mini reportaža 50 i£i IN . ^.JA Spominska slika s predstave »Lumpacij Vagabund« v letu 1869 , „ Vas Gotovlje leži nedaleč od Žalca, je takorekoč v se­ nci vsega dogajanja v spodji Savinjski dolini. Bežiii popi­ sovalci dogodkov se običajno ustavljajo v večjih centrih, tu sem pa le redko kdo pri­ de. Tu žive delavni in skrom­ ni kulturno-prosvetni delavci. To se je izkazalo tudi ob na­ šem obisku: režiser Avgust Jordan in Jurij Goršek mL, predsednik prosvetnega dru­ štva .sta z nenavajenimi be­ sedami opisovala dogodke. Prosvetno društvo Gotovlje obstaja že 50 let. Pod njego­ vim okriljem deluje poleg gledališke družine še pevski zbor (knjižnica v zadnjem ča­ su m dela). Najdaljšo tradi­ cijo ima petje. Pred dvema letoma so praznovali celo tri- četrt stoletja organiziranega vokalno-glasbenega delovanja v okviru društva pa pojo ves čas od ustanovitve. Zbor je ustanovil Anton Goršek, nje­ govo delo pa še sedaj nada­ ljuje Jurij Goršek. Dirigent­ ska palica gre v družini Gor­ šek iz roda v rod. Režiser Avgust Jordan je pri društvu zadolžen za gle­ dališko skupino. Doslej je pripravil že več kot 25 celove­ černih in krajših gledaliških tekstov. Pri njegovem delu mu pomaga nekajletno sodelo­ vanje pri celjskem Amater­ skem gledališču, teh let se še posebno rad spominja. Ple­ skarski čopič rad zam.enja v zimskem času za režijsko knjigo, ni mu žal številnih ur. Kjerkoli se kaj dogaja, žrtvu­ je svoj prosti čas in vpliv. Okrog njega se zbirajo mladi in starejši. Trenutno šteje nje. gova skupina preko 50 članov, od tega aktivnih več kot po­ lovica. Med najuspešnejše stvaritve šteje ^dela »Klopčič«, »Lumpacij Vagabund«, ter »Prisego ob polnoči«. Kot ce­ njen amaterski režiser je pre. vzel režijo operete »Mežnar- jeva Lizika« tudi pri žalski »Svobodi«. Z njo so gostova­ li sirom in počez po Savinjski dolini — igrajo jo še danes. Pripravlja še vse proslave, s posebno skrbjo še proslave ob 8. marcu — Dnevu žena. Za to sezono predvidevajo dve uprizoritvi: komedijo in mla­ dinsko igrico »Medvedek na obisku«. Če že govorimo o načrtih za prihodnje obdobje, ne smemo prezreti bogatih načr­ tov njihovega moškega pevske­ ga zbora. Predvidevajo izme­ njavo gostovanj z enim izmed sosednjih zborov Polzelo ali Taborom. Organizirali bodo revijo pevskih zborov in na­ stopali povsod, kjer bodo že­ leli slišati njihovo ubrano na­ rodno in ponarodelo pesem. Za vso dejavnost so letos sprejeli 4.000 dinarjev. Občin­ ski svet ZKPO Žalec jim si­ cer po svojih zmožnostih po­ maga, vendar jim to ne zado­ šča. Prirejajo prireditve, na­ stopajo za »Juteks« in s tem zberejo potrebna sredstva. Drugih podjetih v kraju ni. Nič se ne pritožujejo. Imajo voljo in elan. imajo kulturni dom (le-tega bodo še to zimo dokončno uredili, vanj bodo napeljali s pomočjo KK Ža­ lec tudi centralno ogrevanje), imajo pridne roke in željo napraviti še veliko in več. Ta­ ka društva bodo uspevala tudi v prihodnje! TUDI O GOSPODARSTVU Občinski sindikalni svet ZSS se v teh dneh pripravlja na volitve delegatov za osmi kongres ZSS. Na konferenci, ki bo danes 5. oktobra, bodo poleg voli­ tev spregovorilli še o gospo- dairskem tposlovanju delov­ nih organizacij v prvem pol­ letju, besedo pa bodo rekli še o uresničevanju ustavnih dopolnil na območju občine. VABILO NA PROSLAVO Odbor III.' bataljona III. VDV brigade iz Slovenskih K<:)njic vabi vse nekdanje borce, da se 8. oktobra zbe­ rejo v Šoštanju na Trgu svo­ bode, ob 8. uri, zaradi sveča­ nosti ob podelitvi domicila, ki ga piriipravlja skriipščiaa Velenje. BoTci naj se svečanosti udeleže v uniformah in s pri­ petimi odlikovanji! DARUJTE KRI Ker krvi vsako leto pri- mar.jkuje, vsak dan se mora odvzeti dvestotim ljudem, da se i/jpolnijo najnujnejše po­ trebe, Rdeči križ prosi vse prebivalce občin, da si bodo pravočasno rezervirali čas za ixlvzem krvi. V Slovenskih Konjicah bo­ do kri odvzemali 5., 6. in 7. oktobra! Udeležite se akcije v oinivečiem številu! PROGRAM RAZVOJA Posebna komisija občinske skupščine Šentjur je že pri­ pravila srednjeročni program raz\()ja, ki ga v teh dneh ob­ ravnavajo družbeno politične organizacije. Popoldne se bo sestala občinska konferenca ZK Šentjur, katere člani bo­ do podali politično in gospo­ darsko oceno programa raz­ voja. Ko je podpredsednik občin­ ske skupščine inž. VEBER povedal odbornikom, da bo­ do dobili program razvoja, ki obsega čez sto strani, je izzval smeh s pripombo: »Tovariši, potrebno ga bo pazljivo prebirati! Kot kate­ kizem!« MANJ PRIMEROV TBC Na zadnjem fluorografira- nju v Šentjurju pri Celju so pregledali čez 9.000 občanov. Na novo so odkrili sedem slučajev TBC, kar je prece.l mair>j kor na prejšnjem fluoro. šrafiranju. Na ponoven pre­ gled so poklicali 280 občanov, medtem ko so jih na prejš­ njem čez 400. POŽARNO VARSTVENI NAČRT v Sloveniji bo najverjet­ neje še letos iz'šel zakon, ki bo zahteval, da v v seh vet- jih krajih pripravijo požarru.) varstvene načrte. Zato so od- borriki šentjurske občinske skupščine imenovali posebno komisijo, fci bo pripravila na­ črt. Za predsednika komisije so izvolili MARTINA CMO­ KA, poveljnika obt-inske ga­ silske z\'^eze. LEP RODITELJSKI SESTANEK PreiekLi teden so nii osnov­ ni šo'.i v Storah organizirali .skupni roditeljski sestanek za vse starše. Najprej je zbranim staršem po učilni­ cah in kabine'ih, v katerih učenci prežive lep del svojega dneva, spregovoril ravnatelj šole kar po zvočniku, zatem pa so rasredniki bolj nepo- sredn-o spregovorili o delu na šoli, o težavah, s katerimi se srečujejo učenci in učite­ lji ter o povezavi med šolo in domom. Kot zanimivo no­ vost povezovanja šole s star­ ši so na osnovni šoli v što rah izvolili svet staršev. V svetu je po en starš iz vsa­ kega razreda. O vlogi, delu in nalogah sveta staršev se bodo pogovorili z vsemi v teh dmeh. Res vzpodbudna novost v delu šolskega kolek­ tiva v celjski občini, (z) V KOMPOLAH POTREBUJEJO TRGOVINO Iz Kompol do štor je več kot pol ure hoda. To omenja­ mo zaradi tega, ker mora vsaka gospodinja večkrat, če že ne vsak dan v tednu to pot opraviti, če želi kaj kupi­ ti. Kompole namreč nimajo trgovine, niti ne telefona, da bi si večjo količino mogoče naročili na ta način. Da tako ne gre naprej, je jasno, saj je v celjski občini le malo naselij takšne velikosti, ki ni­ majo trgovine, so ugotovili Kompolčani že pred precej časa. Sedaj so se prizadeva­ nja okrepila, saj so zbrali preko tristo podpisov, da že­ le trgovino, prostor za vsaj skromen paviljon je na raz­ polago, človeka za trgovino pa tudi ne bi bilo težko najti. Pri teh prizadevanjih je važ­ no predvsem to, da število prebivalcev v Kompolah ne­ nehno narašča, da bo asfalt­ na plast, ki jo sedaj delajo, prispela iz Štor do križišča pri Ocvirku in da imamo tik pred Celjem in štorami opra­ viti s težavami, ki ne sodijo v ta čas. (z) DARILO ZORKOVIM Mladi iz 2ICNE so se pred kratkim domenili, da bodo m kakršen koli način poma­ gali Zorkovima fantoma, o katerih smo v Novem tedni­ ku že pisali. Zaprosili so De­ lavski svet za pomoč in ta jim je dal na razpolago večjo količino mreže, s katero so mladinci iz Žične opasali vrt pri Zorkovi domačiji. Mladirj- ci 2ične so postavili tudi tra­ move za žico ki so jih pose­ kali v bližnjem gozdu, ki je last Zorkovih. Nedolgo t^a smo izvedeli, da nameravajo vsi novinarji Slovenije, ki se ukvarjajo s pisanjem o kmetijstvu, izve­ sti udarniško akcijo na po­ sestim Zorkovih. Gradili bodo cesto, ki sicer ni ne vem ka­ ko dolga, a je fantoma zelo potrebna. Akciji se bo prav gotovo pridružil tudi Novi tednik. -ZBOR MLADIH v okviru prireditev na čast praz'.".ika velenjske občine 8. oktobra bo v petek, 6. ok­ tobra v Velenju zbor mladine iz osnovnih in srednjih šol. To bo manifestacija več tisoč mlaiih ljudi, ki bodo tudi na tem srečanju obljubili, da bo­ do izpolnjevali svoje raloge in se dobro učili. V zborovanje, ki bo pove­ zano s kulturnim progra­ mom, bodo vpletli tudi niti zgodovuiskih dogodkov v ve­ lenjski občini in svetle per­ spektive nadaljnjega razvoja. PRISRČNO SREČANJE Pred dnevi je sindikalna or- gamzacija Gorenja povabila v goste 30-člansko skupino ozi­ roma predstaraikov velenj­ skega rudnika lignita. Rudar­ ski gostje so si najprej ogle­ dali oddelek za elektronsko obdelavo podatkov, za tem pa tudi obrate za proizvodnjo šted Inikov, pralnih strojev, hladilnikov in obrat elektro­ nike. Po ogledu so se zbrali na skupnem razgovoru, kjer so se rudarji po besedah tajnika Gorenja, Lojzeta Napotnika, sezm.mili z razvojem podjet­ ja in njegovo perspektivo. Ru­ darje je najbolj zanimala iz­ delava stanovanjskih hiš in seveda, kakšne bodo cene. Pre<:lstavniki Gorenja so jim povedali, da je v Ameriki cena za takšne hiše za okoli 25 odstotkov nižja od cen za klasične. Tega v Gorenju ne mislijo obrniti na glavo. Srečanje je bilo prisrčno. Gorenje in rudnik lignita, dva velika in prizadela ko­ lektiva v Velenju, si podajata roke. mali intervju Vprašuje: Drago Medved Odgovarja: Kupec Peter Smo v času, ko povsod, pa tudi v gospodarskih orgamzacijah člani delov­ nih koCektivov spremljajo problematiko uvajanja in sprejemanja ustavnih do­ polnil. Mnogo je kolekti­ vov, ki so že seznanili svoje ljudi o tej proble- niatiki in o tem, kaj pri­ našajo nova ustavna do­ polnila. Tako so se tudi v . šentjurskem Alposu zbrali delavci in prisluh­ nili predavanjem, ki so jih organizirali po posa­ meznih oddelkih. Povprašal sem PETRA KUPC.^, kako je on razu- del nova ustavna dopolni­ la in kaj meni, kako so Informirani ostali člani de­ lovnega kolektiva. — Jaz delam v Alposu že petnajst let in ne mi­ slim zapustiti podjetja do svoje »penzije«. Podjetje dobro poznam in sem z njim preživljal vse dobre In slabe čase. Vesel sem, da so nas v podjetju se­ znanili z novimi ustavni­ mi dopcCnili, saj se o tem zadnje čase veliko piše in govori na radiu in televi­ ziji. Pa si nisem nikoli pravzaprav točno predsta­ vljal, kaj vse to pomeni In kaj to prinaša. — In vam je zdaj ra­ zumljivo, ko so vam v podjetju vse to razložili? — če odkrito povem, nekaj jih je razumeilo, ne­ kaj ne. Tudi sam še ni­ sem povsem dojel vsega, kar so hoteli povedati. To­ da mislim, da bo praksa tudi to v popolnosti raz­ jasnila. Mislim, da bi mo­ rali imeti še več takih predavanj, to se ne da kar tako razumeti . .. — Na katerem delovnem mestu delate? — Delam v galanteriji, se pravi tam, kjer ravna­ mo in varimo aluminij. Na tem delovnem mestu sem že nepretrgorr^a petnajst let. — Radi opravljate svoje delo? — Rad, kaj pa! — In kako živite? — Priznati moram, da je danes dober standard. Do doma imam uro daleč in se vozim z avtobusom. Podjetje mi povrne deli stroškov. Ne morem trdi­ ti, da nam gre slabo. Le cene so precej nestabilne, kar predvsem prizadene delavce, pa mlajši bi lah­ ko malo bolj spoštovali dei"o starejših Predvsem tisto, kar je že bilo nare­ jenega. — Pogrešate kaj? — Razen zdravja niče­ sar. Ko me le ne bi mu­ čila revma, ki sem jo do­ bil v vojski, pa srce ... Vprašuje: Tone Vrabl Odgovarja: Bronica Zakonjšek Nedavno se je končalo v Trebnjem na Dolenj­ skem 4. srečanje pionirjev dopisnikov in Dan zlatih knjig. Srečanja se je ude­ ležilo 150 pionirjev — no­ vinarjev iz vse Slovenije, med njimi tudi štirje iz Celja: Mojca Jaklič iz IV. osnovne šole, Mojca Pu- stoslemšek iz hudirajske osnovne šole ter Damjana 2oLnir in Bronica Zakonj­ šek iz gimnazije. Slectojo smo poprosili za kratek razgovor, da nam pove ne­ kaj več o srečanju, ki se ga bodo vsi udeleženci vedno spominjali. Prireditev so pripravili pripravljalni odbor pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, uredništva mla­ dinskih časopisov in revij, mladinsko uredništvo RTV Ljubljana in drugi. Pova­ bili so vse tiste, ki v zad­ njih letih s svojimi pri­ spevki stalno sodelujejo v mladinskih revijah in ča­ sopisih ter ustreznih rub­ rikah v ostalih časnikih. Koga si vse spoznala v Trebnjem? »O svojih knjigah so nam pripovedovali Anton Ingolič, Leopold Suhadol- čan, Ivan Potrč, Ivan Mi- natti, Tone Pavček, Ivo Zorman, Jože Šmit, srečali pa smo tudi popularnega Tonija Gašperšiča ter ju­ naka Erazma in potepuha oz. njima ustvarjalca Dra­ ga Kecmana in Dareta Ulago.« Kateri pisatelj je na te­ be napravil najmočnejši vtis? »Anton Ingolič. Veliko njegovih del sem že pre­ brala, tudi Gimnazijko, če­ prav sem sama postala gimnazijka šele pred me­ secem. Zelo žal mi je, ker ga nisem vprašala, kako je nastalo njegovo zadnje delo Pretrgana naveza.« Se posebej spominjaš kakšnih dogodkov iz Treb­ njega? »Ko smo bili v tamkajš­ nji šoli, nam je prišel na­ sproti učitelj, ki je bU pK)- doben »potepuhu« Dare tu Ulagi kot jajce jajcli. Prosili smo ga za avto- gram. Podpisal se je in rekel »jaz sem samo uči­ telj ...« Ivan Minatti nam je povedal, da je prvo pe­ sem objavil na bukvi, ka­ mor je pripel kos pa.pirja in na njem napisano pe­ sem. Anton Ingolič pa je pripovedoval, kako je v šoli učil slovenščino Ivana Potrča. Ta ga je takoj do­ polnil, da ko je Ingolič opazil, kako zna Potrč pi­ sati novele in črtice, ga sploh ni več spraševal slo­ venščine . ..« Bronica je še povedala, da najraje piše o vsakda­ njih drobnih stvareh, ki jih poraja življenje, da p3 ne bi mogla pisati o oseb­ nih vti-sih z razstav in tudi pesmi ne bi »skupaj spra­ vila«.