V Kočevju dne 5. avgusta 1940
Štev. 27
Leto lil
V' 7
\ r i

r
i: fL
rj
-
i \
\
j \
! n
\v.
j ■ !

x I
X i I
:n
\
Gr
*-b'
/A>
- r-,_



~f r
ji
.J
\r "i r
V i i I
Vn
:Q
f
: v:, v r f-.'-: v- v; ;	tak dan praznik, dan prej. — les. štev. V— din.; teina naročnina 39 din., v ; jstvu 60 cini. — Poštno-č.
Izdaja I	čigar predat. Je Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliče!
i i
-	-V. :	i 1
Naša od Boga samega dana zapoved je, ljubiti svoj narod. Posamezne člane naroda veže posebno krvno sorodstvo, izhajajo od istih prednikov, so torej nekaka razširjena družina in že to dejstvo nam nalaga dolžnost ljubezni do lastnega naroda. Slovenski narod K- veja mogočnega slovanskega drevesa, ne sicer velika, toda krepka in sočna, ki je rodila in še rodi in polaga sadove na oltar kulture, znanosti in umetnosti.
Slovenci večkrat čujemo prezirljiv očitek, da sploh nimamo zgodovine, da se ne moremo Ponašati s slavno preteklostjo. Res je, da }r naši zgodovini zamanj iščemo poglavij o kakih mogočnih zmagovitih vladarjih, da men c mo govoriti o kakšnih velikih vojnih hi osvajalnih podvigih Slovencev ali nadoblasti nad drugimi narodi. Toda kljub ternu je naš narod lahko ponosen, da j. vendarle izvršil velika dela. Eno iz-! i v poglavitni!: je to, da je v najneugod-. okoliščinah, pri vsej svoji malošte-vhnosti in politični odvisnosti ohranil sa.
Sebe.	.	.
Ozem do Fi do D
larlro
''"'i predniki so se naselili od vseh .'i : ■	.	i i
: ’š. od Blatnega jezera na Madžarskem rlanske nižine in Taljamenta. v Italiji, nave na severu in na jugu 'prav do : ' . drdrala Slovence težka naloga, da branijo
straža na zapadu pred močnimi in pohlepnimi sosedi. Na to prehodno slove ko ozemlje bil vedno hud pritisk, ki ga je naš nas c d uspešno vzdržal. Z najrazličnejšimi sredstvi so skušali tujerodci naš narod potujčiti. Njihova borba je bila razmeroma lahka. V svojih rokah so imeli vsa sredstva, da dosežejo Svoj rta m en j saj smo jim bili Slovenci skozi dolga stoletja politično podrejeni in to prav do leta 1918.
Ko so se pred davnimi stoletji naši Predniki naselili na današnjem slovenskem ozemlju, so bili vsi svobodnega rodu. Do-h : : :> slovensko plemstvo je vodilo svoj JJar°d. Ti rasi plemiči so polagoma izginili, k° pa smo prišli pod tujo nadoblast. Neka-, k:i so tuji gospodarji plemstvo odvzeli, Se v’eč se jih je prostovoljno potujčilo, da so lahko o! svoje visoke položaje, tako smo ostali Slovenci do današnjih dni urez plemstva, ki je imelo pred stoletji silno ; g besedo v naših političnih vprašanjih. f°da naš narod je bil hkrati tudi brez Jščanstva. V mesta so se sicer preseljevali =cinoma prebivalci slovenskega podeželja,
■ kot meščani le prekmalu, pozabili > sloi :nsko narodnost. Ti meščani j
eni oziru go nam bili več v ♦ijkC’ps kot v korist, ker splošno niso ču-
1111 slovensko.
nj0pf tega razvidimo, da se slovenstvo ni i;x; g; opirati ne na plemstvo ne na me-Ver-o.-V°,‘ Slovenstvo je moral braniti sio-
hajal v skrajno podiš? Položaju. Ko smo prišli Slovenci tl p- ' ’n 0 P°d tujce, so nas isti tudi gospo-.
■
,	last je I
■ ■
leti j
Poroči)';0 svobodneje gibal, da se je smel 1 brez graščakovega dovoljenja, da
.	........................ ...xv.«g,	• • -1—............iii...........	——t
Prevzvišeni g. dr. Gregorij Rožman, ljubljanski škof, je 1. avgusta praznoval desetletnico škofovskega pastirovanja.
Tudi mi kočevski Slovenci z gl spoštovanjem in gorečim srcem prosimo Boga, dr: nam naši
vzvišenega Škota dr. Poze a P- dolgo ohrani na stolici sv. Maksimina z željo, da bi obhajali še veselejše jubileje njegovega vladanja, ko bodo srečno prebredene zmede sedanjega časa.
Hvaležni moramo biti Previdnosti božji, da v škofu Gregoriju ni izbrala samo nad-pastirja, vrednega velikega predhodnika, temveč mu je podarila tudi vse tiste zmožnosti, ki so potrebne voditelju na takem mestu prav v sedanji do dna razburkani dobk
Škof dr. Rožman je škof katoliške akcije, ki je zajela naše osebno, družinsko versko življenje, pa tudi udejstvovanje na polju javnega narodnega življenja.
Pod njegovim vodstvom smo imeli dve najlepši in najveličastnejši manifestaciji krščanske pobožnosti: jugosl.evharistični shod leta 1935 in mednarodni shod Kristusa Kralja leta 1939, ki sta zbrala slovensko ljudstvo v resnični pobožnosti, češčenju in v zahvali in prošnji do Boga.
Kako skrbi Prevzvišeni za naše izseljence! Leta 1935. jih je obiskal v Ameriki in stoji še vedno na čelu Rafaelove izseljeniške družbe.
Za vse pobude in energijo se moramo zahvaliti modremu vodstvu škofa dr. Gregorija Rožmana.
je mogel po lastni volji zbirati poklice svojim otrokom. Zemlja, ki jo je obdeloval, je postala njegova last šele v letu 1848. In ta Slovenec kmet-tlačan je moral skozi dolga stoletja braniti slovensko grudo pred pohlep-i tujci.
' ozrimo nekoliko v zgodovino
.
svoj
i obstoj, j	( le i
iki. /
alistični narod, ki sc mu je nekoč klanjal j znani svet, j
odnosno se porazgubil med razne druge
narode. Navedimo še dva primera iz naše slovanske zgodovine. Nekdaj močni sever-noslovanski rod se je popolnoma tako asimiliral v germansfvu, da tvorijo danes njegovi potomci elito najizrazitejšega germanskega naroda. Poglejmo Polabske Slovane, ki so bili na severu v sličnem položaju kot mi na jugu, le da so imeli v posesti ob širnejše ozemlje. Toda od njih se je ohranila le neznatna peščica Lužiških Srbov, vse drugo pa je vtonilo v valovih.
Naš slovenski narod pa je kljub svoji številčni neznatnosti kljuboval vsem pritiskom potujčevanja in stoji, četudi nekoliko okrnjen, kot najsevernejša slovanska straža ob Jadranskem morju. Ohranil si je tudi vso svojo narodno im o vino, to je skupino posameznih pojmov o obstoju in samobitnosti slovenskega naroga. Ti pojmi so vprašanje samostojnega slovenskega jezika, vprašanje slovenske narodne noše, slovenskih običajev, naših narodnih pesmi, pregovorov, je vprašanje našega gospodarstva, miselnosti, književnosti in umetnosti, skratka, je vprašanje naše kulturne vrednosti. Vse to je mišljeno v pojmu narodne imovine.
Še višji pojem pa je obsežen v besedi slovenstvo. Ta vsebuje še mnogo več, vsebuje skrb in ljubezen do vsega, kar je naše in mora naše tudi ostati. V pojmu slovenstvo je skrit naša srčna želja, vse to, kar je last I !	'	'
ljudstva: gojiti, ohranjevati, dvigati ir. iz.po-V:	na:	<	:
vsa ta ljubezen j c obsežena v pojmu slovenstva.
Veliko gorja je pretrpel naš narod v svoji zgodovini. Zatiran je bil in preganjan. A rnstel in razvijal se je kljut tei razvil v najkulturnejši slovanski narod. Naša kultura tekmuje s kulturo zapadno-evropskih narodov. Slovenska hiša se blešči od svoje vzorne čistosti in urejenosti. Vsaka najmanjša stvar od znamenja na polju do cvetja na oknu, izza katerega odmeva zvonka pesem slovenskega dekleta, nam priča o nepokvarjeni duši Slovenca. Slovenska pesem je najlepša, slovenski fant najpostav-nejši, slovensko dekle najbrhkejše.
Slovenec je pravi jugoslovanski tip; je odločen kakor Bolgar, romantičen in hraber kakor Srb, dober in prevdaren-kakor Hrvat; je pa kot vsak Jugoslovan skromen, gostoljuben in pošten. Slovenski narod odlikujejo izredna delavnost, plemenitost in miroljubnost, ki pa je le dokaz naše pripravljenosti .čuvati in braniti svoje. Gostoljubnost Slovencev ima izvor v njihovi slovanski krvi. Ko stopiš čez prag slovenske hiše, domači najprej izrazijo veselje za čast, ki si jim jo izkazal z obiskom ter te prosijo, da se čutiš pri njih kakor doma. Slovenec je otroško veren, obenem pa tudi zelo izobražen. Knjiga je pri vseli slojih spoštovan.-:, l.v n; pri že dejstvo njene razširjenosti, §aj znaša navadna naklada knjige od 3030 3 6000 izvodov in to pri komaj dvomilij narodu.
Bratje Slovenci in sestre Slovenke ! Ljubimo svoj narod, ljubimo svojo rodno zemljo
■/. V.XX G.V' •	,	", V	'	\ X
žrtvami 1 Enako ljubezen pr; izkazuj :o t naši narodni državi in naši kr< lj :vski lina: po geslu, ki ga je pred ' ratkim jav o podal ugleden slovenski voditelj z besedami: „Oh prestolu našega kralja srno trdni in varih, če se pa ta zruši, vtone mahoma svoboda Slovencev in kmalu slovenski nared sai Fonov no slovesno prisezin stobo naši vladarski hiši, b .
Jugoslovani in ponosni, da snu
•‘.j
Ul
pragjEe
c’l
iii proračun za Mo 1940-41 račun miru
pro-
račun je oddal javnosti finančni minister dr. Siitej v Ljubljani, najprej časnikarjem, za L l pa še v ljubljanskem radiu. V pri, - i ;
im let so se državni izdatki zvišali za nekaj več, kakor dve milijardi in znašajo .v;daj 11 mili) d din. Spričo sedanjih svetovnih do-11 ; v ki so tudi naši državi natovorili nova bremena, ki so v zvezi z zavarovarjem naše nevtralnosti in našega miru, je naravnost čudno, da je mogel finančni minister izhajati s tako nizkim povečanjem proračuna, pri tem pa se še spomniti državnih uradnikov, ki jim je povišal mesečne prijemke, da bi jim pomagal olajšati težave nastopajoče draginje. Podčrtati moramo dejstvo, da se je vlada spomnila pri draginj s kih dokladah posebno manj plačanega uradništva in tistega, ki ima družine s številnimi otroci. Ta socialna poteza državnega proračuna se zelo svetlo odraža v politiki sedanjega režima. Razume se, daje morala vlada spričo negotovih razvojev v bodočnosti uvesti najstrožje varčevanje v vse panogo državne uprave ter tu pa tam poiskati novih virov za povečane izdatke. Varčevanje nam ne bo v kvar, zvišanje nekaterih davkov in taks pa je takšne narave, da socialno slabemu človeku ne bo prizadejalo nobene bolečine. Proračun finančnega ministra dr. Suteja, odnosno sedanje vlade je v vseh krogih države imel najboljši odjek, istočasno pa je imel dober odmev tudi v tujini, ki no jo tudi s tem prepričali, če jo je bilo če potrebno prepričevati, da je naša država trdno odločena, da ostane izven vojnega meteža, čemur odgovarjajo tudi postavke, namenjene za narodno obrambo. Naš vojni proračun, kakor ga je nazval finančni minister dr. Šutej, je proračun miru.
se .	30 iški br i, ki s
n ih mestih, s teh mest o jugoslovanskemu ljudstvu je vse no, če no’:	vi
lij >,	j 1 :	li 1 To jo njihova
stvar. Kar jugoslovansko ljudstvo ht j to, da tisti, ki se javno 'ali pod krinko prištevajo masonskim ložam, imaknejo z v mest javnega življenja, proti fra	i [ šel ienja in
stovoljni samomor svobodn izidarskih lož kor ni dosegel, da bi so { gl j nadaljev lo z neizprosno doslednostjo.
Slovenski delavski romarski dan
Boi proti fratnazonstvu - ložo se razšle -c! Jovan je prepovedano - zahteva po od-avvr nitvi f/atvazonov na vodilnih mestih
Notranjepolitično življenje pretekle dni ni prineslo nobenih razvojev. Omeniti je potrebno le to, da so se framasonske lože spričo vedno
ilovanje fra-
masonskih lož, odločile, da napravijo ssmoumor. Objavile so, da se — same razidejo. S tern seveda poglavje našega boja proti vplivu frama-tva ■' Jugo 1 vi ji ni končano. Kajti ni zadosti, da se fr r.	- ki bratje sedaj s površine
poskrijejo v pod	je. Časopisni boj proti ma-
ki se ga je udeležilo vse svobodno časopisje Jugoslavije — ni zahteval .samo tega, da se svobodomiselne lože razpuste, zahteval je predvsem in še vedno zahteva, da
Za Vel. Šmaren letos prireja Zveza združenih delavcev romanje svojega organiziranega delavstva. K soudeležbi na romanjih vabi organizacija vse ostalo verno slovensko delavstvo. Po določenem programu bodo tako slovenski delavci, ki jih druži katoliška vera in slovenska narodnost ter skupni stanovski interesi, romali v Marijina svetišča in k Marijinim oltarjem.
Na teh romanjih bodo delavci poudarili svojo zvestobo veri očetov, svojo usmerjenost v slovensko narodno skupnost. Ko velik del slovenskega naroda že danes pripada delavskemu stanu, ko se dežela vsako leto bolj industrijali-zira in se narod proletarizira, vstajajo nove razmere, novo čustvovanje in novo hotenje. Da bi pri svojem delti našli trdnih skupnih smernic za bodoče stanovsko delo, zato bodo delavski romarji molili in o tem se bodo tudi pomenili ntT svojih božjenotnih zborovanjih.
Organizacija pripravlja devet romarskih bo-žjepoti in devet z božjo potjo združenih versko organizacijskih zborovanj. Sešli se bodo tako na Vel. Šmaren slovenski delavci na sledečih božjepotnih krajih: Ljubno pri Brezjah, Šmarna Gora, Homec pri Kamniku, Nova Štifta pri Ribnici, Sv. Planina nad Trbovijem, Gora Oljka, Ptujska gora, Jeruzalem in Gorca pri Sv. Peter pri Mariboru.
Dosti imamo vzrokov, tako pravi okrožnica > k M riji. Javno 1
'p la	' B	tv trediti
ne da. Preko častne borbe za pravično družbo ne io pozabiti zadnjega, višjega namena človekovega. Prosili bomo za .nas same, za naše svojce, za slovenski delavski stan, za ves narod.
ili bomo za izgubljene• delavce, da so po milosti vrnejo nazaj k Bogu. Molili bomo, da nam po Marijini priprošnji Bog prizanese s izkušnjo teh nevarnih časov in da po božjem razsvetljenju ob vztrajnem delu prav rastemo v lepšo bodočnost.
Prav je, da se vse verno slovensko delavstvo
-m/- c~/ 'rv«-at—j.. r. -• v. /'/vr-	- r.v::e r	r::™. .v t.v--/
-j- Dekan Anton Skubic:	9
BiEL/il fesSSta?



Sodražica je mogočna vas, ki ima 16 celozemljakov, podložnih Ribnici. Davka dajejo 33 gl 20 kr ter 32 škafov in 16 mer pšenice, 48 škafov prosa, 96 škafov ovsa, 32 kokoši, 128 jajc, 240 povešeni in 16 voz drv. Tlačanijo kakor drugi in dajo 15 konj za vinsko vožnjo. Desetino dajejo graščaku in župniku v navadnem razmerju. Za površino imajo 32 polmer prosa, 16 kokoši in 240 povešeni. Štirje kmetje v Sodražici so podložni Thurnu. Od desetine teh dobi Thurn, ribniški graščak in župnik vsaktretjino. Površine pa dajejo zadnji štirje 8 polmer prosa, 4 kokoši in 60 povešeni. En grunt je podložen Bregu. Trije sodraški mlini in ene stope plačujejo 58 kr 2 vinarja davka.
V Žigmaricah je deset celozemljakov, podložnih Ribnici, ki dajejo 19 gl 52 kr 2 vin davka, v naturi na 20 škafov prosa, 20 škafov in 10 mer pšenice, 50 škafov ovsa, 20 kokoši, 80 jajc, 150 pove . m in 10 voz ih v. Vina ne vozijo. Dva grunta sta podložna ribniškemu župniku. Desetino dobita graščak In župnik, kakor pri prejšnjih. Površine dajo 24 polmer prosa, 12 kokoši, 18 povešeni. Tl > kakor drugi, samo da gnoja ne vozijo, ampak ga samo nakladajo.
Suhadolbnica (sedaj ni več naselbina pod imenom, ampak se je pozneje razdelila v manjše vasi, kakor Globelj, Podklanec)
ima devet zemljišč in sicer osem celozemljakov in en pust grunt,- ki daje samo 37 kr davka, drugega nič. V celoti dajejo davka 9 gl 58 kr. V žitu ima dajatev samo šest zemljišč, in sicer 17 škafov in 11 mer pšenice, 11 škafov prosa, 37 škafov ovsa, 12 kokoši, 83 jajc, 165 povešeni in 6 voz drv. Vina ne vozijo. Tlačanijo kakor v Žigmaricah. Vsi so podložni ribniški graščini. Desetino dajejo v istem razmerju kakor prejšnji, površine pa 26 polmer prosa, 13 kokoši in 195 povešeni. V Podklancu plačajo tri mlini 55 kr davka.
Na Gori so štiri celozemljaki, ki dajejo od štirih gruntov in štirih lazov 3 gl 31 kr davka in 1 škaf pšenice. Za tlako dajo štiri konje za vinsko vožnjo ter popravljajo grad in pristavo. Druge tlake in dajatve nimajo, desetini pa se s Suliadolbnico vred in je tudi že površina tam všteta.
Loški potok ima štiri celozemljake, ki dajejo 4 gl davka in štiri tovore soli, drugega nič. Sol morajo pritovoriti od Trsta. Podložni so ribniškemu graščaku, ki mu dajejo dve tretjini desetine, tretjino pa bloškemu župniku, kamor so vfarani. Za površino dajejo 8 polmer prosa, 4 kokoši in 80 povešeni. Tam pa ima tudi turjaški graščak svoje podložnike, iz čigar gozda smejo jemati les za obode, ki jih je pozneje odkupil ribniški.
Retje ima osem gruntov z devetimi posestniki, ki dajejo davka 6 gl 10 kr in 9 tvorov soli, drugega nič. Podložni so Juriju Hallerju, ki mu dajejo dve tretjini desetine, eno tretjino pa bi moral dobiti bloški župnik, ki pa so mu jo odtrgali lutrovski Turjačani.
'
rov. -.njem. 7.zveden slovenski delavec se bo : v ■ /jem odzval temu organizacijskemu klice : teri božji z
... . :
l in za
i Marijine priprošnj in lepšo bodočnost.
Vel. Šmaren naj tako zajame lepa organi-j	i i :
' j ego ve prijatelje ri	i i	. a
I i


Li
iTj C
-i m m
.'io i
ET3SST- . manaMHliBK ttu tanrzrz:
l JE"
V	Danah pri Ribnici je k t
Brega šest gruntov, na katerih je sedelo deset posestnikov, ki so dajali davka 7 gl 2 kr, 6 . j
12 prosa, 36 ovsa, 12 fižola in ješprenja, 18 kokoši, 90 jajc, 9 desetičev (kit)
Desdtinil pa je v Danah ribniški graščak, ki si je delil desetino po navadnem razmerju z župnikom, poleg te pa je graščak dobil še 12 polmer prosa, 11 kokoši, SO povestim. Vsak polhar mu je moral dati po 10 polhov.
V	Bukovici sta dva posestnika podložna Juriju Hallerju, štiri z dvema gruntoma pa graščaku na Igu. Desetini dajejo ribniškemu graščaku in župniku kakor Danci, povrh pa 6 polmeric prosa, 3 kokoši, 43 povesern. Davka ni zabeleženega nikakega.
V Kotu so trije gruntarji, podložni graščaku na Bregu, ki dajejo 2 gl 54 kr davka, 4 mere in tri in pol merice pšenice, 10 mer ovsa. Desetino dajejo v Ribnico kakor prej nji in povrh 6 polmer prosa, 3 kokoši, 50 povešeni. Zadnje tri vasi nimajo nikake tlake.
‘Sajevec s štirimi grunti je tudi podložen Bregu in daje tja clvc tretjini desetine, tretjino pa župniku. — Vas Slatnik, ki šteje 30 zemljišč in en mlin s 38 kr davka, je a 9ožna graščini na Bregu, dočim je last
so 'ar.; .-at n o ne svobodnjaki. Ti so bili res to li sužnji. Dajatev vsakega Bregu podložnega grunta se je leta 1570. cenila na 1 gl. Velike
davščino graščini na Ortneku, ki je tudi po nekaterih vaseh v ribniški 4 lini (v Blatniku) male dohodke.
„Deutsche Nachrichtenu iz Zagreba prinašajo ito bo, ki ta jo naj la Jostf icl prokurist pri Lesni industriji na Kočevskem, dr. Georg Rothe!, zdravnik, predsednik bi društva „Dcutsches Studentenheimu, na vlado v Belgradu proti temu, da bi šel „Dijaški domu v Kočevju na dražbo, kot je to bilo odločeno.
ipomnili bi še s io,
dom v Kočevju v letih 1922 in 1923 najelo	.)
din posojila pri Mestni h ici v K	i
zidavo II. nadstropja bivše nemške hiše in popravo iste ter leta 192G. znesek 240.000 din za nakup Vonuševega posestva in dvonadstropne hiše z gospodarskim poslopjem. Is pritožbe omenjenih gospodov bi sledilo,' d/ je
Javna dražba imovine' Dijvvbsga !o. . \ v Kočevju je preložena na 20.'/ev
posestvo toliko vredno, da je
dala tako posojilo, ter se prividno zamolči o
novem nakupu in dozidavi. Zamolči se tudi, 11
je bila vsa nepremičnina sodno cenjena
1,904.566 din ter da je celotne lolga
okoli 550.000 din, torej približno toliko, kot ja
je bilo najetega. Od Nemcev ; re .
liko od prejo, da ima hiša še drug jc stalo 300.GOO din. Na novo prid	-
sestvo pa jo cenjeno na 583.853 din. O reel-:	'4išo prepričati. Tu
bi se kvečjemu lahko vprašali, kako je mogoče, da ni v Ljubljani nobenega zavoda, ki bi priskočil društvu na pomoč s posojilom, ko ja ni prezadolženo. —-	—	— Kje so vzroki?
Na to zahteva javnost odgovor! Po čas j se je svoječasno- sv
delna odprodaja premoženja, da bi se kril dolg. Javnost želi pojasnila!

inica nemških starišev iz evskega, novomeškega in črno-meljskega okraja
„Deutsches Volksblatt11 od 31. julija javlja iz Belgrada, ca so izročili zastopniki nemškega Kulturbunda pomočniku ministra prosvete posebno rpc-aenico.z 10 prošnjami nemških stari: - .
:	.	a, c V
kat 'ti zahtevajo . otvoritev nemških nekaterih šolah v teh srezih. Po i	ijai novosz dskega nemškega glasila so
zali v ministrstvu prosvete veliko razumevanje za želje nemških starišev.
40 letnica Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani
Z objavo v „Slovencu11 koncem julija leta 1900 je oznanila na novo ustanovljena Vzajemna zava-lnica Ljn!	da bo s tem dnevom tudi
začel:-: uradovati. Tako je začel pred 40 leti delo’	iški zi rarovalni zavod, ki
je glede na razmere imel poleg svojega gospo-darsl egi po tena tudi velik narodnostni vpliv. Začetek prav gotovo ni bil lahak, toda načela, ki so vodila zavod od prvih dni, so pripomogla, se je Vi j	' rovalnica razr tla v
40 letih v eno najmočnejših in najtrdnejših slovenskih gospodarskih ustanov. 1. avgusta je \ri	■	pr: zn o v,- k lepi jubilej dela
i pehov, hkrati ] bo, kaki čuj« o, dal jubileju še poseben poudarek s tem, da bo na več	imi	; de.
socialni	j ega časa.
Stara cerkev. Kot smo izvedeli, je bila 'e uči Ijic Lahajner J uliji,
1v St i i, m nov o sl
krši
.skr. učiteljico, ki je bila vedno ponosna na
je
:	i. Pose
. - uč j	mladina,
bila	’ dol mati in najboljši
vzgojiteljica. Vsi jo bomo ohranili v najlepšem em službenem mestu pa ji želeno obilo u:	hov in sreče-.
Ribnica. Naši dijaki organizirani v tukajšnjem Prosvetnem društvu so vprizorili v nedeljo 28. t. m. v dvorani Kmetijske nabavne zadruge zabavno igro v treh dejanjih „Upniki na plan11. Prireditev je v vseh ozirih dobro uspela. Igralci so sijajno rešili svoje vloge, če tudi so bile na odru samo mlajše moči, večinoma no-i. Občinstvo je našim mladim delavcem na katoliško-prosvetnem .polju med našim narodom dalo najlepše priznanjem s tem, da jc napolnilo dvorano tako, kot malokaterikrat ob tem letnem času. Sedaj, ko našo kmečko in delavsko mladino vežejo razni stanovski posli, bi želeli, da bi naši študentje če večkrat poživili življenje v naši organizaciji s kakšno podobno prireditvijo.
S c: . .’-: vas pri Ribnici. Naš priljubljeni dušni pastir, voditelj in organizator gosp. bV:'	o! Škulj je odšel na daljši oddih v
zdravilišče v Rogaško Slatino, da se po daljšem : p očije od vseh naporov, ki jih podnaša za nas in za Slovenki nerod ter si nabere novih moči za svoje plodonosno delo med notni. Ljubeznjivega gospoda smo se v teku let privad i, d: ga- kai pogi; samo v svoji d je nas zapustil le za > saj si )ro ne mor< 110 misliti naše brez njega, ki jo nam pomočnik in sve-g’ j;'x" vseh večnih in časnih zadevah. Isk ( c dr. bi se g_ župnik kmalu vrnil vesel, in j oi i lj e n med nas svoje vdan e !	; - ri Bog naj gr. čuva in ohranja
86 dolgo let nami!
Kočevje
načelnika. Poslovi ■
' 1 .	ir ter šel na svoje nov<
‘ ‘A'eno toesto v Škofjo Loko.
V začetku avgusta praznujemo praznik Spremetijenja Gospodovega. Apostoli so nad lepoto tega prizora vsi izven sebe. Kar vedno bi radi tu ostali, da bi še večkrat gledali to lepoto. Lepota! Kaj je lepota ? Tolikokrat govorimo o njej, pa ne vemo kaj je. Sveti Tomaž pravi, da je lepoto, izžarev tj . 10I-/ ti. / / pa je same Bog najpopolnejše bitje, je tudi samo On popolna lepota. On je tudi početek vsake vstvarjene lep te. V Bogi je najvišja stopinja tega, kar zasluži ime: lepota, pa naj že govorimo o nevstvarjeni ali vsivarjeni, ‘o duhovni ali telesni lepoti. Nezmerna lepota božja bo enkrat razveseljevala naše poveličano oko, ona bo prvi in glavni vzrok naše sreče. Takrat bo veljalo: „Oko ni videlo, uho ni slišalo in človeško srce ne more občutiti, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo.
Kakor pa bomo vsi' gledali to lepoto, jo ne bomo gledali na enak način. Vidimo sliko: preprost človek pravi, lepa je. Pride umetnik, pa vse drugače razume to lepoto. Ne gleda le slike, prodira globlje, ceni umetnost, jo občuduje, vse drugače vživa. Vsi zveličani bodo gledali Boga, ali ne bodo ga vsi enako spoznali. Kdor je v življenju globlje prodrl v to nevsivarjeno lepoto, jo občudoval, jo ljubil, ji služil, ta bo tudi ob pogledu na to lepoto v večnosti vse drugo občutil, kakor oni, ki je le s težavo in s posebnim božjim usmiljenjem prišel do te sreče.
Prodirajmo torej že v življenju do te lepote božje. Kadarkoli vidiš vsivarjeno lepoto si misli: „Ako je že ta vstvarj'ena lepota b velika, kako velik je šele oni, kako lep in vzvišen, ki je vse to vstvaril. “ Vsaka pri-rodna lepota, vsaka cvetka naj nas dviga k Stvarniku po besedah sv. Avguština: „Vse me kliče, da te ljubim.“ In zopet bomo govorili z velikim mislecem: „O večno stara in vendar večno nova lepota, prepozno sem te spoznal, prepozno sem te ljubil
Na njegovo mesto j c prišel novi okrajni ■ g. dr: 1 ri:-
i reča: .Pri i >	n j n: merin er -
napaj lis '■ je b(i. julij: v Lik i :	- 9 :
o tukajšnjega mesarja g. Honigmanna Vid Schneider iz Tople rebri. Pri belem dnevu j c to nesrečo	mnogo ljudi, pa ni bil nihče
v stanju i	: ■ agati.
Tatvine so se množile zadnji čas po okoliških vaseh. Oblasti so prijele nekega slavonskega cigana, za katerega je dokazano, da je kradel v Zeljnih.
Prisilna javna dražba nepremičnin društva Dijaški dom v Kočevju, ki je bila določena za 2. avgust, je c sklepom okrajnega sodišča zaradi zakasnele objave v Službenem listu preložena na 20. september t. L
S. K. Kočevje. V nedeljo 4. t. ta. je bila odigrana v Kamniku revanžna nogometna teki ta med S. K. Kočevjem in S. K. Kamnikom, ki se je končala z zmago S. K. Kočevja. Rezultat je bil 5:2 (2 : 0).
Občina Kočevje-mesto opozarja na temelju poziva sreskega načelstva z dne 23. julija 1940 št. 8410 na sledeče :
Da se izognemo pomanjkanju premoga za domačo uporabo, naj se že.. zdaj v poletnih mesecih oskrbijo tako podjetja, trgovci, obrtniki kot * ostalem prebivalstvo s kurivom! Zaradi večjega izvira goriva ob nastopu zime bo to skoraj. nemogoče.
Kova pot na Stojno. - Začasna drž. gozdna uprava razlaščenih gozdov gradi novo pot na Stojno. Tekom dneva se sliši v mestu močno streljanje. Delavci razstreljuje skale. Pot se gradi za lažje eksploatiranje gozdnega lesa.
Bloke
Kov letalski rekord na Blokah. Nov letalski rekord na svoji jadrilici je postavil na Blokah 29. julija letalski učitelj Marijan Križman. Starta! je v ugodnem vremenu ob G.45 zjutraj. Izredni zračni, tokovi so ga dvignili na 2000 m vi
je z jadralnim letalom krožil nad ti, da so j . i :	li. V i
je bil z brezmotornira letalom 12 ur 43 minut in je tako potolkel jugo sl. rekord Ace Stanojeviča iz Vršca, ki jc bil v zraku 11 ur in 5 minut. Pristal je zdrav h čil.
■r" -iN *-s	«•“ 7*.	p H p
G
Katastrska (davčna) občina in L j	mi j Župnija	Ljudska šola
6. Obč Površina: 5393 h Hrib	 Hrib (Loški pot.) Srednja vas . . . Šegova vas . . . Tabor	 Ret j e	 Mali log	 Retje	 Travnik, avt. post.	ina Loški potok a .57 a'97 nd — 8451 475. Loški potok !2Sj 229: lo’ 9§ 315 640- 697!	2497 preb. Loški potok
(Dalje prihodnjič.)
Povišane telefonske takse.; Poštni minister je povišal telefonske pristojbine s 1. avgustom. Navadni poziv je povišan od 5 na 8 din, nujni od 10 na 16 din, telefonsko obvestilo od 5 na 8 dinarjev. Podnevi stane običajni razgovor v I. coni do 25 km 8 din, v II. coni od 25 km do 50 km 12 din, v III. coni od 50 km do 100 km 18 din, v IV. coni od 100 km do 200 km 24 din, v V. coni od 200 km do 300 km 30 din, v VI, coni od 300 km do 400 km 36 din, v Vil. coni preko 400 km 42 din.
V nočnem času so pristojbine nekoliko manjše.
Pristojbine za brzojavke v notranjem prometu so se podražile s 1. avgustom in sicer: Za vsako navadno brzojavko velja zdaj beseda 1 din, najmanjši znesek za brzojavko je pr. 10 din. Pristojbina za nujno brzojavko je dvojna in stane vsaka beseda 2 din, najmanjši znese je pa 20 din. Za odgovor je treba plačati za besedo 1 din, za niijni odgovor pa po 2 din.
Po sestanku v Solnogradu - Romunski zastopniki v Rimu •• Za stabilizacijo razmer na jugovzhodu
Nemška vlada je povabila v Nemčijo slovaško, romunske, madžarske in bolgarske državnike. Namen razmer in obrt i miru na ji ovzhodn ve d tl j,, dol	• ri ;;
ne op avita z A n gl k t !: o k	s-; vris;:;
predsednik romanske vlade Gigurti v. minist	1 naslednji dat predsednil
bolgarske vlade Filov in zunanji minist« r Pop potlej pa slovaška državnika Tiso in Tu: i. Poss	ije med j niso sešle.
Deleg 1 s st!	jel
minister Ribbentrop in kancler Hitler. Vs izmed delegacij jc razložila težnjo svoje države, ki jih bo Nemčija proučilo. V sklepali kakšnih pogodb, temveč so imeli sam o posvetovanja. Razpravljali so pred vsem o r. -m er ju med ri 'o in Slo šl >, m« džarsko in Romunijo, med Romunijo in Bolj -rij o, med Romunijo in Sovjetsko Rusijo ter med Sovjetsko Rusijo in Madžarsko. Nemčija in Italija sta slej ko prej za slabili ijo jugovzhodu in želita, da bi južnovzhodt e mirno med seboj revidirale svoje noje ali pa revizijo meja preložile do konca vojne. To je zlasti v gospodarskem interesu obeh vojskujočih se držav. Vse teritorialne spremembe so baje preložene na konec vojne.
Predsednik romunske vlo.de Gigurtu in zunanji minister Manoilescu sta iz Solnograda odpotovala naravnost v Rim, kjer sta ju sprejela zunanji minister Ciano in Mussolini.
Ustvarjanje političnih pogojev za borbo proti angleškemu imperiju - Govoril Sovjetski komisar Molotov: Prijateljstvo med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo neraz dražljivo - Japonska z Než; b.Ijo
V tem velikem okviru so v preteklem t 1 v nastopili nekateri dogodki, ki so pri;: j ž razjasnili. Na splošno smemo reči, da ; je nemški in italijanski diplomaciji posrečilo, da pridobita za sebe prijateljsko zadrži .'ri1 Rusije in Japonske, med tem ko sta na jugovzhodu Evrope dosegli, da je tam’ -j možnost i k ega nadaljuj g angleš ter da odslej lahko sami po svoje prcuuoj ta južnovzhodno Evropo, tako da od te s ti n bo nobene ovire mcu končnim napad	an-
gleški imperij. Nadalje izhaja iz f: ■ jc ime! sovjetsl	:	za 5
Molotov v četrte! toldne, dr. so brit v J angl 11.1 poi knsi, <	jo	' Ru-

Vozni red: Ljubljana—Grosuplje ~K;k
'od
do
(velj
1940)
5-25 6 03	r- : 8-34	3-: 1415	19-29	| 22
P		P	P	|	:..i
		1	i	—
6-26	8-58	14-41	19-57	7
6 35	907	14-49	2006	11
6 48	921	1502	20-20	18
7 00	9-33	15-14	20-32	25
7-18	9 51	■	20-50	33
7-25	9-58	15-39	20-57	36
7-32	10-06	15-47	21-05	40
7-40	10-14	15-55	2113	46
7-50	10-25	1605	21-24	52
7-55	10-30	1610	21-29	55
&08
7'37
8-37P i ž-i8|14ŽiTrR?ITSF3H= 10-07j 14-00! I5-54[19-14|21-07|
do
od
do
t je
.
Predolje Čušperk Dobrepolje Velike Lašče Ortnek
•Sod ■ iča Ribnica Lipovec Stara cerkev
Kočevje _________od
■ , e	1	>
Novo mesto	od
8 i
I Ul
■7
P
5
5 41 5-43
5-21 511 4-55 4-45 4-37 4-28 4 17 4-10
'
7 .G l 14 05 7-24 j 13 52
' I 22 3 v 45 j 21-55
7-26
713
7-02
6
6-30
6-22
6-13
602
5-55
13-44 13 31 13-20 1304
12 46 12-37 12-26 12-20
19-20 1908 19 01 j 21-24 18-48 j 2113 18 37 I 21-03
18-21 18-12 18 05 17-56 17-45 17-40
2048
20-37
20-29
20-20
20-09
20-02

km
43
/J; - Jana	od	5-40	705	800	11-50	14-353	15-40		23-30
Otoce (Brezje)	do	659	8-25	9-22	13 05	15-35	16-57	20-46	0'47
(Brezje)	od	6-15		11-03	14-53	16-43	19-17	19-552	20-33
Ljubljana	do	722		12-15	1606	17-51	20-33	2116	21-50
1 ob delavnikih — 3 ob nedeljah in praznikih.

ko angleška vlada objavlja, da je za ta primer dobila okrepitve iz Avstralije.
O dnevu, kdaj se bo napad na Anglijo jiaeel, krožijo različne novele. Verjetno pa je, "da ni več daleč, ker tudi politične okoliščine govorijo za to, da bosta Nemčija in Italija v najkrajšem času skušali izsiliti odločitev.
F-itrz »ratjrji-j
Dva „glušca"
obiskat. Tako sta kričala drug na drugega. Nazadnje se 'je pa stricu le preveč zdelo, da njegov nečak tako kriči n im „Pa Francelj, zakaj pa tako kričiš nad menoj, saj jaz ni luh 1“ Francelj pa mu odgovori:. „Stric, kaj nis
pa vi tako kričite ?“ L. pa jo jo 1
popihal, da ni slišal, kako sta kričala strle in
njegov nečak, dva glušca, katerih pa nikclo ni
bil gluh.	Š.
pesni, ker da jo prijateljstvo med
ji.',.	'	'	5
! i te ielj sovjetsko i je oliti! ,	ja
; r vs ike i p igledu smo računati na povsem prijateljsko zadržanje sovjetska vlade in se ji na tem prostoru nikakor ni treba bati nobenih presenečenj. Končno so pa prišle v preteklem tednu še izjave nove japonske vlade, ki prav tako poudarjajo složnost med Japonsko in državama osišča Eim-Berlin, kar je Japonska vlad -še posebej podčrtala s tern, da je izzvala nov oster spor z Anglijo in prijavila svoje zahteve do francoski Indokine in do nizozemskega otočja v Vzhodni Indiji.
Po neuspehih Anglije v Evropi uspeh v Ameriki
Toda na drugi strani pa so dogodki preteklega tedna pokazali, da je bila angleška diplomacija, ki je žela same neuspehe v Evropi in v Aziji, bolj srečna na ameriškem kontinentu. Na podlagi dogodkov preteklega tedna, je dovoljena trditev, da se nahaja ameriški kontinent s svojimi simpatijami v pretežni meri na strani Anglije. Konferenca vseh ameriških držav na Havani jo predloge Sov. ameriške vlade, ki so tako z gospodarskega kakor političnega stališča Angliji v veliko podporo. Poleg tega pa je Sev. Amerika začela z ogromnim oboroževanjem. Saj je pretekle dni dovolila 450 novih milijard din za oborožitev, kar pomeni toliko,, kolikor bi Jugoslavija v 30 letih izdala za vse potrebe svo-, ; ivnega proračuna. Takšno oboroževanje je jasen migljaj Sov. Amerike, da se pripravlja tudi ona, da ob strani Anglije poseže v boj v tistem trenutku, ko bi bili ameriški interesi prizadeti bodisi od Japoncev na Tihem morju, bodisi od katere koli velesile na neverni ali južni ameriški celini.
Začetek večjih bojev
Na nemško-angleškem bojišču so uradna poročila obeh vojskujočih se taborov poročala o vsakodnevnih poletih bombnikov na eno in drugo stran ter o škodi, ki so jo bombardiranja pri-ejala	u odnosno drug m protivnik u.
Nemško poročilo pravi, da so nemški bombniki s sodelovanjem pomorskih edinic v petih tednih, od kar trajajo povečani letalski napadi na Anglijo ili za en milijon 250.000 to mgleških ladij, in da so številni napadi nemških bombnikov na . angleška pristanišča onesposobili vsa velika pristanišča na zahodni in južni obali Anglije, med njimi tudi londonsko. Angleška poročila pa priznavajo samo izgubo 250.000 ton ladij in le iškodbe v pristaniščih, med tem ko trdijo, da so angleški bombniki pri svojih vsakonočnih napadih ha nasprotnikove postojanke uničili veliko petrolejskih skladišč, letališč, železniških'križišč in tovarn za letala. Neka nemška norečih .-evejajo, da so Angleži izgubili 370 letal, angleška poročila pa trdijo, da so Nemcem uničili 280 letal. V glavnem smemo reči, -da so bili boji preteklega tedna stopnjujoča se priprava ha veliki splošni nemški napad na angleški imperij, ki pa bo od napada na Francijo različen v toliko, da no bo povsem bliskovitega . ja, ampak napad za izčrpanja in postopno uničenje nasprotnika. Nemške izjavo pravijo, da je napad povsem pripravljen, angleški ministri a so od svoj e strani odgovarjali, da jo tudi obramba pripravljena.
Na italijansko-angleškem bojišču je bilo tudi veliko delovanje letalstva. Tukaj se angleško letalstvo, v glavnen napadalno, ni udejstvovalo, med tem, ko so Italijani vsak dnu napadali !	;	:	V	v o vsem Sredo-
zemlju. Do hujšega spopada je prišlo proti ; tednu med italijanskimi bombniki in an-g iški i bojnimi ladj mi v bližini Balearov. Na ibe i so i n ke čete na treh odsekih abesinske meje nekoliko napredovale v angleški •i in v a igleško Kenyo. Po poročilih proti cu tedna so tudi tukaj v teku velike pri-; 'vi i■ v;j - 'e i vm; ' Nemčijo preiti k splošnemu pada na Anglijo, medlem
Bilo je leta 1881, ko sem bil kot bogoslovec doma na počitnicah, pa me pride obiskat bogoslovec Fr. R. iz P. gr., ki je bil kasneje župnik v M. na Gorenjskem. Šel je v Škocjan obiskat starega strica, ki ga še ni nikoli videl ne poznal. Drugi dan sem ga spremil do Laknica in mu povedal, kako naj hodi. Ko pride v Škocijsn, so je oglasil v župnišču, kjer je bil takrat Janez Grm, star in častitljiv mož. Pri župniku pa je bil ravno takrat znani dolenjski šaljivec L. Ta se bogoslovca pre j ponudi, da ga spremi do strica in mu pokaže, kje stanuje. „O, vam bom " ' v Z'on,11 pravi bogoslovec, „če greste z menoj11. Med potjo do strica pa pravi L. bogoslovcu : „Veste, g. bogoslovec, vaš stric je pa precej gluh, boste morali glasno govoriti, da so bosta s stricem mogla razumeti.“ „A tako11, pravi bogoslovec, „sem vam hvaležen, da sto me na to opozorili". Ko pride L. k stricu in mu pove, da ga je prišel obiskat njegov nečak izP.gr*, še pristavi: „Pa veste, ta g. bogoslovec, vaš S ik, je pa precej gluh, boste morali glasno govoriti z njim, da vas bo slišal.11 „Prav, da ste mi to povedali,“ pravi stric. Ko pride nečak-bogoalovec k stricu, začne prav glasno govoriti in mu; praviti, kako ga veseli, da ga vidi, ker ga do zdaj ni poznal, in da prinaša od do i lepo pozdrave. Pa tudi stric začne prav glasno govoriti, da tudi njega veseli, da ga je prišel
Študentovska
Pred kakimi 80 leti je imel g. dekan v h, na Gorenjskem neeaka-študenta, ki je prihajal vsako leto k njemu na počitnice. Pa se je seznanil študent z drugim študent« i Temu je povedni, da ima njegov stric-dekan v klet vino v butiijkah. Študenti so pa radi žoj ti in tudi posebno radi pijejo, Se	ino za-
stonj. Pa sta premišljevala naša dijaka, kako bi prišla do. dekanovega vina Stud je pa i ljivi.
ela sta butiljko, odbila ji vrat in vino izpila, prazno steklenico z odbitim vratom pa stn položila na prejšnje mesto. Ko prinese opoldan služkinja obed na mi so, p i potoži:	:
dekan! Kakšna nesreča! Eno butiljko v kleti je i Jo in vino e je razlilo, popila.11 Gospod dekan pa mirno odgovori: „Kaj hočemo, ta je vinska meč. To j o z je, je vi to res dobro i le icc.11 Čez nekaj dni
dan zopet: „Zopet jo razneslo eno steklenico, To mora biti pa res prav močno vino.11 Kaj je bilo pa potem z ostal1	iljkami, če jih ja še
„vinska moč“ raznašala, o tem pa molči zgodovina. — To i	Iba o i vina,
ki razganja steklenice.	Š.
;; le: ILOVA is \ im m , ,
priporoča:
Mihelčič Franc : ZDRAVILNE RASTLINE. O njih nabiranju, gojenju in uporabi. 251
Knjigi je priložen atlas zdravilnih rastlin na 26 tabelah s 85 slikami v barvotisku. N a j n o v e j š e i n naj popolnejše delo o tem predmetu. Cena trdo vezani knjigi 85 din, v platnu 95 din.
Dr. Reya Oskar: VREMENOSLOVjE, Poljudna izdaja. 120 strani s 46 slikami. Prepotrebna knjiga za vsakogar, ki hoče razumeti katerikoli vremenski pojav. Ceni trdo vezani knjigi 50 din, v platnu 60 din.
Humek Martin: DOBER SADJEVEC. Druga pomnožena izdaja. 75 strani. Poti bn
vodilo, kako ga izdelujemo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Cena 16 din.
SADJE V GOSPODINJSTVU. Tretja pomnožena in izpopolnjena izdaja. Praktični priročnik za naše gospodinje za konzerviranje sadja. Cena 24 din, vezano 32 din.
VARČNA KUHARICA. Navodilo za pripravo okusnih in tečnih jedi s skromnimi sredstvi. 232 strani. Cena 36 din.
Humek Martin:
Remec R.:

S a
ii n
.....”
'
■	i' . j


či '■ tavat Inica : vrste v -	:	I:
J
Požar - Življenje
/ zapitim zavarovalnica v
ir
<1	o	o
[. ---7\ i-; -?	eVav < \
i.L-a LUauai uozii it :i
& e*
o
Z-a
Posmrtnina
Steklo
Dota • - Starostna preskrba - Avtomobili - Vlomska tatvina i. ■	— Čl a ii prej :maj) mesečnik - moč“.
Nezgode - ja mstvo -