AND MOST POFULAK SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITE* STATES OP AUESICA. Amerikanski PRVe SLOVENSKI LIST V AMERIKI. . GESLO: Za vwoin narod — za pravico in resnico — od boja do zmaga! GLASILO SLOV K ATOL. DELAVSTVA V AMERIK^ IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ŠTEV. (No.) 169. CHICAGO, ILL., SREDA, 28. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER 28, 1925. 4 LETNIK XXXIV. Jugoslavija -■ nevtralna. GRŠKI LETALCI SO METALI BOMBE NA MESTO IN USMRTILI VEČ PREBIVALCEV. — GRČIJA JE USTAVILA PRODIRANJE IN ČAKA NA INTERVENCIJO LIGE. , TIA JUANA, MEHIKA — POGORIŠČE. KABINETNA KRIZA V NEMČIJI. Dunaj. — Grški letalci so veliko število prebivalcev u-smrtili, ko so spuščali bombe nad mesto Petrie, katero je še v bolgarskih rokah, dasi je že bilo poročano, da so ga zavzeli Nacionalisti, člani kabineta so Grki. | rezignirali, v protestu proti Težko je soditi, kdo je tukaj pogodbi, sklenjeni v Locarno, pravi krivec, kajti ena na dru- —°— go zvraeati krivdo. Bolgarski' Berlin. — Trije ministri na- ^ poslanik trdi, da niso bolgarske cionalistične stranke v Luther- V Čete prekoračile meje. Kakor Jem kabinetu so rezignirali. — pravi poročilo, kabinetu so še do sedaj ni vzrok so navedli, pogodbo jasno v gotovih krajih, kje je v Locarno, katero so zastopni-prava meja. To pa radi tega,' ki Nemčije z ostalimi zboroval Iz Jugoslavije. ——— T KRALJEVSKA DVOJICA JE BILA SPREJETA Z VELIKIM POMPOM V DALMACIJI.— OBČINA PRIREDILA SLOVESNO VEČERJO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Gorenja »lika nam predstavlja mesto Tia Juana, Mehika, kjer je požar uničil precejšni ker tukaj7 je tisti ' makedonski ci sklenili na tozadevni konfe- mesta in nad $1,000,000 ikode. — To mesto ima vedno veliko obiskovalcev iz kotiček, kjer so vedni nemiri Juine KallforniJe- in ropanje. Mnenje prevladuje, da je nevarnost, da bi se vsled tega incidenta vnela vojna, ^'^n njena, lo pa največ radi tega, k^ se Bolgari niso hoteli spu- renci. Odstopivši ministri so : Schiel, Neuhaus in Sehlieben. Njih stranka je odobrila odstop na seji, katero so nacionalisti skli- STALIŠČE KRISTJANOV V MOSULU. Malo je upanja v tukajšnih stiti v boj s prodirajočimi Grki, političnih krogih, da bi se po-marveč takoj javili celo stvar srečilo predsedniku Hindenbur-Ligi narodov v razsodbo. Spr- pregovoriti ministre, ki so va niso Grki hoteli ničesar sli- vložili ostavko. Sicer pa je tu- j aati o intervenciji Lige, a so di Hindenburg sam na temu, I popustili in izjavili, da sprej- ki odstopil od svojega me- KRIŽEM SYETA — Glasgow, Anglija. — Tukaj je prišlo do spopada ob Petdeset tisoč kristjanov je pri-'priliki volitev med dijaki vse-pravljenih, da zapustijo svo- učilisča. Kakšna je bila "bitja domovja in odidejo iz ka" se lahko sodi po temu, ker Mosula. so pometali eden na drugega —o— nad 20,000 gnilih jajc, več ton Mosul, Mesopotamia. — zelenjave in veliko šte- Kristjani se bojijo zopetnih V>1° pokvarjenih arnikov. mejo tako intervencijo, da bi j v katerem slučaju bi pa grozodejstev od strani' Turkov — New York. — Se vedno se spor rešil obojestransko za-l,iastale take komplikacije v dr-dovoljivo. Tudi vladni krogi v žavi. da se bo gotovo dobro Parizu so mnenja, da se bo premislil predno bi to storil. v Mosulu. Ako bi Društvo na- oblečena v žalno obleko se je rodov dalo katero od pokrajin vrnila vdova Mrs. Wilson na Turkom, bo zapustilo 50,000 parniku Berengaria v domovi- stvar poravnala tako, da ne boj Pristaši kanclerja Lutherja kristjanov"Mašili!"Ako zgubijo no. Bivala je v Franciji, - bi-več prelivanja krvi. so. pa pridno na delu m dvori- S jo socijalistom, da bi jih prido- tam oblast Angleži, potem je lo Je enkrat govorjenje, da Jugoslovanska vlada je iz javila angleškemu da se bo držala strogo nevtral- .... . , , . življenje kristjanov na kocki se je zaročila. poslaniku ^ ™ uan a ^ W ne bilo vredno ničesar. i — Chicago, III. — Patrick F _ bravali lokarnsko pogodbo ter STRASANSKO NEURJE V, DIXIE. Po vzhodnih državah je divjalo strašansko neurje, ki je bilo usodepolno 21. osebam. New York. — Od tukaj poročajo o strašanskem neurju, ki je divjal ob obali Atlantika. Kolikor je do sedaj znano je 21 oseb mrtvih in veliko ranjenih. Škoda je velikanska na poslopjih ob obrežju in bro-dovju. V Pike in Barbour okraju v Alabama je tornado, ki je pri-hrumel iz obrežja v državi Te-: ne sledili zločasti igri naciona- Zadnje masakiranje je po- Flynn, star 60 let, uslužbenec xas, podrl 12 poslopij in 16 no in nima namena se vmešava- t- • h7,in L-oi .^r,™; v o v ^Ierc-V bolnišnici, se je vrgel oseb je prišlo ob življenje. ti v sDor ki se nie nič ne tiče * te Z:lC Jahta se je več ose^ ranjenih. Strehe je o človeških žrtvah jemalo raz hiš, podirali so se Moskve. Med temi je veliko * x «wuvuunt poročilo ne pove. Policija pre- dimniki, drevesa je ruvalo s prejšnih plemenitašev. Največ VIII iskuje vzrok razstrelbe (korenino in brzojavna ter tele- nelievati bodečo žico kar zna- jih je iz^nanih v Sibirijo, neka- __ Dix0Ilf I1L __ William fonska napeljava je potrgana, peljevati^ ^ečo_zico. Kar zna terim je pač dovoljeno bivati Chicago, III. — Dr. Velizar Barker iz Grafton, star 60 let, -0- v Rusiji, a ne v nobenem od še- Jankovič, bivši minister v Ju- je skočil v reko Rock in utonil. PLES INDIJANCEV PRIVA- ^ S VI^UJHVwo ^ PROSPERITY IJUGOSLA- p^ pet civilistov. Grki so tudi začeli v okupiranem ozemlju na- stih večjih mestih. o- či, da se ne nameravajo tako naglo odstraniti. Poveljnik grških čet v Makedoniji je obvestil vlado, da ODREZAL SI ROKO, so bolgarski komitaši streljali na grške čete v zasedenemu ozemlju. Poročilo tudi pravi, da je grška vlada izdala ukaz, . .. .. , , . , ... . 8 v x x i • j 4. z britvijo, da bi dobil $500 za naj se grške čete takoj odstra- . . , . 7. . t, , .. , , , .. varovalmne. To neumnost je Kraljevske slavno&ti v Dalmaciji. Belgrad, 1. okt. — Velikemu pregledovanju čet v Splitu je prisostvovala velika množica ljudstva. Kraljevski par je bil na posebni tribuni. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Po defiliranju se je kraljevski par vrnil na ladjo "Karadjordje" na kratek oddih. Kralj je obiskal razstavo Jadranske straže, razne šole, muzej. Arheološki muzej mu je razkazal rnsgr. Franjo Bulič. Nato je kralj sprejel zastopnike raznih društev. Popoldne je kraljevski par obiskal Solin. Msgr. Fra-r.jo Bulič mu je razkazal izko-pine. Ko je kralj zapuščal iz-kopine, ga je kmetsko ljudstvo z velikanskim navdušenjem pozdravljalo. Zvečer je občina priredila slovesno večerjo. — Kralj se je je udeležil v generalski uniformi. Prisotnih je bilo okrog 100 povabljencev. Kraljuje imel nagovor, v katerem je naglasil narodno edim stvo in poudaril skrb, ki jo morajo imeti Primorci za obrambo morja. Zahvalil se je za navdušenje, ki ga je ljudstvo izkazalo njemu kot predstavi-telju edinstva. Odgovoril mu je župan Tartaglia. — Drugi dan se je kraljevski par odpeljal na lov na brdo Marjan. Ob 12. je bil v Šibeniku. Zvečer ob 6. pa se je odpeljal v Belgrad. -o- Težka nesreča na vojaškem vežbalisču v Zagrebu. V pondeljek dne 5. oktobra dopoldne se je vadil oddelek vojakov zagrebške garnizije pod vodstvom podporočnika Metoda Kareviča v streljanju z bombami iz pušk. Ko je okoli poldvanajstih dopoldne neki vojak sprožil puško, se bomba ni izstrelila, ampak je v cevi eksplodirala. Učinek je bil strahovit. Podporočniku Kare-viču je raztrgalo glavo, vojak pa je težko ranjen. Pokojni Karevič je bil star šele 23 let. -o- Vsled udarca onemel. V zagrebško bolnišnico so pripeljali 231etnega Jurija Benšeka iz vasi Bačun. V domači gostilni so se fantje step-li in Benšeka je nekdo s tako silo udaril po glavi, da je onemel. goslavi.il, kateri se nahaja na Kaj ga je gnalo v smrt ni zna-čelu interparlamentarne kon- no. DOBIL ZAVAROVALNINO. South Bend, Ind. — W. E. BIL MNOGO OBČINSTVA. Farmington, N. M. — V tu-.. kajšnem mestu so Indijanci, — London. — Milijonarji so rodu utes in Navahos obhajali DA BI ference v Washingtonu je o- biskal tudi Chicago. Casniškim _______________ poročevalcem je povedal veli- P°stah Preko nočl v Johannes- svojo tridnevno slavnost, kate Biirirs si je odrezal "levo roko ko zanimivega od Jugoslavije, Jjurgu. kjer se dobi še veliko re se je udele2ilo 5000 rdeče-* '^ ^rrhn ^nn Jl. o kateri se le malokdaj čita v demantov. - ProspekSorji m kožcev> Proizvajati so svoje iskalci demantov truirroma ho- nijo iz Bolgarije, kakor hitro a_ravij bodo bolgarske čete zapustile p ozemlje, katero sd zasedli v Grčiji. Poluradno se tudi poroča iz Bolgarije, da so Grki masakri-rali bolgarske ujetnike. Iz Sofije se poroča, da je bolgarsko ljudstvo na stališču, da običajne stare indijanske plese. Velikanska množica belo- Kazen za take prestopke *bj*'je v sovjetski Rusiji zelo občutljiva, namreč od tri leta je- ameriških listih. V prvi vrsti je . xr . . „ ,, povdarjal Mr. Jankovič, da se, dlJO tja iskati SV0J0 srečoB _J _________ nrpnpIl,n MirniThnlnu' zaveda vlada kraljevine SHS., , M<>skva, Rusija.-- Osem- Unih je z zanimanjem gle- ^eP kier Te b i na vobu smrti kako vitalnega pomena je že- deset uradnikov v stavbinskem svoje redeče brate kako itlnihp loTi V nnnrfpHpk napredek in procvit oddelku so oblasti utirale, SQ poskakoVali. radi izgube krvi. V -pondeljek J* » ker so bili obdolženi podkupni-' P 0 l^lf^o ™driSS ™ ffiLMSoS km - Kazen za take prestopke | DULUTl7V^ !4 UR. je rekel, da je to Storil v bedi, fužinske proge, katere so biker je bil brez dela in brez de- Ie p0p"1"0mf razdejane po . „ , , narja, da bi kupil hrane za svo- Pole« te«a se ^ zgladilo usmrtenja. se z Grk. toliko časa ne sme otroke jn ženo pa- žalosten 550 km nove proge. Zanemar- pogajati, dokler bodo grške J -------- ------AM čete na bolgarskem ozemlju. Grški begunci iz Anatolije, kateri so začasno nastanjeni v bližini meje, so s pomočjo grških čet napadli bolgarske u- slučaj bede. SMRTNA KOSA. Umrla je v pondeljek ob 11. uri zvečer Mrs. Terezija Mež- jalo se tudi ni po mestih po- Mr. Jankovič je tudi povdar-ulične železnice in sploh veli- jal o prirodnih zakladih s kako se je storilo v zboljšanje terimi se lahko ponaša naša transportacije. Jugoslavija. Financijelno je Jugoslavija Mr. Jankovič se je zelo po-veliko napredovala, dinar se je hvalno izrekel gl^de katol. bežnike ter jih oropali vsega narič, živeča na 2243 So. St. dvignil visoko, a še bi se lahko, semenišča v mestu Mundelein Duluth, Minn. — Vzhodni del mesta je bil brez električne luči v nedeljo celih 14 ur, posledica ognja, kateri je poškodoval napeljavo in poslopje Minnesota Power & Light Co. -o- V PREPIRU USMRTIL Z NO-2EM NATAKARJA. Chicago, 111. — V Midway gostilni na 6615 Kenwood ave. imetja. Vzeli so jim žito, celo Louis ave., Chicago, 111. Pokoj- kar bi pa pomenilo katastrofo in dejal, da bo Evharistični je črnec, služabnik restavraci- na je bila članica dr. sv. Štefa- za nekatere trgovce, vsled te- kongres privabil veliko množi- je zabodel z nožem natakarja na, št v. 1, K. S. K J. Mir in ga se mora le polagoma dviga- co ljudstva iz Evrope v Ame- John Greellay-a. Prepirala sta ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" pokoj njeni duši! 'ti. Iriko. k ^ se radi neke malenkosti. pohištvo jim je prišlo prav. -o Velik požar v trapistovskem N samostanu v Banjaluki. Tukaj je nenadoma izbruhnil požar v čevljarski delavnici oo. trapistov v Banjaluki. Požar se je širil z bliskovito naglico. Škoda znaša 400,000 din.* ki pa jo trpi zavarovalna družba "Sava" v Zagrebu. Vzrok požara je neznan. o- Nesreča z dinamitom. V Grabovem Dolu v Hercegovini je lovil kmet Svetko Pa-jič ribe z dinamitom. Odkocf je dobival dinamitne patrone, ni ugotovljeno. Te dni pa je ponoči zbudil Pajičeve sosede silen pok iz spanja. Ko so ljudje prestrašeni vstali in šli gledat kaj je, so videli Pajičevo kočo popolnoma razrušeno, njega pa so izpod razvalin izvlekli mrtvega. -o- Iz Zagorja. Dne 27. septembra zjutraj se je pri rudniku v Zagorju ob ifi^^s. foitttitftiii- Savi zopet pripetila smrtna nesreča. Ubilo je delavca Gornika. Par let sem so nesreče pri nas vedno številnejše. -o- Umrl je 1. t. m. v ljubljanski deželni bolnici zidarski preddelavec Butolen Ivan na posledicah težkih telesnih poškodb, ki jih j je zadobil pri padcu iz II. nad« 8tropja nove rudniške stanovanjske hiše na Tereziji v Trbovljah. Rop v sentpeterski cerkvi. Vlomljeno je bilo v taberna-;kelj v šentpeterski cerkvi. Tat j je odnesel iz tabernakl ja mon-štranco in ciborij. Monštranca je bila medena in pozlačena, ciborij po srebrn. Kostije, ,ki so bile v ciboriju, in tudi veliko hostijo iz monštrance, je ropar raztresel po tabernaklju. -o Zlato poroko sta praznovala g. Karel Pollak, znani ustanovitelj firme C. Pollak, najmodernejše opremljene tovarne čevljev in usnjenih izdelkov, ter njegova gospa soproga. Redek dogodek se je proslavil skupno s poroko najmlajše hčerke g. Pollaka, ki se je poročila v sredo dne 7. okt. z g. dr. Miličičem iz Splita, ki je eden najdelavnejših kulturnih delavcev HPS. v Dalmaciji. -o- Duhovniške spremembe V la-vantinski škofiji. Službo profesorja veronauka na mariborski državni gimnaziji je kot naslednik umrlega dr. Ant. Medveda nastopil te dni g. Alojzij Rezman, dosedaj stolni kaplan v Mariboru. Na drž. gimnaziji v Murski Soboti je pa nastopil službo profesorja veronauka g. Alojzij Pavlič, dosedaj kaplan na Vidmu ob Savi. Oba gospoda sta že dobila dekrete. Na mestu g. Rezma-na je imenovan za stolnega kaplana g. Avgust Spari, dosedaj I. komi vikar v Mariboru. Na njegovo mesto pride g. Franc Hrastelj, dosedaj II. korni vikar v Mariboru. Za II. kornega vikarja je imenovan g. Radovan Jošt, kaplan v Sv. Martinu pri Slov. Gradcu. Za kaplana v Videm je nastavljen novo-mašnik g. Alojzij Žalar iz Sv. Križa pri Ljutomeru. DENARNE P0$IUATVE V rUGOSLAVIJO rTA.LIf AVSTRIJO rTD "iir r>arlc» ima svoir 'a*»» x>£r< ip zanesljivim) bank* • a rem "trajn m naie ooiiljatTr v r avl jen* oreietnnikr. na don • 'adnjo ooitf 'orrif «ri itrr, dbitka Naie cene xa pošiljke v dlnsrjib >• rah so bile včeraj Bledeče S krmno % poitnino 500 — Din._____$ 9.SS 1,000 — Din.----$ 18.75 2,500 — Din.__$ 46.75 5,000 — Din. ______$ 93.00 10,000 — Din._____$185.00 100 — Lir____$ 4.80 200 — Lir__$ 9.25 500 — Lir___$ 2225 1,000 Lir —______$ 43.25 Pn pošiljatrah nad 10.000 Din • tad 2,000 Lir poaeben popust Ker se cena denarja čestokrmt os* aja. dostikrat docela nepričakoraa* te absolutno nemogoče določiti ea» vnaprej- Zato ae po&iljatve nakaiat oo cenah onega dae ko m} eprejvr no denar DOLARJE POŠILJAMO lil TU* V JUGOSLAVIJO IN SICER P% POSTI KAKOR TUDI BRZOJA\ NO. Vse poMjatre naalorLe VENSKO BANKO ZAKRAJ&EK * 455 W. 42nd ST„ NEW1 CITY ••w? ■ .: '.r mi • • • -1 .......• ■ - AMERIKANSKI SLOVENE«'?' A meri k an ski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. — PUBLISHED BV — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za'Zcdinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene drŽave za pol leta ^..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year .......................$4.00 . " For United States per half year ..............!.$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 _ ** For Chicago, Canada and Europe per year... .$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate Ust plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. "I.ntered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Nove težave na Balkanu. Leadvitle, Colo. Časopisi govorijo, da se bo rudarstvo zelo poživilo. Pišejo celo o nekem "boomu." Ni vse zlato, kar se sveti. Leadville svojih živahnih dni ne bo doživel več, mogoče je pa, da se bo malo dvignil iz precejšnjega mrtvila, v katerega je zašel stavili dve mizi. K eni se vsede Mr. S. Frankovič in Miss Ančka Malešič, k drugi Miss Ivanka Jelene in Mr. John Skala. Kaj je to? In kaj bo? Nič hudega, le proštelo se bo, koliko feta med in po vojni. V majnah se gospodični dobile,.ko sta se sku-več dela. Baje postavijo med šale, katera iz/ned njuju raz-Jacktownom in Stringtownom |ume bolj — "fehtati." Že te-poseben "mil" za rudo, ki vse-;<*ne P»ej in posebno ta dva ve-buje manj rabljivih kovin. Go- čera sta švigale okrog in se lovori se, da bi bilo tam zaposle- tile vsakega: "Help me out. nih do 150 delavcev. — Nad sta ponavljale, kakor bi bila mesec dni je bilo precej živah- ,jim^ pretila kaka ječa. "Vun amerikanski oil promoters. Nekako ob 12. uri, ko strašijo duhovi, smo pred oder po- pa naš nastop še večji, se bo velandu veliko slavnost Jedno-tinega Dne. K.S.K. Jednota je za ta dan povabila vsa krajevna društva, spadajoča v njeno področje.Zanimanje za to slavnost vzbuja v vseh krogih največjo pozornost. Tudi društvo Sv. Jožefa št. 169 KSKJ. mra biti častno zastopano, zato je za pričakovati, da se vsi člani in članice udeleže te Jednotine sijaj nosti. Da vršil slovesni sprejem novih članov, ki se do tistega dne priglasijo, skupno z novimi kandidati drugih bratskih društev v Slov. Nar. Domu. V ta namen bo povabilo društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ. slovenskega zdravnika, kateri bo v nedeijo dne 1. novembra ob 2-Uri popoldne preiskoval vse nove kandidate v cerkveni dvorani na Holmes Ave. v Collin-woodu. K tej zdravniški preiskavi so vabljeni vsi tisti, ki želijo postati člani dobrega ka- Usoda koroških Slovencev. Dr. Fr. M. Ne-mei v Sloveniji, na Kranjskem tako kot na nekdanjem Spodnjem Štajerskem, pa so samo potomci nemških kolonistov, ki so jih počenši z drugo polovico VIII. stoletja in v celem srednjem veku klicali v deželo nemški mogotci, da po-sedejo zemljo, odvzeto Slovencem. Oni nikjer ne bivajo kompaktno tako, da bi se stikali nepretrgoma s pristno nem skim ozemljem ali narodom. Na Kočevskem tvorijo jezikovni otok in vsak petošolec mora vedeti, kdo in kdaj da jih je tja naselil; na Spddnjem Štajerskem pa žive raztreseno, v kolikor sploh niso le ponemčeni Slovenci. Izvzemši Apaško kotlino o kakem kompaktno od potomcev nemških kolonistov naseljenem ozemlju tu ni go- plebiacitu — pa živijo, oziroma životarijo kot neznatna narodnostna manjšina v nacijo-nalno enotni nemški repdbliki, ki se na zunaj zove Avstrija. De lure se pač lahko sklicujejo na pravice, ki jih dajejo tozadevna določila senžermenske mirovne pogodbe narodnim manjšinam in tudi njim, in so v vsakem oziru s svojimi nemškimi sodržavljani enakopravni kakor tudi enakodolžni; de facto pa — tako izpovedujejo njih priznani voditelji, njihova oficijelna reprezentanca in njihov list "Koroški Slovenec," — so na milost in nemilost izročeni svojim dednim sovražnikom, koroškim Nemcem in nemšku-tarjem. Kdor čita nemške, na Koroškem izhajajoče časopise, kadar Kak^r so poročali se je te dni završil na bolgarsko-grški meji zopet mučen incident, ki se za enkrat še ne zna, kako bo končal. Med Bolgari in Grki vladajo že od zadnje vojne sem neprijazne razmere. Neprijaznost vlada radi vzhodne Trakije, katero je nagrabila Grška na škodo Bolgarov. Fakt je, da velik del tega ozemlja sliši iz vseh ozirov bolj Bolgarom kot Grkom. A razmere, ki so vladale po zadnji svetovni vojni med onimi, ki so stali na strani zaveznikov in onimi'aa strani Germanov so tako določile seveda na škodo Bolgarom. Bolgarija je bila ge-ografično potisnjena nazaj, od Egejskega morja in izhoda na Sredozemsko morje. Da je bil to za Bolgare hud gospodarski udarec ni treba povdarjati. Bolgarija mora sedaj s svojim izvozom in uvozom skozi Dardanelske in Bosporske ožine. Tam pa imajo zopet svoje koncesije Angleži in Francozi in so zopet od teh odvisni. Kratko Bolgari nimajo nobene gospodarske svobode. To je torej vzrok bolgarske neprijaznosti do Grške. Tudi do Jugoslavije Bolgari ne, gojijo pravega prijateljstva tudi te dolže, da so jim odvzeli precej ozemlja \ Macedoniji, ki sliši njim. j Kakor govore zadnja poročila, je politični položaj na Balkanu razdeljen na dva dela. Grška in Jugoslavija sti baje v tem incidentu skupaj. Bolgarija pa ima za seboj Italijo, ki jo prid»-no ščuva ne iz iskrenosti do Bolgarov, pač pa, ona hoče zanesti na Balkan zmešnjave, nakar bi sama posegla s svojo silo vmes in bi se na ta način konsolidirala v Albaniji, kakor se je svoje časno Avstro-ogrska na Balkanu. To ulogo hoče igrati na Balkanu sedaj Italija. Italija živi danes na videz \ miru z Jugoslavijo in Grčijo, a v sreu goji svoje aspiracije po balkanskemu obrežju ob Jadranu. Italija hoče in bo tudi skušala dobiti v, svojo oblast vse balkansko obrežje ob Jadranu, iz razloga, da bo, Jugoslavijo gospodarsko'tiščala k tlom. To je skrivna in zahrbtna želja italijanskih teženj. v Da je pa*prišlo do sedanjega incidenta je pa krivo vojaško! diktatorstvo v Grčiji. V Grčiji je silno vznemirjen položaj.! Kazni politikarji silijo s svojim uplivom na površje. Venizolisti so močni in je samo vprašanja časa, kdaj bodo politično zavladali v Grčiji. Diktatorjem v Grčiji je ta incident dobrodošel. Vojaški diktatorji so za vojno z Bolgarijo. Š tem mislijo, da bi se domače vulkanične politične razmere pomirile in dalo bi se lepo vladati naprej. Njih taktika je pač taka, da bi s konfliktom z Bolgari odvrnili vso sedanjo politično pozornost doma na ta konflikt, medtem pa bi si grški militaristi utrdili svoje stališče. vojaško diktatorstvo v Grčiji je mogoče samo toliko časa, dokler bo vojaštvo diktatorjem lojalno. Čuti se pa baje že, da je disciplina med vojaštvom zelo razrahljana in tega se .diktatorji najbolj boje. Vsak konflikt ima svoje politično ozadje in ima ga i ta. Do vojne liajbrže ne bo prišlo, ker Angleži in Francozi imajo za enkrat potom Društva narodov premočen upliv. Tudi ne bodo radi svojih gospodarskih koristi dovolili, da bi Italija razširjala svoj upliv na Balkanu. Gotovo dejstvo pa je, da Italija bo ostala še nadaljna podpihoval ka na Balkanu. V tem slučaju se dobrika Bolgariji seveda na skrivaj. Zato bi bilo mociro in pametno, da bi jugoslovanski državniki pozabili, kaj se je godilo v zadnji vojni med Bolgari in njimi in naj bi skušali upostaviti med Bolgarijo in Jugoslavijo iskreno prijateljstvo. S tem bi bil ustvarjen faktor, ki bi izločil italijansko zahrbtno in skrivno hujskanje za vedno iz Balkana. Dokler pa tega nc bo. toliko časa bodo pa za tujce na Balkanu vedno .ugodna tla za hujskanje med slovanskimi brati. no v naši naselbini. Vrata so kar nu pomagaj," a vsak je jima le škripala. Obiskovalci ' so bila (''noter" pomagal, namreč dobi-j toliškega društva in člani dič-večinoma mlada dekleta. Niti kar gre," smo Najprvo naj omenim, da mi nabrali nad 22W> dolarjev, in katoličani nismo nikakor krivi, ko smo odšteli stroške, je osta- nima Mr* Mravlje strehe in Vso krivdo njegovega delo-žiranja zavrača ta čudni mož na nas katoličane, ki smo po ki je bil potem dne 17. in 18. v društveni dvorani. Ker so se pa že ves mesec urile noge in lo 1KOO. Takega uspeha cel° aedaJ- ko bližamo zi- menda pri Sv. Jožefu še ni bi- mi- kriv ->e te spremembe baš kako se je vse izurilo Zato . odkar on ščiti Leadvilčane. d©P«mikar sam, katerega tepe smo naročili iz sosednega Pue-f Zdaj za tisoč dolarjev lažje njegov lastni jezik, ki je malo bi a znanega našega Mr Jer-'dihamo, in ko po novem letu Prevec ^picen, drugače ne bi mana, ki je prišel še s tremi naredimo večji "drive" za od- mo*eI on tako surovo napadati naša nas* ki se ne vtikamo v njego- mosnje, smo morali pokazati. drugimi in oba večera pokazal, plačevanje dolga in bo ______ kako razume, da noge ne pri- dobra Zajceva družina nam ve »sebne zadeve. Tudi sedaj de jo do miru in srce poskakuje opisala ček s štirimi številka- bl zimh besedice, ako ne bi veselja. Posebno v nedeljo je Potenr bomo lahko kar v Mr" Ml'avl-»e se tako.grdo obre- "luft" poskočili. — i *ml oh »»»e** župnika. Ako kar prostora primanjkovalo,j bi vi, Mr. Mravlje, pogledali dasi so društva lansko leto dvo- Dne 8. t. m. se je na Malti llekoliko tudi v cerkev, bi go-rano posilila. Hardinohamol, ponesrečil 15 letni Alojzij Smo- tovo slišali, da katoliški duhov-to so se vrteli, da je še Mr. An- ko je hotel skočiti na vlak. ujki zelo ostro obsojajo špiriti-žiček začel plesati, dasi mu Odrezalo mu je obe nogi, da je zem jn vraže verstvo in zavra-i "meh" drugače dela težave, in revež po par urah, previden s čaj o z odločno besedo vernike j bi bilo skorado premagalo .Se sv- zakramenti, izdihnil. Poko- 0d pogubljivega farbanja, ka-arospo Zajcevo. Kadar je mqrj- Pali smo ga dne 11. iz naše tero prodajajo špiritistični glu-jster Jerman intoniral ono zna-' cerkye na pokopališče Sv. Jo-(raači revnemu delavcu za drag no: "Vre, vre, vre, mi smo žefa. Ne veste, ne dneva, ne denar. Noben špiritist ne zaha-Ribnčanje. . je vse začelo pe- ure. — Soseda Popadaka je za- ja v katoliško cerkev, ker vsak ti. in so se noge začele tako vr- delo kamenje v majni in mu olikan človek ve, da je isti na-teti, da je pot kar s čela lil. j malo poškodovalo nogo. Tudi yaden slepar. Kar nam ome-Naravnost nevarno je bilo prj,ženka je nanagloma zbolela,! njate o zagrizenih tercijalih, "mehki" v bari in sosednih;Pa menda ne bo dolgo in bo zo- ne vem koga tukaj mislite; — vora in ga ne more biti, ker pišejo o usodi Nemcev v Jugo-takšnega ozemlja nikjer tu ni. slaviji in posebej v Sloveniji, Razen Kočevarjev tudi nimajo pa ne pozna osebno dejanskih Nemci v Sloveniji nikjer prist- razmer, mora si osvojiti popolno lastnega narečja, nimajo noma napačno prepričanje, da svojih posebnih šeg in navad, so ti naši Nemci brezpravni ki bi jih ločile od slovenske ve- sužnji, to pa sicer kljub temu čine, niti svoje narodne noše. — tako zatrjujejo venomer isti Ozemlju, kjer bivajo raztrese- nemški listi s Koroškega — dar ni, niso oni, ampak Slovenci da- Nemci na Koroškem dajejo jli krajevna imena. Maloštevil- svojim slovenskim-rojakom vse na nemška naselbinska pojmo- pravice v polni meri. Na drugi vanja, ki se tu pa tam tod na- strani skoro vsi slovenski listi hajajo. ne izvirajo iz ljudstva, v Sloveniji poročajo že od ple-ampak iz nemških uradov sred- biscita sem neprestano o popol-njega, pa tudi novega veka. jni brezpravnosti, da celo o na- Ako so že morali koroški Slo- silne"1 Poganjanj* narodno venci pripasti k nemški državi, zavednega slovenskega zivlja dasi se je dala meja potegniti najvoroskem. brez vsakih zemljepisnih in go-' V zadnjem času se ponovno spodarskih težkoč tako, da bi Z0Pet cu^e f*™^ nepnjet-tudi oni postali sestaven del!ie*a preko k poznam Mr. Železnikarja, to-v Slov. Narodnem Domu v Cle- (Dalje na 3. strani.) pogodbe v čl. 62. do vključno 69. V stari Avstriji so živeli koroški Slovenci skupno z ostali- mi Slovenci, četudi od njih po je bil poslan direktno od tovar-pokrajinskih mejah v uprav- ne odjemalcem potom letala v nem in zlasti v šolskem oziru ločeni, v državi, katerega pre- bivalstvo je bilo številčno po ve-1 čini* slovansko. oboto dne 17. okt. Pošiljatev je bila dve ure po temu ko se je sprejelo naročilo že v rokah Danes — po naročnika. Kaznovani uboj. rwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwi rwwwwww Nemški »pisala £. Handel-Mazzeti. "Bog ti bo odpustil, oče; Bog je dober." Samo to je rekel Moric s svojim mehkim, pomirjevalnem glasom. "Ali si pobožen?" je vprašal Koita hri-puvo. '"Da! Slišal sem, da si postal pobožen. Toda vedi" — dvignil se je počasi in sedel ter z obema rokama držal za senci — "da je Bog pravičen — prekleti me mora . . Še to: ti si me vzel iz sapaturija, Moric? Ti, kajneda, ne ona? — Njej sem storil vse, tebi ničesar! Da, vzel sem ti nevesto. O kako je svet zmešan. Povem ti Moric, a Bog že najde svoje ljudi. V zdravili-postal fatalist, da boš vedel. Ti si kaj ne?" vprašanje, "Da, oče. Okrajni sodnik v B. Moric je natančno sledil blaznikovim miselnim skokom. O kakšna logika je bila v njih, kakšna srce trgajoča logika. 'Moric," je ponovil Roita svoje zadnje 'ali si pravnik V* Vzel pa sem dopust in —" | "Oh, saj je vseeno! — Kako kaznuješ ti glasom paragrafa uboj?" "Po okoliščinah," je odvrnil Moric in neprestano pomirjevalno gladil očetovo roko. "Jezuit! — Okoliščine: zavratnost, namen. — No? Kako bi me obsodil?" "Jaz — tebe? Ja2, svojega ljubljenega očeta?" "Ljubiš me? Ti — A& — ti si dober človek," je rekel bolnik(j(5 slabotno zaplakal v svojo blazino. V tem, ko je jokal, se je dotaknilo dvoje mehkih ustnic nje'govega čela. Moric je bil, ki je poljubil tako nežno kot mati. Vse je odpustil očetu. V poljubu je ležalo zago- tovilo. Strahotna ura se je ustavila — nebeški trenutek po štirilj peklenskih letih! "Moric, ti si dober človek," je rekel oče zopet in zopet s slabotnim glasom. —; "Bolje mi je — mogoče bo še vse drugače, kakor ti praviš- Neko željo imam — moraš mi jo izpolniti. Hočeš li? . Če le morem, oče, z veseljem.". ""Pripelji mi je .zadel starček. Njegove oči so zopet zadobile blazni izraz in njegov glas je trepetal — "zidarja, da uredimo to stvar." "Oče," je rekel Moric, "zidar ne more priti, ker je mrtev." Skoro minuto je strmel bolnik svojemu sinu v obraz, ne da bi iz pregovoril besedo. Kolikokrat so baš to rekli zdravniki. In on jim je na sto načinov hotel dokazati, da ni res. Temu človeku pa ni mogel ničesar odgovoriti. Tudi ni hotel. Ta mož nima nametia, da bi ga nalagal, on je dober. "Ali se mrtvi ne vrnejo?" Samo to je mogel reči sicer tako fantastični razbur-ljivec. Vstanejo šele na sodnji dan." "Oh, ti pač veš." Ura v glavi je začela čisto počasi delovati. "Toda — Moric, živi i pa lahko pridejo." "Gotovo.'* "Žena živi. — Ona, veš, ki je stala poleg njega s krvavim madežem na obrazu. Lene se piše. Živi tu v vasi. Ta naj pride." Jutri jo bom Šel iskat, oče." • "Ne, danes! Danes. Daj mi mojo obleko. Vrtati hočem. Pomagaj mi na otomano in potem mi pripelji ženo." Moric je vskrbeh gledal trpečega, ki se je tresel od razburjenja. Ali bi bilo pametno', da ga danes po tolijcem razburjenju izpostavi še najhujšemu, to je pogledu na ženo, ki je po njegovi krivdi postala vdova? Mislil je in mislil, tedaj pa je videl, kako je oče^vil roke. Nepopisno uboga duša je prosila odrešenja. Čakanje še preko ene noči bi povzročilo mogoče smrt ubogi duši, ki je že napol prišla iz teme. "Dobro, oče, še danes ti hočem pripeljati ženo," je rekel Moric. Pomagal je svojemu očetu, da je v«tal in se oblekel, ter mu postlal na otomani. Takoj popoldne je šel v vas in povprašal po stanovanju vdove Lene. Hiša, v kateri je stanovala vdova Lene, je stala blizu cerkve. Bila je stara in je imela m a jima okenca. Nad vhodnimi vrati je visela črna deska z izpranim napisom: Vi-Ijemina Oberholzer, šivilja. Po ozkih stopnji call, vskozi hodnik, poln raznovrstne šare, je dospel Moric v mračno izbo, kjer je sedela pri šivalnem stroju sta-rejsa oseba. Vprašal ie po v dovi Lene. Stara ženska — bila je to grbasta Mina —- se je ponudila z mnogimi pokloni, da jo gre iskat. Rekla je, da je na vrtu in da obeša perilo. Milostlivj gospod naj bi potrpel za trenutek. .< ' F- 'AMERIKANSKI SLOVENEC" Zapadna Slovanska DENVER. COLO. NASLOV IN IMENI* ^AVNIH URADNIKOV ZA BODOČA 4. LETA. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Adolph Anzicheck, 47fll Grant Street, Denver, Colorado. 1.) Podpredsednik: Frank Boitz, R. R. — 1, Box 171, Pueblo, Colorado. 2.) Podpredsednik: Frank Mohar. 514 W. 2nd Street, LcadviUe Colo-Tajnik: Frank Skrabec, «22 Washington Street, Denver. Colorado. Blagajnik: Joseph Videticb, 44S5 Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bid«. Pueblo, Colorado. NADZORNI ODBOR: 1.) Predsednik: Frank Okoren. 4823 Emerson Street, Denver Colorado. 2.) Nadzornik: Peter GesheU, 3952 So. Broadway, Denver, Colorado. 3.) Nadzor.: Michael Kapech. 506 N- Spruce St. Colorado Spring, Colo. POROTNI ODBOR: 1.) Predsednik: Anton Kochevar. 1206 Berwind Ave.. Pueblo. Colorado. 2.) Porotnik: Frank Strben, Box 707, Ely. Minnesota. 3.) Porotnik: Frank Ambrose, Box 75. Tooele. Utah. ZDRUŽEVALNI ODBOR: 2.) John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado. 3.) John Starešinieh, 4576 Logan Street, Denver, Colorado. URADNO GLASILO: "Amerikan&ki Slovenec Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. ^ Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmotni angleškega jezika, da ae ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najblifnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje Klavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO! Socializmov j« mnogo. Naj-ekstremnejši je komunizem, v katerem posameznik ni druge- IZ SLOV. NASEUIN (Nadaljevanje 2. strani.) neznadajnosti, ki jih tresete gj okoli po vašem časopisju. Ker * ljudstvo to spoznava, zato pa ga, kot samo člen, Številka og- f* po valem poročilu mora biti gre3te naprej - kot rak Zato romae družbe. Interesi posa- to zelo mogočen mož, menda pa tako VDitje in 1amranie ^ meznika oe veljajo nič, ampak ,'celo Škof v Barbertonu, pa od *aše LoTobrek * le intwesi družbe. Srednjo tega nimamo še nobenega po- ročila, da je bil Barberton po-vzdignjen v škofijsko pot, resnično in pravo pot, gre ktdčanafci socialižem. Qu ppv-darja človekovo svobodo, toda Mogoče vas je Mr. Zeleznikar le v omejenem obsegu, lastni-' pooblastil za škofa v Collin-ne sme imeti le toliko, kolikor woodu. ali vam je dal tudi pa- lico? — kajti drugače ljivei in zagrizenci Poglejte se v lastno ogledalo stolico. jn ako ^ količkaj olikani in 1 pravicoljubm, morate priznati,1 da si sami kopate lastni grob. Poglejte potem katoliško časo-1 rrt&sr** k*ko t^ I JvidllTuodiu, l^ŠŽ je more obdelati in kolikor mu je dovolj služi za vsakdanje _( ^ potrebe. Izkoriščanje ni dovo-vi do oblasti da bi spravili 'dneVm nlpadi in sramoten j a '™kah ""barja iz Collinwooda. na vero> duPhovnike in na,e Z Vsakdo ne more biti krščan- Ne bojte se radi njega, župnik Wiljenike; dokažite le en sam ski socialist. Lahko je kristjan, nobenega od brezpovodni napad, ki je izšel prav veren kristjan, socialist Zelezmkarjev in tudi ene v katoliškem časopisu. Katoli- pa ne. Tudi kapitalist je lahko V P* ško časopisje ne napada nikdar £ kristjan po svojem mišljenju in dan pišete da je __ marveč le napade zavrača * prepričanju, socialist pa ne mo- «ev. Hribar glavni faktor, ki in 8pravija sramotenja in ža-Ire biti. Razve* če bi razdal vse »eti sovraštvo med poštenimi ljenja od atrani vaših somišlje. 1 svoje imetje med reveže in se »ranii v Collmwoodu. Vprašam nikov v pravo luč< Kadar boste T boril z njimi vred za zboljša- vas ali ste tudi vi pošten faran, |kaj pametnega in kaj koristne- > nje in preureditvijo človeške ko župnika Hribarja niti ne'ga napisali za slovenskega de-! poznate, ker ga še videli niste. lavca, vas ne bo nikdar nobe-| Kakšno stiko pa imate vi, kot den napadel; župnika Hribar-zagrizeni brezbožna s pošte- ja ^ puStite popolnoma pri miza smotreno ureditvijo vsega mmi karani; sami ste se izdali ru> kajti vsaka beseda ki jo' gospodarskega, kulturnega itd.|v vasem dopisu, da nobenega zinete njega je odveč> k življenja na krščanskih nače- ne Poznate, pa vendar vpijetej večjemu da služi vam v za-i lih. V organizaciji je moč. Re|cez vse m drugim očitate, da smeh. Ne vem kako si tolma-' šitev socialnega problema je v 80 obrekljivci, ali obrekovati čite ^^ trditeVf da se ^J združitvi vseh brezpravnih in ko«a- katerega se niti ne Po-! dete vi tukaj potrudili, da spra-izkoriščanih ljudi proti izko-!znf' ta šele obrekljivec. in'vite ^ Hribarja iz Collin-' riščevalcem. sedaJ boste Pri«li tudi do za- Wooda! Kaj mislite, da gre to družbe. / Kesu mira j mo: Krščanski socializem stremi Naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril prodajalno z mesom in grocerijo na 1617 ELIZABETH cesti, na vogalu Russell (nasproti od Rivol's Park). V zalogi bom imel vedno sveže meso in grocerijo prvovrstne kakovosti in po najnižjih cenah. Posebno se priporočam za naročila za KLOBASE, mesene, kakor tudi krvavice in jeterne, poštenega domačega izdelka. Točna postrežba in odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti je moje geslo. Naročila dovažam tudi na dom. Priporočam se rojakom v Jolietu, posebno na-slovenskim gospodinjam. SVOJI K SVOJIM! sim Martin Planinšek 1614 ELIZABETH, vogal RUSSELL STREET, JOLIET, ILL. DOPIS. Rockvale, Colo. Iz urad društva St. Janeza Nepom. št. 11 ZSZ. — Naznanja se žalostno novico, ki se jo pripetila 2<>. septembra. Naš »obrat Josip Blatnik je šel s svojimi prijatelji po imenu Wetmore se prepeljat kot za kratek čas in ko so se nazaj proti don.u peljali, je neki nič-vredneš streljal za njimi in je bil zadet s krogljo v glavo. — Prepeljali so ga nato hitro v Homes Hospital v Canon City. Cez dva dni so ga operirali na glavi in potem se je boril s smrtjo celih osem dni, nakar je umrl po hudih bolečinah 1. oktobra. Njegov pogreb se Je vršil dne 4. oktobra po cerkvenih obredih. Pogreb je bil ja-ko lep. ni zapušča očeta, mater in dve sestri, Mary, omožena, in ena je še samska. Pripadal je samo h Z.S.Z. Bratje in sestre! Vidite tako je zapisana usoda nas vseh. — Ne dneva, ne ure ne vemo, kdaj nas lahko zadene bolezen ali kaka nesreča. Zato pristopajte, dokler ima- 5K.OČIL IZ PETEGA NADSTROPJA, OSTAL NEPOŠKODOVAN. ključka. zakaj so vas vaši go- tako lahko, kakor ste pred spodarji postavili na hladno. J kratkim vrgli par članov ven Vi pravite nadalje, ako ne iz vaše Jednote; saj župnik j bi bilo tu župnika Hribarja, bi Hribar ni član Slov. Nar. Podp. o,------- v jGpem mjru Jednote, da bi ga ven metali, Chicago. 1U. _ Ko je polici- Slovene, z.vel, ja vdrla v igralnico David Kin- f?'3* Je že p,okazal°' ko Rev- *adar bl 56 v?m vzlj,ubJo-sey-ja, ge je Kinsey tako pre-'""b»rJ" m bi ° .**»!<»'• v ^ ...pop~v,j? ^ knv,ce, k. strašil, da je skočil skozi okno,'kaksnem mlrn ste zlveh> ko ste fe, Jlh. slovenskemu da si je bilo v petem nadstrop- nas, preBanjfh .raz*anjali iz d^lavstvu' kada' bode\e - ' cerkvene dvorane; ali se še zdrava pamet, takrat bo vela 1«. Ostal je nepoškodovan, ker . .■ . . . , ______________je priletel ravno na kup papir- ak° JC bll° na De te čas, pod okrilje ZiSZ. Kako'skateJJ' ki so bile sp^J ti, ko ste nas lučali ven iz cer- nepotrebne medsebojne prepi-hudo je v takem slučaju, ako _JU,pa ima, na-»brze kvene dvorane? Da, takrat, ko re in sovraštva in slednjič, ka- ali se še zdrava pamet, do trezne razsodnosti in spo-kem sestanku pred šestimi le- znali, kdo je tisti, ki podnetuje Telephone Canal 0537 MRS NICHOLAS GOETTERT POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street Chicago, Illinois Se pripdroča Slovencem v naklonjenost. Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zvezi v moj o m poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena v tem oglasu. ni človek pri nobenem društvu.1 .. , J ec Pre^,eh' ™ nj bilo še Rev. Hribarja med dar vas bo srečala prava in Podajmo se tudi mi člani(ce) .P°"C . na )ss*k hoteli nami vam je zrasel rudeči gre- dru«a sapa nad Coilinwoodom vsi na delo in pridobimo vsaj ,imetl !n g,a tudl res doh,teh v vsak enega novega uda za naJstranskl uhc' aretirali, šo organizacijo ZSZ. Tudi čla-' 0 ni. ki se nahajate na potnih v"" stih in morda v takih naselbi-' JETSKE REPUBLIKE V nah, kjer še ni naših društev, so ga JETSKE REPUBLIKE RUSIJ L ben in ste hoteli v svoji nadu- in tedaj šele tosti zagospodarovati celo po n&si naselbini cerkvenih prostorih, tedaj so življenje. bili za vas zlati časi. Toda raz- - mere so se izpremenile, ko je se bo pričelo v mirno in novo Karol Skebe. delajte na to, da se ustanovi nastopil naš velezasluženi žup- Tihotapstvo s kokainom. Naše oblasti so dognale, Zakaj trpi teli Moskva, Rusija. — Na letni nik Hribar .collinwoodsko žup- novo društvo, treba je le 8 čla-' seji sovjeta ruske republike je nijo, takrat šele vas je minila da se vtihotapljajo v našo drža- ... .. nov in se ustanovi. J bil izvoljen Michael Kalinin volja nas javno preganjati in vo ogromne količine kokaina, okojni je bil moj prijatelji Za informacije pišite glav- kot predsednik sovjetske unije takrat se šele pričenja novo i« to iz Madžarske preko Subo- in tovariš pri delu in je bil zelo nemu tajniku. Njegov naslov in republike priljubljen med vsemi Sloven- dobite v našem, glasilu »Amer ci. Preminul je v najlepših le- Slovencu", ki ga kot člani itak tih 28 let in 9 mesecev starosti. vsi dobite enkrat M teden _ Da je imel mnogo prijate- Vsak ustanovitelj novega dru- probujeno življenje collin- tice in Novega Sada. Samo v woodskih katoličanov. Vi ste Bel gradu se porabi na mesec tisti, ki nalašč iščete prepir po približno 360 kg tega omamila, naselbini z namenom, da bi po- katerega vrednost znaša do 10 Nevaren vlomilec prijet. Od sobote na nedeljo je hotel HIH ... I I I I HI , vlomiti v Tratnikovo mesnico tlačili vse vaše krivice, katere milijonov dinarjev. Oblasti so Ijev, ki so ga radi imeli, je po- štva dobi nagrado $10.00, po brezposelni rudar Jane. Z dro- ste izvršili nad slovenskimi de- poostrile kontrolo na meji pro-kazal njegov pogreb, katerega novem letu pa $20.00. Toraj g0m je začel izdirati mrežo na lavci in da bi pritajili vse vaše ^ Madžarski. SO se Udeležili Slovenci iz dalj- na delo. I oknu vzadaj mesnice. Pri tem1 sta ga zasačila lastnik mesnice g. Tratnik in njegov pomočnik. Da je prišel pravima v roke, je zvedel vlomilec na lastni koži, in za nameček sta ga tirala v občinski zapor. — Po stopinjah vlomilca pri dimniku je orožništvo spoznalo, da ima Afiactiait* at »nr «f the foUroiiw perta 'nay be cmuatd by KERVES imruw«d « U.e tfin» by a mbliuM veru j-a: (U>JUH F-XS ta.TS r^AT Chiropractic fer USHNAU U1INGS •. IV WU1 rKKmeYS Is**1-1- k^l Cause of Adjastecnts Reiuove th« UUKt BOW ti. ■CCN.-TAJ. OKCAffi -HKM^MOUUS K1ROPRAKTIK vam takoj pojasni kaj je vzrok bolezni. — Ko ugotovi vzrok, tudi sigurno bolezen pozdravi. — Prepričajte se in ne trpite. Ako so drugi zdravniki nad vami obupali, jaz nisem. nih krajev. j Ob koncu mojega dopisa še Prav lepo so se ga spomnili enkrat omenjam pokojnega sorodniki in prijatelji, ko je le- Joe Blatnika, kateremu želim, žal na mrtvaškem odru. Poklo- da v miru počiva in mu sveti nili so mu številno vencev in večna 4uč! cvetlic, za kar se njegovi sta-, Z bratskim pozdravom, riši prav lepo zahvalijo. Pokoj- Jak. Zalarf tajnik št. 11 ZSZ. I godilo in ne bi bilo današnjih Janc na vesti tudi ta vlom, ka : socialnih borb, če bi onadva ne kor tudi poskušeni vlom pri grešila). Tako srečevamo v farni cerkvi, kjer ga je pregnal BISTVO KRSCANSKEGA SOCIALIZMA. . j zogodovini boje med rimskimi Krščanski socializem je vz-; patriciji in plebejci, v srednjem nočni čuvaj. Širite amer. slovenca. PREMOG. liiknil iz množice teptanih in veku med fevdalno gospodo in revnih atotisočev brezpravnih tlačani, v sedanjem modernem delavcev. Njega ni rodila glava veku med kapitalisti in delavci.[ . sv. Očeta Leona XIII. in ne gla- Socializem je povdarjanje va mogunškega škofa Ketteler- družabnih interesov, ne posa-ja. Ti slednji so le to gibanje, meznika, kakor ta slepo uči ki se je nenadoma pojavilo v dananšnji liberalizem. Treba'drva' led P° dnevnih cenah, veliki meri, prvi prav razume-j je vsem ljudem odpomoči, ki li in dali temu gibanju pravi se jim slabo godi, saj smo pred smoter in cilj. Socializem kot tak je star že mnogo, mnogo let. Že sv. Frančišek Asiški je bil vzoren socialen delavec. V svojem rojstnem niiestu Assissi in Firenzi je Bogom vsi enaki. Liberalizem zagovarja kapitalizem, na revnejše sloje se ne ozira in jim privošči bedo, dasi niso tega sami krivi, ampak ravno liberalizem s svojimi idejami in kapi- sijajno uredil razmerje med.talizem s svojim- izkorišča brezpravnimi in bogatimi. On njem. je socialno delal, dasiravno za1 Krščanski socializem je to-besedico "socializem" takrat rej povdarjanje družabnih in-še ni vedel. Kaj lahko sklepa-'teresov, toda na krščanski na- Pripeljem na dom premog, času mo iz tega ? Da je pojm socializma že davno obstojal, le manjkalo mu je še prave in teoretične podlage in podkrepitve v znanosti. To vrzel sta izpolnila pap. Leon XJJI. s svojo okrožnico "Uerum novarum" in nadškof Ketteler s prvim katoliško-socialnim programom. Družabna neenakost in različnost obstojata že, kar obsto- čelih. Kako? Mi verujemo Boga, da je on ustvaril svet in vse, da človek ni žival, da je op nravno, pametno ali umno jn socialno bitje. Da treba delati vsem ljudem. Bog je pa zapo-vedal prav za vse: v potu svojega obraza si boš služil svoj trdi kruh. Seveda vsak različno, po svojih zmožnostih. Čim na višji socialni stopnji je kdo, Lčlj ja svet (po izgonu prvih dveh'tem več dolguje družbi, tem človekov iz raja, ker drugače večje dolžnosti ima napram se človeštvu menda, dobro njej. ______ . Razvažam pohištvo ob selitve. Pokličite me na telefon: Canal 2686. Priporočam se rojakom v naklonjenost. JOE PAPESH 1825 W. 22d St., Chicago, III. NA MILIJONE Ijudil bi ne bilo danes brcr i las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahcicevo Alpcn Tin-j kiuro, katera je najboljša in uspešna na na svetu za proti iz. padanju in za rast las. Brusliu tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-turni. Dalje imani najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bale, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčate pike in prahute oa glavi, za rev»ati-zem ali trganje, kurje oei, bradovicc, potne noge itd. Kateri bi rabil moja zdravila bi'ez vspeUa mu povrueni denar. Pišite t^koj po cenik, $a pošljem zastonj. JAKO P WAHČIČ, 1436 & &Sth St, Cleveland, Ohio 1 Revmatizem, božjast, krof itd. zdravim Steve Vlasič Govori slovensko. 'Phone: Roosevelt 8772. Od 1.30 do 5 ure in od 6.30 do 8.30. vspesno. Naznanilo Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča 110 GEORGE LISJAK, lastnik — 57th STREET, PITTSBURGH, PA. SE JE CAS TA TEDEN, DA KUPITE GKOZDJE: MICHIGAN, NEW YORK MUSCATEL. SVE2E PRVOVRSTNO MESO VEDNO V ZALOGI. DOSTAVLJAMO NA DOM ODJEMALCEM V JOLIETU. *i£jflH .. , Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vase obleko, kakor tudi dru^e oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. gladiatorji Zgvderbuki roman Is leta 70. fro KiistonL — Anfleflri spisal a J. Whyte Melville. Pfevedel Paulas. Ura utrujenosti in počitka je bila in mir je vladal po vsem taborišču, ki ga je le tu pa tam motilo rezgetanje konj in hripavo vpitje zlovoljnih mul. Celo utrjeni in vsega vajeni legionar je hudo trpel pod neznosno vročino in je željno koprnel po lahnem vetriču svojih albanskih gričev in po senčnatih bregovih domačega Tibe-ra, po rezkem severniku, ki je šumel po hra-stovju njegove italske domovine, doli zna d belili vrhov snežnega Apenina. Platno generalovega šatora je bilo pri tleh nekoliko dvignjeno, da je mogel lahek prepih hladiti neznosno vročino. Ob drogu, ki je podpiral šator v sredini, je slonelo konjsko sedlo in obrabljen oklep. Na leseni postelji so ležale voščene tablice in načrt gradu An-tonia. V lončenih skledah so še bili ostanki Kalhovega obeda in tudi lončeni vrč z vinom je bil skoraj prazen. Licinij je bil v popolni bojni opremi, le čelado je odložil. Kalha v svoji dolgi, črni o-bleki, je sedel poleg njega in ga je s svojimi mirnimi očmi nepremično gledal. — Mož boja in mož miru — oba sta imela, to se je videlo, skupno eno in isto težko, važno misel —. Nekaj časa sta se pogovarjala o vsakdanjih rečeh,, o disciplini in o redu v taboru, o rodovitnosti Palestine, o daljnem Rimu, o deželah, koder so se borile rimske legije —. Nato pa je Licinij popustil svojo redkobesedno napetost in rekel svojemu gostu naravnost in brez ovinkov: "Junaka imate v vaših yrstah, ki t)i o njem rad to in ono zvedel, ker ga ljubim kakor svojega sina. Ni ga bojevnika med vsemi pogumnimi branitelji Jeruzalema, ki bi ga naši ljudje gledali s tolikim občudovanjem in — strahom. Jaz sam senr bil šele včeraj priča, kako je rešil celo vašo vojsko pogina!" "To je Eska!" je vzkliknil Kalha, "Eska, nekdaj knez in poveljnik v Britaniji, pozneje tvoj suženj v Rimu !" "On je !" je dejal Licinij. "Četudi je suženj, je vendar najplemenitejši in najpogumnejši mož kar jih poznam. — Knez praviš, da je bil v Britaniji? Kaj veš o njem? Nikoli mi ni povedal, kdo da je in od kod je prišel." "Poznam ga. saj živi pod naso streho kakor naš sorodnik in deli z nami naše težave in naše pomanjkanje, kot da bi bil v resnici eden izmed poglavarjev Izraela. Meni in vsem mojim ljudem je več kot lastni sin. Skupaj smo pobegnili iz Rima, — moj brat, njegova hčerka in ta mladi Britanec. Marsikatero noč mi je na valovih egejskega morja pripovedoval o svoji mladosti, o svoji moški dobi, o bojih z vašimi legijami, s kakim plemenitim pogumom se je ustavljal rimskim četam — pa kako ga je njegova mati že v zgodnji mladosti učila, naj bo prijazen in dober do sovražnika —. In pravil mi je, da so bile prve besede, ki jih ga je mati učila izgovarjati — latinske —! "Čudno!" je pripomnil Licinij globoko zamišljen in odgovarjal bolj sebi ko Kalhi, "čudno_za sina takega naroda, da se naj prvo uči latinski--. Čudno tudi, da ga je usoda vedno in neprestano postavljala v vrste tistih, ki se bore zoper Rim —!" "To so bili nauki njegove matere in svoje matere ni pozabil, do danes ne. Rad govori o njej, kakor da bi ga še vedno gledala in čuvala nad njim. — In kdo more reči da ne? Rad pripoveduje o njeni vitki postavi, o njenih ljubečih očeh, njenem ljubkem obrazu, z zamišljenimi in skrbipolnimi črtami na njem. Pravi, da je doživela v svoji mladosti veliko bridkost. Govorila mu ni o tem, pa on sluti, da je res. V svojih bridkih urah se je naučila prijaznosti in potrpežljivosti do vseh, pa najbolj je ljubila svojega sina. — Ista zgodba pod vsakim solncem! Njegova mati je nosila ZAROCENCA je naslov knjigi, ki je pred kratkem izšla v zalogi Narodne knjigarne v Corici. Ta knjiga je trdo vezana in obsega 5C6 strani, je klasični roman iz 17tega stoletja ter opisuje zanimivo Tjiilansko zgodbo iz priprostega življenja. Priredil, Manzoni. pojlpvenil Andrej Budal. Romajp^je zelo obširen injao zanimal zlasti, one katere interesira duševna plat življenja. Knjiga je tudi primerna za darilo, ker je lično vezana. Cena je $3.00. Dobi se v knjigami Amerikartski Slove« nec, 1849 W«t 22nd St., Chi-cago, 111. svojo breme in tako ga nosi tudi njen sin, in tako ga nosiš tudi ti, veliki rimski vojskovodja in osvojevalec sveta — in tudi jaz nosim svoje breme, le da dobro vem, kam ga bom položil in kje bom počival v mini — "Plemenit je rod britanskih žen!" je do-jal Licinij, sledeč svojim lastnim mislim in težko mu je bilo pri spominu na ženo, ki se mu je njena slika tako globoko vtisnila v srce, da je vladala tam in da bo vladala, dokler bo bilo, in nobena druga je ni mogla izpodriniti. — "In fant rad govori o svoji mladosti in o materi, ki jo je izgubil, — izgubil," je otožno prid jal. "gotovo zato, ker ^o je tako zelo ljubil —." "In tako je bilo," je odgovoril Kalha, in globoka je bila otrokova žalost nad izgubo, pa hujša je bila njegova bolečina, ker jo je izgubil na tako nesrečen način. Premlad je še bil, da bi mogel nosit orožje, oče ga je pustil pri materi in je hitel na čelu svojega rodu v boj zoper rimsko legije. Njegov oče je bil divji, samooblasten bojevnik, malo ga je poznal; zelo se je bal —. Mati mu je tisti krat ležala na bolniški postelji, otrok se je bal zanjo in se ni gonil od nje. S težavo so jo spravili v nosilnici na eno izmed svojih trdnjav v globokih, zarastlih britanskih gozdih kjer so so zadnjikrat utaborili. Dolgobradati svečeniki so ga odtrgali od matere in ga skrili v neko votlino, ker j«' bil knežji sin. Spominja se še na njeno bledo lice in njeno ljubeče oči. ko je zrla za njim, zadnjikrat v življenju —. In kakor mladi volk je bil in grize! krog sebe. ko so ga vlekli v stran od njene posteljo —. Iz svojega skrivališča je cul bojni trušč in hrum in žvenket jekla, pa malo se je brigal zanj, ker neznana bolest mu je krčila srce, da svoje matere ne bo videl več. — In tako se jo zgodilo —. Po noči so odpeljali otroka iz skrivališča in so bežali z njim vso noč in ves drugi dan. Prijazno, pomirljivo so mu govorili in ko se je obrnil od njih in klical svojo mater, so mu rekli, da je umrla —. Niti zadnje časti jej niso skazali. Ko so ji zatisnili oči, so legije vdrle preko njihovih slabotnih hramb, vse je bežalo — in visokorodna knežja Guene-bra je ostala v zapuščeni koči. kjer je umrla prepuščena na milost in nemilost zmagovalcem — Smrtnobled je bil Licinijev obraz, ko je Kalha pri zadnjih besedah pogledal vanj in kapljo znoja so mu stale na čelu. Njegovo krepko telo je trepetalo, da je oklep rožljal. Vstal je in stopil k vhodu šatora. kot da bi iskal svežega zraka —. ^In zopet se je vrnil k svojemu gostu in dejal z rahlim, pa mirnim glasom : "Slutil sem, vedel sem da mora tako biti! — Eska je sin — one, ki sem jo srečal jaz v svojem življenju in — in zakaj bi se sramoval ti priznati — in ki je prešinila s svojim ljubečim uplivom vse moje življenje. — Poglej me, star sem in sivolas —. Kaj imajo taki ljudje, kakršen sem jaz, opraviti z mamljivimi upi in željami, ki ob njih hitreje plane mlado, sveže srce in zaplameni gladko lice? Danes pa ti povem, — od boja utrujen in zdelan sem, — zdi se mi, da mi je bila ponudena čaša življenja, pa komaj toliko, da sem omočil svoje žejne, hlepeče ustnice — in že mi je bila kruto odvzeta —. Zakaj neki sem moral okusiti srečo, če je pa nisem smel uživati_? Kaj, ti imaš srce, ki človeški čuti! Pogumen mož si, tvoja obleka je sicer miroljubna, _ pa danes bi ne bil tukaj sredi sovražnega tabora, da nisi pogumen! In tebi, — ali moram tebi povedati, — ko sem stopil v tisto zapuščeno kočo in videl na ubogem ležišču pri svojih nogah hladno in mrtvo njo, ki sem jo nad vse goreče ljubil — če bi ne bil rimski voj-sčak, moj lastni zvesti meč bi bil moja zadnja tolažba in padel bi bil ob njej, da bi naju položili v isti grob —. I CLEVELANDČAN JE! Icadsr potrebujete »ocrebnika ac, spomnite redno ns prvi ilorenaki pogrebni zavod CRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62ncJ St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefoa in ■ kličite: Randolph IMl ali 4551 LOUIS STRITAR ' •e priporoča rojakom u naro čila premoga, katerega pripe Ijam na dom. Prevažam pohi Str* ob času selitev in vse kar •pada t to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, UJU> Phone: Rosevell 8221, domača trgovina za domače potrebščine DOMOLJUBNO ravna, kdor podpira trgovine v domači soseščini. — Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino bodisi v veljavi posestev in drugače. ZA DOBRO POHIŠTVO ae obrnite vedno na najzanesljivejšo trgovino pohištva v domači soseščini. Pri podpisani trgovini lahko kupite vaše pohištvo in druge raznoterosti, ki jih rabite za vaš dom najceneje za gotovi denar ali pa na jako lahka mesečna odplačila. — V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. — Pridite in prepričajte se. J. L« Telser Furniture & Housefurnishings, Fonografe in Radio 2107-11 WEST 22nd STREET, Phones: Canal 6138 Roosevelt 2107 CHICAGO, ILL. Ustanovljeno 1012 -Sure hero's «3 new onto full of Pep!-"' r <£h[PISANO POLJE ^^t?-J. M. Trunk. - i J. M. Trunk« na, katero bi vsak smel preganjati in streljati. Pravi, da je nekoč prodajal A. SI., toraj je bil drugega prepričanja, zdaj je prišel "do A. Simčič, tudi iz Clevelau-da, O., je zelo hud na "farško uniformo," v kakršni farji nastopajo. Njemu bi bilo zelo Iju-boko, bi nastopali v "overhoz- Čemu se jiah," "da bi vsi kristjani bežali .boljšega spoznanja, is cerkve*/' in bi baje "bog" ne U tem spoznanjem ne zadovo-bil prav nič užaljen. Pa je smo- 1 j i, čemu sika v druge, ki so s da farji ne dajo prav nič za svojim spoznanjem tudi zado- *! . 1.------nn^A. in nMii n i A ti a oilro IA If la ia, uit laiji nt- uuju piav inv avujuu Bpuiuaujc.u """ Simčieeve ideje, ker pač noče- voljni, iti prav nič ne sikajo v jo znoreti, in so samo take Ide- njega? Vse to pokazuje/da ga nekaj v srcu grize. Kaže na katoliške družine in bežte. Srce automobila je baterija! Slabe baterije pov-ročajo ve dne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri. Pri nas imamo v zalogi najboljSe baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo; da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven ' Chicage. FIDELITY ELECTRIC C0. FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street, Chicago, 111. PoUl^amo Wi»o tudi izven Chicage. F95it» po )e nore. Tudi rimski "detektivi" .....-------------- skozinskoz prifrigani, da krsti- njih moralo. Bežte, . . jo že otroke. Dasi g. Simčič o- vidite vsako dlako. Ko bi bile čividno te detektive in farje te družine "razredno zavedne," sovraži, pa vendar poživlja to je, brezverske, bi bilo pa društva, naj te prefrigance po- ^ vse O. K. snemajo. Hudo je, če ima g. j Govori o delavskem ponosu, Simčič kako idejo, in je ta — o ponižnem in klačeplaznem nora, ako pa kako drugo pove, hlapčevstvu pred višjimi in ne-jo mora pa iz posoditi od — vidnimi silami, kakor je pa farjev.' navada pri ljudeh, ki so prišli * * * "do boljšega prepričanja," a št. 2?,2 jih vedno nekaj grize. Katoliš-članku : ki delavci in katoliška duhovščina se baje bojimo resnice in jo pobijamo. Čemu ga to grize? Čemu se on ne zadovoliJ"s to svojo resnico? Čemu jo hoče drugim usiliti ? Bo zopet nekaj grizlo, ker drugi niso za to njegovo "resnico.** Končno preide na evolucijo. Jaz naj delavce v tem poučim, a sam pravi, da me ne razumejo, ker so preignorantni. Po njegovem mnenju pa sem jaz sam preignoranten, drugače bi me ne vabil na Pikes Peak gledat, kako se je oblikovala zemlja. Imamo v Leadvillu še večje velikane, a ti velikani ne zadostujejo, ako hoče kdo o evoluciji res kaj razumeti. Če njemu Pikes Peak zadostuje, se bo moral zadostiti pač tudi s svojo evolucijo. Na "vilice" Mr. Hočevar ne bo prišel več, kadar bo naše katoliško prepričanje nam pripustil. Če ostane pri svoji "resnici" in pri "boljšem prepričanju," se mu ni treba bati, da bi ga jaz — požrl. Zgrešeni stavki iz Prosvete. V uvodnem "Ako dva izvršita eno in isto, ni eno in isto. Eden je grešnik in zločinec, drugi pa je ravnal le po božji volji, četudi je grešil proti božjim postavam in kršil človeške zakone." Ako tudi ljudje tako sodijo, še no sledi, da bi tako bilo. Kar je proti božjim postavam, nikoli ne more biti volja božja. V članku papež .Tanez XXIII.: S člankom so merodaj-no ne morem pečati, ker obsega velik kos cerkvene zgodovine. Zgrešeni so stavki: "Rimski cerkvi, ni toliko na tem, kaj je človek, temveč kaj človek predstavlja." Ni res. "Naj bo sam peklenšček, če se povzpne na papeški prestol, je svet." Ni res. "Sveti" oče je samo naziv, ki ne daje nobene svetosti. ' Kadar sedi na pontifikalnem tronu ter govori o veri in morali, je nezmotljiv," to je tako, dasi bi bil papež osebpo tudi grešen. Zato je člankarjev zaključek o logiki rn teologiji zgrešen. Nihče ne taji. da so RAZPRODAJA 7 knjig | a a za.....,U(J Da naredimo prostor novi zalogi knjig smo se odločili, da damo naslednje knjige za polovičnd ceno: ako se jih naroči skupaj: Pratika za leto 1926 ..................................$ .25 Na negotovih potih, povest ...................... 30.... Povesti. Rev. John Plaznik ...................... 20. Več luči, zanimivi članki, 1. in 3. zv........ 20 Spolnuj zapovedi, dva velika zvezka ........ 1.00 Skupna vrednost ..........$1.95 ZA EN DOLAR Ako pa poleg gori navedenih knjig naročite še Molitvenik za amer. Slovence, zlata obreza, cena $1.00, dobite osem knjig v vrednosti $2.95 za $1.50. Ta izredna ponudba velja samo do 1. decembra ali dokler zaloga ne poide. Naročite takoj! Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. 22nd ST. CHICAGO, ILL. Za cene vseh drugih knjig, katere ima v zalogi naša knjigarna* nam pošite po cenik. bili tudi slabi papeži, kakor so1 * * * bili in so lahko še slabi škofje,) G. Molek se je nedavno bril. kardinali in kaplani. Pravilno Britev je bila zastrupljena, da sklican cerkveni zbor s pape- ga zdaj skeli. Brivci in britve žem na čelu je v zadevah mo- so za nič. Taka je njegova lo-rale in vere nezmotljiv. Ako je gika glede civilizacije. Indijan-res cerkveni zbor v Konstanci ci so se od belih naučili goljufa-proglasil Janeza XXII1. "za u- ti, Samoanci so občutili milino mesenega hudiča," to z ne- prostitucije in spolnih bolezni, zmottjivostjo nima ničesar o- ko so se jih angleški misijonar- prav,tL n komaj dotaknili. . . in tako "Ljudstvo je papeža bolj ča- Bornejci, Kalmiki, Havajci stilo ko "boga," in papež je to to so žegni civilizacije, katero rad videl," je gola fraza. tudi Trunk priporoča. Ne tajim Papež Martin V. ga je ime- takih žegnov, a to ni civilizaci-noval v svoji nezmotljivosti za ja, ki more iz divjega bušmana kardinala. lako imenovanje narediti človeka, da se bo prav nima z nezmotljivostjo ničesar malo od drugih razločeval, to opraviti. je struPt ki se pa ne sme zapite je bil Janez XXIII. res sati na rovaš prave civilizacije, spoznan kriv toliko zločinov, dasi jo, žal, pogostoma sprem-bi o tem se moglo prepričati le lja. Nekateri socialisti so siro-iz avtentičnih aktov. Kar kdo vine, tudi katoličanov se držijo pise, in naj je tudi, duhovnik napake, a sam na sebi sociali-Mahnverni, m merodajno. Še zem ni kriv sirovosti, še manj manj merodajno bo, *ar piše o katoličanstvo napak in grehov vsi zadevi Encyclopedia Britta- ___greno\. niča, saj je v smislu protestan-1 tizma, da izrablja to, kar mu služi zoper papeže. Tudi ves V Dervušekovi tovarni v Laj- Premalo previdnosti. Piosvetin članek je samo pro- tersbergu se ponavljajo sluča- paganda, nikakor ne kaka zgo- ji, da delavci ponesrečijo pri o- dovinska obravnava. Zato ne- bratu. Tako je dne 22 m m smiselni stavki.^ zopet zelo teJžko ^ £ M, . „ - . „ pekarski delavec Štefan Kola- Mr. Joe Hočevarja v Pueblu, rič. Stroj za stiskanje opeke Colo., je nekaj zaskelelo, in mu je zagrabil desno roko ter gnze ga nekaj tudi v srcu. Raz- mu jo do polovice zdrobil Da redno zaveden delavec bo pri ni priskočil njegov tovariš in njem Pac tisti, ki se je otreseHustavil stroj, bi bilo Kolariču VOk° d° lame odtrgal° Mož je udriha ai"Je i111161 strašne bolečine. Zvijal se Is Wiii*wiQ . - ije in padal v nezavest. Telefo- roČUi "daffaimj T T Mno 80 P°klicaIi mariborski licah" Tol^iv^ ** F °ddelek' ki * Kolariču icah. To ga je ocividno zaske- za silo ustavil kri in ga obve- elo, zato se mogočno y Prosve- zal. Odpeljali so ga z rešenim ti razkoraci in poprašuje, če je avtom v bolnico Rev ežu bodo TeTClT,<£l^aZ iT*1* odrReezVaUU roko. gar ne !ščem nln K°laHČ je iMel Srbeti za pre- gar ne iščem niti ne požiram,; cejšnjo družino a "na vilice" je Mr. Hočevar prišel in bo še, ker in kadar bo -o- čXdaiNatLk mfrk°H PrePl" Kadarkoli -ince, pese-^ .J ne mish' da SI«o mist se tolaži s tem da nekia katoličani kaka prosta divjači-J pa le dežuje. J