač ne morem, zato sem tehnični vodja mladinske ekipe Primorja. Tudi v družini se ljubezen do nogometa nadaljuje. Sin Denis igra za mladinsko ekipo Primorja in je tudi njen kapetan. Ponosen sem na to, da ima dobre karakterne lastnosti, pozitiven odnos do dela in treningov, na samih tekmah pa je pravi borec in tako že trka na vrata članske ekipe. Za konec bi rad vsem trenerjem priporočil - imejte z otroki potrpljenje, dajte jim svoje strokovno in pedagoško znanjem, predvsem pa jih naučite trdega dela in ustvarjalnosti. Le tako se vam bo vse povrnilo v obliki dobrih rezultatov. Mojemu ljubljenemu klubu Primorje pa želim, da se čim prej vrne na pota stare slave in zopet postane stabilen slovenski prvoligaš. Danilo Jazbar Kdaj si se zapisal kolesarstvu? Kolesarstvo je vztrajnostni šport. Rezultati ne pridejo kar čez noč, potrebna so leta dela, odpovedovanja. S kolesom sem se spoprijateljil leta 1995, najprej sem kolesaril bolj rekreativno, to pomeni 200 - 500 ur letno (pet do deset tisoč km letno). Stvar človeka zastrupi, zasvoji, cilje si postavljaš vedno višje, strmiš za vedno višjimi mejniki. Najprej sem se spogledoval z vrstniki iz svoje okolice, svojega matičnega kluba. Toda hotel sem postati najboljši, to mi je v krvi, perfekcionizem, tako na delovnem kot športnem področju. Po poklicu si veterinar, ti znanje medicine pomaga pri treningih, tekmovanjih? Na Fakulteti za veterino v Ljubljani sem diplomiral leta 1995 in temu poklicu sem ostal zvest do danes. Imam samostojno ambulanto, Veterinarstvo Vidic v Novi Gorici. Poizkušal sem tudi s podiplomskim izobraževanjem, vendar mi je kolo pomenilo vedno več. Znanje o treningih sem si najprej nabiral od kolegov rekreativcev. Spoznal sem, da je kolesarjenje več kot samo kolo. Človek potrebuje tudi druga znanja. Seveda mi pomaga tudi moje medicinsko poznavanje delovanja organizma v celoti, prilagoditi je treba znati prehrano, življenje nasploh. Dirkaš za KK Izvir Vipava? Dres vipavskega kluba nosim že dolga leta. Je med najuspešnejšimi amaterskimi društvi v Sloveniji. S klubom se udeležujem tudi dirk za pokal UDACE (Unione degli amatori ciclisti Evropei) v Italiji, udeležujemo se dirk za pokal Alpe Adria, kamor je zadnja leta uvrščena tudi naša Franja. Tudi v tem pokalu smo bili zelo uspešni, kot klub kot tudi posamezno, saj smo na vsakem tekmovanju za pokal UDACE posegali po stopničkah. Sezone je zdaj vendarle konec, zima ni najbolj naklonjena kolesarjenju ... Kot kolesar rekreativec resda ne živim od kolesa, vendar zanj živim. Če hočem ohraniti top formo, si popuščanja ne morem dovoliti. Sezona je dolga, tekmovanja so že od začetka marca, dirkamo do pozne jeseni, tam konec oktobra. Vozim tudi do 50 dirk letno, zato je treba biti spreten in močan v nogah in v glavi. To pomeni, poleg prevoženih tisoče in tisoče kilometrov, še veliko odpovedovanja, predvsem nočnemu življenju. Edvard Pelicon 'Negostoljubni' gostitelji T) alinarski klub Hubelj je po koncu J—) ligaških tekmovanj pripravil še klubski turnir, na katerem je sodelovalo kar 12 ekip s severnoprimorskega območja. V balinarski dvorani v Palah so se pomerili v trojkah. Domači so očitno unovčili poznavanje 'terena', saj je prvo mesto osvojila prva ekipa Hublja, pa tudi druga ekipa se je zavihtela na stopničke s tretjim mestom. Med ekipi organizatorjev so se vrinili balinarji Ceste. Zmagovalna ekipa je nastopala v zasedbi Peter Batič, Franjo Kretič in Bojan Likar. ep A sreča ni v glavi In ne v daljavi, Ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi In če imaš koga rad. Vsem ljudem dobre volje želimo miru in zadovoljstva ob prihajajočih božočnih praznikih. Leto 2010 pa naj bo prežeto z zdravjem, srečo in novo ustvarjalno zagnanostjo. Občinski odbor SD Ajdovščina in Vipava Čarobni Dunaj Za obisk 'adventnega' Salzburga se najbrž ne bomo odločili zaradi Mozartovih kroglic, ki jih lahko najdemo že na vsakem bencinskem servisu, podobno najbrž ne bomo obiskali 'čarobnega Dur]ala v prednovoletnem času zaradi sacher tortic, še zaradi vsepovsod udomačenega dunajskega smela r7’agotovo pa ene ali druge sladice ^-/drugače teknejo, če si jih privoščimo v izvirnem okolju (tako kot čevapčiči drugače 'dišijo' na Baščaršiji kot pa kjerkoli drugje na svetu). 'Čarobnost', pod katero številne agencije oglašujejo eno ali dvodnevne izlete v adventni ali božični Dunaj, pa lahko tudi zvodeni, če si ga omislite ob koncu tedna, ko avstrijsko prestolnico preplavijo reke turistov in se čakalne dobe za lonček kuhanega vina ali opravilo običajne potrebe podaljšajo v neskončno kačo. Tudi za obisk katere od muzejskih zbirk je potrebnega kar nekaj potrpljenja. Medtem ko glavne 'peš' ulice med Štefanovo katedralo in Hofburgom še nekako požirajo tisoče in tisoče obiskovalcev, pa se v večerni konici, med stojnicami božičnih sejmišč, kot pred imenitno mestno hišo denimo, človek počuti kot vžigalica v škatlici. Na drugi strani, na Švedskem trgu, številni varnostniki s piščalka- Tako se v množici avtobusnih obiskovalcev še obvezni dalnjevzhodni turisti kar porazgubijo. Seveda pa je treba sem prišteti še domačine, kajti Dunaj je pač dvomilijonsko mesto. In kaj si lahko adventni obiskovalci ogledajo v tako kratkem času, glede na to, da so Habsburžani v šestih stoletjih vladanja svoje mesto povzdignili v eno najbolj prestižnih evropskih prestolnic in kamor se je iz cele srednje Evrope stoletja stekala vsa intelektualna srenja, še posebej s področja kulture? Tudi če že niso živeli in ustvarjali, pa so na Dunaju vsaj študirali (seveda tudi številni znani Slovenci). Ali kot je nekje nekdo zapisal - da je vsaka dunajska ulica tlakovana s kulturo, po mnogih drugih mestih pa z asfaltom. Bo kar držalo - vodiči vam bodo marsikatero znamenitost predstavili tudi v povezavi s katerim od velikih umetnikov, ki so praviloma delovali pod okriljem habsburške dinastije. Poleg mi, ali še bolj učinkovito, kar z rokami, odrivajo čakajoče v koridor pred neslišnim tramvajem. Brezštevilne skupine namreč kar na tirih čakajo na prihod svojega avtobusa, težko pričakovanega v neskončni koloni, ki se pod skrbnim očesom policije počasi premika proti 'nakladišču'. Avtobus je namreč daleč najbolj uporabljano prevozno sredstvo pri turističnem zavzetju Dunaja - metropolo nekdanje skupke države, namreč Avstro - Ogrske, oblegajo prav potomci predvsem negermanskih članic 'ječe narodov'. Zaradi bližine je največ Slovakov (do Bratislave je dobrih 60 kilometrov, kar je menda najmanjša razdalja med dvema prestolnicama držav v Evropi), veliko je Madžarov, sledijo Čehi, Slovenci, Hrvati, nekaj je Poljakov. vsega, kar katedrala sv. Štefana ponuja, vam bodo povedali, da se je v njej Mozart poročil, da se je Beethoven zavedel svoje gluhosti, ko je videl odleteti jato golobov s 137 metrov visokega južnega zvonika, zvona, ki jih je preplašil, pa sam ni slišal ... Seveda brez dinastije Straussov na Dunaju ne gre - verjetno si boste ogledali zgolj zunanjost stavbe, v katerem dunajsko glasbeno društvo prireja znamenite koncerte na novega leta dan, kjer prevladujejo Straussove skladbe. Toda na Dunaju se boste zaman ozirali po modrini Donave, morda je bila reka leta 1876, ko je znamenito skladbo Johann Strauss mlajši zložil, še modra. Ulice, tlakovane s kulturo Dobro pri odkrivanju Dunaja je tudi to, da so nam Slovencem najmarkan- ... — _ ... K n s » 8 iTTT:: T!: r * * ”,8 ■ J * * * *5«« - s F j * j. « i i 1*1 111iLlIHIII J'111 11 ■ 1 * 1 X * = m i A tnejše figure z debla Habsburžanov že nekako v podzavesti in zato ob obisku niza palač nimamo težav z umeščanjem v čas. Mariji Tereziji in njenemu sinu Jožefu II., pa Francu Jožefu s svojo priljubljeno Sissi bi morda dodali le še nekaj Habsburžanov ... Če vas morda začudi, zakaj ima Karel z Boromejskih otokov eno od treh najbolj znamenitih dunajskih cerkva, ali zakaj sta dvorca Belveder z brezhibno urejenim parkom vmes posvečena Evgenu Savojskemu, potem bo treba podrobneje v zgodovino. Habsburžani so prvemu hvaležni zaradi zaslug pri omejevanju kuge (mimogrede, dunajsko kužno znamenje menda sodi med najlepše v Evropi), drugemu pa zardi junaštva v borbi proti Turkom, ki so pred dunajsko obzidje prišli večkrat, a mesta od znotraj niso videli. Brez omembe Hitlerja tudi ne gre, ko je na balkonu (zanimivo, danes je čisto zraven sedež Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi), slavil znameniti anšlus. Iz Ajdovščine je do Dunaja 470 km, šest ur z vožnje z avtobusom, agencije izlete ponujajo po okrog 40 evrov, za dvodnevni izlet pa vsaj še enkrat toliko, pri čemer vas popeljejo na tista mesta, kjer vstopnine ni. Za ostale muzejske zbirke in galerije je treba seveda dodatno seči v denarnico, vendar je sploh vprašanje, če ima smisel zgolj letati skozi razstavne prostore, ne da bi se v dragocenosti spodobno poglobili. Če vas dren božičnih stojnic ne privlači, in njihova ponudba tudi ne, potem bi si med prostim časom, ki ga vsaka agencija tudi med samo enodnevnim izletom namenja obiskovalcem, lahko omislili obisk vsaj ene od galerij - ponudba je prav zdaj edinstvena - do 10. januarja je v Albertini na ogled razstava francoskih impresionistov od Moneta do Degasa, ne gre pa prezreti niti razstave znamenitega norveškega slikarja, avtorja razvpitega Krika, Edvarda Muncha, v muzeju Leopold. Morda se je v kakšen muzej dobro zateči, tudi da se malce pogrejete. Rent a skodelica Dunaj zna biti decembra presneto hladen, tudi če imate srečo, da ne sneži in so temperature nad lediščem, pa je večurno ogledovanje (poslušanje) pred spomeniki, ali pa čakanje na izgubljene ali na avtobus, ob zoprnem, zahrbtnem vetru kaj malo prijetno. Tudi dvomim, da si boste kaj posebno ogledovali notranjost elitnih trgovin v Grabnu, kjer se že torbice, oblekce in druge cunjice merijo v štirimestnih cifrah, kosi nakita in ur pa v petmestnih in kjer vam varnostniki že na vratih v kali zatrejo raštelski sindrom. Zato vam ne ostane nič drugega, da se zatečete h klasičnemu gretju, punču oziroma kuhanemu vinu. Vipavci pri tem ne smemo biti preveč izbirčni -praviloma rdeče vino ni bogve kaj, je pa vsaj toplo in ne strežejo ga v kakšno plastiko pač pa v lončene lončke, jasno, s podobo eno od znamenitosti, pri kateri se trenutno nahajate. Za vsebino boste plačili med 2,5 do tri evre, kavcija za lonček pa je dva evra. Z njim si med ogledom, recimo parka v Schonbrunnu, grejete roke in počasi srebate vročo vsebino, ob povratku pa ga lahko oddate na stojnici in prejmete dva evra nazaj, sicer pa ga lahko obdržite za spomin. Ringstrasse, ogrlica, ob. katero so namesto obzidja in utrdb nanizali šte- 5', C"' vilne arhitekturne mojstrovine (tudi neogotsko t.i. Votivno cerkev, ki jo je v zahvalo ob spodletelem atentatu nanj dal zgraditi Franc Jožef) je najbrž skupni imenovalec ogledov vseh obiskovalcev, glede na nacionalnost pa se v detajlih zadeve razlikujejo. Slovenci bomo skušali najti sled za svojimi ljudmi - še najlažje bo z arhitekti - bolj kot Plečnik je na dosegu roke Maks Fabiani z Uranio (observatorijem) na obrežju kanala Donave, z Artario (založba Artari je izdala vsa Mozartova dela in zgodnja Beethovnova) pa kar v strogem središču, tik ob cerkvi sv. Mihaela in trgu istega imena, ki p ire- ko rimskih izkopanin vodi v Hofbik (Dvomi grad). Ne gre spregledatl # našega Jurija Slatkonje, dunajski škofa m ustanovitelja zbora kapel F dečkov, iz katerega seje razvil zbor pojočih dečkov, ki §e dandaik prepevajo ob nedeljskih mašah v k peli v Hofburgu. Slatkonjev »rob 'f treba poiskati v stranski ladji katedf le sv. Štefana - nagrobnik ki si sam pripravil, ga kaže v naravnfk likosti, oblečenega v škofovski ornf Sledi za Prešernom, Cankarjem f morah iskati v muzejih in arhivih|f si vzeti veliko več časa. Menda ^ Slovenci (Primorci) v Prirodoslovni muzeju se najbolj zanimajo za meteorita, kije pred sto foti pad;,l Avčah. ‘ In zakaj so naši predniki nego# krilatico - Ce greš na Dunaj pusti # buhzunaj^ObenoaUdvodrmr; žičnih izletih boste na DUnaju r; vih ravno toliko kot bi v Ljubljani; kje drugje - za kuhano vino ali pui zaradi kakšne klobase, celo j^r i 116 b°Ste ravno obur h Morda je za denarnice Ur ob^k med božičem in novi®» i , , -- AAO . ko naval na nekdanjo metropoV^0' “l u!nekoliko populi s. za brkljanje po stojnicah ^ko vf' mete vec časa. Edvard Pel^ OSTRZEK GZ^DBENČ|šfvuELAV L d.o.o. STALNOVAN°tNHlšA in - OBLAGANJE TAL IM STEN prostorovAKOv ,n -izposoja razvlaž,^ >Ke:c fefeaJt SDS Spoštovane občanke, oenjeni obganir Iskrena hvala za sodelovanje v letu 2009 in za vse lepe misli. Ob Božiču naj v vaše domove vstopi mir jn zadvoljstvo. Leto 2010 naj bo prijazno in radodarno s srečo, optimizmom in zdravjem Občinski odbor SDSAjdov^ koledar KOLEDAR DOGODKOV DO 10 JANUARJA četrtek, 24. in petek, 25. december: vasi po Vipavski dolini — polnočnice, praznične maše in ogledi jaslic, blagoslovi vode in soli, koledovanja sobota 26. december: Vipava - Trg Pavla Ruštva v Vipavi - n. tradicionalno žegnanje konj na Stefanovo v Vipavi - okrog 5.00 zbiranje konjenikov pred Gasilskim domom v Vipavi, ob 10.30 prične formiranje konj, konjenikov in vpreg j sprevod bo nato krenil skozi Vipavo do cerkve sv. Štefana, sledi žegnjanje konj (škof dr. Jurij Bizjak), ki se ga bo udeležila tudi vprega iz kobilarne Lipica. V popoldanskem iiasu sledi družabno srečanje pred Gasilskim domom v Vipavi. Slavnostni govornik: dr. Milan Zver. Prireditve se bo udeležila tudi Slovenska vinska kraljica Karolina Kobal. Col - Cerkev sv. Lenarta - 2. blagoslov konj na Štefanovo na Col -Konjeniško društvo VIHR iz Cola vas vabi na 2. blagoslov konj: ob 9.30 zbor konjenikov na Colu, ob 10.00 Sveta maša, ob 11.00 žegnanje konj >n povorka. V večernih urah J bo še družabno srečanje ko-[ nienikov z večerjo v Hrušici Pr' Stah pošti. ' Otlica - Kovk Vorafla na Otlici, 16.00 ' Veseloigra SESTANEK lesnega SVETA Turistično društvo Okno jev 8°ste povabilo dramsko skupino "Ga pihnemo", ki delu-J® pod okriljem Turističnega društva Podnanos. Ajdovščina - Dvorana Prve slovenske vlade Ajdovščina, 18.00 - Z glasbo in besedo ob dnevu samostoj- nosti in enotnosti. Slavnostni govornik bo župan občine Ajdovščina, glasbena popestritev pa domača zasedba ElaBanda. nedelja, 27. december: - Ajdovščina - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, 13.00 - Prihod Dedka Mraza - ob 13.00 — avla dvorane - delavnice in animacije za otroke v otroškem kotičku, ob 15.30 - nastop mladih hip hop plesalcev, ob 16.00 - muzikal Nece Falk - Maček Muri, ob 17.00 - prihod Dedka Mraza -gledališka predstava v izvedbi teatra Bufeto Program povezuje Polona Krušeč. Ajdovščina - Športni park Pale, 12.30 - Božično-novoletni dual (dvoboj na gorskih kolesih). Člani Kolesarskega kluba Črn trn so pisali božičku in, ker so bili pridni, jih čaka darilo - 3. božično-novoletni dual, oziroma, atraktiven dvoboj na gorskih kolesih. Urnik: 10:00 trening, 12:30 kvalifikacije, 14:00 finale. - Vipava - Športna dvorana Škofijske gimnazije v Vipavi, 19.00 - Tradicionalni božično-novoletni koncert. Gostje večera: Mepz DURI s Cola in violinistka Beti Bratina. ponedeljek, 28. december: Ajdovščina - Dvorana Doma krajanov Ajdovščina, 19.00 Novoletni koncert skupine VSAKIČ DRUGAČE. Vabljeni ljubitelji ameriške counrty glasbe, bluegrass-a, etna ter tudi praznične glasbe. sreda, 30. december: Ajdovščina - Prostori MDPM, Goriška 17, 10.00 - OTROŠKI NOVOLETNI ŽUR - Medobčinsko društvo prijateljev mladine in med- narodna prostovoljka Zanda, ki je večji del letošnjega leta "delovna" gostja Ajdovščine, vas vabijo, da zadnji resni dan v letošnjem letu preživite v njihovi družbi. Čaka vas veliko presenečenj! - Ajdovščina - Pilonova galerija Ajdovščina, 19.00 - Odprtje razstave CASTKUMFOTO 09 - Podobe tradicije. Gre za razstavo del nastalih na sedmem mednarodnem fotografskem srečanju. Srečanje je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici od 11. do 14. junija pod okriljem Pilonove galerije Ajdovščina, ter pod vodstvom Primoža Breclja. četrtek, 31. december: Ajdovščina - Lavričev trg Ajdovščina — Silvestrovanje na placu v Ajdovščini. Za zabavo bosta poskrbela ROK'N'BAND in DJ OMIS ter prijeten prireditveni program. Ob prehodu starega v novo leto bo obiskovalce nagovoril župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak, sledil bo velik ognjemet. Nova Gorica - Silvestrovanje na prostem z Rock partyza-ni, Orleki in še enim nepozabnim glasbenim presenečenjem. Vse skupaj poveže slavnostni program in govor župana Brulca. sobota, 9. januar 2010: Lokavec - Start izpred cerkve sv. Florjana v Lokavcu - 5. Nočni pohod na Čaven. Info: Planinsko društvo Ajdovščina: 041 759 773. Ajdovščina - Dvorana OŠ Šturje, 19.00 - Košarkarska tekma KK Marc Ajdovščina : Kolpa Černomelj. Vabljeni, da z glasnim navijanjem prispevate k novim zmagam domačega kluba! srečno 2010 TRG 5 T-NJTPj' ZA RAtVCd FOr-HŽEiM SKRITI ZAKLADI V PODZEMUU PLANINE! KDAJ: 10. januarja. 2010 ob 16:00 KJE: Vipava - Kulturni dom Vipava Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina nad Ajdovščino in planinski jamarji z Jamarskim društvom Karantanija Lozice predstavljajo: avtorski dokumentarni film, naslovljen SKRITI ZAKLADI. Nagrajenci iz prejšnje številke: 1. nagrada, fla- škon vina: Pavel Bajec Kosovelova 14, 5271 Vipava 2. nagrada, flaškon vina: Krapež Stanka; Lokavec 115, 5270 Ajdovščina 3. nagra- da, flaškon vina: Vlasta Koradin Cankarjeva 5 5271 Vipava Elita Nagode d. o.o. Žapuže 11 5270 Ajdovščina is m 041 499 656 Marko IfeFlofflsfidB bleščeče Župančičeva 1d 5270 Ajdovščina e-mail: info@avtomark.com www.avtomark.com AVTOM AR K - prodaja kovčkov THULE in ostale opreme - izposoja kovčkov THULE - mehanizmi elek. pomika stekel za vsa vozila - vse vrste olja za osebna in tovorna vozila: OMV, CASTROL, ARAL, ELF, TOTAL, MOTUL - akumulatorji: TOPLA, VESNA - sklopke, filtri, črpalke, tesnila, karoserijski deli zavorni diski, zavorne ploščice, zglobi,.. tel: 05 368 14 50 Zasneženi prazniki se bližajo, pota naša se ponovno križajo zato obilo veselja in topline, da vam naslednje leto uspešno mine. Vesele božične praznike in srečno novo leto 2010! Terra-R.B., d.o.o. TERRA §8 RB www.terra-rb.si mlinotest - najboljši.si