152. številka.
Trst, v torek 8. julija 1902.
Tečaj XXVII
, Kdtaoat"
fzh >• aafcrat aa 4*». razo« aadal^ t*
pr	ob 4. ari t»f£er.
Mtrot»1*a srna*« :
i« '•!•-} »tt>........ 1& kroa
» pol leta......... 11
c i imt Ipu........ i ,
ca a»' vc ........ 1 kroat
a - č»u»o • plačevali oapraj. >■ mar v ari! itan» otmAnini •• anrifi •I aira.	_
< ■ kunah a Trate se prodatajo »o-» o	uevilka po 6 siouak (3 i«\ ;
mu« Tr*ta pa po 8 ■imink (4 •«£.)
TeiftfoB ltf.
Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Jflaii
it racoaajo po vrstah v petitu. Za več* ttiUO »sročilo • primernim popu* Som Posiaaa, osmrtnice in javne zahvali- dosadi oglasi Itd. ne računajo po pogodb«
V*J dopisi naj se poSiljajo uredalltvn Nafraokovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi §e ne vračajo.
SatcSnmo, reklamacije in oglasa spre-;eici apravalitvo. Naročnino in iS oiačevati loco Trat.
T edinosti Je ■•*!
Lredalitvj In tiskarna se dmhhu v allcl Carictta Uv. 1*2. I prn*nl4.»o, la • prejemanje inseralo? v ulici Molil plccolo ii\. 11, natifii.
*đa.atel] is cdnovorni aredaik /» »d Ooicii
tistmk konaorcij liata K dino* c"
Natisnila tiskarna konsordja lista „Edinost,, v Trstu
Brez upa — sankcije.
ii.
<ianek v »Triester Zeitung« od minole sobote ima ta-le uvod :
»Nič ne osvetljuje bolje stanja, v katero e zašlo naše javno komunalno življenje, nego je osvetljuje oačin, kakor je naš deželni zt>or — rekli hi: skoro čez noč — ustvaril nov volilni red.«
Prva Daloga, ki ei jo je nadel člankar v oficijoznem ali poloficijoznem listu — stopinja intimnosti med visokimi c. kr. možmi in uredn štvom tega lista nam ni natanjčno znana — je ta, da dokaže, kako je sedaj veljavni volilni red brez dvoma zastarel in kako da je primerna volilna reforma tudi pri nas stvar najnujneja, neizogibna potreba. Polagoma ali neizprosno — pravi »Triester Zeitung« — se tudi v naši državi na vseh poljih javnega življenja vrši preobrazovanje v socijalnem pogledu, zbok česar je tudi modro in pravično, da se ta sprememba razmer upošteva na tak način, da ee kolikor možno jemlje ozir na že obstoječe pravice. Tako je tudi vlada sama dovedla do spremembe državnozborskega volilnega reda io temu izgledu razširjenja volilne pravice je kmalu sledilo tudi več deželnih zborov in občin. Tudi za Trst in njegovo obsežje ni brneti več odlašati z volilno reformo. Ali to je stvar težkega tehtnega pomena. Ta ne gre le za tof da se zniža volilni cenzus, ampak misliti je trebalo tudi na to, da se bodo resno upoštevali vsi interesi vseh krogov prebivalstva.
Različni vzroki so, radi katerih ni možno odstopiti od principa zastopstva interesov. Nujno potrebno je torej, da se razvrščenje posamičnih volilnih kategorij tako uredi, da zastopstvo interesov postane resnica, to je, da tisti interesi, na katere se je do e e d a i jemalo premalo ali nobenega ozira, pridejo v bodoče do svoje pravice! Te naloge pa ni lahko rešiti . . .
Tu pa začenja trpka lekeija, ki jo je nemški list priredil slavni večini v našem mestnem in deželnem zboru.
Cujte le!
Tudi v parlamentariškem zastopstvu, ki ima veliko in homogenno večino, ni mogoče iiar tako na kratko rešiti volilne preosnove. Večina ne sme pozabiti, da, čim veča in mogočneja je veČina, tem veča je njena odgovornost, ker jej navstaja dolžnost, da tisto
PODLISTEK. 4i
MELITA.
Povest iz naše dobe.
Opisal Josip Et-tii Tomie; prevedel Kadi.
Prvi del. IV.
>Jako pametno je, da tako trezno bo-diš«, jo je obodrila grofica.
»Rudnic je pameten človek v vsakem pogledu... Ne boš >e kesala, aho ga pridobiš za-se... Na našo pomoč moreš za gotovo računati«.
Melita je priskočila k grofici in jo je iz hvaležnosti poljubila v obraz.
»Ti si tako dobra !« je rekla Melita, veseleča se v duši, da jej grofica sama nudi ono, kar si je že sama mislila zagotoviti... Ho6ta-li grof Slavomir in Alica na njeni strani, kakor zaščitnika, tedaj se ni treba bati, da bi se mladi bogataš rešil na drugo stran...
»Jaz nimam volje delati, je rekla Alica, zakonskih zvez«, ki se ne tičejo mene, ali pri tebi napravim izjemo. Kar je storila \V interica s teboj, ne morem odobravati... Vsi
nalogo, ki sicer pripada zdravi opoziciji, vrši ona sama na sebi, to je : da samo sebe regulira, korigira, brzda in nadzoruje.
Po tej lekciji o težavnosti pravične vo lilne reforme in odgovornosti večine, je člankar nastavil nož, da ga zasadi v živo naši večini v mestnem svetu oziroma deželnem zboru. Piše namreč : Kajti naloga javnega in še vrhu tega z zakonodajno oblastjo opremljenega zastopstva sega vendar nekoliko dalje, nego da samo skrbi za varnost svojih lastnih mandatov, da odklanja vse neprijetne elemente, da .naši usta širokim volilnim skupinam in da tako javnemu življenju daje le v n a-n j i videz.
V zmislu te izjave svoje očita nemški list naši večini kar naravnost : »Nepristranskemu gledalcu ni mogel izbegniti ta lepi namen naše večine!« To svojo hudo obdol-žitev — da namreč večina misli le na to, kako bi Bebi zagotovila mandate in kako bi mašila usta širokim volilnim skupintm —
skega načrta popolnoma dogovorili o stvari!
>a podlagi teh opazk izjavlja nemški
list
Mi obžaljujemo odkritosrčno tako postopanje, ki bi ee težko ponovilo v kakem drugem parlamentariškem zastopstvu. Kajti, ako bi bili — v kar je javna seja namenjena — odkrito in svobodno razpravljali o volilni preosnovi, bilo bi se morda spremenilo marsikaj in bi bilo nade, da res pride do volilne preosnove, ki je, kakor rečeno, nujno potrebna. Danes niti ne dvomimo, da ta zakonski načrt ne zadobi najviše sankcije !	_____
VeriMjsKa flebata t dež. zbora
istrskem fine 3. julija 1902.
(Hrv. del govora posl. dr.a L a g i n j e).
Visoki zbor ! Po svojem pravu, ki mi pripada, spregovoriti hočem par besedi v svo-opira nemški list na dejstva : da se je toli jem narodnem hrvatskem jeziku, važna predloga še le par dni pred prvim , Ako bi sli strogo preiskovat pojedine čitanjem natisnila ; da tisoči meščanov niso izvolitve v Istri v teh 4 kurijah, došli bi niti vedeli o namerjani preosnovi in da si brez dvoma do tega, da bi ne mogla biti po-torej tudi niBO mogli ustvariti kake sodbe o trjena niti ena izvolitev, ker bi bilo vsaki njej ; da se ni dovolilo potrebnega časa za pre-študiranje predloge ! Le s hlastnim prečkanjem takega načrta — pravi »Triester Zeitung« — ni se nič storjeno ! Vesten poslanec, ki se ima odločiti, kako bo najbolje in po štejo varoval interese in pravice svojih someščanov, hoče tak načrt podrediti strogemu proučenju.
Ko je deželni zbor v svoji seji od mi-nolega četrtka vzel volilno preosnovo v raz pravo, pričakovati da bi se bilo smelo, da pride do temeljite in podrobne razprave, kakoršnjih smo doživeli često že o stvareh, ki so bile postranske važnosti. Ali od vsega tega se ni nič zgodilo. Celo taki poslanci, ki sicer ne zamujajo prilike, ko morejo govoriti skozi okno, so ostali to pot nemi. Opozicija štirih glav — slovenski zastopniki — se je, kar je naravno, omejala na svoje stališče zastopnikov okoliee, a je vendar predložila marsikateri zelo tehten prigo-v o r. Večina pa je vse zastopanje te predloge mirno prepustila le poro č e v a I cu (Venezianu) in je pokazala s tem, dajej je ali prav malo ležeče na tem neizrečeno važnem vprašanj ti, ali pa da so se že pred predložitvijo tega zakon-
so bili trdno u ver jeni, da bo Alfred tvoj mož, a ona ga je zadnji hip prisilila, da se oženi z njeno pohčerj enko.... Ako je že hotela pokazati svojo ljubezen ^nasproti tej deklici, jej je mogla dati pristojno doto in jo oddati možu, katerega bi si izbrala deklica. Ona je postopala okrutno... Vajino ljubezen je podrla, a združila dvoje hladnih src... Ne, to mi ne ugaja... Ona se je vedla sovražno nasproti tebi... a znaš morda zakaj ?«
»Ne !« je odgovorila Melita. Ona ni izvedela za oni usodni razgovor med svojo materjo in Andrino, niti jej ni Alfred, da bi je ne vznemirjal, omenil o znanej mu Btvari. On je rajši pretrpel trpke besede Melitine, katera mu je očitala neiskrenost in slab karakter.
Daljni razgovor o tem predmetu • je pretrgal prihod grofa Slavomira. On je med tem že obiskal svoj ribnjak pri Kraljičinem studencu, v katerem je gojil po9trvi, pogledal v hram, kjer je v velikih sodih vrel prvi mošt iz mladega ameriškega nasada, pogledal v hlev in konjušnico, a potem se je preoblekel in šel, bister in vesel v salon k gospema.
Bil je prekrasen jesenski dan. Nebo je
kaj prigovarjati, ker je zakon tako ustvarjen. (Hrup na galeriji.)
Predsednik: (italijanski)
P03I. dr. Laginja : Mi od strani visoke zbornice vemo, da je volilni zakon v kreposti že od leta 1863 in da so ga ustvarili Schmer-ling in njegova družba, kateri bodi Bog mi-lostljiv, ali nam gotovo ni bila naklonjena, da bi nam bila dala dober volilni red. (Vriščna galeriji.
Predsednik (italijanski.)
Posl, Laginja : Mi nismo prigovarjali verifikacijam, predloženim v drugi seji, ampak smo zložno glasovali za odobrenje, ali izjaviti motamo, da je tolažljivo, da tudi ti volitvi, proti katerima je večina našla prigovorov in sti danes v razpravi, ne bosti uničeni, ampak se imati potrditi v zmislu poročila dotičnega odseka.
Mi torej na tej Btrani nimamo posebnih prigovorov, ampak izjavljamo, da bomo glasovali za odobrenje in se celo nadejam, da bo odobrena tudi izvolitev dra. Stangerja ter da damo tako Bami sebi spričevalo, da pogreške povodom minolih volitev v okraju voloskem — katerim pogreškam pa v ostalem ne pri poznavamo mi nikake osnovanosti — niso pogreške stranke, ampak da so po-
greške zistem a, ki je dal slab zakon, katerega nejednako uporablja. Jn zato mi je v ime te strani visoke zbornice čast naznaniti, da bo od te naše strani jedna glavnih nalog v tej deželnozborski perijodi, da se deželni in morda tudi občinski volilni red popravi in da se volilna pravica razširi, ker sc potreba tega pri eni in drugi narodnosti v tej deželi pokazuje živa nasproti temu, kar je bilo pred 40 in več leti, ko je bil ustvarjen volilni zakon.
(Italijanski del govora posl. dra. Laginje priobčimo kasneje.)
V TRSTU, dne 8. julija 1902. Letošnja XIV. glavna skupščina »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« se bo vršila 14., 15. in 16. avgusta v Trstu. Ob tej priliki namerava pripravljalni odbor za prireditev zborovanja prirediti poučen izlet v Benetke na Llovdovem parniku »Leda« ali »Selene«,ako ; se zglasi zadostno število udeležencev. 10. številka »Učiteljskega Tovariša« od dne 1. julija je objavila dotični poziv. Iz njega povzemamo, da bi se izletniki odpeljali iz Trsta dne 16. avgusta ob 2. uri popolunoČi, dospeli v Benetke po 5. do 5. in pol urni vožnji ter se vrnili v Trst dne 18. avgusta okoli 1. ure po polunoči.
Da bo pripravljalni odbor vedel za določeno število oseb, naj se vsakdo, ki se misli udeležiti tega zanimivega izleta, zglasi pri gosp. Antonu Germeku, učitelju pri sv. Ivanu blizu Trsta in mu pošlje 5 K ; toliko velja vožnja tja in nazaj.
Pričakujemo, da se ne zglasi Bamoučiteljstvo, temveč tudi ne učitelji mnogoštevilno za ta velezanimivi izlet. Saj se jim ponuja najlepša prilika, dasi ogledajo vse znamenitosti tega mesta!	Vodstvo »Zaveze«.
Politični pregled.
V Trstu. 8. julija 1902.
Deželni zbor istrski ima danes zopet sejo. Bomo videli, da-li se je gospodom iz večine potolažila kri od blamaže v zadnji seji. Metali so bili namreč okolo sebe ogenj in žveplo radi stvari, ki — se ni dogodila.
No, pustimo to. Danes moramo opozoriti na neko govorico, ki bi, ako odgovarja re-
bilo jasno in vedro brez najmanjšega oblačka, a solnce je sijalo toplo kakor spomladi.
»A kje je papsf?« je vprašal grof Me-lito, ko ju je našel samo.
»Ah, on got>vo Se s;>i!« je odgovorila Melita, vstavši s fotelja. »Moram ga zbuditi, ker drugače bi spal do noči«.
»Dovoli, da ga zbudim jaz«, se je ponudil grof in se požuril do sobe, kjer je spal grof Orfeo. Zavese na visokih oknih so bile spuščene in zato ni bilo čudno, da je izmučeni grof še trdD spal. Melita je imela prav, da bi to spanje moglo trajati do noči, ako bi ga kdo ne prebudil. Ali poludne je že minolo in skrajni čas je bil, da Be vrnejo v Zagreb, kjer je imel Orfeo jako važnih poslov. Grof Slavomir je priBtopil k oknu in prizdignil brez ropota zaveso tako, da je i podnevno solnce razsvetlilo vso sobo in padalo na veliko, z rezbarijami okrašeno postelj iz trde orehovine, kjer je ležal Orfeo s smeškom na obrazu. Kdo ve, ni-li isti hip baš sanjal, da se zabavlja z markezo, ali da zbija proste šale z veselo glavarico.
Solnčna svetloba je kmalu pokazala svojo moč. Orfeo se je začel premkati, kakor da je vznemirjen. Solnce mu je padalo
ravno na obraz, a to ga je nadlegovalo. Ni dolgo trajalo in odprl je oči ves začuden.
»Ti si me prišel budit ?« je rekel Sla-vomiru, kateri je stal ob postelji.
»Kasno je... Zajutrk nas čaka že dolgo, a tudi gospe bo že davno pripravljene«, ga je obvestil Slavomir.
»Koliko je ura ?«
»Poludne je minolo... Trebaše požuriti... Sinoči si mi pravil, da imaš važne posle v Zagrebu«, je pravil Orfeju, kateri se je začel premikati na blazinah.
»Res, res ! Dobro da si me spomnil, Melita je tukaj?«
»Ona je pri mojej ženi«.
»A Artur?«
»Artur? Bog ve... Zjutraj se je odpeljal z markezo v mesto«, je odgovoril Slavomir.
Orfeo, čuvši to, je skočil takoj s postelje, kakor da bi ga kdo vrgel z nje. Bal se je, da mu ein ne napravi kako pustolovstvo z markezo, katera ga je, kakor se mu je zdelo, imela popolnoma v oblasti«.
»Jaz pridom takoj k vam... opraviči me pri gospeh«, je prosil Orfeo Slave m rja in pozvonil slugi.
■niči, dc le na naši strani izzvala najhuje upravičene prote-te, ampak bi morala tudi vlada najodločaeje poeeči vmes.
Doccdaj je bil dež. odbor sestavljen iz samih Italijanov. To pa le vsled abstineoČne politike, ki so jo tirali naši poslanci. Kajti v kuriji kmečkih občin imajo tarvatsko-alo-venski poslanci večino in jim torej pripada en dež. odbornik. G. dež. glavar Campitelli je znan in tudi od italijanske strani primerno f-enjen kakor »original«. Sedaj ne vemo torej, ali ira&mo posla z njegovo muhavostjo, ali pa ne privoiča večini prebi valstva n ti ene^a zastopnika v deželnem odboru : f a k t j e, daseeelć z italijanske strani govori o možnosti, da deželni glavar volitve deželnega odbora sploh ne postavi na dnevni red.
Preti taki nakani, ako v resnici obstoji, moramo že danes uložiti slovesen protest! Določilo, <la je po vsakih novih volitvah na oovo izvoliti dež. odbor, je sestaven del nase ustave. Kdor ne spoštuje tega določila, krši ustavo. Ministri pa so prisegli zve3tobo ustavnim zakonom. Danes nočemo izvajati nadaljnjih zaključkov, ker ne trdimo še, da je tako kršenje že gotova stvar, in smo le hoteli opozoriti na možnost, o kateri se govori tudi na italijanski straoi.
Vprašanje avtonomije južnega Tirola. Nedavno temu se se je zdelo, ka- , ker da si Nemci in Italijani zdaj pa zdaj padejo v naročje. Vladal je najlepši živo-bojen optimizem. Posebno pa še potem, ko so trdili, da no Italijani toliko utegnili svoje zahteve, da jih Nemci morejo vBprejeti. So-sebno so se veselili na tem preobratu »na bolje« prvaki z nemško liberalnimi našitki, ki ne bi radi radi pogrešali Italijanov kakor avksilijarne čete v boju proti Slovanom. Avstrijskemu zistemu pa tudi ne bi bilo neljubo, ako bi zginilo to vprašanje, ki kali razmerje med Nemci in Italijani v Tirolu, ker bi ta zistem poten še ložje opravičeval to nesrečno, nezmiselno politiko v primorskih |K>-krajinah.
Tako so se res nekam gladko začele razvijati stvari, dokler so se od nemške strani pogajali le prvaki in diplomatje. Ćim pa se je začelo oglašati širše javno mnenje, je začel * takoj Kolo pogajanj nekam škripati. Kdor meni, da so se Nemcn odpovedali svojim ciljem, ali da bi odnehali le za las od tega. kar jim je pred očmi kakor glavni cilj — ta ni na jasnem ozirom na gibanje, ki valovi sedaj v vsem nemškem narodu. Nemci so postali šovinisti in se čutijo poklicane za svetovno gospodstvo! A čegar cilji stoje tako visoko, se ne ustavlja in ne od-nehuje na pol pota — tudi ne lepim očem tirolskih Italijanov na ljubo. Nemci se zaporedoma na shodih oglašajo proti temu, v kar bi hoteli privoliti nekateri voditelji diplomatje. Takov shod nemških zaupnikov je bil pred včeraj nji m v Inomostu.
V v« prejeta resoluciji se zborovalci načelno izrekajo proti zahtevi Italijan ov po samo up ra v i južnega Tirola, protestujejo proti temu, da bi nemške občine v italijanskem delu dežele zapustili ter zahtevajo, naj njih poslanci branijo v vsakem pogledu narodne in gospodarske koristi Nemcev!
Potovanje italijanskega kralja na Rusko in trozveza. Sinoči ob 11. uri
odpeljal se je italijanski kralj Viktor Ema-nuel II. proti Petrogradu. Vsi politični krogi, toliko pristaši trozveze, kolikor njeni nasprotniki, so piepričani, da je to potovanje italijanskega kralja nedogledne politične važnosti. Posebno veliko zanimanje vzbuja dejstvo, da italijanski kralj Dunaja sploh ne obišfe, Berolin pa se le pozneje, po Petrogradu. Vsi oni vzroki, ki so se navajali v opravičevanje, namreč, da je nemški cesar sedaj zad:žan vsled svojih potovanj in da ruska carica prihodnji mesec porodi, so le pretveze, ki pa nimajo na sebi nikake prave veljave. Italijanski kralj se je napotil prej v Petrograd ravno zato, ker je tako hotel in gotovo so oficijelni krogi Italije ravno s tem hoteli komentirati pravo vrednost ravnokar obnovljene trozveze. Kakor vse kaže, in sodč po pisanju ruskih listov, bo italijanski k*-alj na Ruskem najprisrčnejše vsprejet. Da, nekateri menijo cel<5, da bo vsprejet se prisrč-nejše, nego je bil pred kratkim predsednik francoske republike, Loubet, in pričakovati je, da zbližanje Rusije z Italijo ne bo brez vsakih posledic za odnošaje med slovanskim in romanskim svetom. Italijanski kralj je dokazal že s tem, da je že kakor prestolonaslednik prepotoval Rusijo in obiskal vsa veča ruska mesta ter da se je poročil s črnogorsko kneginjo, da ima o slovanstvu vendar le nekoliko drugačne pojme, nego jih imajo večinoma laški politiki. Rii*ki listi pišejo jako entuzija8tično o prihodu laškega kralja na Rusko in ga pozdravljajo kakor zvestega prijatelja in nekako svojega tretjega zaveznika. Ako poleg tega potovanja jemljemo v pošte v še znano izjavo francozkega min'stra za v nanje stvari, Delcassčja, da Italija nikdar ne nastopi dejanski nasproti Franciji (in dosledno seveda tudi ne proti Rusiji), potem moramo zopet priti do zaključka, da je trozveza res že obrabljen klavir in v tem menenju soglašajo z nami tudi nekateri treznomisleči politiki v Nemčiji, kar nam, med drugim, dokazuje tudi članek, katerega je te dni prinesla veleugledna berolinska revija »Die Zukunfc«, kateri članek kulmunira v trditvi, da bo trozveza obstala lc dotlej, dokler bi morala preiti s papirja v realnost.
Te dni so se v Rimu širile govorice, da se cesar Fran Josip in kralj Viktor Kmanuel vendar le soideta in sicer v Inomostu, ali na kaki postaji železnice čez Brenner. »Neue Freie Presse« pa izjavlja sedaj, da so te govorice popolnoma neosnovane ter da v političnih krogih dunajskih ni ničesar znano o kaki spremembi v dispozicijah cesarja, ali o kaki vožnji istega v Tirol.
Grof Slavomir je octa vil svojega gosta samega, kateri se je začel s pomočjo sluge oblačiti, čim hitreje je mogel. Požuril se je, , žele čim preje priti v Zagreb, ali ue toliko radi denarnih poslov, kolikor radi Artura, kateri je bil zmožen pobegniti z mar&ezo brez sledi in mu povzročiti velikih stroškov. Večkrat že se je zgodilo, da je moral mladeniča rešiti iz zagate, kamor so ga doyela mlademška pustolovstva. Radi tega ga je i srdilo, da se Artur toliko bavi z markezo, ali ona z njim, kar je naposled zanj vse eno. ; Njemu je ta žena nenavadno ugajala in zato j je bil na Artura ljubosumen... pa, ako njemu samemu ne bi več šlo izpod rok, da bi si pridobil milost dražestne mai keze, ako je ona volila Artura radi njegove mladosti in naivne mladeniške udanosti, tedaj mu ne bo preo-tajalo drugega, nego da jej ta plen, katerega si je ugrabila, iztrže iz krempljev. In tako la grof Orfeo ni sprevidel niti sedaj se, da treba mladini prepuščati mesto na ljuoavnem polju.
(Pride še.)
Tržaške vesti.
Na i\ kr. državni ljudski šoli
v ulici Fontana se bodo vršila vpisovanja še 1».. 10., 11. in 12. julija od 2.— 3. ure popoludne. Stariši so opo-zorjeni.
Tužili irlasovi. Že sedaj nam prihajajo tužni glasovi slovenskih starišev tržaških. Že nas vprašujejo, kam naj ta in oii pošlje svoje otroke v šolo, da se mu ne potujčijo ? ! Nekaterim smo svetovali, naj dajo svoje male v nemške šole, kjer se nauče vsaj za silo slovenskega jezika. Odgovorilo se nam je, da je pred državnimi nemškimi šolami tak naval, da ni niti od daleč upanja, da bi tam mogli sprejeti vse one otroke, katerih stariši žele, naj bi — ker ni boljšega — zahajali v nemške šole !
Slovenska šola pri sv. Jakobu l>o prav gotovo prenapolnjena in se bo moralo odklanjati neštevilo otročičev.
Nemške državne šote bodo prenapolnjene in bodo morali zavrniti cele stotine pouka potrebnih otrok ! In kaj sedaj ?
V laške šol« ne smemo in nočemo vpisovati svoje krvi, ker je tam najprej potuj-čevalno gnezdo in še le potem — šola ! — Kam naj torej pošljemo svoj mali zarod ? Skoro da človek res že ne ve druzega sveta, nego, da naj oni stariši, katerih otroci ne vdobe prostora na slovenski, oziroma na nemških šolah — predstavijo svoje otročiče na tukajšnjem c. kr. nameetništvu ! Potem bi ta oblast morda vendar enkrat zahtevala od osrednje vlade, naj nam odpro prepotrebno slovensko šolo v Trstu !
Staroslo venska maša. V sinočnjem »Slovencu« čitamo: »Staroslovensko mašo je daroval včeraj (v nedeljo) zjutraj v trnovski
cerkvi g. dr. I'ožar iz Riomanj pri Trstu.« p.....« (to so bile psovke, katerih ne mo-
Po vest potrja sinoćnja »Laiba«*her Zeitung«	rerao reproducirati, ker vemo, da bi čitate-
nastopno: »Včeraj zjutraj je v trnovski	Ijice zardele od srama).
cerkvi daroval grško-unijatski župnik v Ric-	Vsa iz sebe radi takega nesramnega ža-
manjih, dr. Požar, mašo na staroslovenskem	ljenja šla je gospa domov in povedala vso
jeziku.«	stvar svojemu soprogu, na kar je le-ta koj
»Slov. Narod« nima še o tem ni besede,	šel na trg in zahteval od stražarja, naj pro-
Mi se nadejamo, da nam o tem velevažnem	dajalca radi takih žaljenj odvede na policij-
dogodku, — ko se je v sedanjem času be-	ski urad.
snega preganjanja naših cerkvenih svetinji	Stražar pa je odgovoril: »Non posso far
naravnost v središču in srcu vse Slovenije, v	niente, <[ua a Trieste xe uso de dir (porchi
beli Ljubljani, pela slovesna sv. maša v do-	de šČiavi.)«
mačem staroslovenskem jeziku, -- ljubljanski	j (Torej po mnenju tega uzor stražarja je
slovenski listi prinesejo točno in obširno po-	žaljenje in psovanje slovenske narodnosti,
ročilo. Prosimo pa tudi naše prijatelje, da	opravičeno s tem, tla je v navadi. Ali ste ga
nam sporoče o utisu, ki ga je napravila na	čub ! Bravo! Po takem ne bi smeli stražarji
narod iz-pred samega oltarja sveta cerkvena	nikoli prijeti nobenega tatu, ako vedo, da
slovenska l>eseda.	krade — iz navade. Dvomimo, da bi bili
Slovenska cerkvena slavnost v Ospu.	tudi na c. kr. policijskem ravnateljstvu tacih
V naše uredništvo so prišli možje s Koper-	nazorov. Nimalo pa ne dvomimo, da je Slo-
ščine in so nam vsi navdušeni pripovedovali, da	vencem v neizogibno dolžnost, neizprosno in
so imeli v nedeljo v Ospu veliko sv. mašo	brez vsaeega obzira skrbeti za to, da ta, od
na staroslovenskem jeziku. Ljudje niso mogli	dotičnega stražarja slovesno pri poznana »na-
prehvaliti lepote in miline slovenskih mo-	vada« pride čim prej iu temeljito iz —
litvic. Pravili so nam tudi, da Fe čuje po	navade!)
vsej okolici zložen klic : To si moramo ohra-	j Vzel pa je ime dotičnega prodajalca in
niti ! Taka sv. maša se mora vedno pri nas	ga izročil soprogu razžaljene slovenske gospe,
peti !	da ga le ta zamore tožiti radi žaljenj.
Časi sv. Cirila in Metodija se vra-	Prodajalec se imenuje: Kugenio Stan-
čajo ! !	bach ter biva v nI. del Toro št. 7, I. n. —
C. k. gimnazija v Trsta. Prejeli smo	Priporočamo ga torej slovenskim strankam,
s prošnjo, da objavimo : V nedeljo dne 20.	naj ga podpirajo, da bo toliko ložje napadal
m. m. zaključilo se je šolsko leto na tej	Slovenke.
gimnaziji, v katero zahaja mnogo naših otrok.	Boj za Rojan. V Rojanu se že dolgo
Iz programa, ki je izdaje vodstvo gimnazije	bije med domačini in zistemom boj — za
vsako leto, je razvidno to-le : V šolskem letu	Rojan! Rekli smo: mej zistemom. Ta izrek
1901/02 bilo je 432 dijakov, od teh jih od-	naš je opravičen s tem, da tudi organi jav-
pada na Trst in okolico oOO, na Goriško in	nega redu v Rojanu kolikor le mogoče —
Istro 71, na Kranjsko 10, na druge krono-	n;80 na strani domačinov. Tako goreči so v
vine in na inozemstvo 51.	svojem prizadevanju, da bi ustrezali zistemu,
Veeh odličnjakov je bilo 43 in sicer bo	željam in — antipatijam župnika Jurizze, da
bili v posamičnih razredih od Slovencev ozi-	so vsaki hip prihajali v konflikte z domačini,
roma Hrvatov ti-le: I. A Košir Vekoslav	Dne 29. maja o polu noči pa se je dogodilo
iz Tržiča, Kuščer Ludovik iz Pirana, Sed-	nekaj, kar je sodu potrpežljivosti Rojančanov
mak Josip iz Sv. Križa pri Trstu, I. B	izbilo dno. Ob rečeni uri je prišel v gostilno
Oermelj Lavoslav iz Trsta, II. B Muha	konsumnega društva pol. nadzornik Anton
Vladimir iz Vižinade, III. B Mikuletic	Bučar z dvema stražarjema. Nadzornik je
Srečko iz Trsta, VI. Ferluga Karol z Opčin,	vprašal gostilničarja po dekretu. Poslednji se
Furlan Vekoslav iz Trsta, VIII. Oepar Josip	je odzval pozivu, a nadzornik si je zabeležil
iz Divače ter Pertot Milan iz Trsta.	številko dekreta. To storivši je vprašal nad-
Spričevalo I. reda jih je dobilo 283.	ZOrnik gostilničarja, »da-li se je tu poprej
Spričevalo II. reda z dovoljenjem po-	pelo?« Gostilničarje pritrdil. Na to nad-
navljalnega izpita 30.	zornik : »Med tistimi, ki so peli, je bil tudi
Spričevalo II. reda brez dovoljenja po-	Fran Godnik, ki je bi že 18 krat kaznovan
navljalnega izpita 47.	in bo še ! !«
Spričevalo III. reda 21 in neizpraša-	Radi tega razžaljeoja je vložil g. Fran
nih 8.	Godnik sodno tožbo, vsled katere je bila
Po materinem jeziku je bilo 122 Nem-	danes razprava na okrajnem sodišču. Toži-
cev, 141 Lahov, 13(3 Slovencev, 22 Srbo-	telja je zastopal dr. Edvard Slavik, toženec
Hrvatov, 1 Oeh, 7 Grkov, 1 Madjar ter 1	pa ae je branil sam. Toženec je priznal dej-
Francoz. Slovenski relativno obligatni kurz	9LVo, ali se je izgovarjal, da ni hotel žaliti,
obiskovalo je 122 dijaKov.	Dr. Slavik je temeljito raztrgal to »opravi-
Sedaj pa še nekaj besedij. Pritisk na	čevanje« in je povdarjal še kakor posebno
dijake, osobito na naše, postaja čim bolj ne-	oteževalno to okolnost, da je javen organ,
znosen. Odkar so našo gimnazijo začeli za-	ki ima skrbeti za javni red, žalil na javnemu
puščati stari profesorji a la Stadelman, Po-	prostoru. Dalje je povdarjal dr. Slavik kakor
spihal, Jesenko. Glaser in drugi, dobiva ta	posebno obteževalne besede »In bo še !« Kajti
nemški zavod nove moči — vsenemškega	po taki grožnji se človek, kakor je Godnik,
duha. Tudi takih profesorjev imamo, ki so	ki je člen več društev, mora bati, da pride
bili premeščeni semkaj, ker so drugod prtveč	radi vsake malenkosti v konflikt z javnimi
oboževali nemške bogove. Sploh se zdi, ka-	i organi.
kor da je Trst postal zatočišče takih življev !	Sodnik, dr. Quarantotto, je spoznal to-
Ako jih ne morejo prenašati drugje radi tega,
ženega policijskega nadzornika Antona Bu-
ker se malo preveč odlikujejo z nemškim čarja krivim in ga je obsodil na 20 K globe, mišljenjem, pa jih pošiljajo k nam, kjer jim eventuvelno 48 ur zapora
je vse dovoljeno. Da-li ob teh razmerah naši dijaki morejo dobro napredovati in da-li tako postopanje vlade povečuje ugled naše gimnazije — to je drugo vprašanje !
Skrbite za javno zdravje ! V ulici »Ratfineria« ima tvrdka Bienenfeld s\ ojo zalogo kadila ; nad to zalogo v dvorišču — ravno nasproti šole v ulici Feriera — pa ima vedno polno kosti, katere nakupuje za od pošiljanje na debelo. Sedaj, ko je ta neznosna vročina, izpuhteva iz teh kosti neznosen smrad, ki okužuje vso okolico.
Prebivalci, ki nam pišejo o tem neznosnem smradu, vprašujejo, kaj da mislijo zdravstvene in šolske oblasti ? ! Hočejo-li, da se zanese kaka nalezljiva bolezen v bližnjo šolo in v stanovanja, ki so tam v bližini ?!
To da je tako — navada ! V nedeljo, dne 6. t. m. ob 8. uri zjutraj šla je neka slovenska dama se svojo služkinjo na trg »Ponte rosso«, kjer je hotela kupiti nekaj čebule. Povdarjati moramo, da dotična dama ne govori dobro laški. Prodajale« je sahte val za čebulo 20 nvč., dama mu je pa obljubila 12 novč. Ker pa jej prodajalec n: hotel prodati za ponujano mu ceno, šla je proč. Prodajalec pa je začel radi tega kričati nad njima: »Porche de ščave, m . . . .,
Je še drugih kvestij z redarji v Rojanu, ki pa danes še niso zrele za javnost.
Desetletnica pev. društva »Slava«. Takrat je vreme naši »Slavi« vendarle prizaneslo. Nekateri pesimisti so ves teden prerokovali, da bo v nedeljo gotovo neugodno vreme, ker da ima »Slava« vedno smolo, kadar prireja svoje veselice. No, takrat pa so ti proki bili na srečo le krivi proroki in v nedeljo smo imeli najlepše vreme, kakoršno smo si le mogli želeti.
Obširni prostori, prirejeni na planem okolo Miklavčeve gostilne, so se že zgodaj začeli polniti z gosti, ki so prihajali od vseh strani naše okolice, iz mesta samega in iz bližnje Iatre. Že pred začetkom slavnosti bili so vsi prostori zasedeni ; bilo je gotovo zbranih nad poldrugi tisoč gostov, kar je Daj bolje dokazalo kako velike simpatije uživa »Slava« med vsemi tukajšnjimi Slovenci. Nekoliko pred 5. uro popoludne je prikorakal k sv. M. Magd. spodnji »Tržaški Sokol«, kateremu so prišli nasproti »Slavaši« z godbo in zastavo ter predsednikom g. Antonom Miklavcem na čelu. Gospod Miklavtc je izrekel Sokolom lepo dobrodošlico, na kateri se je zahvalil pod-starosta »Tržaškega Sokola«, brat dr. EJ,-ard Slavik, povdarjaje velike zasluge, ki si jih je
pndoU a »Slava« tekom svojega 10-letnega	vaja o bodočem nastopu vršila še z večo
delovanja za probujo narodne zavesti pri Sv.	preciznostjo in skladnostjo. »Tržaškemu So-
Manji Magd. spodnji in s tem svojim delo-	kolu« pa kličemo o tej prdiki : le pogumno in
vanjam dosegla, da zavzema ta okraj v na-	vstrajno naprej po zapričeti poti !
rodnem obzirr jedno najčastnejših mest v naši	Po dovršenem programu se je občinstvo
okolici. Po krepkih »Na zdar!« klicih je vsa	še pozno v noč zabavalo o petju raznih pev-
družba ob zvokih sokolske koračnice odko-	skih zborov, zvokih godbe in zažiganjih rakala na slavnostni prostor, kjer se je točno umeteljnih ognjev. Nekoliko po deveti uri
ob o. uri pričel izvajati koncertni program,	pa so na* z bljižnjega griča pozdravljali Najprej je predsednik »Slave«, gospod Mi- mnogoštevilni ognji, ki so nas še posebno
klavec, v kratkih potezah podal zgodovino	prepričali, da se nahajamo na rodoljubnih
ustanovitve in razvoja tega društva ter pov-	tleh med zavednim in navdušenim narodom,
darjal pomem istega za tamošnje narodno	»Slava« res ni mogla na lepši način
/ vljenje. Omenja! je posebno, s kakimi teža-	proslaviti svoje desetletnice. Z tli valj uje se je
vami se je društvo ustanovilo ! Črnogled ni ki	— imenu vseh udeležencev na prekrasnem
so takrat prorokovali, da ne bo društvo ži-	večeru, kličemo slava »S'avic in nje pred-
velo niti lO dni, a danes — je povdarjal go-	sedniki: g. Antonu Miklavcu, preroditelju
vornk — slavi na«e društvo že desetletnico	tega okraja !
•v«»jetra obstanka in sadovi njega plodonosnega	Slovenska dekliška Šola pri St. Jakobu
življenja in delovanja so znani vsem. Govor-	v Trstu priredi v nedeljo dne 13. t. m. ob
n:k je najprisrčnejše pozdravil vse drage goste	5. uri in pol popoludne na šolskem vrtu ve-
od blizu in daleč ter jim se zahvalil na do-	liko vrtno veselico. Na dnevnem
kazih simpatij, podanih na vsestranski in	redu bo lepa igra v 3 dejanjih, šflloigra »eno
mnoe :*ev .ni udeležbi. Zaključil je se željo,	minuto v gospodinjski šoli« s petjem, več
da k ^lava«, ka-or tudi slovenska narodna	pesmij za ženski zbor in domača zabava. —
zave-: pri sv. Mariji Magdaleni in na vsem	V*e bodo izvajale šolske deklice pod vod-
trža.-kem ozemlji tako napredovala kakor do	stvom čč. šolskih sester učiteljic,
sedaj. (»Z vio« in »Naz dar«-klici.)	Zar imanje za to veselico je veliko. —
Pevsko društvo »Slava« je na to zapelo	Omenjamo, da je že pred časom prišlo ve-
Mangoldovo koračnico »Moj zavičaj«, kateri	liko naročil za sedeže. O tej veselici bomo
zrmr je za društvo nekake historične važnosti,	še govorih.
ker je bil prvi, ki se ga je društvo naučilo	Strajki. Tržaški kavarna rji in po svoji ustanovitvi. Kakor zadnjo točko	njih uslužbenci se ne pogode na le-proerama pa je »Slava« g spremljevanjem	pem, vsaj tako kažejo znamenja. Ozirom na sfodi^e jako dobro zapela svojo himno, katero	to smo prejeli nastopni dopis : je tigiasbil društveni pevovodja, g. Valentin	Mi želimo, da se ustreže zahtevi usluž-Pižon, pesem pa je zložil društveni predsed-	bencev, kolikor se tiče delavnega, oziroma aik g. Anton Miklavec ! Oba ta dva gospoda	svobodnega časa! Želimo, naj bi se jim od-sta na čelu društva od njega ustanovitve pa	vzelo plačevanje lokalnih novin, užigalic itd.; do danes. Na odru so nastopila ^e sledeča	na drugi strani pa naj bi uslužbenci ostali še na društva: zbor »Čitalnice« pri sv. Jakobu,	dalje pri »dobri roki« kakor do sedaj. »Velesila« iz Skednja, »Kolo« iz Trsta, »Za-	To željo smo čuli iz ust istih uslužbenca va iz Lonjerja. združeni pevski društvi	cev in pa iz ust go8ti'n;čarskih u9luž-»Adrija« iz Barkovelj-in »Zarja« iz Rojaua	bencev.
ter zbor »Brato\-eine sv. Cirila in Metodija	Nam se vsprejemanje »dobre roke« ne
?>ri sv. Jakobu«. Poleg teh so po dovršenem	vidi tako grozno poniževalno, ker je to prvič
programu na zabavi pela še društva: »Slo-	stara in splošna navada — vsaj pri nas v
vansko pevsko društvo« iz Trsta, »Slavec« iz	Trstu — in pa, ker vemo, da bi stalna plača
Ricmanj in »Slovenec« iz Boršta. Vsa dru-	istim nikdar ne nado nestila sedanje »dobre
štva so ;ako častno redila svojo nalogo, venec	roke«.
zmage *,»a je po splošni sodbi odnesla ške-	Zravrn navedenih polx>ljškov naj bi go-
deojssa »Velesila«, ki je osobito na svobodni	spodarji skrbeli, da se čiščenje lokalov po-
zba\ ;:>rav tirasn<» prepevala in je posebno	veri tretjim osebam in ne več kavarniškim
vzbudila	postrežuikom, ker to res ni častno za ta od-
tenorist	lični del delavskega stanu.
v svoji	Za kavarnarje-lastnike bi to ne bilo Bog ve kako breme, za uslužbence bi pa bila to
Telovadci »Trž. S>kola« so s tem nasto-	velika olajšava,
poni z pet pokazali lep napredek in je vredno,	Nekoliko naj prijenjajo jedni, nekoliko
da ntknliko sa tašč ne j še opišemo izvajanja	<,rug'. cla se 8Por poravna mirnim potom,
tek izvrstnih telovadcev. Prvi so nn^mui;	kar bo v interesu obeh strani
bili kak spis znanstvene ali poljudne vsebine, da mi ga blagohotno pošljejo na uporabo. Istotako so naprošeni vsi tisti gg. pisatelji, ki so da-li ponatisniti kak spis, da me podpirajo na isti način, (,'e se želi, vrnem mi poslane spise.
Dr. K. G 1 a s e r Hoče pri Mariboru
Vremenski vestnlk. Včeraj : toplom« r ob 7. uri zjutraj 22° 5 ob 2. uri popoludne
28°.9 C.° — Tlakomer ob 7. uri ejutraj 768.t> — Danes plima ob 11.37 predp. in ob 10.16 pop.; oseka ob 5 6 predpoludne ia ob 4 42 popoludne.
Dražbe premičnin. V sredo, dne II. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Molin a Vento štev. 29, pohištvo;
družbi, temelji čira bolj učvr3te, da se bo mogla s tem večo silo upirati poskusom tu-"incev, ki gredo za tena, da iz teh blag>-slovljenih tal izbrišejo nase ime in naš jezik.
(Pride še.)
Brzojavna poročila.
Imenovanje na državnom gimnaziju v Trstu.
DUNAJ 8. (B) »Wiener Zeitung« objavlja: Minister za nauk je imenoval nadomestnega učitelja veronauka na državnem gimaziju v Trstu, dr.a L u d o v i ka Čikovima, pravim učiteljem veronauka na tej šoli.
Poslano.
Z ozirom na poslano priobčilo včeraj v listu »Edinost« s podpisom >Podjetje za tla-
Litosilom«
Robert Eggenhoffner<
v ulici della Concordia št. 16, pohištvo; v ulici Stadion ŠL 16, sveder; v ulici s Fran- kovanje
cesco št. 6, pohištvo; v ulici Chiozza št. 23,	, .
.	• tiskovnega zakona da po zakon predpisanim
pohištvo; v zagat. Risorta št. 2, pohištvo; na6inom priob6i nast0pni
poživljamo slavno uredništvo v smislu i? 19.
v ulici Media št. 25, pohištvo in štacunska oprema ; v ulici Boschetto št. 30, štacunska oprema; v ulici Stadion št. 25, pohištvo ; v ulici Campanile št. 5, slike in drugo.
Društvene vesti.
popravek :
Ni ros, kakor je objavljeno v recenem poslanem, da je bil materjal, iz katerega je bil do nedavno sestavljen clak v kavarni | »Caffč Sociale« na Cor-u, in ki je sedaj nadomeščen s štirioglatnimi cementnimi ploščami, iz »Legnolita«.
To lahko dokažemo z izjavami, podpi-Veliki koncert društer »Adrije« in sanimi, kakor potrebno, toliko od lastnika »Zarje«. V nedeljo, dne 13. t. m. prirediti kavarne »CaffS Sociale«, kolikor od osebe,
združeni pevski društvi »Adriji« iz Barko-	ki Je lzvrAila delo. Ta certifikata je možno
... r,	. f. .	... , . .	uuo«rledati v naši i> sarni \ ia Nuova st. 14,
veli in »Zarja« iz Kojana velik vrtni kon-	, , _ i . , -	.....
J	J	J	1. naustr. Iz tu razlozcne^a izhaja, da je gori
cert v gostiln. »Pri zlati kroni« v Rojanu. navedeno poslano povsem krivo, in zato si Po koneertu bo ples in svobodna zabava, pridržujemo obrambo naših interesov potom Podrobni zanimivi vspored objavimo pravo
sodišča.
časno.
PeTski zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« pri sv. Jakobu napravi dne 3. avgusta, prvo nedeljo v mesecu, izlet v
T r s t, 8. julija HM >2,
Legnolit C.o Feiner & C o
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo le Tomaj, kjer priredi skupno z društvom »To- loliko odgovarja, kolikor zakon veleva.
maj« veselico. Izletniki se odpeljejo na vo- _
zovih. Cjb odhoda iz Trsta in program veselici se objavita pravočasno. Istotako se še ta teden naznani potrebno onim, ki bi se hoteli pridružiti izletnikom.
Pevsko društvo »Primorec« v Trebčah
v družbi z zavarovalnico za govejo živino priredi svojo prvo veselico v soboto dne 3. avgusta. Kaj več se objavi pravočasno.
Združena odbora.
KttKKKKKKKKKKKKKK * *
MIZARSKA ZADRUGA Y GORICI K
z mtMD m zborom »Oj planine« med občinstvom pravi entuzijazem, g. Josip >ancin Drejač mi. pa je »olo-ulogi naravno-t briljirah
nastopili gojenci Rudolf in Jakob Perhavc, Dekleva, »krirjar, Mavrin in Rovere z vajsmi na drogu.
glavo nam ne gre, zakaj so isti podražili, iz-vzemši kavo, vse druge predmete, a so zadnje
Mi radi priznavamo, da imajo lastniki-kavarnarji ob lepih dohodkih tudi velikih
Od zadnjega njih nast/ pa v Barkovljah so	strtškov za vzdrževanje svojih lokalov, ali v
prav mnogo napredovali in izvajali so vaje, kakoršoe «mo bili vajeni v minolosti gledati
le o na^^iih starejših telovadcev, le s to	čase znižali postrežnikom plačilo od 84 ozir. razliko, da isti mnogokrat niso teh vaj zva- novčičev na 60 nvč. na dan. jali s tako eleganco, kakor v nedeljo mali Kar ®e tiče spoštovanja od strani gostov
gojenci ; istotako dobro so g »jenei pozneje	do uslužbencev, ne verujemo, da se to po-
izvajali tu li vaje na bradlj'. — V vrsti	nanoži s tem, da se odpravi »dobra roka«,
predte. »vadeev nastopili so z vajami na drogu	ampak se to more doseči s tem, da se go-
in i»ral:;i bratje P>ergant, Počkai, Vičič,	»poda gostje nekoliko bolj demokratizirajo in
Mavr n. Šolar, \ !adko I>*kleva in njegov	opuste neprist>jna nazivanja kakor na pr. :
13-letni brat Stanko Dekleva, ki je o za d-	»Buttega« itd. !
njem nastopa v Barkovljah telovadil še na	Eni drugi naj stvar dobro premislijo,
čelu gojencev. Odlikovali po se posamični	ker g'»spodarji ne morejo izhajati brez usluž -
telovadi v sledeč.h vajah: brat Bergant	bencev in uslužbenci ne brez gospodarjev.
z omejeni« jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
Drvo slo?, zalop polica
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
satera ^e nahaja
v Trata, Via Piazs& vecohia (Boiario) 6t. 1.
(na desni strmel eerkve sr. Petra). Konkeroao* atmogoift, ker Je blago Ls prve roke.
n
X X X X X X
X X X X X X X
veletoč z obrat* m v zraku in skokom na tla, brat Poč kaj veletoč z obratom (veletoč naprej in po obratu takoj voletoč vznak), brat \ ičič krasno izvajani veletoč naprej, brat Šolar toč v stopalih, brat zad v pred nos in skok na
Strajk voznikov nadaljuje. Podjetniki ?e nočejo spuščati v nikaka j>ogajanja ;n nočejo dovoliti voznikom zahtevanih zboljšanj. Vsled tega štrajka je trgovski promet Mavrin vzkoleb močno oškodovan. Sinoči so imeli vozniki zemljo, brat shod, na katerem so se posvetovali glede na-
Vladko Dekleva se je posebno odlikoval s daljnjih korakov. Ventilirala se je tudi npisel.
teznim: vajami, i3-letni Šunko Dekleva pa je vzbujal občudovanje o opiranjem po rokah v stoji Da bradlji. Omeniti nam je še jako lepo izvedeno težavno skupno vajo bratov Bereanta in Pcčkaja na bradlji ter s'oje, katere je pet telovadcev istočasno izvedlo na bradlji se sukceitivoimi raznožkami na koncu bradlje. — Sploh pa so vsi telovadci te vrste -»eveda razun mlajšega Dekleve) :z-vajali stoje na drogu in na bradlji se skrč-kami in veleU-če na drrgu. — Občinstvu je jako ugajal francoski l>oks, katerega je izvajalo 6 gojencev in najbolje med njimi Jakob Perhaur*. Časti:ati je učitelja bratu B e r -g a n t u, da je male gojence v tako kratkem ^su izuril v tako težavni vaji, ki zahteva mnogo bistrosti in spretnosti. Vsled dosedanjih vspehov pa smo prepričani, da se bo ta
da bi vozniki sami ali pa trgovci ustanovili posebno zadrugo oziroma konsorcij za prevažanje, vsled česar bi podjetniki izgubili zaslužek. Danes so imeli trgovci shod na borzi.
P. S. Ko je list že v stroju, nam je došlo poročilo, da je stavka nehala.
Popravek. V včerajšnjem I. članku »Brez upa — sankcije« je v tretji koloni, 1'., ozir. 10. in 11. vrsta, čitati da »je ni bilo iz njegovih (vladnega zastopnika) ust ni ene besede, po kateri bi bilo možno vsaj dvomiti o namenih vlade«. Mesto »dvomiti« treba čitati »ugibati«.
Javna prošnja. Ker sestavljam bibliografijo za »Zbornik« »Slovenske Matiee« za leto 1901, prosim uljudno vse g. ravnatelje, profesorje in učitelje srednjih, oziroma ljudskih sol, ki so v šolskih izvestjih priob
Vesti iz ostale Primorske.
X Družba sv. Cirila in Metodija za Istro. (Dalje.)
V toli neugodno razpoloženje nasproti našim podružnicam nas je silila okolnost, da je malo katera njih tekom leta dajala kako znamenje življenja od sebe. — Najbolje se je opažalo to na neznatnih zneskih, ki so od velike večine podružnic na početku ali tekom vsakega upravnega leta dohajali v družbino blagajno. Kakor vzrok temu se je navajalo navadno siromaštvo našega, osobito pa kmeč-1 kega prebivalstva. Tudi mi vemo, kolika je beda naroda našega. Tudi mi vemo, kako to ljudstvo težko prihaja do denarja, ali kraj vsega tega smo vendar sodili, da bi si ob nekoliko bolji volji tudi tu moglo najti pomoči. Tudi naše ravnateljstvo je neprestano, toliko zasebnim potom, kolikor potom novin, napotjalo in vspodbujalo naše ljudi, da se spominjajo naše družbe. Isto se je že opetovano obračalo do podružnic s prošnjo, naj delajo, naj skrbe za svoj napredek, oziroma za napredek naše družbe. In glejte: tudi »ei,^^	33 let^Star, oženjen po nzjo-
ni v tem doseglo Bog ve kakih velikih vspe-I niran žendarmerijski postajevodja. ves<-hov, vendar moram povdarjati zadovoljstvom, • slovenskega, nemškega in laškega jezika
elikanska rastava pohištva iu ® tapecarij. Izvenredno ugodne J ^ y ^ cene. K M M J
VILJEM DAL L A TOltHE •
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ MoJe pohištvo donesearedo. m
Službe išče
za pisarja, uradnega sluga ali kaj jed-
da se je nekaj časa sem tudi tu jelo obračati na bolje. To se vidi tudi po tem, da je to leto našemu ravnate jstvu doposlalo svoja j poročila mnogo več podružnic, nego se je to godilo v prejšnjih letih. To je dobro znamenje — znamenje je to, da si družba tudi s te strani v bližnji bodočnosti pridobi obilen v»r, iz katerega bo crpila pogoje nadaljnjemu obstanku.
Tu našteva poročilo imenoma vse tiste družbine podružnice, ki so doposlale svoja poročila o delovanju v upravnem letu 1901. Želeti bi bilo, da v bodoče tudi druge podružnice store tako.
Potem nadaljuje: Resnica je, da na kmetih narod teže prihaja do denarja, ali, kolikor se ne more nabrati hkratu, naj se nabere polagrma ! Naši ljudje so dolžni nekaj več tej naši Istri, katero bi nam hoteli drugi ugrabiti. A ravno naša družba je poklicana v prvi vrsti, da nam to Istro ohrani, da jej vzdrži naš narodni značaj, in zato treba delati in si prizadevati, da se tudi njej, tej
v govoru in pisavi. — Ponudbe na upravni.štvo »EDINOST« pod P.
iMsaMsr Len Miizi |
^ Prva in a^JveSJa tovarna pohištva <6	T..h Tft.
m-•! TRST -s>
(g TOVARNA:	ZALOOB:	gJjJ
i Piazza Rasarl« it 2
I (šolsko poslopje)
Si 31
m
&	m
Via Teaa,
vogal
Via Llnltao«« j In Via Rlborg« it. 21 Telefon it. 670. -HOM-
Velik lsbor tapecarij. zrcal ln illk. Ix-▼riuje n&rofbe tudi po posebnih načrtih.
Gene bres konkurenoe.
1L0ITE0 VilJ Cim ZASTOIJ II FBiUO Predmeti postavio se na parobrod aH železnico franko.
oo—oo
o M. Aite o
0 trsrorina z man! taktu mi m blasom v
ul. Nuova. ogel ul. S- Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5
si dovoljuje obvestiti -lavno občinstvo in <enj. 0 odj"malc*-. «3» je jako pomnožila fvojo zalogo g
0 kakor tudi povečala prostore s tem. da je A ustanovila rcoraj omenjeno podružnico zato, ▼ 0 da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam Q ce-ij. odjemalcem. V oV*-h prodaja I nu-ah vdobiva se razna blaffo najltfd^e kakovasti in najmodernejše iz
Oprnh tovarn. powebno pa snovi za moške in A ženske obleke. srajce. ovratnike, ovratnice . tu ▼ Q je velikanski izbor platnenega in bombažnega y
Ohlaga. prtov in prtičkov ter v-ake vrste perila, A bodi od bombaža. ali platna. Pleteniue, svile- V nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izlor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake
-piejen naroebe na moške obleke rt po meri. kat« e izvr-i najtočneje in najn»tan- Q Y neje po cenah, da -e ni bati konkurence	Q
q	Poskušaj, da se prepričaš!	^
Velika zaloga
krompirja
Podpisani priporoča svojo zalogo raznovrstnega krompirja po najnižjih finali.
Zaloga st* nahaja
v ulici Valdirivo 11.
Czraven ,,Hotel Nazionale).
U dani Vatovec Jakob.
Svoji k svojim!
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo vsem veščakom. častnikom poštnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro. da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj-dene originalne genf-ske 14-karatne remont. ure zlatega-elektro-plaque, ..sestav glasbutteu. Te ure imajo protimag-netične precizisk urni stroj so najtaučneje regulirane in preskusen in dajamo z vsa ako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako. da je podoben čistemu zlatu, in ve-čaki jo ne morejo razločevati od prave ure. ki vel i a kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica sprejeli smo v ti mescih 10.000 d«H;atn:h naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem Cena uri j a gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-n:na prf -ta Vsaki uri je brezplačno pridejam moš-njiček od usnja Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po o — b. — in K — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled če*ar se nima nol«enega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
>aroč be je pošiljati na ipoiilj . Chronos Baael (6vica). Za pisma v r^vico je staviti znamko za 25 stot, na dopisnice 10 stot
XXKXXKXK*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
~ paglianovo mazilo (sirup) «
K K
x x
X
x x x x x n x x x x x x x x x x
Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in zaslužnim križcem.
Odlikovana na Dunaj se zlato kolajno in častno diplomo.
rs
e o eo oo
o
oo
o°o
o
oo
o
oo
za osveženje in čiščenje krvi
prof. Ernesta Fagliano
nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano
je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1S94 in na liigije-nieni narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po
koji ima tvrd k a Hieronima Pagliano izključno pravico postopati proti vsakomur, ki bi raz peča val ponarejanja, ter je ob jed nem prisodil tvrd ki vee sodne troške in odvetniške troške provzrt cene do leta 189
Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric proi. Hieromm Paeliano ter hranimo njegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, so bih predloženi pristojnemu sodišču	...
Poživljamo vsakogar, da preklice; to zadošča v dokaz resn.ee, kojo smo
vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosi i o na lončku in »»vitkih našo varstveno znamko. 1 vrdka
nima družic.	Napolj 4, Calata S. Marco
Odlikovana tovarna za čopiče in ščetfce
Ivan Angeli
W ulica Canale 5
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih ćopičev ; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo.
Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti.
Se ne boji nikake konkurenco g lede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka.
Čuvati se je dobro da se ne za- J menja moja tvrdka s konkurenti x jednakega imena.	C
xxxxxxxxxxxxx«xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Skladišče vina
ulica AcqueIot to st 23. Prodaja vina v s i lih in buteljkah, Fine paStne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah.
Najstarejša slovenska tovarna In zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenj<n:m rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno p« htirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi DsroČbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v Dajkrajšem času in v polno zadovoljnoet naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroObe *e top'o priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v i.raielu gesla : Svoji k svojim !
MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED.
ANTIRHEUNIN-MAZlLG^j
proti trganju in zbadanju v ro-»
kah. Cena I lončić 1
I a
UJ
cz h-
O Q_
POfflADA od LILJANA _
V«
Brez olja in masti! Ne napravi ^^ teiudrue b«
samo vsako lice nežno in po- ^^^ ie*ot. tesw» preha»-	_____ _____ . ------- I al _
mJajeno, nego tudi belo m ^T P" pom»nk»ju lek»-	50 nvč. 2 lonč ča 2 g!(3..| ^
I bre? peg. Soinčne pege ^^ r*»»ici iu i.n.h»uju. ^	3..>f) h
! odpravi vs^k z upo ^ •»	k:Tt 4 lonc,cl 9>d 3-01 _ 9 rabo iste. Cena 3 " ione. gl. 150;
Autaripatm) i«u«r 2 gl. 9 p>4)
KUvi (kongortij«), ^rereiiDe bolezni, k»*elj 1« Pra»« bviMU. p»en> «>bU« bolHSin«.	«Utenico
• • iu el»w> tilo rdr»n o o o • «»
ŽIVOTNI BALZAM
» jm**t tu uo t red ak> str ileuar
JH.iljt-.
<r
Vi
_ ZiIVUT.Nl DAIiAAiu
„S ALVATO H
dn,ge	ki M	t n.vodil« prideianjen, vsakemu loufccu.	*
Cena om.tm 1» .«kl«nićić 9 »ld. SO no vi., 54 .t*kl«ofcH* 4 ffld So ^ C
«	• grl d. s poKu.BC ako »e d*u*r naprej
rx n -1-. ^	poSije lekarni
Dr. C0HC1IBC	S A L V A T O R"
I y J E C T10	Varaždinu / ^lavno skladlŠČe
VEGETABILE \ (Hintlko) y^FR. R I E D L A
lekarna k „SALVATCEJU'
■00 2C
Prof.
N a r o 6 b e
naj se pošiljajo 11:1
H 1., n. 1 III. tmt
CAPSULE VE6ETABILE
za tajne bolezni
r
00
cc o
Ui
s
00 UJ
Na prodaj
je več „tamburic, ter dve .,berdi'4. Več se izve u našej tiskarni.
Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško, Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
1. Fraiiz-Josels-Ouai >t. 1 a {v lastni liišij.
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega <1 rušiva in 1 avarske hipotekarne in menične banke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovi>tnili kombinacijah iri proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega < gleda, i z plača v 3i v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu, Riva dei Pescatori št 1. Telefon 469.
Iščejo se povsod zastopniki in agenti.
0000000000000009
K I L I J A L K A
c. li iv. avstr. kreditne zavofla
za trgovino in obrt v Trstu.
I
VARAŽDIN (Hrvatsko) NAJBOLJŠE DOM A Ć E ZDRAVILO
Novci za vplačila. i vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevai izkaz 2V. 30"dnevni odkflZ 30- „	„
3-mesečni 6- „
21 21
Mihael Zeppar
Zahtevajte povsod
voščilo (biHs)
v korvt družbi Cirila in Metoda, katero je najbo Ije in c*jc*-neje. V Trstu je prr-dfjajo gg. trgove J Prelog. Anton Furlan. Žgur A: Popatnik. Matija
Milonig. Andrej l'rdiob. Alojs Piesniear. Bambić Jaki.b. K ranic Jo*ip. Kocjanćić Josip. Ivan Tomažič, Anton Cek. Emil Cutnar itd. Glavna zaloga:
tvrdka J. IlrufoTka v toriel.
v Trstu, ulica San Giovanni
štev. 12
ima zalogo peč j od majolike v velikem iz l»oru, sama novost, bodisi glede risarij ali
barv. Snov sestaja od same Btanovitne zem- i	tvrdke
Ije. Izključna zaloga za Trst, Primorje in	EDVARD KALASCH
Prodajalnica (zgotovljenih oblek
= „Alla citta Hi Trieste"
PODJETJE ZIMOLO - TRST
Prvo podjetje za pogrebne sečanosti
ustanovljeno leta 1876.
Pisarna: C'orM» 41
Telefon Ju 141
Zaloga: ul. I-t it nt o K»
Telofon st. 145
Sprejemaj« !*e pogrebi v veliki gali in 1., II., III. IV. razreda ; prev. zi mrliče v v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pojrrebe v popolno črni, v zlato-ćrni, srebrDO-čmi in zlato-modri barvi
Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lena s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst: belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in Da debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.
Dalmaciio slavnoznane in odlikovane tovarne za peči Jiratov Schiitz v Bianskem (Morava) ustanovljena 1H48. Pri teh pecih se prihrani 50J9 na kurjavi. Lastna tovarna štedilnih |>eči iz železa ali udelanih z majoliko. Izvršitev po meri in nizkih cenah.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antouio 5 — Trst.
—* Kožnliar in izdelovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje jm »prave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.
Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia"
s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
Spoštovane slovenske pspdje
Zahtevajte pri svojih trgovcih novo
Cirll-jVCetodijevo
cikorijo.
	
| TOUflRNfl	POflIŠTUfl |
ignaci	j kron|
Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848 TRST
11I. Cassa tli Risparmio Tovarna na Dunaju.
Ulica Cassa di Risparmio I
j Ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe ■ I — — na zahtevanje brezplačno. — — ■
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takss ? krepost z dnem 24. junija, 28. junija iu odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavan. Okrožni oddel. 7 vradn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pe?to, Brno, Lvov, Tropavt Reko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, Gablouz, Grade v Sibinj, Inoinostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez trojki »v. Kupnja ln prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jaaičevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na-5a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati da srebrni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb
OOOOOOOOOOOOOOOO
Binnione Atotica di Sicorta t Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in resen; draštva
31. itetir 1892.: gld. -i.000.000-—
„ 13.326.34B-98
1,632.243-22
Glavnica društva . • -Premij na reserva zavarovanja na
življenje.......
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju........
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju .....
Rezerva na razpotagauje . . Reserva zavarovanju proti premi-
njan u kurzov, bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (B) Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov . .
I rad ravnateljstva: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiši J.
49.465-07 500.000-—
333.822-42
243.331-8
500.<H)0-— 1,187.164*86