REDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici	_	JLmm-	a	IZIDE	VSAKO	SREDO
iva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru.	K	A	Tl	D L I Sp.K I TEDNIK	Po	itn 1 4ek. raiun St. 9-17768 — PoJtnlna platana
dprto vsak delavnik od 10. — 12. ure	m	”	m	”	v	gotovini	-	Spedlz	in	abbonamento	postale	II	Gruppo
Leto IV. Štev 33.
GORICA DNE 18. AVGUSTA 1948.
Cena L. 15
Strašno važen dogodek
Neka.i strašno važnega se je dogodilo: dobili smo kraljico vseh lepotic v Julijski Benečiji! Izvoljena je bila v Gradežu 9. avgusta med velikimi slavnostmi, katerih so se udeležili celo' predstavniki oblasti, razni umetniki, časnikarji, fotografi in drugi spoštovanja vredni ljudje, cia o nadobudni mladini niti ne govorimo. Mi bi o tem dogodku ne zapisali niti ene besede, tako malenkosten sc nam zdi. A ker vidimo, da so mu posvetili nekateri časopisi po cele strani, ne bo odveč,-če porabimo to priliko ter izrazimo svoje stališče do te zadeve. K temu nas naganja skrb za našo mladino in njeno duhovno rast. za njeno resnično lepoto, katere ne cenimo po njeni zunanjosti in telesnosti, ampak predvsem po njeni notranjosti, po njenih čednostih, po čistosti, ponižnosti, pridnosti in drugih lepih lastnostih. Prirejati lepotne tekme, posebno pa poudarjati njihovo važnost ter obdajati njihove izvoljenke s posebno gloriolo, pomeni po našem krščanskem gledanju odvračanje mladine od njenih vzvišenih ciljev ter usmerjati njene korake na pot, ki ni prava in zato naši mladini ne more biti v prid.
Dovolj je domišljavosti!
Mladina je že preveč sama vase zaljubljena. Zato ni. prav nobene potrebe, da bi ji v teni pogledu dajali še kako potuho. Le poglejte nekatera naša dekleta! Ali ni njih prva in glavna skrb, kako bi sc lišpala, kako bi s svojo zunanjostjo imponirala in kako bi kolikor mogoče veliko mladeničev privabila v krog svojih občudovalcev? Da taka dekleta ne morejo imeti veliko smisla za svoje notranje življenje, za plemenitost značaja, za čistost, ponižnost in razne druge krščanske čednosti, ne more biti dvoma.
Tudi ujuiova pridnost ne more biti Bog ve kako velika. — Mi vemo dobro, da niso vsa dekleta taka in da je še veliko deklet, ki stremijo za vsem tem, kar je plemenito in vzvišeno, in ne skrbijo toliko za svojo telesno lepoto, kolikor za lepoto svoje duše. Še so dekleta, ki ne tekmujejo, da bi ugajale posvetnim ljudem, ampak hočejo biti všeč edino le svojemu Bogu in tistim. katerim morajo po božji volji ugajati, n. pr. staršem itd. To so dekleta, na katere smo lahko po pravici ponosni, ker vemo. da bodo pozneje kdaj skrbne družinske matere, zveste žene svojim možem ter dobre vzgojiteljice svojih otrok. Take mladenke bodo za naš narod neprimerno več storile kot kake domišljave kraljice •— lepotice.
Pomilovanje vsem, ki ne vedo kaj delajo!
Fn zato imamo za vsa taka tekmovanja le globoko pomilovanje. Pomilovanje za tiste, ki jih prirejajo in se ne zavedajo, kako prazno in za državo in narod neplodno, ako ne tudi Škodljivo, je njihovo delovanje. — Pomilovanje za vse tekmovalke in zmagovalke, ki si domišljujejo, da so najlepše v deželi, ko je morda na stotine deklet, ki so tudi po svoji zunanjosti nepopisno lepše od'njih, čeprav se svoje lepote niti ile zavedajo. — Pomilujemo pa tudi starše, ki pustijo svoja dekleta k takim tekmovanjem in jih morda k njim celo silijo, pa morda niti ne slutijo, kako s tem tirajo svoje otroke na pot posvetnosti in ničemurnosti. v mnogih primerih morda tudi na pot razuzdanosti in greha.
Našim dekletom pa kličemo: Ne skrbite za lepoto, ki mine temveč za lepoto, ki večno ostane! in ta je lepota vaše duše.
Par misli o delavskem vprašanju
Ali se samo komunizem bori za delavske pravice?
Kdcn (»lavnih vzrokov, zakaj jo komu* nistična stranka pri nas v Italiji in t'iri: v drugih državah zapadne rvropc m vedno močna, leži v zmotnem prepričanju, da se prav za prav |e komunistična stranka bori za delavce in n j h ovc pra* vice. To prepričanje je krivo Ja stojijo mase delavcev po večini še vedno izven katoliških političnih strank, tn vendar ii ajo katoliške stranke po v-eli državah v v.ojem prog-amii tudi sKrbii" n na* tančno izdelan načrt za rešitev delav* skega vprašanja.
Tudi krščanske stranke!
Tči načrt ne zaostaja v nobenem pogle* du za načrtom kake droge politične stranke. Seveda, delavski program kr* ščanskih strank ni rcvolueionaren, kot je program komunistične stranke. Krščanske stranke ne zagovarjajo c';k* tature proletariata in je tudi ne moreio zagovarjati, ker človeške dr iJb- r.e sestavljajo samo ročni delavci, ampak tudi drugi stanovi, kot n. pr. kmetje, obrtniki, trgovci, intelektualci in drugi, ki so za gospodarsko življenje človeške družbe ravno tako potrebni.
Človeška družba se po pravici primer* ia človeškemu telesu, ki nima samo rok, ampak tudi druge ude. Kako žalostno je > nami, če je le en ud našega telesa bo* l»n. Ali ni takrat celo naše telo nekako bolno in nesposobno za kako temeljitej* že delo? Tako je tudi v človeški družbi, ki ne more prospevati, če niso \ si sta*
novi zdravi. Podpirati samo delavski stan na škodo drugih stanov, ki so za gospodarsko in kultur^ živjenjc člo* veške družbe potrebni, bi ne bila krivica samo napram tem stanovom, ampak tu* tli kriv ica napram celotni člov eški druž* bi, krivica, ki bi tudi delavskemu stanu ne mogla prinesti nobene trajne koristi.
Komunizem naglo podira
Lc poglejmo v komunistične države! Ali so se tam delavske razmere kaj iz* boljšale, odkar so začeli preganjati in uničevati samostojne obrtnike in trgov* te in odkar silijo kmete v razne sov* hoze in kolhoze, to je v državne in ko* lekrivne zadruge? Ali ne ustvarjajo s tem novih proletarcev, ali ne ponižujejo s tem samostojnih kmetov, obrtnikov in trgovcev v navadne sužnje V ln to su* ženjstvo je tem hujše, ker si te uboge žrtve ne morejo pomagati, ker bi vsak najmanjši upor končal s koncentracij* skim taboriščem ali celo s smrtjo.
Krščanske stranke počasi gradijo
Kako vse drugače gledajo krščanske stranke na delavsko vprašanje! One sc zavedajo, da je delavsko vprašanje le en, četudi zelo važen del celotnega so* eialncga' vprašanja. Zato hočejo rešiti delavsko vprašanje le v skladu z upra* vičenimi koristmi drugih stanov. In rav* no s tem. da skrbijo za vse stanove, poskrbijo najbolje tudi za delavce same.
Me bomo vam naštevali, kaj imajo kr* ščanske stranke v svojem delavskem programu, a nekaj zahtev bomo le na* vedli.
Svoboda
Prvo, kar vsak človek in torej tudi delavec potrebuje, je svoboda: svoboda vesti in verskega prpričanja, svoboda združevanja in svoboda, da se sme za svoje pravice tudi boriti. Sem spada ta* ko zvana pravica do stavkanja. Stavka jc sicer skrajno nevarno orožje, ki ško* dujc vsemu gospodarskemu življenju in s tem delavcem samim, a stavka je tudi skoraj edino orožje, s katerim delavci lahko branijo svoje pravice. Zato sc mo* rajo posluževati tega orožja le v skrajni sili in ko vsa druga sredstva odpovedo. Zlorabljati stavke v politične namene, kot se godi zadnje čase v Franciji in tu* di pri nas, ne koristi delavski stvari nič, ampak le slabi delavske vrste in ru* ši vse državno gospodarstvo. Tudi po* skušati pridobiti si s stavko tako zviša* nje plač, ki ne odgovarja trenutnemu gospodarskemu položaju, je brez koristi, ker vodi do inflacije in splošnega polo* ma. Delavski stan mora torej svojo ‘-v:.* bodo previdno in pravično uporibli.it' in se ne sme pustiti zapeljati oci raznih demagogov v kaka nepremišljc ul de* jrrja.
Pravična plača
Drugo, kar delavci z v--) pravico lab* ko zahtevajo, je pravična plača. Delavce
mora v normalnih razmerah s svojim delom vsaj toliko zaslužiti, da lahko redi ženo in svoje nedorasle otroke in da si sčasoma pridobi nekaj kapitala za čas bolezni, brezposelnosti in starosti, posebno čc prispeva država premalo v ta namen. Prav bi tudi bilo, da bi po* stali delavci sodeležni dobička raznih industrijskih in drugih obratov ter sča* soma tudi solastniki. Saj je res žalostno, da si ogromna večina delavcev pri vsem trdem delu ne more zboljšati svojega življenjskega položaja! — Da mora dr* žava skrbeti, da bodo delavci zavarova« ni za primer bolezni, brezposelnosti in starosti, jc samo ob sebi umevno. Tudi je treba delati na to, da ne bo delovni čas presegal gotove meje; da ne bo tre* ba nedoraslim otrokom in ženskam iskati zaslužka po tovarnah in rudnikih in da sc bodo mogle poročene žene po* svetiti “gospodinjstvu in vzgoji svojih otrok. — Te in še mnoge druge zahteve so na. programu pravih krščanskih de* mokracij. Sc razume, da ni mogoče vsega tega udejstviti od danes do jutri, posebno ne dandanes, ko trpi vsa Evro* pa na posledicah zadnje vojne, a pri* znati moramo, da imajo krščanske stranke najboljšo voljo, da pripomorejo delavcem, da pridejo do svojih pravic. In zato mislim, da nimajo dclavci nobc* nega vzroka, da bi sc oklepali kake dru* ge stranke, najmanj pa komunistične, posebno če pomislijo, kaj jim ta stran* ka obljublja in kaj jim v resnici daje, ko pride na oblast. Toda o tem bomo prihodnjič bolj natančno govorili.
Jz Živl/enja Cerkve
V starosti 87 let je umrl v svojem rojstnem mestu Anagniju kardinal Hcn* rik Sibilija. Za kardinala jc bil imeno* van 1. 1935., ko je bil za apostolskega nuncija na Dunaju, kjer je tudi skic* nil konkordat med sv. stolico in avstrij* sko republiko.
Bruselj, glavno mesto Belgije, se je posvetilo brezmadežnemu Srcu Mariji* nemu. Posvetilno molitev so opravili v francoskem in flamskem jeziku. — Ber* linska škofija pa se je posvetila presv. Srcu Jezusovemu; posvetitev jc izvršil berlinski škof kardinal Konrad von Prevsing.
V Novem Orleansu jc umrla v sta* rosti 9+ let g. Marjeta Dushic Carbajal, potomka angleškega državnika mučenca
sv. Tomaža Mora in mati dveh duhovni* kov jezuitov.
Cerkvena oblast na Madžarskem je svetovala vsem duhovnikom in redovni* cam, ki so poučevali v katoliških, sedaj podržavljenih šolah, naj zapustijo cim* prej državo, da jim ne bo treba delati v delavskih brigadah. Ker ni namreč noben teh učiteljev hotel sprejeti pouka na sedaj podržavljenih šolah, jih smatra vlada za brezposelne ter so v nevarno* sti, da jih vključijo v brigade »prosto* voljnih« delavcev.
«» «» «»
Nov slovenski škof
Za pomožnega škofa v Pečuhu na Madžarskem jc bil imenovan dr. Franc Rogač, ki je po rodu Slovenec. Na praznik sv. Petra je dobil škofovsko posvečenje.
OKNO V.SVET
Italija
Poslanci so šli na počitnice do jeseni. A politično delo sc hitro razvija, zlasti na notranjem razčiščen ju delavskih množic. Težnja levičarskih delavskih organizacij, da se izvijejo i/ komuni* stičnega objema, je vedno jasnejša. Re* publikanci, socialni demokratje in -U ital. socialistične stranke so spoznali, da jih je komunistična stranka vodila za nos in da je edino prava pot do social* nih reform in zboljšanja gospodarskega stanja pot postopnega razvoja, ki so jo vsi socialisti žc od početka delavskega gibanja zagovarjali, ne pa pot revolu* cije, ki jo učijo komunisti.
Kam pelje levičarska »fronta«, so širo* ke delovske mase spoznale prav po atentatu na Togliattija, ki so ga komu* nistični voditelji »fronte« spretno izra* bili za poskus revolucije v Italiji. Lc energičnemu notranjemu ministru Sccl* bi in krščanski usmerjenemu delavstvu v državi se ima Hal. narod zahvaliti, da ga ni požrl val državljanske vojne, ki bi iz Italije ustvaril novo »Ljudsko rc< publiko« po moskovskem receptu.
Tudi kmetje se vračajo k zdravi kmečki pameti
Kakor industrijsko delavstvo vedno bolj obrača hrbet lažnivim obljubam komunističnih voditeljev, tako so jih začeli zapuščati tudi poljedelski sloji, vedoč, kako sc kmetom godi v komu* nističnem raju. Da bi tudi to velevažno panogo zadovoljila potom mirnega raz* voja, je De Gasperijcva vlada priprav ila za Italijo agrarno reformo, od katere bo kmet imel res zboljšanje svojega živi je* nja. Vlada sc je postavila na edino pra* vo stališče, da ni dovolj razdeliti vele* posestva na uradnem papirju, ampak, da je treba kmetom odkazati toliko in že tako obdelane zemlje, da bo kmetska družina v stanu, jo takoj uživati in ži* veti od njenih pridelkov. Zato bo prišlo najprej na vrsto zboljšanje zemljišč, ki sc bodo nato izročila malim posestni* kom. — Načrt predvideva tudi najvišjo mero zasebne lastnine okrog 100 hekta* rjev, ki pa jo bodo gotovo znižali. Pred* videva tudi odškodnino, ki jo bodo mo* rali od države dobiti dosedanji velepo* sestniki za odvzeta jim zemljišča. To odš-kodnino bodo izplačali deloma v de* narju, deloma v državnih papirjih, a le postopoma v letnih obrokih.
I
To je vse nekaj drugega kot »agrarne reforme« po raznih komunističnih dr* žavah, ki so z uradnim dekretom razla* stile dosedanje posestnike brez vsake odškodnine, zemlje pa niso izročile kmetom, ampak so jo proglasile za dr* žavno last, na kateri so kmi^jc lc držav* ni delavci v kolhozih in sovhozih ter imajo lc dolžnost, za državo garati, pridelke pa njej oddajati za prav bor* no hrano in še bornejšo obleko. To ni agrarna reforma, ampak agrarno suženjstvo. Ker sosed Tito ni hotel te* ga suženjstva v svoji državi takoj in docela izpeljati, ga je Kominform pro* glasil za reakcionarja, ki ni vreden ime* na komunist. Naj naši kmetski čitatelji sami po svoji zdravi pameti razsodijo, kdo ima več srca za njih stan, ali De Gasperi, ki hoče agrarno reformo po* tom pravičnega socialncga razvoja, ali marksistični komunisti, ki ga hočejo po* nižati za državnega robota s svojo nasilno in krivično agrarno blaznostjo.
—	Siccr pa o kaki dobrohotnosti komu* nistov napram kmetom ne more noben pameten človek več govoriti.
Nova komunistična parola
Zato tudi levičarske stranke o bivšem »frontnem zavezništvu« nočejo nič več slišati in komunistična stranka sc jc s kislim obrazom vdala v pokop pokojne »fronte«, ki je z Garibaldijevo glavo pri volitvah toliko delavskih in kmet* skih glav zapeljala. — A vrzi komunista skozi vrata na cesto, pa ti bo skušal prilezti skozi okno v hišo. Tako so zdaj komunisti razglasili novo geslo, t. j., da naj delavske levičarske mase ne druži več »fronta«, ampak neka nova »linijo skupne akcije.« V tej »akciji« bi seveda spet igrali vodilno vlogo komunisti, ka* kor so jo do sedaj v »fronti«. So pač mojstri v nadevanju novih krink, ako stare ne vlečejo več.
A dejstvo je, da sc delavstvo zaveda komunistične sleparije in da bo italijan* ski narod znal te uši iztresti iz svoje obleke. Le tako bo tudi rešil svojo kul* turo in svoje gospodarstvo.
Nemčija — trd oreh
Po dveh tednih posvetovanj med moskovsko vlado in odposlanci zapad* nih zaveznikov še ni nobene gotovosti, če so Sovjeti pripravljeni, začeti resna pogajanja za mirno rešitev blokade Ber* lina in mirovne pogodbe z Nemčijo. Dokler bodo imeli glavno besedo v Moskvi Molotov, Višinski, Jtdanov in Gromiko, ki so znani kot odločni na* sprotniki vsakega sporazuma s Zapa* dom, toliko časa tudi zmernejši maršal Stalin ne bo mogel obljubiti, da so So* v jeti za mirno poravnavo. Ako bi kedaj slišali, da je Stalin, ozir. Svet ljudskih komisarjev, nadomestil kladivarja Mo* lotova z Litvinovim, bivšim zunanjim ministrom do 1. 1939, tedaj bomo skle* pali, da je zmagala v Kremlju pomir* Ijivcjša struja in bo upanje na sporazum med Zapadom in Vzhodom debilo kon* kretnejšo obliko.
Med sovjetskimi politiki sta bili že pred drugo svetovno vojno in tudi po njej dve nasprotujoči si struji. Prva je temeljila na želji po sodelovanju med zapadnim svetom in Sovjeti, ali vsaj po znosnem načinu sožitja, druga pa na prepričanju, da je spopad med »obe« ma taboroma« neizbežen, zato da ni mogoče nobeno sodelovanje. Kolovod* ja teh slednjih jc Molotov in njegova struja je od 1939 dalje na površju. Tako piše angleški poznavalec sovjet* skih notranjih intrig W. N. F.ver.
Ta nepopustljivost Sovjetov proti zapadnim velesilam je prišla do izraza tudi na podonavski konferenci v Bco* gradu, kjer vedno zmaguje ruski pred* log, da nimajo zavezniki enakih pravic pri podonavski plovbi kakor donavske obalne države, še več, iz razprav bi se zdelo, da si Rusija, čeprav ni podonav* ska država, lasti izključno pravico do reke, ki teče skozi njene satelitske države.
Bolgarija krši svobodo tiska
V	angleški spodnji zbornici so vpra* šali zunanjega ministra Bevina, če mu je
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev. 33
znano, da so v Bolgariji angleški časo* pisi podvrženi cenzuri in da se ne smejo javno prodajati. Minister je odgovoril pritrdilno. Prepoved prodaje časopisov krši člen 2. mirovne pogodite, s katerim se je Bolgarija obvezala, da bo s pošt o 5 vala svobodo tiska, in je v nasprotju s členom 88. bolgarske ustave. Britanski poslanik v Sofiji se je zaradi tega ust* meno in pismeno pritožil pri bolgarski vladi. Pomagalo seveda ne bo nič.
Sovjetska zveza je zavrnila tri konvencije o svobodi obveščanja, ki so bile v aprilu odobrene v Ženevi
Sovjetska zveza je zavrnila tri med* narodne konvencije o svobodi obvešča* nja, ki jih je izdelala meseca aprila v Ženevi konferenca ZN ob udeležbi 55 držav. Tudi Poljska je sporočila ZN, da ne more sprejeti besedila konvencij.
Tc konvencije imajo namen, jamčiti svobodo zbiranja in prenašanja vesti, sprejemanja in oddajanja informacij in nuditi vladam sredstva za popravljanje neresničnih vesti.
Ameriški poveljnik na Koreji svari prebivalstvo pred komunistično nevarnostjo
Ameriški poveljnik Koreje general John k. Hodge je sporočil v posebnem proglasu Korejcem, da bodo korejski komunisti skušali zrušiti vlado, ki je bila ustanovljena pod pokroviteljstvom organizacije Združenih narodov s sv o* hodnimi volitvami, in je izjavil, da vse upanje v svobodo, demokracijo in enot* nost države temelji na uspehu nove vlade, ki sc zdaj snuje v Seoulu.
»Komunisti nočejo svobodne Koreje; uničiti hočejo Korejo kot svobodno dr* žavo, da (bi jo prodali tujemu go* spostvu.«
V	zvezi s tem je Hodge opozoril na vse, kar se je zgodilo v po/vojnem času
a:
VSAKA DUHOVNIJA NAJ POŠLJE KAKO DEKLE k DUHOVNIM VAJAM. POSEBNO KORISTNE Bi BILE DUHOVNE VAJE DEKLETOM, KI SE PRIPRAVLJAJO NA SV. ZAKON.
v državah vzhodne Evrope, in je še po* sebej poudaril zadnje dogodke na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji. V dr* žavah, ki šo pod sovjetskim vplivom je izjavil Hodge skuša Kremelj zbri* sati vsako sled neodvisnosti in osebne svobode. Komunist, pa naj bo kjer koli, mora najprej služiti Kremlju
Liberija je odprla prosto luko v Monroviji
Ameriško zunanje 'ministrstvo je sporočilo, da je bilo v juliju otvorjeno novo pristanišče in prosta luka v Mon* reviji v Liberiji. Otvoritev se je vršila na 101. obletnico neodvisnosti zahod* noafriške republike.
Mcnrovija bo edina prosta luka. na zapadni obali Afrike. Tuje blago bodo tam lahko iztovarjali, vskladiščili, me* šali, razdelili po kakovosti, znova zavili in ga ponovno izvažali brez vsakih pristojbin in brc’/, carinskega nadzor* stva. Pričakujejo, da bo trgovski pro* met zavzel v tern pristanišču velik obseg.
Glavni skupščini Združenih narodov bodo rredla-gali, naj obdrži malo skupščino
Na zasedanju glavne skupščine Zdru* Ženih narodov, ki se bo vršila v Parizu v mesecu septembru, bodo predlagali, da naj mala skupščina deluje še naprej za čas, ki ga bodo še določili.
Malo skupščino je ustanovila meseca novembra glavna skupščina z nalogo, da preučuje važna vprašanja v času med rednimi zasedanji glavne skupščine.
Kaj je v vojni in miru Amerika za svoje prijatelje?
a
Ker v svetu zelo obrekujejo Ameriko kot imperialistično in sebično trgovsko državo, je napisal Bernard M. Baruch za list »The saturdav Evening Post« zelo zanimiv in poučen članek o tem. kaj je Amerika storila za svoje prija* telje v vojni in miru. Iz tega članka želimo podati svojim bralcem najbolj zanimive odstavke.
»Malo preden smo stopili v prvo sve* tovno vojno, me je predsednik \ViIson poklical v Belo hišo na razgovor o kri* tičnem pomanjkanju petroleja; bila je nevarnost, da bi nam to pomanjkanje razdrlo vojaške načrte. Nekdo je pred* ložH, naj zasedemo mehiške petrolejske vrelce v Tampiku. Mornariški oddelki so bili že pripravljeni. Manjkala je le še predsednikova beseda, pa bi se spro* žil plaz . . .
Predsednik VVilson je težko čakal, da bi drugi prenehali govoriti o tej stvari. Ko se je dvignil, jc govoril v odločnem, umirjenem tonu, ki ni dopuščal nika* kega dvoma o njegovem mišljenju.
»Vi zahtevate od mene, naj storim točno isto stvar, proti kateri smo pro* testirali, ko jo jc zagrešila Nemčija«, nas je posvaril. »Pravite, da nam je mehiški petrolej potreben. Ko so Nem* ci zasedli Belgijo, so tudi rekli, da je bilo to potrebno, da so mogli priti do Francije. Vojno boste vodili s petrole* jem, ki ga imate«, jc zaključil \Vilson.
V	kolikor se spominjam, doslej ni bil nikdar objavljen ta dogodek, ko je predsednik Združenih držav odklonil totalitarno geslo, da »potreba ne pozna zakonov«. Ta dogodek mi je pri*
Urh in
■šel v spomin pred kratkim, ko sem pre* mišljal, kako na široko in krivično obrekujejo našo državo, češ da jc »gra* bežljiva po denarju«, »imperialistična« da misli le na dobiček in razmah.
Marsikateri Evropejec, ki primerja evropsko razdejanje in bedo z našimi nedotaknjenimi mesti in blagostanjem, meni, da so imele Združene države do* biček med zadnjo vojno in zlasti po njej. Nekateri gredo celo tako daleč, da smatrajo našo plemenito povojno po* moč za nekako obveznost, ki smo jo dolžni za »izravnanje bremen«, ki so jih prenašali drugi. Sovjetski propagandisti izkoriščajo to mišljenje ter omalovažu* jejo to, kar smo storili za poraz Hitler* ja in Japonske, naša mirovna prizade vanju pa blatijo, češ da iščemo novo vojno v svojem »poželenju po dobičku iz krvi milijonov ljudi.«
Vedno sem za to, da podpremo Ev* ropo ter ostali svet, da si bosta mogla sama pomagati. Če bi se Evropejci ali drugi zanašali na nas v napačni utvari, da jc vojna Ameriko obogatila, hi v bodočnosti kaj lahko doživeli tragično razočaranje, ki bi utegnilo razbiti vsa* ko upanje, da bi svobodni narodi do* segli složno sodelovanje. Morda jc za odvrnitev bodoče zagrenjenosti nad »stricem skopuhom« prav, če zdaj po* vemo, kaj je Amerika prispevala za vojno in za dosego miru
(Nadaljevanje prihodnjičj
OfCcšeansfc
Ali veš, da je ena največjih milosti, ki jih moremo prejeti od Boga, ta, da prav mo resnično dobre duhovne vaje? S tem darom božjim »e ne da primerjat' nobeno letovišče, nobeno potovanje, no* bon izlet, ki ga napravimo o počitnicah za telesno zdravje ali razvedrilo. Marši* kak udeleženec duhovnih vaj je že i/po* vedal: Če hi ne bil opravil duhovnih \-aj, bi se skoraj gotovo pogubil; tam so se mi odprle oči, od takrat sem začel resnično krščansko živeti. — Poleg dušne koristi ti nudijo duhovne vaje tudi lepo spremembo v življenju, .nekaj telesnega odd'ha in plemenitega razvedrila.
Če še nisi opravila takih duhovnih vaj, uporabi priliko, ki ti. jo nudi tečaj duhovnih vaj, ki bo pri notrdamkah v Gorici od 22. do 26. avgusta. \ zdrževal* nina je L 1200. Udeleženke naj pridejo v zavod v nedeljo 22. do šestih zvečer in naj prinesejo s seboj rjuhe, brisačo, jedilni pribor, nakaznico za kruh, pred* vsem pa resnično dobro voljo, brez ka* tere tudi duhovne vaje ne rodijo dobrih sadov.
L.
Domače novice
□
Danes se boste čudili, da je malo do* mač’h novic. Mi sc pa čudimo, da je med našimi ljudmi po deželi tako malo pismenih ljudi, ki bi kaj skrbeli za to, da nam domače novice poš 1 ja jo. Ali se res na deželi nič takega ne zgodi, kar bi zanimalo naše ljudi doma in v tujini?
—	LIredništvo vendar ne more iskati no* vic v svoji domišljiji. — Torej pišite večin godrnjajte manj! — Tudi to je zani* miva novica.
Romanje na Barbano
Dobrodelno društvo v Gorici priredi 'prihodnjo nedeljo 22. t. m. za elane in nečlane romanje na Barbano. Kdor se želi udeležiti, naj se zglasi, v pisarni Ki* va Piazzutta 18'1 do četrtka. Pisarna je odprta vsak dan od lOh do 12h in od 15h do 17h. — Odhod bo v nedeljo ob 6. uri s Travnika.
Nekomu v pouk
Nekdo se je pohujšal, da poročamo toli* ko o novomašnih slovesnostih, o duhov* nišk’h jubilejih itd., da pa ne pišemo o ljudeh drugih poklicev in njihovih juhi* lejih. Zelo radi bi kaj več napisali tudi o pomembnih laikih, ako bi dobili pri* merna poročila. Toda ne pozabimo, da je duhovnik za vse ljudstvo prav poseb* no velik dar božji, da jc z ljudstvom najbolj tesno povezan, ker samo zanj živi, in da bi bil list kmalu poln samih osebnih vesti, ako bi pisali o pomemb* nih dneh vsakega laika in vsake družine, ker pač pride na vsakega duhovnika 1000 laikov. Poleg tega je naš list ver* sko — politično glasilo in sc mora zani* mati predvsem za tiste stvari, katere so z vero in verskim življenjem prav po* sebno tesno povezane. Tako bomo ve* dno radi poročali n. pr. o poroki ali poročnem jubileju zglednih mož in že* na. — Le poročajte nam!
novomašnikov, ki so bili posvečeni na praznik sv. Petra in Pavla v zagrebški stolnici. Med novomašn.ki sta bila dva frančiškanska bogoslovca, ostali so bili zagrebške nadškofije.
Letošnji slovenski novomašniki
v gor iški nadškofiji so bdi trije, eden jc dobil sv. mašniško posvečenje v Gorici, in to je e. g. Tone Prinčič, ki je doma iz Kozane, a jc novo mašo pel v Podgori. Štandcrci ga že dobro poznajo, ker je v odsotnosti njihovega g. župnika kapla* noval v Štandrežu. Druga dva sta bila posvečena v Ljubljani, in sicer Rupnik France iz Črnega vrha nad Idrijo v du* hovnika in Kožlin Marijan iz Dobrovega v Brdih v diakona. Ta slednji bo posve* čen v mašnika. v oktobru. Ko je bila 110* va maša v Črnem vrhu, so '..domačini kljub pomanjkanju vsega popravili do* mačo župno cerkev, ki jc bila med voj* no tako poškodovana, da niso mogli več v njej maševati. Sedaj imajo torej Čr* novršci popravljeno cerkev in novega mašnika.
Sv. birma
\ razu h vaseh po Goriškem prieuku* jejo letos sv. birme. Tako jc napoveda* na za zadnjo nedeljo v- avgustu v Vrtoj* bi. Povsod, kjer se ta sv. zakrament deli, je udelžba otrok zelo številna. Pa saj in čuda! Ponekod je niso imeli že skoro deset let. V bližnji goriški okolici "'sc zelo kesajo, ker so prejšnja leta na pri* govarjanjc nekaterih bojkotirali sv. bir* mo zaradi »fašističnega škofa« v Gorici. Letos seveda bo sv. birma v mnogo skromnejših razmerah, ker ni dobiti ne za birmance ne za botre običajnih do* brot. Upamo, da bodo zato tembolj ce* nili darove Svetega Duha.
Rente
Ker je v Renčah umrl pok. g. Pipan, je prišel v sosedno faro Bilje za župnega upravitelja č. g. Franjo Godnič, doma iz Komna na Krasu. V Biljah so bili že dalj časa brez, dušnega pastirja, ker se je prejšnji preselit v Gorico-.
Redovništvo v Sloveniji pred voino in sedaj
(Nadaljevanje)
Izza zavese
Urhov o pismo se nadaljnje
Gotovo se še spominjaš, kako so mi tukajšnji izseljenci že pred mojim od* hodom v Argentino pisali, da pri preo* bilici mesa silno pogrešajo dobrega krompirja. Zato sem pripeljal s seboj stot našega krompirju, da z njim pogo» stim emigrante in gostoljubna tukajšnja oblastva in da 7, ostankom poskusim, kako bi se v tej deželi obnesla naša hribovska vrsta. Zadevo, »kak, prideluje se krompir najbolji« in kako se potem najbolje v tej deželi vnovči, sem pre* pustil posebni organizaciji.
Tu Ti hočem na kratko povedati, ka* ko je s krompirjem v tej deželi. Sadijo
Bodi neustrašen, ko braniš resnično in pravično stvar, kajti resnica in pravica končno le zmagata !!
ga dve vrsti; »našega« (papa) in sladke* ga (batata). »Našega« sadijo v zgodnji spomladi, t. j. v avgustu, in je zrel ko* nec decembra. Al nogi ga vsadijo potem še enkrat in dozori v maju. Brazde de* lajo s strojnim plugom 110 več hkrati, ali s plugom na šest konj. Okopljejo ga enkrat. Plevela je mnogo, ker je zemlja zelo dobra.
Ali ni tako tudi z zemljo človeških duš? Ljudje, ki so zmožni napraviti ve* liko dobrega, so navadno zmožni tudi največ hudega. Tako jc n. pr. z izobra* ženimi ljudmi. Ti lahko napravijo naj* več dobrega, pa tudi največ hudega, ako zaidejo na slabo pot, kakor se je zgodilo med Slovenci doma za časa komunistič* ne revolucije. Tudi tukaj delajo neka* teri izobraženci veliko hudega s svojo zlobno propagando. Ali se ni našel te dni neki izobraženec, ki je še danes
Malo semenišče v Pazinu
Dne 21. junija so položili prvi 4 dijaki škofijskega malega semenišča v Pazinu zrelostni izpit čez osmi gimnazijski razred z zelo dobrim uspehom. Koncem šolskega leta so priredili gojenci istega semenišča lepo uspelo akademijo. V preteklem letu je imelo malo smenišče v Pazinu 144 dijakov, Večinoma so iz Istre in iz bližnjih dalmatinskih škofij
V	zagrebški škofiji so imeli letos H
tako peklensko zarukan ali hudoben, da je trdil, da so škof Rožman in drugi duhovniki »klali« slovenski narod? Za narod hi bilo veliko bolje, ako bi se bili raki izobraženci učili krompir saditi, ka* kor da so hodili v šole ter sedaj ljudem le pohujšanje dajejo.
Ne zameri, da se mi je spor'gnilo ob misli na slabo inteligenco v zvezi s pl e* velom, ki krompir uničuje.
Sladki krompir pa sadijo koncem oktobra. Iz gomolja poženejo kali. Te izrežejo in posadijo v zemljo. Rastlina je plazilka, kakor so n. pr. buče ali ku* mare. Sad=gomolj ima razne okrogle oblike. Tega krompirja sta dve vrsti; rumenkasti in in rdečkasti. Tega nič ne okopavajo, ampak le plevel pulijo. Zrel je koncem februarja Je nekoliko cenejši kakor papa, n hitro gnijev Obe
Zgodba o ježu in lisici se ponavlja
Komunistične oblasti v Sloveniji so vabile vse državljane nazaj iz tujine tu tako so sc tudi redovniki in redovnice, po večini vrnili in hoteli zasesti svoje izgubljene domove. Da bi pred ljudstvom pokazali svojo pravičnost, so to tudi delno dovolili. A popolne prostosti jim niso dali, saj nam je znano, da so vsepovsod oblasti po zavodih in samo* stanih zasedle skoraj vse prostore z raz* nimi izgovori. A kmalu so pokazali svo* jo pravo barvo. Kjer so le mogli, so ovirali versko delovanje. Mnogo duhov* nikov je bilo obsojenih na prisilno delo za več let. Sedaj so rabili ta in po* tem spet drug zavod zase in tako so redovnike in redovnice vedno bolj sti* skali, dokler jih nazadnje niso vrgli iz hiše. Lansko leto v jeseni smo čitali v časopisih o pretkanem procesu proti kapucinom v Celju. Po tem inscenira* nem procesu so bili kapucini iz Celja izgnani, somostan pa so zasedle »ljud* ske oblasti«. V Celju so kapucini delo* vali čez dve ,sto let. Niti Nemci niso tako podlo ravnali z. njimi kakor sedaj domači ljudje. Letos na pomlad so mo* rali kopucini že drugič zapustiti samo* stan v Ptuju, ki je bil ustanovljen 1922., ko so slovenski kapucini morali bežati iz Gorice in Sv. Križa na Vipavskem, kakor se še predobro spominjamo. Iste* ga leta so ustanovili postojanko na Stu* deneih pri Mariboru, ki so jo zgubili pod zasedbo Nemcev 1941. leta. Ko so se redovniki 1. 1945. vrnili, so dobili na razpolago samo tri sobe. Pri samostanu nimajo nič govoriti. Za red jc tudi ta samostan zgubljen. Pred kratkim smo zvedeli, da so morali izprazniti svojo za silo urejeno novo postojanko v Šte* panji vasi pri Ljubljani letos meseca maja. Poiskati so si morali zopet pri vatno stanovanje, čeprav so se v komaj delno dograjeno hišo vselili šele lansko leto na pomlad. Na prisilno delo so bili obsojeni sledeči patri: p. Dionizij na 13 mesecev prisilnega dela (jc že odslužil svojo kazen), jv Elija, magister novin* cev, in p. TgnaSf na dve leti, p. Avgu* štin na 10 let in p. Anzelm na 16 let. Razen teh je v Ljubljani zaprt en pater z Reke, ki je član beneške provinci je: obsojen je bil na osem let. Nadalje smo zvedeli, da so v Ljubljani in v Celju vzeli lazaristom samostana. Sedem laza-ristov je obsojenih na prisilno delo med njimi sam provincial g. Sedej A' Rajhenburgu so morali zapustiti očetje trapisti svoje imetje »ljudski oblasti«
Tudi salezijancem niso prizanesli. Zgu* bili sd, kakor smo zvedeli:	zavod na
Rakovniku, Kodeljevo — mladinski dom in Radno. Veržeja jim sploh niso vrnili-Nekaj gospodov je tudi zaprtih. Velike težave so delali uršulinkam v Ljubljani in jih stiskali tako dolgo, dokler jih ni* so popolnoma vrgli iz samostana. Na Golniku so šolske sestre iz Slovenske Bistrice stregle bolnikom celo med voj* no, ker so Nemci po bolnicah sestre še pustili, a sedaj so tudi te morale pustiti svoja mesta tako zvanim »tovarišicam«, ki imajo več »ljubezni«, a ne krščanske. Isto sc je zgodilo drugim redovnicam, da so jih stisnili v kak kotiček v samo* stanu, ali pa popolnoma izgnali. Tako so se že mnoge javile s svojih domov. Patrom v Stični so skoraj vse zaplenili; naseliti so sc morali v prostorih nad hlevi, ki so prej služili za stanovanjc samostanskim hlapcem. V Celju so za* prli tudi opata dr. Petra Kovačiča, v Mariboru pa šc več drugih, kakor Ober* Žana, p. Gabriela, p. Ruperta, v Ljubija* ni frančiškanskega p. provinciala p. Teodora in tajnika p. Marijana; potem Leniča, Vinkota Munda, župnika v Kamnici in druge ...
Toda kljub vsemu preganjanju slo* venski narod vztraja v svoji borbi za najsvetejše krščanske svetinje in je pri* pravljcn, rajši vse izgubiti, da, celo mu* čeniško smrt pretrpeti, kot pa se odpp* vedati edino zveličavni krščanski veri Naša dolžnost pa je, da za svoje trpeče brate in sestre v domovini molimo, da bi jim Bog dal potrebnih moči v času teh velik:h preizkušenj.
Bogu služijo njegovi sovražniki kot metla pri čiščenju njegove hiše, a po opravljenem delu bo metla vržena v ogenj .. ,
(Konec).
DAROVI:
ZA »SLOVENSKO SIROTIšDE«':
lz Pcvmc -- Oslavja in Gorice: F. C. II. 1000; B. I.. 400; Barnaba 200; Smre* kar Amalija 200; Mušič Fiegcl Gizela 100; Mikluš Srečko 40; Mikluš Marija 30; Fiegcl Jožef 30 L.
Lepa hvala! Posebno hvalo izrekajo sirotišče in naše sirote velecenjeni g.čni učiteljici Mikluš. Bog povrni!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAI1NI6
Katoliška tiskarna - (lorica
vrst' gomolje zakopljejo v zemljo pri hiši, kjer nimajo kleti. Okrog krneč* kih hiš se vidijo zelo pogostoma taki kupi prsti. — - Komunisti sc tu poznajo po tem, da kupujejo najrajši rdeč krom* pir. Toda kakor ta krompir, tako gnije tudi zadeva komunizma v tej deželi.
Tukajšnja zemlja jc za obe vrsti krompirja premočna in zato se ne ob* nese posebno. Ker ga ni mnogo, je precej drag. Včasi stane 1 kg krompirja mnogo več kakor 1 kg sladkorja. V ju* liju je papa po 45 eentatov, sladkor pa po 50.
Torej če bo našim ljudem uspelo zboljšati kakovost in. količino proizvod* nje krompirja, sc jim obeta sijajna go* spodarska bodočnost.
Bolj kot krompir se tu obnesejo pše* niča, koruza, sončne rože za olje in lan. Pri lanu porabijo le zrna za olje, stebel
pa ne. Koruzo sejejo v septembru in zori v maju. Ima po dve ali tri latice. Okopljejo jo dvakrat. Pšenico sejejo v juniju in juliju, zori pa v decembru ter prinese petdesetkraten sad. Pri son* čnicah da zrno več kot sto zrn. 'Sejejo jih v oktobru in glave jim posekajo v maju. Lan sejejo v juliju in populijo v decembru; vsako njegovo zrno da kakih 60 zrn. Laneno olje je zelo poceni, a-večinoma uživamo olje iz sončnic.
Ko se zadeva naših beguncev dokon* čno uredi in mi odpade skrb za njih naselitev ter mi stalno potovanje ne bo več potrebno, si bom postavil kmečki dom in obdelal dober kos zemlje. Mor* da se mi pridruži še kak primorski iz* seljenec iz kmečkega društva »Mi druži.«
(Nadaljevanje sledi h