Katarina Zadnik1, Danaja Koren2
1Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
2Glasbena šola Arsem, Ljubljana
MONTESSORI PEDAGOGIKA IN NJENA VLOGA PRI NAUKU O
GLASBI V GLASBENI ŠOLI
Pregledni znanstveni èlanek / Review Article
Izvleèek
Koncept montessori pedagogike, ki v svoje središèe postavlja otroka, temelji na triangulaciji
dejavnikov spodbudnega okolja, predhodno pripravljenih materialov in uèitelja, ki se pojavlja v
vlogi opazovalca in usmerjevalca dejavnosti. Rezultati 5-meseènega projekta, ki je vkljuèeval
koncept montessori pedagogike in uporabe montessori materialov pri pouku nauk o glasbi, v 2., 4. in
5. razredu, so pokazali pozitivne uèinke zlasti na razvoj ritmiènih sposobnosti in glasbene
pismenosti. Individualna opazovanja so pokazala, da so bili pripravljeni materiali mikavni za
uèence, zvišali motivacijo za uèenje ter spodbudili samostojnost in suverenost na poti
posameznikovega osebnostnega razvoja.
Kljuène besede: montessori pedagogika, montessori materiali, glasbena šola, nauk o glasbi, projekt
Abstract
Montessori Pedagogy and Its Role in Music Theory in Music School
The concept of the Montessori pedagogy, which emphasizes a child-center educational approach, is
based on the triangulation of the factors of a supportive environment, thoughtfully prepared learning
materials and a teacher, which appears as an observer and a moderator of activity. Results of the
five-months project, which involved the concept of the Montessory pedagogy and the use of its
materials within the subject Music theory in music school, in the 2nd, 4th and 5th grade, showed its
postitive effects especially in the development of rhythmically abilities and musical literacy.
Individual observations have shown that the pre-prepared learning materials were attractive to
pupils, increased motivation for learning, and encouraged independence and sovereignty in the
individual’s personal development.
Keywords: Montessori pedagogy, Montessori learning materials, music school, Music theory,
project
Uvod
Glasba predstavlja sestavni del ivljenja vsakega posameznika v vseh starostnih obdobjih
in v veèini ljudi vzbuja ugodje. Odnos do glasbe, s katero se otroci in mladostniki
sreèujejo v glasbeni šoli, posebej pri pouku nauka o glasbi, pa po opaanjih z leti in
zahtevnostjo razumevanja glasbenih elementov postaja vse bolj negativen. Obravnavane
vsebine zahtevajo od uèencev poglobljeno znanje in razumevanje zanje abstraktnih
glasbenih pojmov in zakonitosti, predvsem pa dobro razvite glasbene predstave v obliki
notranjega slišanja glasbenih vsebin (notranji posluh). Na poti glasbenega izobraevanja v
niji glasbeni šoli se prav zaradi tega uporabljajo razliène glasbene metode, didaktièni
pristopi, sredstva in uèila, ki uèencem na ravni konkretno-logiènega mišljenja pribliajo in
175
Katarina Zadnik, Danaja Koren, MONTESSORI PEDAGOGIKA IN NJENA VLOGA PRI NAUKU ...
osmišljajo abstraktnost glasbenih elementov, njihovih pojmov in zakonitosti. V
slovenskem prostoru se tako vkljuèujejo v pouk nauka o glasbi tudi pristopi, ki so prisotni
v tujih didaktiènih konceptih; v našem okolju je najbolj aktualen med temi didaktièni
koncept Edgarja Willemsa.
V pedagoški praksi se stalno sreèujemo s problemom, kako doseèi razumevanje glasbenih
pojmov in zakonitosti skozi temeljne dejavnosti nauka o glasbi, z uèenèevo lastno
aktivnostjo, ki podpira razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti, v tesni povezavi z
usvajanjem glasbenih elementov na ritmiènem, melodiènem, harmonskem in oblikovnem
podroèju. Iskanje rešitev na tem podroèju nas je vodilo v naèrtovanje in izvedbo projekta,
ki je temeljil na principih koncepta montessori pedagogike. Aplikacijo naèel montessori
pedagogike s predhodno premišljeno naèrtovanimi in izdelanimi didaktiènimi materiali,
skladnimi z njenimi naèeli, smo izvedli pri skupinskem pouku nauka o glasbi v 2., 4. in 5.
razredu. Projekt, ki je bil izveden v obdobju petih mesecev (2017), je potekal v okviru
Akademije za glasbo, Univerze v Ljubljani, zasebne glasbene šole Arsem ter zasebnega
montessori vrtca Hiša otrok Cinca Binca. V prispevku predstavljamo ivljenje in delo
Marie Montessori, koncept Montessori pedagogike in predstavljamo cilje projekta ter
uèinke izvedenega projekta na glasbeni razvoj uèencev v glasbenem šolstvu.
Kdo je Maria Montessori?
Pedagogika montessori temelji na opazovanjih in odkritjih dr. Marije Montessori. Marija
Montessori se je rodila 21.8.1870 v vzhodni Italiji, od petega leta naprej pa je ivela in se
šolala v Rimu. Bila je zelo drugaèno dekle, saj se je zanimala za matematiko in kasneje
medicino, ki sta takrat sodili med strogo moške vede. Leta 1896 je tako kot prva enska v
Italiji diplomirala iz medicine. Imela je dar za nastopanje v javnosti, izkušnje ivljenja in
dela v izkljuèno moških okoljih pa so jo pripeljala do globoke zavzetosti za pravice ensk.
Obe strasti sta bili vzrok, da je e leto po zakljuèku študija nastopila kot govornica na
feministiènem zborovanju v Berlinu. Njena prva zaposlitev je bila delo z odraslimi
duševnimi bolniki in duševno prizadetimi otroki. Take otroke so v tistem èasu zapirali v
posebne ustanove skupaj z odraslimi, za njihovi temeljni dejavnosti, igro in šolanje, pa ni
bilo poskrbljeno. Marija je v elji po obogatitvi ivljenja teh ubogih otrok prièela
preuèevati francoske avtorje, ki so se takrat ukvarjali s pouèevanjem duševno prizadetih
otrok v Parizu. Leta 1899 ji je bilo ponujeno mesto ravnateljice nove šole za duševno
prizadete otroke v Rimu. Ko je v èasu vodenja šole opazovala delo otrok in uèiteljev v
ostalih šolah, je bila zgroena nad strogim, frontalnim naèinom pouèevanja otrok, ki so
nad novimi znanji popolnoma izgubili zanimanje. Dve leti zatem je opustila to funkcijo in
se vpisala na fakulteto, kjer je študirala metode pouèevanja higiene in psihologije. Študij
jo je spodbudil k pisanju èlankov o medicini in izobraevanju, leta 1904 pa je postala
odgovorna za izobraevanje uèiteljev na rimski univerzi (Pollard, 1997, Ipavec, 2005).
Njeno ivljenjsko poslanstvo se je zaèelo v San Lorenzu z ustanovitvijo Casa dei
Bambini, Hiše otrok, ki je bila namenjena otrokom revnih delavskih druin. Za njih je
naroèila pripomoèke, ki jih je uporabljala pri delu z duševno bolnimi otroki. Delo otrok s
temi pripomoèki v vnaprej premišljeno pripravljenem okolju je le opazovala in si skrbno
zapisovala svoja opaanja in individualni napredek otrok. Opazovanje otrok in sprotno
176
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
evidentiranje otrokovih odzivov pri njihovem delu je bilo izhodišèe za razvoj montessori
pedagogike in njenih aktualnih didaktiènih konceptov. Pri naèrtovanju dejavnosti je
izhajala iz spontanih reakcij in aktivnosti otrok. Zavedala se je, da se otroci elijo uèiti, èe
jim pripravimo ustrezno okolje in vanj vkljuèimo njim ustrezne pripomoèke, s katerimi
lahko z lastno aktivnostjo usvajajo izkušnje na poti uèenja.
Ob opazovanju otrok in njihovega razvoja je spoznala pomembna in do tedaj še neznana
dejstva o vedenju otrok. Ugotovila je, da si otroci radi med seboj pomagajo, se uèijo drug
od drugega, imajo potrebo po redu in èistoèi, celo tišini. Opazila je, da jih privlaèijo
razliène barve in oblike, zato je v svoj koncept dela vkljuèevala razliène materiale, s
katerimi je spodbujala veèèutno uèenje. Njena dognanja so tudi pokazala, da imajo otroci
eljo po veèkratnem ponavljanju istih dejavnosti, kar jim daje obèutek naravne varnosti.
Svoja spoznanja je na temelju opazovanj izrazila v mnogih priroènikih in jih posredovala
širši javnosti v okviru predavanj po celem svetu (ZDA, Španija, Nizozemska, Indija idr.).
Za seboj je zapustila pomemben plod svojega ivljenjskega dela, ki se odraa v še danes
aktualnem pedagoško-didaktiènem konceptu montessori pedagogike v evropskem in
svetovnem merilu (Pollard, 1997, Ipavec, 2005).
Pedagoški koncept Marie Montessori
Maria Montessori je v svojem dolgoletnem longitudinalnem opazovanju odkrivala
otrokove temeljne znaèilnosti in potrebe, ki jih je strnila takole: veselje pri uèenju,
ljubezen do reda, potreba po neodvisnosti, potreba po spoštovanju, zanimanje za dejstva
in zgodbe (Pitamic, 2013). Otrokova potreba po neodvisnosti in spoštovanju jo je vodila,
da je v središèe uènega procesa postavila prav njega, kar je bila ena izmed
najpomembnejših sprememb v dotedanjih pedagoških pristopih. Vzgojitelju je dodelila
vlogo opazovalca in raziskovalca, ki ustvarja uèno izkušnjo za otroka in v predhodno
skrbno pripravljenem uènem okolju spremlja njegove potrebe in napredek v èasu njegove
aktivnosti. Pripravljeno uèno okolje predstavljajo premišljeno izdelani materiali, ki
vkljuèujejo razliène tipe nalog za doseganje uènih ciljev na razliènih podroèjih, kot so:
podroèje vsakdanjega ivljenja, podroèje zaznavanja, podroèje jezika, podroèje
matematike, podroèje umetniške dejavnosti in podroèje znanosti. Vsak material mora
otroka posredno pripraviti na nekaj, kar se bo uèil v prihodnosti, imeti mora neko mikavno
»vstopno« toèko, ki otroka pritegne k raziskovanju, in mu obenem omogoèati, da sam
preverja svoje rešitve (Montessori, 2011). Pripomoèki, ki jih je razvila, imenovani
»materiali« ali »èutni pripomoèki«, tudi »didaktièni pripomoèki«, so bili torej plod
opazovanja razvoja otrok pri dejavnostih. Njen koncept spodbuja otrokovo
samomotivacijo, samodisciplino, samospoznavanje. Materiali spodbujajo otrokov razvoj
lastnih zmonosti, pridobivanja znanj in vešèin, samostojnost, sistematièen pristop k
reševanju teav ter spodbujajo veselje do uèenja. Marija Montessori je v svojih
opazovanjih namreè spoznala, da je samomotivacija otroka edini verodostojen impulz za
uèenje.
Koncept montessori pedagogike zaobjema glasbo kot inherentni neloèljivi del v procesu
pouèevanja. Glasba je sestavni del matematike, jezika, umetnosti in znanosti in nikoli ni
177
Katarina Zadnik, Danaja Koren, MONTESSORI PEDAGOGIKA IN NJENA VLOGA PRI NAUKU ...
bila obravnavana kot dodatna ali neobvezna dejavnost. Maria Montessori je na temelju
opazovanj ugotovila, da glasba nudi senzorne in fiziène izkušnje na temelju taktilne,
slušne in motoriène percepcije. Analize opazovanj v povezavi z naravnimi odzivi otrok na
glasbene draljaje so avtorico pedagogike spodbudile k oblikovanju zbirke inštrumentov
in materialov za starostne skupine otrok od 3-6 let, 6-9 let in 9-12 let. Med njimi je najbolj
znana serija montessori zvoncev, namenjena predšolskemu otroku, v kateri so zvonci
razporejeni v sosledju lestviènega zaporedja durove lestvice, ki specifièno spodbuja
razvoj slušnih vešèin. Poleg serije zvoncev so v zbirki inštrumentov klavirji, marimbe,
diatonièni zvonèki in ksilofoni. Inštrumenti se uvršèajo med montessori materiale kot del
naravnega uènega okolja, ki otroku omogoèa vsakodnevno svobodno raziskovanje glasbe
v vrtèevskem okolju (Rekha S. Rajan, 2016).
Montessori pedagogika, katere izvor izhaja iz Italije na prehodu iz 19. v 20. stoletje in ima
svojo dolgoletno tradicijo, se je postopno razširila v evropskem prostoru, ZDA, Indiji,
Avstraliji in na Japonskem. Danes je v svetu okoli 22.000 ustanov, ki delujejo po tem
pedagoškem konceptu. V slovenskem prostoru je bil ustanovljen prvi montessori vrtec
šele januarja 2002. Trenutno je vpisanih v razvid izvajalcev javno veljavnih programov
vzgoje in izobraevanja skoraj 20 zasebnih vrtcev, ki delujejo po naèelih montessori
pedagogike. Jeseni 2010 je na Montessori inštitutu zaèela delovati tudi prva zasebna
montessori osnovna šola v Sloveniji, ki je prav tako vpisana v razvid. Od leta 2015 dalje
poteka osnovnošolsko izobraevanje po obravnavani pedagogiki tudi v okviru Zavoda
Antona Martina Slomška v Mariboru.1
Analiza vkljuèenosti montessori pedagogike v slovenski izobraevalni sistem kae, da je
obravnavani koncept vkljuèen le v sistem vzgoje in izobraevanja na ravni vrtcev in
osnovnih šol v zasebnem sektorju, medtem ko tega v okviru glasbenega šolstva ni. Ta
vrzel in pa poznavanje pozitivnih uèinkov koncepta na otrokov celostni razvoj sta bila
spodbuda za razmislek in naèrtovanje projekta, ki bi vkljuèeval pedagoška naèela
obravnavane pedagogike. Temeljni cilj projekta je bil po naèelih omenjenega koncepta
pripraviti materiale, ki bi spodbujali uèenèevo motivacijo in samoiniciativnost na poti
usvajanja in razumevanja glasbenoteoretiènih pojmov in zakonitosti in se obenem tesno
navezovali na temeljne glasbene dejavnosti predmeta nauk o glasbi.
Študija primera – opis projekta
Projekt Razvoj montessori materialov za uporabo pri pouku nauka o glasbi v glasbeni šoli
je pripravil oddelek za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani, v
sodelovanju z zasebno glasbeno šolo Arsem in zasebnim montessori vrtcem Hiša otrok
Cinca Binca. Projekt, ki je potekal v obdobju petih mesecev, od februarja do junija 2017,
je bil izveden v okviru javnega razpisa »Projektno delo z gospodarstvom in
negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja
2016/2017« in »Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v
obdobju 20172020«. Razpis je objavil Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov
in štipendiranje. V naèrtovanje in izvajanje dejavnosti projekta je bilo vkljuèenih pet
178
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
1 Zdruenje Montessori Slovenije. http://www.zdruzenje-montessori.si (10.10.2017).
študentk oddelka glasbene pedagogike in ena študentka oddelka glasbene umetnosti
drugostopenjskega magistrskega študija Akademije za glasbo v Ljubljani, ki so delovale
pod mentorstvom dveh pedagoških mentorjev (iz Akademije za glasbo v Ljubljani in
zasebne glasbene šole Arsem) in dveh delovnih mentorjev (iz zasebne glasbene šole
Arsem in zasebnega vrtca Hiša otrok Cinca Binca).
Uvodni mesec projekta je bil osredotoèen na študij koncepta montessori pedagogike, ki je
bil nadgrajen s predavanjem delovne mentorice in z opazovanji dela z montessori
materiali v zasebnem vrtcu Hiše otrok Cinca Binca. Študij in opazovanja so bila izhodišèa
za nadaljnja naèrtovanja specifiènih ciljev projekta, v povezavi s cilji predmeta nauk o
glasbi v 2., 4. in 5. razredu. Ker razumevanje glasbenoteoretiènih pojmov in zakonitosti
ter uporaba glasbenih elementov uèencem predstavlja poseben izziv, smo se osredotoèili
na izdelavo materialov in pripravo uènega okolja, ki bo v podporo pri razvoju glasbenih
sposobnosti, spretnosti in znanj na posameznih ravneh glasbenega izobraevanja. Vodilo
pri idejni zasnovi in kasnejši izdelavi materialov je izhajalo iz temeljnega cilja na
afektivno-èustvenem podroèju, to je: ohranitve in dviga motivacije za uèenje predmeta.
Pri naèrtovanju materialov smo upoštevali kljuène teave pri razumevanju in uporabi
glasbenih elementov, ki so izstopali v 2., 4. in 5. razredu. V pedagoški praksi so izstopali
izzivi na podroèju razvoja ritmiènih in melodiènih sposobnosti ter glasbene pismenosti,
zato smo izdelali materiale, s katerimi bi spodbudili razumevanje in uporabo glasbenih
elementov na omenjenih podroèjih. Oblikovali smo enajst razliènih materialov za
razvijanje razliènih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Razdelili smo jih v tri
kategorije: materiali za razvoj ritmiènih sposobnosti, za razvoj slušno-analitiènih zaznav
na melodiènem podroèju ter za razvoj glasbenega opismenjevanja. Na podroèju razvoja
ritmiènih sposobnosti smo izdelali naslednje materiale: Ritmiène sestavljanke in Ritmiène
posebnosti.
Material Ritmiène sestavljanke je vseboval dve leseni prazni škatli za štirièetrtinski
oziroma trièetrtinski takt, lesene kvadre v vrednosti celink, polovink, èetrtink, osmink,
šestnajstink in istoimenskih pavz ter plošèice z vrednostmi polovinke s piko, èetrtinke s
piko in osminke s piko ter karte z navodili. Neposredni cilj materiala je bil sestavljanje
taktov z ustreznimi tonskimi trajanji glede na izbrani taktovski naèin (3/4 ali 4/4), glasno
izvajanje ustvarjenih ritmiènih vsebin na nevtralni zlog, s katerim so uèenci utrjevali
odnose med tonskimi trajanji, enakomeren metrièni utrip in obèutek za sosledje tekih in
lahkih dob posameznih taktovskih naèinov. Material je bil namenjen uèencem 2., 4. in 5.
razreda, ponujeni nabor tonskih trajanj pa smo prilagajali glede na obravnavane uène
vsebine za posamezni razred.
179
Katarina Zadnik, Danaja Koren, MONTESSORI PEDAGOGIKA IN NJENA VLOGA PRI NAUKU ...
Slika 1: Material Ritmiène sestavljanke
Material Ritmiène posebnosti sestavlja 5 kartic z ritmiènimi vzorci na eni strani in naslovi
pesmic na hrbtni strani kartic. Cilj materiala je bil utrditi ritmiène posebnosti kot sta triola
in sinkopa, dodali pa smo tudi predtakt in punktiran ritem. Naloga je od uèenca zahtevala
izvajanje ritmiènega vzorca, s katerim prepozna pesem, ki vkljuèuje ta ritem. Mikavna
toèka materiala je preverjanje rešitev na hrbtni strani. Material je primeren za uèence od 4.
razreda dalje.
Slika 2: Material Ritmiène posebnosti
Na podroèju razvoja slušno-analitiènih zaznav na melodiènem podroèju smo izdelali
naslednje materiale: Slušno prepoznavanje trozvokov in njihovih obrnitev, Obrnitve
trozvokov, Prepoznavanje intervalov.
Material Slušno prepoznavanje trozvokov in njihovih obrnitev je sestavljalo 12 posnetkov
na mp3 predvajalniku, prazni listi za pisanje rešitev in kontrolna karta z rešitvami, ki je
predstavljala mikavno toèko materiala. Na mp3 predvajalniku so bili posneti odlomki
primerov iz glasbene literature, ki so se v uvodnem delu zaèeli z d5/3, d6, d6/4, m5/3, m6
in m6/4. Uèenci so morali ob poslušanju odlomkov iz glasbene literature slušno
prepoznati zaèetne akorde in svoje rešitve zapisati na pripravljen prazen list. Material je
primeren za uèence 5. razreda, preverjanje napak so omogoèale izpisane rešitve
vkljuèenih glasbenih elementov v poslušanih odlomkih v pravilnem vrstnem redu.
180
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Material Obrnitve trozvokov je vkljuèeval kromatiène zvonèke in udarjalke, karte z
zapisanimi osnovnimi oblikami trozvokov (d, m, zm in zv) ter z zapisanimi osnovnimi toni
in podpisanimi oznakami, z nalogo tvorjenja osnovnih oblik trozvokov in njihovih
obrnitev. Naloga materiala je bila namenjena uèencem 4. razreda (tudi 5. razreda), saj se je
v uènem procesu izkazalo, da imajo uèenci teave pri razumevanju nastanka obrnitve
trozvokov. Od njih je naloga sprva zahtevala izvajanje zapisanega kvintakorda v notnem
zapisu in njegovih obrnitev na zvonèke, nato petje osnovne oblike in njenih obrnitev ter
nazadnje njihov zapis s temu namenjenimi magnetki na tabli in prenosa le-tega z
lastnoroènim zapisom v notno èrtovje na pripravljen list. Kontrolo napake je omogoèal list
z rešitvami nabora vseh osnovnih oblik trozvokov in njihovih obrnitev.
Slika 3: Material Obrnitve trozvokov
Na podroèju razvoja slušnega prepoznavanja intervalov smo zasnovali dva materiala. Prvi
material je vkljuèeval osem posnetkov pesmic, posnetih na mp3 predvajalniku, od prime
do oktave, ki so se v uvodu zaèele s tipiènim intervalom. Uèenci so morali rešitev slušno
prepoznanega intervala zapisati na pripravljen list, nato pa s kartico za kontrolo napake
preveriti svoje rešitve. Svoj zapisani vrstni red slušno prepoznanih intervalov so
primerjali z zapisanim vrstnim redom naslovov posnetih pesmic in njihovih zaèetnih
intervalov na kontrolnem listu. Material je bil ustrezen za uèence 4. in 5. razreda.
Drugi material se je navezoval na slušno prepoznavanje intervalov s pomoèjo igre na
klavir. Material je vseboval simbole, ki so bili nalepljeni na tipke klavirja (od c1 do c2),
kartice z zapisanimi naslovi pesmic za intervale, kartice s simbolno oznako intervala (npr.
è1) ter kartice z zapisom intervala v notnem èrtovju. Uèenec je lahko nalogo reševal na
dva naèina. Prvi naèin je izhajal iz igranja na klavir, in sicer je uèenec zaigral dva razlièna
tona, vselej z izhodišèem na tonu c1, zaigral ju je lahko v melodièni ali harmonièni obliki.
Slišani interval je povezal z naslovom pesmice, ki se zaène s tem intervalom. Kartici z
naslovom pesmi je poiskal simbolno oznako slišanega intervala (npr. v2), nazadnje pa še
zapis tega intervala v notnem èrtovju. Drugi naèin je izhajal iz petja pesmi, nato petja
zaèetnega intervala pesmi, ki ga uèenec je slušno prepoznal in poimenoval, nazadnje pa je
preveril svojo rešitev z igro na klavirju. Uèenci so rešitve preverili s pomoèjo prikazanih
simbolov na hrbtni strani vseh kartic, ki so enaki kot simboli na klavirju. Material je bil
namenjen uèencem 4. in 5. razreda.
181
Katarina Zadnik, Danaja Koren, MONTESSORI PEDAGOGIKA IN NJENA VLOGA PRI NAUKU ...
Slike 4, 5, 6: Material Slušno prepoznavanje intervalov s pomoèjo igre na klavir
Na podroèju razvoja glasbenega opismenjevanja smo izdelali naslednje materiale: Igra
spomin, Branje zapisa v violinskem in basovskem kljuèu, Prepoznavanje posameznih
tonskih višin v notnem zapisu, Sestavljanka intervali, Kvintni krogi in Prepoznavanje
intervalov po notnem zapisu. Material Igra spomin sestavljajo skupina plošèic z zapisom
not v notnem èrtovju in pripadajoèa skupina plošèic njihovih imen v obliki simbolnega
èrkovnega in številènega zapisa njihovih imen. Igra spomin je bila namenjena uèencem 2.,
4. in 5. razreda, katere cilj je bil prepoznavanje in poimenovanje not v razliènih oktavah
standardnega zapisa. Uèenci so po izvedbi igre svoje rešitve preverili s kontrolo napake, ki
je bila izpisana v obliki tabele z vsemi zapisanimi notami v notnem èrtovju in njihovimi
podpisanimi imeni s èrkami in številkami pripadajoèih oktav.
Material Branje notnega zapisa v violinskem in basovskem kljuèu so sestavljale izpisane
serije tonskih višin v notnem zapisu, dveh kartic z violinskim in basovskim kljuèem in
kartic z zapisanimi imeni not. Naloga je zahtevala podlaganje imena not s karticami pod
posamezne tonske višine, zapisane v seriji, ustrezno s predhodno izbranim kljuèem
(violinskim/basovskim). Kontrola napake so bile zapisane rešitve serije tonov z njihovimi
pravilni imeni na posebnem listu, material pa so uporabljali uèenci 4. in 5. razreda.
Slika 7: Material Branje notnega zapisa v violinskem in basovskem kljuèu
Material Prepoznavanje posameznih tonskih višin v notnem zapisu so sestavljale kartice z
zapisom posameznih tonskih višin v notnem èrtovju in kartice s simbolnim zapisom imena
not pripadajoèim tonskim višinam. Kontrolo napake so omogoèala izpisana imena not s
simboli èrk in številk na hrbtni strani zapisanih tonskih višin v notnem èrtovju. Material je
182
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
bil primeren za uèence od 2. razreda naprej, zahtevnost v povezavi z izborom oktav smo
prilagajali glede na znanje uèencev.
Material Sestavljanka – intervali je sestavljal leseni okvir in izrezane razliène oblike
lesenih košèkov, kontrolo napak so omogoèale ne ujemajoèe se oblike izrezanih košèkov.
Naloga je od uèenca zahtevala sestavljanje intervalov po kvantiteti in kvaliteti, od prime
do oktave, s èimer so uèenci utrjevali teoretièna znanja o posameznih intervalih. Naloga je
bila namenjena uèencem od 4. razreda dalje.
Slika 8: Material Sestavljanka – intervali
Tudi material Kvintni krogi z višaji, z niaji, z višaji in niaji je bil v osnovi sestavljanka,
izdelan iz lesenih košèkov, ki so se razlikovali po obliki, tako da je kontrolo napak
omogoèalo neujemanje pripadajoèih si kosov. Cilj naloge je bil v pomnjenju in
sestavljanju ustreznega zaporedja durovih lestvic, s pripadajoèimi predznaki, v kvintnem
krogu z višaji in niaji. Material je bil ustrezen za uèence 4. razreda. Za uèence 5. razreda
smo izdelali razširjeni material z nalogo pomnjenja in sestavljanja durovih lestvic s
pripadajoèimi molovimi lestvicami in njim ustreznim skupnim številom predznakov
(Koren, 2016).
Sliki 9, 10: Material Kvintni krogi z višaji, z niaji, z višaji in niaji
183
Katarina Zadnik, Danaja Koren, MONTESSORI PEDAGOGIKA IN NJENA VLOGA PRI NAUKU ...
Po fazi naèrtovanja in izdelave materialov z njihovimi temeljnimi cilji in nalogami je
sledila izvedbena faza. Prvi dve sreèanji sta bili namenjeni predstavitvi materialov.
Študentke so demonstrirale uporabo materialov in cilje nalog, po fazi demonstriranja pa so
imele vlogo opazovalk. V fazi opazovanja so potekala spremljanja in evidentiranja
individualnih uèencev z vidika izbora materialov, njihove samostojne uporabe,
vkljuèevanja lastne glasbene aktivnosti uèenca na podroèju dela z materiali na ritmiènem
podroèju, na podroèju slušno-analitiènih zaznav prepoznavanja intervalov in akordov.
Opazovanje je bilo namenjeno ugotavljanju interesa in motivacije z delom z materiali, še
zlasti v primeru dela v parih, kjer smo lahko opazovali medsebojno spodbujanje in uèenje
drug od drugega. Opazili smo, da je bilo posameznikovo prevzemanje vloge vodenja v
paru izrazito povezano z lastnim obèutkom zmonosti obvladovanja in izpolnjevanja
pripravljenih nalog. Evidentiranje opaanj individualnega napredka uèencev je potekalo v
zadnjih 20-ih minutah uène enote, v obliki sprotnih opomb in anekdotskih zapisov ter
video dokumentiranja.
Opredelitev problema
Uèni doseki pri predmetu nauk o glasbi se izraajo v razvitih glasbenih sposobnostih,
spretnostih in znanju, kot jih doloèajo standardi znanj posameznih razredov v vertikali
izobraevanja v glasbeni šoli. V sklepni fazi projekta smo opazovali individualni razvoj
glasbenih sposobnosti in znanj pri uèencih iz 2., 4. in 5. razreda. Zanimalo nas je:
– Kakšni so uèinki uporabe montessori materialov na razvoj ritmiènih in
melodiènih sposobnosti?
– Kakšni so uèinki uporabe montessori materialov na razvoj glasbenih znanj?
– Ali obstajajo razlike pri konènih ocenah med skupino uèencev iz istih razredov,
ki so bili vkljuèeni v montessori projekti (v šolskem letu 2016/17), in skupino
uèencev, ki v projekt niso bili vkljuèeni (v šolskem letu 2015/16)?
Metodologija
Raziskavo smo izvedli na temelju kvalitativnega raziskovanja. Analizirali smo
anekdotske zapise individualnih opazovanj uèencev in dokumentirane videoposnetke.
Vzorec
V vzorec raziskave je bilo vkljuèenih 32 uèencev, ki so obiskovali pouk v šolskem letu
2016/17: 15 uèencev iz 2. razreda, 11 uèencev iz 4. razreda in 6 uèencev iz 5. razreda.
Njihov glasbeni razvoj sta v vsakem razredu spremljala in opisno evidentirala dva
mentorja (študenta).
184
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Zbiranje in obdelava podatkov
Spremljanje in opazovanje individualnega glasbenega razvoja uèencev je potekalo v
èasovnem intervalu dveh mesecev. V vsakem razredu sta dva mentorja opazovala in
evidentirala motivacijo individualnih uèencev za delo z montessori materiali in razvoj
ritmiènih in melodiènih sposobnosti ter glasbenega opismenjevanja v povezavi s
predhodno oblikovanimi nalogami posameznih materialov. Podatke smo zbirali v obliki
anekdotskih zapisov, vsak uèenec je bil opazovan od trikrat do petkrat v dvomeseènem
obdobju.
Analiza podatkov
Po zakljuèku opazovanj smo anekdotske zapise analizirali in povzeli sklepne ugotovitve
za posameznega uèenca, nato pa primerjali dobljene sklepne ugotovitve med vsemi uèenci
v istem razredu in ugotavljali, katera so izstopajoèa opaanja v 2., 4. in 5. razredu.
Rezultati in interpretacija
Uèinki uporabe montessori materialov na razvoj ritmiènih in melodiènih
sposobnosti
Proces opazovanj in analiza anekdotskih opisov sta pokazala, da so uèenci v vseh
testiranih razredih pogosteje izbirali materiale na podroèju ritma kot melodije. Na
podroèju sestavljanja ritmiènih vsebin in njihovih izvajanj smo opazili, da uèenci
razumejo razmerja tonskih trajanj v povezavi z izbranimi taktovskimi naèini, vendar pa
smo v uvodni izvedbeni fazi projekta opazili, da pri sestavljanju niso sledili muzikalno
logiènim oblikovanim glasbenim frazam. Njihovo sestavljanje je potekalo na temelju
»matematiènega« razumevanja, kar je prepreèilo ustrezno korektno glasbeno izvedbo ali
pa izvedbe sploh niso bile mogoèe. Pomembno vlogo je pri tem imelo mentorjevo
usmerjanje uèenca k ustvarjanju smiselnih ritmiènih fraz, ki bodo omogoèile njihovo
izvedbo v konèni fazi. Spodbude so postopno preusmerile prvotno »matematièno«
razmišljanje k muzikalno oblikovanim in smiselno zaokroenim ritmiènim frazam. Pri
izvajanju ritmiènih sestavljank smo nato opazili, da veèina uèencev natanèno izvaja
ritmiène vsebine in ohranja enakomeren metrièni utrip. Zaradi kratkih dvotaktnih
ritmiènih fraz smo redkeje zaznali izvajanje z obèutenjem sosledja tekih in lahkih dob. V
primeru spodbud uèencev k ponovitvam teh fraz pa smo slednje pri nekaterih
posameznikih zaznali.
Pri uporabi materialov na melodiènem podroèju – poslušanje in prepoznavanje intervalov
in akordov – smo opazili, da so uèenci v 4. in 5. razredu manjkrat posegli po teh materialih.
To dejstvo kae, da uèenci zaznavajo naloge slušnega tipa v povezavi s prepoznavanjem
melodiènih elementov kot zahtevno dejavnost. Opazili smo, da so te naloge od njih
zahtevale veèkratno poslušanje primerov (posnetkov v mp3 obliki ali pa so jih zaigrali na
inštrument), da so lahko korektno ugotovili melodiène prvine. V procesu dejavnosti smo
opaali, da uèenci pevsko niso ponovili slišanih vsebin, zato so bile v tej toèki pomembne
185
Katarina Zadnik, Danaja Koren, MONTESSORI PEDAGOGIKA IN NJENA VLOGA PRI NAUKU ...
mentorjeve spodbude v smeri glasnega izvajanja. Kljub spodbudam so uèenci peli zelo
tiho (komaj slišno) ali pa so ohranili petje v sebi, za kar smo menili, da je bilo slednje
povezano z uèenèevimi zadregami pri samostojnem glasnem petju, saj je individualno
petje pri pouku nauka o glasbi redka dejavnost. Enake pojave smo opaali tudi na
ritmiènem podroèju, saj so uèenci naloge, ki so zahtevale glasno izvajanje ritmiènih
vsebin (Ritmiène posebnosti), izvajali v svojem notranjem slišanju. Sklepamo, da je
izvajanje v sebi spodbudilo razvoj glasbenih predstav v notranjem slišanju.
Pri materialu, ki je zahteval poleg postavitve osnovne oblike trozvoka tudi njegove
obrnitve in njihovo ozvoèevanje s petjem in igranjem na kromatiènih zvonèkih ter zapis
izvajanih elementov v notni zapis, smo opazili, da so uèenci 5. razreda poglobili
razumevanje principa obrnitev trozvokov v povezavi z zapisom, slušno zaznavanje
zaigranih obrnitev pa so povezali s pridobljenimi izkušnjami pri inštrumentalnem pouku.
Èeprav se obrnitve trozvokov obravnavajo po uènem naèrtu v 5. razredu, smo opazili, da
so pogosto po tem materialu posegli tudi uèenci 4. razreda. Analize so pokazale, da so
uèenci zaigrali osnovno obliko trozvoka in njegovi obrnitvi, medtem ko so strategijo
zapisa obrnitev trozvoka usvojili postopno. Ker je naloga zahtevala poleg igre trozvokov
na zvonèke sprva še zapis le-teh z magneti na tablo, nato pa lastnoroèni zapis v notno
èrtovje, so opazovanja pokazala, da so uèenci 4. razreda najveèkrat zapisali obrnitve
trozvokov z magneti na tablo, medtem ko so zadnjo fazo, zapis v notno èrtovje, izpušèali.
Predvidevamo, da so uèenci kljub temu usvojili nova znanja na podroèju glasbenega
opismenjevanja, medtem ko je na avditivni ravni gotovo prišlo do asociativnih priklicev
e usvojenih glasbenih predstav o obrnitvah trozvokov v povezavi z inštrumentalnim
poukom.
Uèinki uporabe montessori materialov na razvoj glasbenih znanj
Analiza anekdotskih zapisov in opazovanj na podroèju uporabe materialov, ki so
spodbujali razvoj glasbenih znanj, kae na individualni napredek pri vseh uèencih na
podroèju prepoznavanja tonskih višin v glasbenem zapisu, znanja durovih in molovih
lestvic ter njihovega sosledja v kvintnih krogih ter prepoznavanja intervalov in akordov v
notnem zapisu. Na podroèju glasbenega opismenjevanja smo najveèji napredek opazili pri
prepoznavanju tonskih višin v violinskem kljuèu, še zlasti pa v basovskem kljuèu, v 2.
razredu nauka o glasbi. Opazili smo, da prepoznavanje not v tem razredu še vedno poteka
po strategiji branja, kjer si uèenci pomagajo z izhodišènimi toni (npr. c1, c) za ugotavljanje
ostalih višin v smeri navzgor ali navzdol. Napredek na podroèju glasbenega
opismenjevanja v višjih razredih ni bil izrazit, kar je posledica veèletnega izobraevanja.
Opazovanja pri materialu, ki je zahteval sestavljanje kvintnih krogov durovih in molovih
lestvic z višaji in niaji, so pokazala, da je bil material najenostavnejši za uèence 5.
razreda. Pri tem smo opazili dve strategiji sestavljanja zaporedja lestvic v kvintnih krogih:
1) uèenci so jih sestavljali v koncentriènih krogih, tako da so najprej sestavili krog v
pravilnem zaporedju lestvic, nato pa nad imena lestvic priloili lesene delce z nji
ustrezajoèim številom predznakov; 2) uèenci so kvintni krog sestavili po principu iskanja
imena lestvice, skladno z mestom, ki ji pripada v kvintnem krogu, vertikalno poloili delec
186
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
s številom njenih predznakov in vertikalno dodali ime njenega vzporednega mola. Pri
uèencih 4. razreda smo opazili, da so ovire nastopile pri postavljanju vrstnega reda
molovih lestvic v kvintnih krogih, od dveh predznakov dalje. Ovire so nastajale, ker je
naloga vkljuèevala še neobravnavano uèno snov, ki je po uènem naèrtu aktualna šele v 5.
razredu. V obdobju opazovanj se je izkazalo, da so uèenci zaèeli postopno samostojno
usvajati zaporedje molovih lestvic ob veèkratni uporabi tega materiala. Ista opaanja so
izstopala tudi v 2. razredu, saj je za ta razred predvidena obravnava le F- in G-dura. Uèenci
2. razreda so preteno sestavljali kvintni krog po oblikah pripadajoèih izrezanih delcev
sestavljanke, v teku procesa pa smo lahko opazili spremembo v strategiji sestavljanja, ki je
bilo lahko povezana s predhodnimi izkušnjami dela z materialom ali pa so uèenci
uporabili morebitno pridobljeno znanje na tem podroèju pri inštrumentalnem pouku.
Na podroèju sestavljanke z intervali, ki je zahtevala usvojena znanja o njihovi kvantiteti in
kvaliteti, smo opazili, da so uèenci v 4. in 5. razredu potrebovali veliko èasa, saj je material
zahteval, da uèenec postavi v prvi horizontalni liniji pravilno sosledje intervalov po
kvantiteti, pod njihova dobljena imena pa je bilo potrebno dodati, v dveh podlinijah, še
delce s pravilnim zapisom njihove kvantitete in kvalitete v notnem èrtovju. Naloga je bila
kompleksna in je zahtevala obvladovanje znanja vseh intervalov po kvantiteti in kvaliteti,
zato so material v celoti sestavljali uèenci 5. razreda, uèenci 4. razreda pa so material,
skladno z usvojenimi znanji, sestavljali vkljuèno do kvinte. Ker so slednji uèenci razumeli
princip nastanka intervalov in so tudi poznali seksto, septimo in oktavo po kvantiteti, so v
povezavi s temi vedenji zakljuèili delo z materialom. Pri uèencih 2. razreda, ki so posegli
po tem materialu, smo opazili, da so v sestavljanki samostojno postavili zaporedje
intervalov z njihovimi zapisanimi imeni, pri postavljanju podlinij, z njihovimi zapisi v
notnem èrtovju, pa so ob pomoèi mentorjev postopno usvojili in razumeli princip razdalj v
intervalnih razmerjih in so tako s svojo lastno aktivnostjo pridobili nova znanja.
Primerjava rezultatov zakljuènih ocen
Morebitne pozitivne uèinke montessori materialov smo ugotavljali s primerjavo konènih
ocen uèencev iz šolskega leta 2015/16, ki jih niso imeli prilonosti uporabljati, in uèencev
iz šolskega leta 2016/17. V šolskem letu 2016/2017 so bili razredi številèno veèji v
primerjavi s številom uèencev iz šolskega leta 2015/16. Rezultati povpreèja ocen v 2. in 4.
razredu (4,5) so bili v šolskem letu 2016/17 za 0,5 višji kot v šolskem letu 2015/16,
medtem ko je povpreèje ocen v 5. razredu v obeh šolskih letih enako (4). Primerjava
rezultatov med zakljuènimi ocenami med 2., 4. in 5. razredom iz šolskih let 2015/16 in
2016/17 je pokazala boljše rezultate pri uèencih primerjanih razredov, ki so obiskovali
pouk nauka o glasbi v šolskem letu 2016/17. Sklepamo, da je na dvig povpreèja rezultatov
na podroèju glasbenih sposobnosti in znanj pozitivno uèinkovala uporaba montessori
materialov pri pouku nauka o glasbi.
Sklep
S pedagogiko montessori, ki je vkljuèena v mnoge vzgojno-izobraevalne sisteme po
celem svetu, se sreèujemo na ravni predšolskih programov, v okviru zasebnih vrtcev, in na
187
Katarina Zadnik, Danaja Koren, MONTESSORI PEDAGOGIKA IN NJENA VLOGA PRI NAUKU ...
ravni zasebnih osnovnih šol v slovenskem prostoru. Ker ta didaktièni koncept ni vkljuèen
v delo na nobeni glasbeni šoli v javnem ali zasebnem sektorju, smo eleli z naèrtovanim in
izvedenim projektom prilagoditi njegova temeljna naèela in uporabo materialov za
spodbudo za ohranjanje motivacije na poti lastnega glasbenega uèenja in urjenja
glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj pri skupinskem pouku nauka o glasbi. Izzivi so
se pojavljali v fazi ustreznega naèrtovanja nalog, v povezavi s kasnejšo izdelavo ustreznih
materialov, ki naj bi omogoèili uresnièevanje zastavljenih ciljev na ritmiènem podroèju,
kot na podroèju slušno-analitiènega zaznavanja melodiènih vsebin in glasbenega
opismenjevanja.
V fazi naèrtovanja smo se sooèali z zahtevo pripraviti materiale, namenjene
individualnim oziroma individualiziranim uènim oblikam; ob tem so se porajala vprašanja
o odzivih uèencev v povezavi z njihovim samostojnim delom, saj poteka pouk nauka o
glasbi preteno v skupni in skupinski uèni obliki. Tudi vkljuèenost kontrole napake, ki je
eden od sestavnih elementov montessori materialov, je vzbujala pomisleke in vprašanja o
smiselni uporabi tega elementa v fazi preverjanja na koncu nalog posameznega materiala.
Ugotovili smo, da so uèenci upoštevali uvodna natanèna podana navodila mentorjev v
èasu demonstracij pripravljenih materialov. Kontrola napake je bila obièajno vkljuèena v
sklepni fazi preverjanja rešitev, kar je spodbujalo nadaljnje individualno delo z materiali.
Obèasno smo opazili, da so uèenci veèkrat posegali po istih materialih, ali iz navdušenja in
priljubljenosti dela z njimi, ali pa tudi zaradi manjšega vloka naporov pri delu z
nekaterimi materiali. Spremljanje individualnega napredka uèencev in sprotno
evidentiranje je bilo iztoènica za nadaljnje naèrtovanje in usmerjanje uèencev v prihodnjih
uènih enotah. V prej opisanem primeru smo v naslednjih enotah izloèili tiste materiale, ki
so bili med posamezniki veèkrat uporabljeni, in jim ponudili nekoliko oji nabor tistih
materialov, ki so bili manjkrat uporabljeni.
Uèencem so bili pripravljeni materiali v izziv, motivirali so jih k samostojnemu
preizkušanju usvojenih glasbenih sposobnosti in znanj, veèina je bila pri delu zbrana in
angairana. Materiali, ki so bili pripravljeni za višje razrede, so bili mikavni tudi za mlajše
uèence. Izbor teh materialov, zlasti pri uèencih 2. razreda, je spodbudil samoiniciativno
uèenje in razumevanje nekaterih glasbenih elementov, s katerimi se predèasno sooèijo pri
individualnem inštrumentalnem pouku. Z vnosom izdelanih materialov in individualnega
dela (tudi v parih), kar je redkejša uèna oblika pri pouku nauka o glasbi, smo spodbudili
samostojnost, suverenost uèencev ter tako vplivali na zvišanje motivacije za uèenje pri
pouku nauka o glasbi.
Projekt predstavlja izhodišèe za nadaljnja prouèevanja in raziskave na tem podroèju ter
odpira nove monosti in pristope na podroèju pouèevanja in uèenja predmeta nauk o
glasbi. Zasnovani materiali so iztoènica za naèrtovanje in oblikovanje novih materialov,
njihovih posodobitev ali razširitev. Prilonosti vidimo zlasti v povezavi z vkljuèitvijo in
uporabo sodobne tehnologije. Pozitivne vplive montessori materialov bi z gotovostjo
lahko potrdili z opazovanji in drugimi merskimi mehanizmi v daljšem èasovnem obdobju.
Rezultati raziskave so pokazali ne le, da uporaba montessori materialov pri pouku nauka o
glasbi pozitivne uèinkuje na razvoj ritmiènih in melodiènih sposobnosti ter glasbene
188
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
pismenosti, temveè zlasti da poveèuje interes in motivacijo za uèenje predmetnega
podroèja, zato je lahko projekt spodbuda za razmislek o moni vkljuèitvi montessori
pedagogike tudi v uèni proces v slovenskem glasbenem šolstvu.
Literatura
Ipavec, Nina (2005). Glasba v Montessori pedagogiki na predšolski stopnji. Diplomsko
delo. Ljubljana: Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani.
Koren, Danaja (2016). Razvoj slušnega zaznavanja v povezavi z glasbenimi dejavnostmi
v zgodnjem otroštvu. Magistrsko delo. Ljubljana: Akademija za glasbo, Univerza v
Ljubljani.
Montessori, Maria (2009). Skrivnost otroštva. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo,
izobraevanje, versko dejavnost in kulturo.
Montessori, Maria (2011). Srkajoèi um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo,
izobraevanje, versko dejavnost in kulturo.
Pitamic, Maja (2013). Pokai mi, kako se to naredi. Spoznavanje dejavnosti po metodi
montessori. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Pollard, Michael (1997). Maria Montessori: italijanska zdravnica, ki je preobrazila
sistem izobraevanja po vsem sveti. Celje: Mohorjeva druba.
Rekha, Rajan S. (2016). Music education in Montessori schools: An exploratory study of
school directors' perceptions in the United States. International Journal of Music
Education, zv. 35, št. 2, str. 227–238. http://journals.sagepub.com.nukweb.nuk.
uni-lj.si/toc/ijma/35/2 (10.10.2017)
Zdruenje Montessori Slovenije http://www.zdruzenje-montessori.si (10.10.2017)
189
Katarina Zadnik, Danaja Koren, MONTESSORI PEDAGOGIKA IN NJENA VLOGA PRI NAUKU ...
Summary
The concept of the Montessori pedagogy, which emphasizes a child-center educational
approach, is based on the triangulation of the factors of a supportive environment,
thoughtfully prepared learning materials and a teacher, which appears as an observer and a
moderator of activity. The function of the Montessori materials is in encouragement of
understanding abstract musical-theoretical terms at the concrete operational thinking,
with physicaly and mentaly action. The Montessori pedagogy is mainly involved in
kindergartens and two primary schools within the private sector in the Slovene territory,
while the concept is not found in the Slovenian music-school education. In contribution
we present the project Development of the Montessori learning materials for usage in
teaching Music theory in music school, which was carried out by the Academy of Music in
Ljubljana, in cooperation with the private music school Arsem and the private Montessori
kindergarten Children’s House Cinca Binca. The aim of the five-months project, in which
were involved pupils of the 2nd, 4th and the 5th grade, was in the production of learning
materials and aplication of the Montessori pedagogy in teaching practice of the subject
Music theory. The results of the project showed its postitive effects especially in the
development of rhythmically abilities and musical literacy. Individual observations have
shown that the pre-prepared learning materials were attractive to pupils, increased
motivation for learning, and encouraged independence and sovereignty in the individual’s
personal development.
190
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek