DOMŽALE, 22. SEPTEMBRA 1995 • ŠT. 8-9, LETNIK 34 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE A:« Kar v mlade duše si sadil vzklilo v njih sad bo živ, varneje stopa mladi rod, ker si mu ti pokazal pot. Novo šolsko leto je tu! OTON ŽUPANČIČ Prenovljena cerkev Sv. Martina v Moravčah. Foto: Majhenič Blagoslovitev prenovljene moravske cerkve Gospod nadškof Šuštar je v nedeljo, 20. avgusta 1995, blagoslovil lepo prenovljeno župnijsko cerkve svetega Martina v Moravčah. Celotna žunija se je na to slovesnost duhovno pripravljala s tridnev-nico. V četrtek, 17. avgusta, je med sv. mašo monsinjor Martin Springer imel nagovor z naslovom CERKEV - BOŽJA HIŠA, naslednji dan pa CERKEV - KULTURNA DOBRINA. Cerkev je bila vedno prijateljica lepe umetnosti, saj po svoji naravi hoče s človeškimi deli izraziti neskončno božjo lepoto. Umetnike pa je navajala, da bi bogoslužju namenjeni predmeti bili res vredni, primerni in lepi kot znamenja in simboli nadnaravnega. Po sobotni sv. maši je sledil slavnostni koncert cerkvenega otroškega in mešanega pevskega zbora, ki ga AVT0Š0LA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 S 712-094 BREZPLAČNI TEČAJ CPP 2.10.1995 ob 17. uri je pri nekaterih skladbah spremljal tudi komorni orkester Pihalne godbe Moravče z gosti. Koncert z naslovom Hvalite Gospoda v njegovem svetišču je izzvenel kot velika zahvala Bogu in Mariji za pomoč pri tako zahtevnem delu. Že nekaj kilometrov pred Moravčami so nas mlaji z dobrodošlico vabili na nedeljsko slovesnost, ki je tudi dež ni mogel pokvariti. Po sprejemu in pozdravu gospoda nadškofa je le-ta blagoslovil cerkev - ozalj-šano kot nevesto, kot je dejal g. dekan Vlado Pečnik. Sledila je slovesna maša z ubranim petjem domačega pevskega zbora, ki se je na to slovesnost pripravljal že dolgo časa. G. nadškof je v svojem nagovoru poudaril, kako pomembno je, da gradimo in obnavljamo svoj prvi dom - cerkev, ki je kraj miru in srečanja z Bogom, da potem ta mir in ljubezen lahko ponesemo tudi na svoje domove in u-tunje družine. Če gradimo samo zunanjo podobo cerkve, je to premalo, graditi moramo tudi skupnost in si prizadevati za ljubezen v tej skupnosti. Domači župnik, g. Viktor Primožič, je predstavil potek obnove cerkve, ki se je začela že pred devetimi leti, ko so bila narejena in blagoslovljena barvna okna s podobami škofa Slomška in Barage ob Baragovem dnevu. (nadaljevanje na str. 3) m, IAPREDEK DOBRO IME MED TRGOVCI PONOVNO OBSEŽEN DNEVNI RED Zasedanje Občinskega sveta Konec vročega julija in v času, ko se večina odpravlja na počitnice, se člani občinskega sveta niso obnašali prav nič dopustniško, saj so se na svoji 8. seji dne 27. julija spopadli z obsežnim dnevnim redom. Obsegal je kar 22 točk, pri čemer je večina zahtevala veliko pozornosti in resno obravnavo. Ena najbolj zanimivih in aktualnih tem je prav gotovo bila obravnava in sprejem Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste M-10 na odseku Depala vas-Čr-nuče. Po obravnavi pripomb in predlogov, posredovanih v času, ko je bil osnutek lokacijskega načrta javno razgrnjen, so svetniki tega soglasno sprejeli, obenem pa zadolžili županjo in občinsko upravo, da do pričetka del na navedenem odseku ugotovita možnost, kako dovesti plinovod v KS Trzin ter pridobita za to ustrezno dokumentacijo. (nadaljevanje na naslednji strani) ZAČELO SE JE NOVO ŠOLSKO LETO Varno v šolo Začetek septembra je že za nami in kar navadili smo se, da vsakodnevno po cestah srečujemo naše šolarje, ki s torbami in nahrbtniki odhajajo v različne hrame učenosti. S šolskih dvorišč se spet razlega hrup in vrišč, mali in veliki razigrani šolarji hodijo in tekajo po naših cestah in včasih v igri celo pozabijo, kako nevarne znajo biti te za njihova mlada življenja. Prvi dnevi septembra so tudi letos v naši občini minili v povečani prometni varnosti. Obnovljeni so bili različni prehodi za pešce in prometna signalizacija, lepšo rumeno barvo so dobili že doslej znani rumeni srčki, ki označujejo varne šolske poti naših najmlajših; zdaj se skoraj na vsakem koraku srečamo z znanim rumenim znakom, ŠOLSKA POT. Potrudili so se vsi po vrsti: vodstva šol, starši, ki so prvošolčke prve dni spremljali do šolskih vrat, vodstva krajevnih skupnosti, zlasti pa policisti Policijske postaje Domžale, ki smo jih v teh dneh lahko srečevali v bližini vseh šol na vsakem koraku vedno pripravljene pomagati. Tudi vsi naši šolarji so bili v prvih šolskih dneh posebej previdni in le želimo si lahko, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Prvi šolski dnevi so torej za nami. S skupnimi močmi smo zagotovili varne poti do šol in velika želja je, da tako tudi ostane - vse dni do konca letošnjega šolskega leta. Zato tudi v prihodnje bodimo pozorni na vseh naših cestah in vsak po svoje prispevajmo, da bodo naši šolarji na cestah varni in brezskrbni. «, V SLAMNIKU PREBERITE Pogovor z dr. Janezom Vasletom Občina Lukovica Občina Moravče Z novimi živobarvnimi opozorilnimi tablami podjetij in dejavnosti dobivajo Domžale vse bolj prikupno in privlačnejšo podobo trgovskega in podjetniškega mesta na deželi Da bi vsi šolarji ostali živi V septembrskih dneh še posebno postanemo pozorni na varnost otrok v prometu. Opozorila v časopisih, na radiu, televiziji in poostreni nadzor policije lahko storijo marsikaj; tudi vpadljive table (kot je tale na Prevojah) in vrsteče se označbe, da gre za šolsko pot. Na/več pa morajo narediti vozniki: z rokami (pravilno) na volanu in prestavni ročici, z nogami (pravilno) na plinu in zavorah, s pasom (pravilno) privezani. Da pa imajo glavo na pravem mestu, so privezali jezo, nestrpnost in dirkaške strasti. Slika: M. B., besedilo I. L. 2 /lamnik Domžale PONOVNO OBSEŽEN DNEVNI RED Zasedanje Občinskega sveta IZ URADA ŽUPANJE OBČINE DOMŽALE Za večjo preglednost Velik napis dobrodošlice je opozarjal, da so se v HAAGU zbrali župani vseh petih kontinentov. SVETOVNO SREČANJE ZUPANOV PETIH KONTINENTOV Županja na kongresu v Haggu Svetovno združenje lokalnih skupnosti, katerega članica je tudi Stalna konferenca lokalnih skupnosti Slovenije, je od 3. do 7. septembra 1995 v Haagu pripravilo KONGRES, na katerem so se srečali župani vseh petih kontinentov. V delegaciji iz Slovenije je bila tudi naša županja Cveta Zalokar-Oražem. Srečanje županov je bila priložnost tudi za pogovore o problematiki posameznih mest. Tako se je naša županja srečala tudi z županom Sarajeva in podžupanom Tuzle, na spominski fotografiji pa sta tudi predsednica in tajnica Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije, ga. Magdalena Tovornik ter Saša Kek. (nadaljevanje s prve strani) Po mnenju predlagatelja, g. Franca Reiterja, ki so mu pritrdili tudi drugi člani sveta, bi bilo pri tem projektu potrebno sodelovanje s projektanti ceste M-10 in terminska uskladitev izgradnje ceste ter plinovoda za Trzip. Naši svetniki so obravnavali kar 6 točk na temo cestne problematike ter drugih posegov v prostor. V nadaljevanju so člani sveta sprejeli še osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta območja R 3 za bencinskim servisom, ki je bil v osnovnem besedilu pod oznako C-12 sprejet že v aprilu 1991. Po poteku 45-dnevne javne razgrnitve in obravnave pa bodo svetniki sprejeli predlog navedenega odloka. Zanimivo in obsežno razpravo je izzvala tudi naslednja točka dnevnega reda, ko so člani sveta obrav- navali osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta V-7 Helios Količevo. G. Jože Nemec (Zeleni Slovenije) je namreč predlagal, da se do sprejetja strategije ali nacionalnega programa obravnavanja industrijskih odpadkov na državnem nivoju izloči lokacija sežigalnice. Njegovemu predlogu so nasprotovali številni svetniki, saj so bili enotnega mnenja, da je na sprejem nacionalnega programa neprimerno čakati, ker ni možno niti približno predvideti, kdaj bo ta sprejet. Obravnava uničevanja industrijskih in tudi strupenih odpadkov pa je tudi z vidika varovanja okolja ne le primerna, ampak tudi nujna že v tem trenutku. Po razpravi so svetniki sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev navedenega zazidalnega načrta, vključno z lokacijo sežigalnice, ter obenem zadolžili županjo, da med javno razgrnitvijo organizira tudi javno obravnavo v prostorih Delavskega doma na Viru. Nato so se svetniki seznanili še z odgovori Ministrstva za okolje in prostor na pripombe na osnutek lokacijskega načrta avtoceste na odseku Šentjakob-Blagovica in s tem zaključili obravnavo sklopa cestno in prostorsko-ureditvenih dokumentov. V nadaljevanju so se lotili obravnave Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter zavrnili predlog županje, da bi ga sprejeli po enofaznem postopku. Obenem so oporekali sestavi komisij, ki jih je v svojo pomoč kot posvetovalna telesa imenovala županja. Osnutek Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so nato svetniki sprejeli brez večjih pripomb, več časa pa je zahtevala obravnava poročil o poslovanju Ko-munalno-stanovanjskega podjetja Domžale v preteklem letu, načrta poslovanja za leto 1995 ter informacije o reorganizaciji podjetja. V razpravi ie bil najbolj aktiven g. Anton Preskar, obenem tudi predsednik Odbora za komunalno-sta-novanjsko dejavnost, ki je v imenu tega predlagal sprejem številnih sklepov. S svojim nastopom je svetnike prepričal, zato je bila večina njegovih predlogov sprejetih. Med drugim so svetniki sprejeli sklep, da mora KSP Domžale najkasneje do 15.09 1995 doseči pisni dogovor s sosednjimi občinami glede odplačila dolgov za naložbe na njihovem območju, da je podjetje dolžno sredstva za investicijsko vzdrževanje vodovodnih in kanalizacijskih naprav prekvalificirati v amortizacijo ter odboru posredovati obrazložitev tistih postavk, kjer so indeksi porabe višji od inflacijskih gibanj v letu 1994. Obenem so podjetju naložili pripravo poročila o njegovem poslovanju v obdobju od 1. januarja do 30. junija. O nadaljnjem postopku reorganizacije podjetja pa bo svet ponovno odločal na eni od naslednjih sej na podlagi predlogov sklepov, ki sta jih dolžna pripraviti županja in Odbor za komunalno-stanovanjsko dejavnost. Ker je bila na eni prejšnjih sej sveta izpostavljena potreba po izvedbi revizije poslovanja KSP, so se člani sveta na tej seji seznanili z rezultati razpisa za njeno izvedbo. Člani sveta so ugotovili, da bi bila revizija zelo draga, da druge občine niso pripravljene participirati pri kritju stroškov ter da v proračunu za letošnje leto v ta namen niti ni planiranih sredstev. Zato so naložili Nadzornemu odboru podjetja, da preveri potrebo in mož- VELIKO USPEHA V novem šolskem letu V teh dneh, ko se je poletje kar na hitro poslovilo, se zopet odpirajo šolska vrata naših osnovnih in srednjih šol. Učenci in dijaki bodo sedli v šolske klopi, mnogi med njimi prvič, in prav je, da prav vsem zaželimo uspešno, predvsem pa varno šolsko leto 1995/96. Zato bi želela prav vse opozoriti na problematiko prometne varnosti v prvih dneh novega šolskega leta ter vas zaprositi za pomoč pri zagotavljanju varnih poti v šolo in domov. V dogovoru s Policijsko postajo Domžale, krajevnimi skupnostmi in vodstvi osnovnih šol ter ob pomoči vseh staršev bo v prvih šolskih dneh prometni varnosti namenjena posebna skrb, v okviru katere naj bi zagotovili varne šolske poti našim otrokom. Poti v šolo pa bodo še varnejše, če se bomo potrudili vsi, zato bodimo na naših cestah v prvih dneh septembra še posebej pozorni na vse rumene srčke, ki označujejo šolske poti naših šolarjev. Pomagajmo jim, da bo njihova vsakdanja pot v šolo prijetna in varna - pa ne le septembra, temveč skozi vse šolsko leto. Vsem šolarjem in dijakom želim prijetne šolske dni in veliko uspeha v šolskem letu 1995/96. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM, županja Občine Domžale nost izvedbe revizije poslovanja podjetja v letu 1994 ter zagotovi kritje stroškov. Od tega zasedanja sveta je tudi formalno urejeno bodoče izhajanje občinskega glasila, saj so svetniki sprejeli Odlok o glasilu Občin Domžale^Lukovica in Moravče. V njem so uredili vse, kar je nujno potrebno za izhajanje vsakega glasila ter uredili tiste specifičnosti, ki jih prinaša udeležba občin Lukovica in Moravče. Na eni naslednjih sej pa naj bi bili imenovani še odgovorni urednik, njegov pomočnik ter člani uredništva. V nadaljevanju so nato sprejeli še poročilo Nadzornega odbora o pregledu poročila o finančnem poslovanju glasila »Slamnik« v lanskem letu ter sprejeli novo ceno za izračun sorazmernega dela prispevka za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč za fazni faktor, ki sedaj znaša 13.444,00 SIT. Povišali so tudi cene storitev vrtcev, in sicer za otroke do 2 let za 19,63%, za otroke od 2-3 let za 13,8%, za otroke od 3-7 let za 3,7%, družinsko varstvo za 10,3% ter določili najnižji prispevek, ki po novem znaša 4.760,80 SIT. Povišanja veljajo od 1. avgusta dalje. Svetniki so nato še podprli pobudo vaških skupnosti Zalog pod Sv. Trojico in Kokošnje za priključitev k novi Občini Domžale, sprejeli sklep o prehodu financiranja občin z ločenega računa na žiro račune novih občin ter o zaprtju starih žiro računov Občine Domžale, ustanovili Komisijo za pripravo delitvene bilance in Komisijo za raziskavo medvojnih in povojnih množičnih pobojev ter postavitev obeležja zamolčanim žrtvam. V okviru točke Volitve in imenovanja so člani sveta za tajnika občinskega sveta imenovali g. Lovra Lončarja; ta bo funkcijo nastopil 1. septembra, za predsednika Nadzornega odbora Komunalno-stano-vanjskega podjetja Domžale imenovali g. Simona Mavsarja ter za namestnika predsednika Nadzornega odbora g. Marjana Goljo. Točka Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta je tokrat izjemoma ostala brez odziva; morda tudi zato, ker je bila ura 22.50. URŠKA ILIČ VIDERGAR V avgustu se je županja s pismom obrnila na lastnike parcel ob cesti Dob - Vir - Po-drečje s prošnjo, da bi zagotovili večjo preglednost cest. Večje število udeležencev prometa na tem področju se je namreč pritožilo, da je v bližini znamenja v naselju Dob ovirana preglednost cest zaradi sajenja visokih poljskih kultur in s tem zelo ogrožena varnost voznikov in premoženja, na tem območju zlasti varnost šolarjev Osnovne šole Dob. Hkrati je županja zaprosila, da se v bodoče vsi lastniki zemljišč, ki na svojih parcelah gojijo visoke poljske kulture, ravnajo v skladu z Zakonom o cestah, ki določa, da v bližini križišč dveh cest v ravnini in na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno saditi visokih polj- skih kultur, ki bi ovirale preglednost ceste. Hvala vsem, ki ste pismo že upoštevali! Križišča pa so nepregledna tudi zaradi visokih živih meja, ki jih je v naši občini kar nekaj, zato bi radi opozorili vse lastnike živih meja v križiščih, da Občinski odlok o ureditvi cestnega prometa v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, šev. 1/83) določa, da mora biti živa meja, ograja ali druga ovira v križišču visoka največ 80cm od površine vozišča, da ne zmanjšuje preglednosti križišča in je s tem ogrožena varnost prometa. Ker je v interesu vseh, da je varnost na naših cestah čim-večja, pričakujemo, da bodo lastniki živih meja pisno prošnjo županje, ki so jo prejeli v prvih dneh septembra 1995, upoštevali, saj sicer navedeni odlok določa, da se lahko določi izvajalca, ki bo na stroške lastnika znižal živo mejo, če sam lastnik tega ne stori. V upanju, da boste navedene predpise spoštovali in tudi tako zagotovili večjo varnost v prometu, iskrena hvala! URAD ŽUPANJE OBČINE DOMŽALE Pločnik od Grčarja do Pšate Pričakovali smo, da bo narejen vsaj do začetka šolskega leta, saj so otroci izpostavljeni vsem nevarnostim ceste, a ga šele zdaj počasi dograjujejo. Upajmo, da bodo dela končana do zime, ko se otroci iz šole po temi vračajo na domove. Vse pa kaže, da bo sedaj že tako ozka cesta še veliko ožja, saj so pločnik krepko razrezati v asfalt, in bo srečanje z večjim vozilom ali tovornjakom še težje. Kdaj naj pričakujemo dovolj široko in urejeno cesto med Dragomljem in Pšatoi Ali bodo prej potrebne žrtve} VAŠKA SKUPNOST DOBOVLJE Kdaj po asfaltu? Im Dobovlje, majhno vasico v Krajevni skupnosti Ihan, bi najbrž lahko zapisali, da je to najmlajša vaška v naši občini, saj je na pobudo krajanov ide pred dobrim letom dobila staro ime, ki ste ga pa vedno lahko našli na zemljevidih. Tako je danes Dobovlje vasica, v kateri so se krajani moderno rečeno samoorganizirali v vaško skupnost in kar takoj pričeli z akcijami. Jure Majhenič, Magdalena Kovač in Stane Cerar sestavljajo vodstvo vaške skupnosti pa tudi gradbeni odbor, ki je letos že organiziral prvo družabno prireditev, katere izkupiček je bil namenjen rekonstrukciji nekaj več kot kilometra makadamske ceste. Dobovlje so od Ihana oddaljene nekaj več kot 3 km, od tega je slaba 2 km asfalta, drugo makadam. Njihova glavna naloga je tega prevleči z asfaltom. Devet domačij je na tem koncu, med njimi tudi Opaškarjeva, kjer sin Stanči obnavfja kmetijo in tudi tako oživlja Dobovlje. Vasico pa sestavlja še 8 vikendašev, ki so že skoraj pravi domačini, dve hiši pa Je gradijo, tako da jih je kar nekaj. Vsi pa delajo skupaj in so pripravljeni za svojo vasico narediti marsikaj. Vodovod je, tudi dva telefona premorejo, upajo pa, da jih bo več, če bo hotela PTT ob modernizaciji ceste tudi v ta konec potegniti »močnejši« kabel. Največji problem je cesta in vsi upajo, da bo kmalu drugače. Na krajevno skupnost Ihan in vodstvo vedno lahko računajo, saj so jim šli tudi doslej na roke, tudi s sosednjo KS Dob so se že dogovarjali, /saj bi nekoč radi asfaltno povezavo tudi do Žej. in ko bo cesta, bo tudi vse drugo, zlasti pogrešajo redni odvoz odpadkov pa še kaj bi se našlo. Življenje se prav zaradi zagnanih prebivalcev in prijateljev Dobo-veH vrača v ta delček naše občine. Želimo jim le, da bi uspeli - čimprej! Če še niste vedeli, potem sedaj veste, kje je najmlajša domžalska vasica - DOBOVLJgJ Domžale /lamnik 3 Domžale končno do grba Vse kaže, da bomo Domžal-čani končno dobili svoj grb, zastavo in občinski praznik. Ko bo komisija pregledala prispele naročene predloge natečaja z vabljenimi udeleženci, bo na svoje zasedanje gradivo dobil tudi občinski svet in o predlogu komisije odločal z dvotretjinsko večino, saj gre za spremembi grba, zastave in praznika za statutarno materijo, ki se sprejema s tako večino. Končno bodo prizadevanja nekaterih, zlasti pa stranke LDS in njihovga svetnika Toneta Dragarja obrodila sadove in Domžalčani bomo končno dobili svoj grb. Postavljenih je bilo že kar nekaj poslanskih pobud in vprašanj, tudi v prejšnji skupščini in županu Schvvarz-bartlu, med drugim tudi vprašanje, zakaj se iz prispelih predlogov po javnem razpisu ni nobeden od grbov zdel dovolj primeren in sta bili podeljeni dve drugi nagradi na razpisu. Seveda odgovorov poslanec Dra-gar ni dobil. Sedaj je ustanovljena komisija pri občinskem svetu za celotno podobo občine, ki pa se je odločila za drugačen pristop. Namesto javnega razpisa je izvedla natečaj z vabljenimi ude- leženci in rezultati bodo na mizi komisije do konca septembra 1995. Mnenje je bilo, da je sam pristop v redu, le cena za pridobljene pravice uporabljati izbrani grb je malo visoka, ca 1.000.000,00 SIT ali drugače približno 12000 DEM. Na predlog Dragarja naj bi ob upoštevanju dejstva, da Domžale niso staro mesto s svojo tipično zgodovino in glede na oblikovalske in heral-dične zakonitosti, je bila na komisiji sprejeta usmeritev, naj oblikovalci upoštevajo črko D v variantah, naj poskušajo vplesti v predlog morda slamni-karsko kito, morda značilne znake Adama Ravbarja, podjetnost Domžalčanov, gospodarsko razvitost,... in nenazadnje tudi javno priznanje vseh Slovencev, da so Domžale lepo, novo in bogato mesto. O izidu glasovanja na seji sveta o predlogu, ki ga bo predlagala komisija, pa bomo takoj obveščeni vsi, ki imamo kakorkoli opraviti z občino, saj naj bi bil novi grb del celostne podobe občine Domžale. Novi grb, zastava in datum praznika pa bosta tudi javno predstavljena. Tudi v zvezi z datumom smo si bili člani komisije skoraj enotni, da bi bil najprimernejši datum na občinski praznik 19. april, in sicer je to dan, ko so bile Domžale leta 1952 z Zakonom o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije imenovane za mestno občino oz. mesto. In če smo malo hudomušni do sedanje parlamentarne oblasti, nam tega naziva nikoli nihče še ni odvzel, se pravi, da imamo lahko Domžale za mestno občino tudi danes. TONE DRAGAR Občinski svetnik LDS UREDNIŠTVO SLAMNIKA SE DOPISNIKOM OPRAVIČUJE, KER JE ZARADI OBILICE GRADIVA OSTALO VEČ PRISPEVKOV NEOBJAVLJENIH. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE. Magistralka skozi Dob Kot vse kaže, gredo dela pri obnovi magistralne ceste skozi Dob vendarle proti koncu. Z dokončanjem vseh gradbenih del se bodo prebivalci ob cesti končno lahko oddahnili, oddahnili pa se bodo tudi vsi drugi, saj je bil Dob zaradi različnih obvozov, zlasti ob koncu tedna zelo obremenjen. Dob tako končno dobiva novo podobo, ki bo olajšala življenje ob magistralki, predvsem pa vsem zagotovila večjo prepotrebno prometno varnost. Rekonstrukcija ceste skozi Dob vendarle kaže svoje dokončne obrise. Z umikanjem turistične sezone se skrajšujejo tudi kolone vozil in prometni zastoji. Domačini pravijo, da še enega takšnega poletja z obsednim stanjem ne bi mirno prenesli. |, y_ IZJAVA ZA JAVNOST Priključitev naselij Zalog pod Sv. Trojico in Kokošenj k novi občini Domžale Poslanski klub LDS liberalne demokracije Slovenije OO Domžale javno podpira željo in pobudo vaške skupnosti Zalog-Ko-košnje za pričetek postopka o priključitvi omenjenih naselij k novi občini Domžale. Predlagamo, da se omenjena pobuda takoj posreduje pristojnim organom v državnem parlamentu, da bi ob morebitni možnosti referendum izvedli že ob lokalnih volitvah 1995, najkasneje pa je potrebno vse pripraviti do državnih volitev v letu 1996. Prebivalci omenjenih krajev ne samo da so »organsko povezani« s šolskim okolišem Dob, priključeni na pošto Dob, da celo svoje pokojne pokopavajo v Dob, da svoje versko prepričanje izražajo v cerkvi v Dobu, da so komunalno povezani z občino Domžale, da svoje proste trenutke pre- življajo v Skocjanu (Kulturno društvo) in Studencu (Gasilsko društvo), da je celo zakonodajalec predvidel, da se pri določitvi novih občin ne smejo deliti katastrske občine (K.O. Sv. Trojica sedaj leži v občini Moravče in Domžale), ampak imajo pravico sami izbirati, kje želijo živeti. Spoštovani prebivalci vasi Zalog in Kokošnje, že v naprej vam želimo dobrodošlico v novi občini Domžale, veliko uspehov v skupnem nastopanju vaške skupnosti in pri svojih prizadevanjih za dobro sočloveka, sokra-jana. Bodite dokaz, da smo Slovenci lahko tudi zelo složni. Tistim, ki lahko pri uresničitvi pobude kakorkoli pomagajo, pa tole: »Ne čakajte!« V imenu poslanskega kluba LDS Domžale, predsednik TONE DRAGAR BOSTE TUDI VI POSPRAVLJALI? Pripravite kosovne odpadke! Jesen je čas obiranja sadov, je pa tudi čas priprave na zimo in marsikdo bo v teh pripravah posebno skrb namenil tudi pospravljanju okoli hiše in drugih poslopij. Pri tem pa se pojavi cela vrsta odpadkov, ki jih predvsem zaradi njihove velikosti ne morete spraviti v kontejnerje ali posodo za odpadke, ki jo vsak teden odvažajo. Pri tem bi vam Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale rado pomagalo, zato bo v mesecu oktobru pripravilo ob rednem odvozu komunalnih odpadkov - po znanem razporedu tudi odvoz kosovnih odpadkov po naslednjem razporedu: OBČINA DOMŽALE OD 9. DO 14. OKTOBRA 1995 OBČINA LUKOVICA 17. OKTOBER 1995 OBČINA MORAVČE 1 7. OKTOBER 1995 OBČINA MENGEŠ 15. IN 26. OKTOBER 1995 Skupaj poskrbimo, da bo tudi naša okolica bolj urejena podvala letošnjo zimo! POGOVOR Z NAŠIM OBČANOM Dr. Janez Vasle, svetovalec velepo slaništva v Grčiji Gospod dr. Janez Vasle, vi že dalj časa opravljate v Grčiji pomembno nalogo za republiko Slovenijo. Prosim, povejte bralcem Slamnika, kakšne so vaše naloge v Grčiji. Da, junija letos je minilo eno leto, odkar sem odpotoval na dolžnost svetovalca v Veleposlaništvu R Slovenije v Grčiji. Ko bom po povratku z dopusta ponovno pričel delati, mi preostane še dve leti in deset mesecev diplomatskega staža, v kolikor se mi ne bi že prej preveč stožilo po medicini. Na pripravah pred odhodom v tujino sem se seznanjal in usposabljal predvsem za najrazličnejša opravila s področja konzularnih zadev. Konzularni oddelek na veleposlaništvu je nekakšna občina v malem za potrebe naših državljanov na tujem in za potrebe tujih državljanov, ki želijo iz kakršnih koli razlogov potovati v Slovenijo. No, s tem v Grčiji, če primerjam npr. z našimi sosednjimi državami, ni veliko dela, saj šteje slovenska kolonija, kolikor mi vemo, le kakih štirideset slovenskih državljanov, pretežno žensk, ki so se poročile z Grki in so si Grčijo izbrale za svojo novo domovino. Za njih smo npr. posredovali pri izdaji slovenskih potnih listov, za nekatere je bilo treba prej še ugotoviti državljanstvo, posredujemo pri izdaji različnih izpiskov iz matičnih knjig, razna carinska potrdila, urejamo zadeve s certifikati. V začetku je bilo še precej dela z izdajo vizumov tujim državljanom. Odkar je v veljavi sporazum o ukinitvi vizumov med državama, se je ta del opravil tudi skrčil. Poleti, ko si precej Slovencev izbere Grčijo za počitnikovanje, niso redki tisti, ki potne listine izgubijo ali jim jih ukradejo in jim na veleposlaništvu izdamo potni list za vrnitev. Resnici na ljubo moram reči, da je tatvin v primerjavi z drugimi državami, ki jih Slovenci poleti radi in množično obiskujemo, sorazmerno malo. Delovni dan mi precej zapolni dajanje najrazličnejših informacij, od tega, kako se v Slovenijo pride, koliko denarja potrebujejo dnevno, posredujemo različne naslove: od tovarn, podjetij, izobraževalnih ustanov, raznih poletnih jezikovnih in glasbenih šol do ministrstev. Navezali smo stike z različnimi zbornicami, razvojnimi organizacijami. Precej dela sem imel tudi z obvestili velikemu številu časnikov, da so nas uvrstili v svoje sezname veleposlaništev, kar se je v celotnem obsegu ponovilo, ko smo spremenili naslov in telefonske številke. Težko bi kar tako naštel ves spekter opravil, dostikrat je dan prekratek, posebno če imaš opravek na ministrstvu, ki je v centru mesta in ti samo pot tja in nazaj lahko vzame tudi dve uri. Ker nas je malo, je treba prijeti praktično za vsako delo, tudi kavo je treba kdaj pristaviti? Kako poteka vaš delovni dan? Delate po programu ali se vmes pojavijo tudi problemi, ki jih je treba takoj in na hitro reševati. Delovnik poteka nekoliko drugače kot pri mojem osnovnem poklicu, spet pa ne tako kot narekujejo krajevne navade. Mi smo obdržali strnjen delovni čas, brez opoldanskega odmora, ki je pri Grkih tako cenjen, da je v tem času nevljudno celo telefonirati. Z delom pričnem zjutraj pred drugimi, ker sem tako navajen že iz zdravstvenega doma in lahko v tem mirnem času, ko še ni telefonov in obiskov, opravim zahtevnejše in obsežnejše naloge. Ob devetih imamo nato kratek skupni sestanek ob kavi, kjer se na kratko pogovorimo o aktualnih zadevah, poročamo o svojih nalogah tistega dne in gremo potem vsak po svojih opravkih. Seveda ne mine dan, da se ne bi pojavila nepredvidena vprašanja in problemi od najzahtevnejših, zelo občutljivih,pravih diplomatskih zadev, do povsem gospodinjskih, ko poči v hiši vodovodna cev. Verjetno ni treba posebej razlagati, da je to obdobje, ko si Slovenija prizadeva za članstvo v EZ in varnostnih strukturah, za nas silno važno in tako tudi Veleposlaništvo RS, predvsem seveda naš veleposlanik, s svojim delom pomembno sodeluje pri teh prizadevanjih. Učimo se tudi grščine. V začetku je bilo kar težko, ker ti znanje drugih jezikov prav nič ne koristi, no, po pol leta učenja se o vsakdanjih stvareh, po mnenju Grkov, že dobro pogovorim. Ali je vaše delo predstavljati majhno državo Slovenijo težko, ali se je naša država v Grčiji že uveljavila, da ni treba kar naprej dopovedovati, da smo samostojni in kje Slovenija je? Predstavljanje Slovenije je dokaj zahtevna in trajna naloga. Izjema so meddržavni odnosi, ki so res dobri. Na vseh drugih področjih pa se zelo pozna, da so se odnosi odvijali predvsem od Beograda proti jugu in da je bila grška javnost »preparirana« izključno s srbskim videnjem stvari. Še vedno je treba pogosto pojasnjevati položaj Slovenije kot novo nastale države. Pojasnjevati je treba razloge, ki so narekovali našo osamosvojitev iz ponižujočega okvira nekdanje SFRJ. Podobna pojasnila je treba dajati tudi v diplomatskem zboru, posebej zadnje mesece, ko so se po omilitvi zapore proti t. i. ZRJ pričeli pojavljati na diplomatskih srečanjih spet srbski diplomati s svojimi stališči. Pogosto je treba reagirati na razna vabila in sporočila, ko nas različne ustanove vabijo kot balkansko državo. Ostro moramo reagirati, če se v medijih ali rokovnikih pojavi zemljevid nekdanje Jugoslavije. Lep primer medsebojnega nepoznavanja je bil tudi grški telefonski imenik I. '94. Za Slovenijo piše poleg vstopne številke, da ima Ljubljana številko 064, Ba-kovci 069 in Sorica 064. Zemljepisni položaj Slovenije je tudi lahko uganka. Pri tem moram potožiti, da mi zelo primanjkuje vsakovrstnih predstavitvenih gradiv, ki jih moram zavoljo tega prav skopuško deliti. Na Kreti se mi je nedavno tega pripetil prav prisrčen dogodek. S soprogo sva se v hudi vročini ustavila zaradi žeje v majhnem zaselku sredi kretskih planin, Bogu za hrbtom. Gostilna je bila zelo stara, gostilničar naju je pobaral, odkod sva. Ni se mi ljubilo pojasnjevati in sem rekel, da od daleč. Ker je mož vztrajal, sem mu rekel, da iz Slovenije in da najbrž ne ve, kje je to. Prijel me je za roko in odpeljal k steni, kjer je imel nov politični zemljevid Evrope in mi pokazal našo »kokoš«. Nato nama je še zaigral na buzuki eno prav razvlečeno in žalostno melodijo, pri čemer nisva vedela, ali instrument še uglašuje ali je to že nastop. Mislim, da bi bilo za učinkovito in odmevno predstavitev Slovenije treba čimprej izvesti že dolgo obljubljeno poslovno konferenco, jo narediti zanimivejšo za javnost, npr. s tednom slovenske kuhinje, nastopom folklorne skupine, pihalnega orkestra, predstavitvijo umetnikov, različnimi degustacijami. Zelo koristen je lahko organiziran obisk novinarjev v Sloveniji, izmenjava študentov, dijakov. Za vse to imamo podlago z že podpisanimi sporazumi med državama. Vsi ti dobronamerni, simbolični, protokolarni stiki ne morejo biti sami sebi na-"men. V začetku, kot je to v našem primeru, so zelo koristni. Pomagajo pri medsebojnem spoznavanju, odpravljanju predsodkov, odstranjevanju nezaupanja, vendar jim morajo potem slediti različni, predvsem ekonomski interesi, kjer tudi še nismo presegli sodelovanja, ki izvira še iz prejšnje države. Kakšno je sodelovanje Slovenije z Grčijo na političnem, gospodarskem in kulturnem področju? Česa bi se Slovenija od Grkov lahko koristnega naučila? Že prej sem nakazal, da je vsakršno sodelovanje med Grčijo in Slovenijo še v povojih, z izjemo stikov na najvišji ravni. Čeprav Grčija iz znanih razlogov naši osamosvojitvi ni bila naklonjena, nas je skupaj z ostalimi državami priznala v začetku I. 1992. Po obetavnem začetku v navezavi stikov je kmalu nato prišlo do ohladitve, ker je Slovenija priznala Makedonijo pod imenom, ki je za Grčijo sporno. Grčija je sprejela naše pojasnilo in stališče Slovenije do nadaljnjega reševanja tega vprašanja. Slovenija se je I. 1993 odločila, da v Grčijo pošlje svojega veleposlanika in februarja 1994 je tja odpotoval prvi slovenski veleposlanik v Helenski Republiki (uradno ime za Grčijo), g. Miha Vrhunec. V aprilu lanskega leta je uradno obiskal Grčijo takratni minister za zunanje zadeve, g. Lojze Peterle. Poleg tega, da sta ministra takrat podpisala sporazum o ukinitvi vizumov ter še nekatere dokumente, je ta obisk, po pripovedovanju kolega, ki je veleposlaništvo odpiral, močno olajšal naše delo v Grčiji. Žal gospodarski odnosi še ne sledijo uspešnemu razvoju meddržavnih. V SFRJ je bil delež Slovenije pri menjavi z Grčijo zelo majhen. Ni presegal 15 mio $. Na grškem trgu je bila opazneje prisotna Iskra s svojo telefonijo in signalnimi napravami, Gorenje, Adria, Emona, Rog in Unior. V Grčiji smo kupovali predvsem kmetijske pridelke, sušeno in konzervirano sadje, rozine, nekaj tobaka, bombaž. Ze od nekdaj je Grčija bila za nas priljubljena turistična dežela. Še enkrat povem, da je Grčija velik potrošnik in da pogosto ugodna cena odtehta slabšo kvaliteto. Moji sogovorniki s Krete vidijo v Sloveniji pomemben prehod v Srednjo Evropo. Takole na hitro pogledano pravzaprav ni veliko stvari, ki bi se jih od njih lahko naučili, morda sirtakija, popularnega plesa. Za večino stvari bi rekel, da imamo mi bolje urejene, celo naše tako kritizirane ceste. Ja, prijaznosti bi se lahko učili od njih, kolikor ni to bolj posledica zemljepisne širine. Kje imate v Grčiji svoje prostore, kako imate urejene? Koliko je zaposlenih v vašem uradu? Problem prostorov Veleposlaništva imamo zdaj dobro rešen, smo pa morali obiskati precej naslovov, preden smo se lahko odločili. Eden najpomembnejših kriterijev je bila cena, lokacija je bila pomembna, ne iz prestižnih, temveč iz praktičnih razlogov. Varnost je ena takih zahtev, čeprav, hvala Bogu, nismo med tistimi državami, ki bi bile tarča teroristov. Ko smo iz Slovenije dobili še pohištvo, smo pričeli delovati kot veleposlaništvo. Zelo mi je všeč tudi zato, ker je urejeno v razmerju z našimi možnostmi in obenem kvalitetno opremljena, kar opazijo tudi naši obiskovalci in ker je naše. Zaposleni na ambasadi smo štirje - dva diplomata, tajnica in voznik - oskrbnik. Mislim, da smo se dobro našli, je pa to res najmanj, kar si lahko pri varčevanju z osebjem še privoščimo. To si po enem letu upam reči, kot tudi to, da je veleposlaništvo svoj obstoj v prvem letu upravičilo, če ne drugje, je veleposlanik pri pogajanjih z EZ za nas prispeval pomembne točke. Glede na preteklo leto si upam predvidevati, da bo naše dosedanje delo v naslednjem obdobju pokazalo poganjke in popke v sodelovanju na različnih področjih, če bo seveda tudi doma za to dovolj volje. Ali naši državljani pogosto iščejo pomoč v vašem uradu v Grčiji? Ali vas kdaj obišče tudi kak Domžalčan? Kar se tiče obiskov na veleposlaništvu, je z njimi približno tako kot v ordinaciji: v obeh primerih te poiščejo, ko so v stiski. Iz Domžal me je lani obiskal le M. Vovk, ki je to priobčil tudi v Slamniku. Precej več gneče zaradi obiskov je bilo okrog mojega sina. (Nadaljevanje prihodnjič) /lamnik Domžale Udeleženci letošnjega tabora »Bistrica 95« na enem od divjih odlagališč odpadkov ob reki Kamniški Bistrici. Mednarodni ekološki delovni tabor »Bistrica 95« Med 16. in 29. avgustom 1995 je na področju občin Domžale in Kamnik potekal že šesti Mednarodni ekološki tabor »BISTRICA 95«, ki sta ga tudi letos organizirala ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE in Mednarodna organizacija MOST SCI - SERVICE CIVIL INTERNATIONAL. Tabora se je udeležilo 15 mladih prostovoljcev iz Madžarske, Nemčije, Irske, Španije (Katalonija, Ba-skija), Velike Britanije, Finske, Belgije, Južnoafriške republike in Slovenije. V času tabora smo bili nastanjeni v Osnovni šoli »27. julij« v Kamniku in v koči Občine Domžale na Veliki planini. REZULTATI DELA NA LETOŠNJEM TABORU V okviru MIKROBIOLOŠKIH RAZISKAV VODE V REKI KAMNIŠKI BISTRICI je bilo ugotovljeno naslednje: - Reka je pitna in seveda ustrezna za kopanje le na izviru v Kamniški Bistrici (7.0*), v Stranjah ni več primerna niti za kopanje (1700.0*), v Domžalah pod ozkim mostom pri Srednji šoli je stopnja onesnaženosti še večja (2200.0*), v Biščah pod mostom, pa je reka neprijazna že »na pogled«, kaj šele za kopanje (16000.0*). V primerjavi z lanskim letom ob istem času se kvaliteta (razen na izviru) ni izboljšala skoraj nič. - Presenetljivo dobri so bili rezultati vzorca podtalnice iz vodnjaka na Potočnikovi 20 v Domžalah (2.2*), kar pomeni, da je bila tu voda celo čistejša kot na izviru reke K. Bistrice. (* = Skupnih koliformnih bakterij MPN v 100 ml) 24-URNA METODA VZORČE-VANJA ZA KEMIJSKE ANALIZE VODE IZ K. BISTRICE pa je pokazala, da je reka v Duplici pod mostom v II. kakovostnem razredu, v Biščah pod mostom pa v IV. kako- Divje odlagališče v Preserjah - ob Kamniški Bistrici. Vse smeti smo sortirali: steklo, plastika, papir, biološki odpadki, železo... (star televizor, otroški voziček, stara postelja in čevlji) vostnem razredu (lani - Duplica I. do II., Bišče IV.). (Lestvica ima skupaj štiri razrede). Največ časa na letošnjem taboru pa smo namenili ČIŠČENJU DIVJIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV OB BREGOVIH BISTRICE V OBČINI DOMŽALE IN NA VELIKI PLANINI. - Ob bregovih reke K. Bistrice v Jaršah in Preserjah smo zbrali in sortirali ca. 120 velikih vreč (1001) različnih odpadkov (biološki odpadki, papir, steklo, plastika) ter približno 1,5 tone starega železa, ki je bilo s pomočjo Komunalnega podjetja Domžale odpeljano na Dinos v Ljubljano. - Na Veliki planini (predvsem okrog Zelenega roba) pa smo nabrali za 200 vreč (1001) raznih odpadkov ter jih s pomočjo delavcev podjetja »Zaklad narave - Velika planina« s sedežnico in gondolo spravili v dolino, nabralo pa se je tudi približno 1 tono kovinskih odpadkov, med katerimi je verjetno najbolj izstopala prava velika stara »trgovinska« registrska blagajna!!! Končno poročilo o delu in rezultatih tabora bo v obliki biltena izšlo konec septembra ali v začetku oktobra 1995, možno pa ga bo dobiti v vseh podružnicah knjižnice Domžale in Kamnik ter v prostorih študentskega servisa Domžale/ Kamnik. Za Organizacijski odbor tabora MARTIN GROŠELJ Ek i! V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je zapisano, da beseda ali pojem EKOLOGIJA pomeni VEDO O ODNOSIH ORGANIZMOV DO OKOLJA. Seveda je za navadne zemljane najbolj pomembno, kakšen odnos do narave in okolja ima tako imenovani HOMO SAPI-ENS ali Pametni človek. Če le malo pogledamo okoli sebe, bi težko rekli, da si tako ime res zaslužimo, saj prav glede odnosa do narave in svoje okolice, torej do ekologije, ne moremo trditi, da smo pametni. Koliko in kako je dovoljeno naravo onesnaževati, kaziti in zastrupljati, je predpisano z zakoni in odloki. Toda zakoni so nedodelani, raztegljivi in imajo luknje, ali pa so za največje onesnaževalce predpisane kazni tako majhne, da zanje skoraj ne pomenijo »kazni«. Čistost zraka se počasi le zbolj-šuje, saj je v kuriščih vse manj slabega premoga, v večjih tovarnah in termoelektrarnah pa prestrezajo saje in žveplo, obenem pa se plinifikacija vse bolj širi. Ko se to področje le ureja, pa nam ostaja nerešeno vztrajno zastrupljanje zemlje oziroma naših voda in podtalnice. Premajhna je poraba naravnih gnojil, preveč pa je umetnih, najhujša pa so škropiva in zaščitna sredstva. Zaradi tega so v nevarnosti že številna vodna zajetja za vodovode, nova pa morajo biti vse globlja. Glede čistilnih in pralnih praškov, pa je urejeno samo tam, kjer deluje kanalizacija. Velik del naše ekologije je tudi urejenost bližnje in daljne okolice. Slovenci smo se v času obeh Jugoslavij proti južnakom radi pohvalili, da smo bolj čisti in redoljubni. Če pa se primerjamo z zahodnjaki in severnjaki, s katerimi smo bili nekoč vštric, pa si moramo priznati, da smo v teh 70. letih glede čistoče in reda ter točnosti le precej nazadovali. Kar poglejmo nekatera dvorišča; kot da pri hiši nimajo ne grabelj in ne metle. Poleg tega polomljene, zarjavele in razpadajoče ograje prerašča plevel ali pa že suha trava. V številnih krajih je še veliko starih in opuščenih hiš, s katerih zaradi nevzdrževanih streh že odpada omet. Treba bi jih bilo obnoviti ali podreti. Ker pa obnova fasade veliko stane, bi bilo dobro take lastnike podpreti z ugodnimi krediti. Nova in lepo Velika planina - Zeleni rob: eno od »naravnih bogastev« - del zbranih smeti (od skupaj 200 velikih vreč, ki smo jih v štirih dneh nabrali) Še en primer skrbi za naravo, ki jo imajo nekateri polna usta. Ko pa gre za dejanja, je dober prvi prostor, kjer te prav v tistem trenutku nihče ne gleda. Kje si moj gospodar? Ali ti nisem pošteno služil, da si me pozabil? Kdo se me bo usmilil? Ali bo potrebna občinska pomoč? urejena naselja pa imajo največkrat to pomanjkljivost, da so v križiščih ali ostrih ovinkih po dva metra visoke ograje in zaradi nepreglednosti večkrat pride do prometne nezgode. Slabo in zanikrno je tudi s številnimi javnimi objekti, saj jim glede vzdrževanja ni posvečana skoraj nobena skrb. Najhuje je z vhodi in vrati. Oboje je umazano, kljuke so polomljene, šipe v vratih pa neočiščene. V obrabljene predpražnike se raje ne vti-kajmo. Najhuje pa je s cestami. Četudi je na nekaterih asfalt le obnovljen, pa so bankine jamaste in nevzdrževane. Na neobnovljenih cestah so največji problemi udarne jame. Koliko avtomobilskih gum se tako prebije. Res pa je, da take jame občasno malo »mašijo«. Na splošno pa so nepo-košeni robovi obcestnega travnatega pasu, in to predvsem ob cestah nižjega reda. Celo leto mine, pa kosilnica ne pride naokrog. Ponekod nabrežine ali kar cele parcele ob cesti ostajajo nepoko-šene in s starim plevelom vred že nastaja nekakšna divjina. Le kaj si mislijo tuji turisti, ki zaidejo v naše kraje?! Zdaj pravimo, da nimamo več družbene lastnine, torej naj bi bili lastniki parcel država, podjetja in ustanove ali pa zasebniki. Nazadnje pa imamo tudi odgovorne službe, ki bi morale poskrbeti za vsaj približno vzdrževanje in red. Ob kakšnih imenitnejših objektih ali stavbah imamo zasajene lepe zelenice in okrasno grmičevje; toda kaj pomaga, ko je pa vse bolj slabo gojeno in vzdrževano. Večkrat vse skupaj prerašča plevel, med katerim je najbolj »priden« slak. Ograje na mostovih pa najbolj ljubi »teta rja«. Kako pa je z obema bregovoma Bistrice? Virjani so osnovna gradbena dela kar solidno rešili. Lepo pa bo dodelano, ko bo steza posuta z drobnim belim peskom in tako v deževnem vremenu s sprehoda ne boš prišel domov z blatnimi čevlji. Isto velja za druge predele ob Bistrici. Njena brezina je skozi našo občino urejena in utrjena, zeleni pas ob njej pa je, kakršen pač je. Hosta in ščavje preraščata še »tiste stezice, ki so včasih bile«. Najhuje je z zelenim pasom ob levem bregu Bistrice od železniškega mostu navzgor, to je proti Radomljam, saj ta teren marsikateremu služi za divje odlagališče smeti in težkih gradbenih odpadkov. Nekoč je bil avto, ki je najbrž dobro služil lastniku; danes je razvalina, saj ga je lastnik brezobzirno pustil sredi narave - zakaj? Kaj pa tovarne? Nekatere imajo lepo prenovljene fasade, urejene ograje in sproti počiščena dvorišča. Okrog posameznih tovarn pa so ograje že take, da bi bilo lepše, če jih sploh ne bi bilo. Zarjavele, razpadajoče in preraš-čene z vsem mogočim. Polizdelki in izdelki so nezloženi, palete pa največkrat kar razmetane. Med ekologijo spada tudi pretirano onesnaževanje okolja z dimom, sajami, plini ali smradom in vsakovrstnimi smetmi iz tovarn. Okoliški stanovalci so obremenjeni tudi s prekomernim hrupom, ropotom, cviljenjem zavor in podobnim. Vprašanje je seveda tudi, ali so bili na določenem terenu in okolju prej stanovalci ali tovarna. Vsekakor pa je zelo revno in žalostno, če se na deset- ali petnajstletno pritoževanje zaradi pretiranega hrupa iz tovarne ne odzove niti en odgovorni »junak«, da bi prišel med ljudi in povedal, ali gre za prezir, denar ali še za kaj drugega. Med večjimi podjetji si je svojo čast rešil direktor Farme Ihan. Po odprtju Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik se je Ihancem opravičil za dolgoletni smrad. Pa še res je, da je smradu od takrat naprej veliko manj. Radomljam pa na ekološko ureditev zaradi pretiranega smradu žal tudi že predolgo čakajo. FRANCE CERAR Domžale /lamnik 5 ISKRENE ČESTITKE Prof. Milan Flerin - osemdesetletnic »Profesor Milan Flerin je pravi Domžalčan, čigar delo in življenje je vključeno v vse, kar nam v Domžalah veliko pomeni,« so bile uvodne besede Cvete Zalokar-Oražem, županje Občine Domžale, na sprejemu ob 80. rojstnem dnevu prof. Milana Flerina, človeka, ki je sodeloval pri vseh pomembnejših projektih na področju družbenih dejavnosti v občini Domžale. Po njegovi življenjski poti, ki se je začela 1. septembra 1915 v Domžalah, se je sprehodil g. Matjaž Brojan. Po opravljeni realki je nadaljeval s študijem na fakulteti in ga zaključil kot profesor zgodovine. Življenje in delo, tudi v taboriščih, sta mu po končani moriji prinesla obveznost skrbeti za repatri-acijo tistih, ki so po vojni iskali pot v domovino. Kmalu po vojni pa je bil prav prof. Milan Flerin izbran, da v domačem kraju poskrbi za novo organizacijo šol in šolstva. »Tedaj se je Občina Domžale, Gasilska zveza Domžale ter HELIOS-Center požarne varnosti Domžale ob 40-letnici Gasilske zveze Domžale ter Mesecu požarne varnosti VABIJO v petek, 20. oktobra 1995, ob 16.30 pred VELE Domžale na prikaz reševanja s tehnično reševalnim vozilom in slovesno izročitev njegovemu namenu ter svečani mimohod gasilskih ekip. Ob 18. uri pa bo v hali Komunalnega centra v Domžalah AKADEMIJA ob 40-letnici Gasilske zveze Domžale. V petek, 27. oktobra 1995 ob 16. uri Pa bo prikaz reševanja ob požaru iz visokih objektov v Domžalah, na Ljubljanski 81 (stavba ob VELE). DOBRODOŠLI! začela lepa, dobra tri desetletja trajajoča pot z mladimi Domžal do zvezd,« je poudaril g. Brojan, »in hkrati ob vrstnikih in ob starejših tudi okušanje pekla, ki so ga vedno znali in ga še znajo imenitno zagotoviti uspešnim, delovnim in tistim, ki znajo, tisti, ki so uspešni edinole v kritičnem opazovanju tujega dela.« Prof. Flerin je bil na čelu mnogih telesnokulturnih organizacij; bil je prvi pri gradnji igrišča, prvi v Partizanu, predsednik gradbenega odbora pri gradnji bazena, vajeniškega doma, njegovo delo je vtkano v nove šole, telovadnice, povsod, kjer so rasli objekti za lepšo prihodnost mladih, za katere je vseskozi skrbel bolj kot zase, saj je navzven in navznoter skromen. Razdajal in razdal se je za domžalsko šolstvo, za vse velike in uspele akcije v njem, za šole in telovadnice, za samoprispevke in vse politične akcije, ki so nosile občino in ljudi v njej v prihodnost. Polnih deset let, vse od začetkov v zgodnjih šestdesetih letih, je urejal Občinski poročevalec. Znal ga je urejati s prodorno mislijo in globokim razmislekom moža, ki ve, kaj hoče in to tudi zna. Čestitkam in dobrim željam za slavljenčevo zdravje so se pridružili tudi drugi gostje, prof. Flerin pa je v pogovoru povedal, da je presenečen in počaščen, ker se njegovega življenjskega jubileja spominja tudi institucija, v kateri je včasih bil tako kot doma. Spomnil se je vseh prijetnih ljudi, ki so skupaj z njim dobro in prizadevno delali, brez pretiranih zahtev po materialnem ekvivalentu, kot je dejal, in skupaj z njim dosegali cilje, ki so si jih zastavili. Vedno je delal v skupini, katere cilj je bil napredek kraja. V teh prizadevanjih pa je njega in njegove sodelavce vselej spremljala ljubezen in spoštovanje do domovine, do kraja, pa tudi do bratstva. »Osem desetletij življenja je doba, v kateri kot posameznik in kot zgodovinar zaznaš različne spremembe, spoznaš i Županja je slavljencu prof. Milanu Flerinu podarila umetniško sliko g. Jožeta Toniga, na kateri je upodobil nekdanjo osnovno šolo Domžale. Foto: V. Majhenič resnice, ki to niso, resnice, ki postanejo neresnice in kolikor dlje živiš, toliko bolj kritičen postajaš,« je poudaril in se zavzel za kritične ljudi, ki znajo in zmorejo uresničiti skupno do- Uredniški odbor Slamnika leta 1992 s prvim urednikom občinskega glasila in jubilantom prof. Milanom Flerinom. Spoštovani A vendar: Čas in poštenje, ki ga vendarle objektivno nikjer in nikoli ne bodo izničili, ne pozabljata, posebej pa ne pozablja nepodkupljiva veda, ki ji je Milan Flerin služil: zgodovina. Sčasoma se vse vrne na svoje mesto, stvari, dogodki in ljudje v njih. Prav zato, ker je temu tako, je ta trenutek čas in je ta prostor za to, da storimo, kar je treba: V vas kličem, profesor Milan Flerin, potreben in stotero zaslužen ponos, zanosnost in ozaveščenost v prepričanju, da ste storili za naš kraj veliko življenjsko dejanje. Naj bo »hvala« za vse, kar ste storili, povzetek našega in mojega velikega občudovanja. Želimo vam veliko zdravih let ob teh danostih, ki vam jih v imenu Domžalčanov pozno izročamo v zavest. Vsi, ki vas spoštujemo in vas imamo radi. Hvala! V Domžalah, 1. septembra 1995 MATJAŽ BROJAN ločeni cilj. Urejen, a ne prehi-ter tok življenja mu omogoča, da je ostal fizično in psihično čil mož, ki sledi zadevam časa, je še vedno poln radovednosti, saj vsak dan znova težko čaka na časopis in zna oceniti dogodke. Srečanje s prof. Milanom Flerinom, kateremu želimo še ve- liko zdravih in uspešnih let, je vsem prisotnim veliko pomenilo. Pomenilo jim je obogatitev lastnih izkušenj, pridobitev novih znanj, predvsem pa veliko željo, da bi tako kot on znali in zmogli v vsakem obdobju življenja iskati in najti boljše rešitve in najboljše poti. V. V. Obnova cerkve v Šentpavlu Krajani Dragomlja in Šentpavla smo v nedeljo, 3. 9.1995, dočakali zaključno slovesnost: blagoslovitev obnovljene cerkve sv. Pavla. Slovesno somaševanje mnogih duhovnikov (prodekan dr. Alojzij Snoj, prof. Anton Stres, prof. Stane Gerjolj, prof. Bogdan Dolenc, g. Lavrič, kaplan Tomaž Mavric in g. župnik Lojze Gajšek) je vodil beograjski nadškof dr. Franc Perko, z namenom, da se Bogu zahvalimo za opravljeno veliko delo in da proslavimo častitljivo starost te cerkve. Ko smo se pripravljali na obnovo cerkve Sv. Pavla, ki je podružnična cerkev Sv. Jakoba ob Savi za Dragomelj in Šentpavel, smo vedeli za dotedaj najbolj staro letnico 1453. Med obnovo smo odkrili, da je cerkev stala že leta 1374. Najdeno okostje ob temelju te cerkve in obsenčnik pa po prepričanju arheologa postavljajo to cerkev celo v 10. stoletje. To pomeni, da cerkev in pokopališče okoli nje že 1000 let združujeta Dragomelj in Šentpavel. Da se pripravljamo na slovesnost, se je videlo že nekaj tednov prej. Pri tem so sodelovali mladi in starejši obeh vasi. Potrebno je bilo postaviti lepe mlaje, pri tem ni bilo nobenih težav, saj fantovski običaj še ni zamrl. Po dolgih letih smo oživili tudi pletenje vencev, s katerimi smo lepo okrasili našo podružnično cerkev. Gospodinje so s svojimi dobrotami polepšale zaključek slovesnosti. Prisostvovalo je okoli 600 ljudi. Slovesnost so popestrile narodne noše okoliških vasi in mešani cerkveni zbor iz Šentjakoba. Dr. Perko je lepo nagovoril navzoče in izrekel priznanje vsem, ki so sodelovali pri tej obnovi. Na koncu pa je vodji celotne obnove Jaku Lovša predal umetniško sliko obnovljene cerkve, ki jo je naslikal domačin Janez Medvešček. Prav tako se je najbolj zavzetim krajanom pri obnovi zahvalil tudi g. župnik Gajšek, ki je bil tudi sam eden glavnih motorjev, daje obnova izvedena. Čeprav do sedaj nismo poznali prave zgodovinske vrednosti te cerkve, pa sedaj vemo, da je bila odločitev o obnovi pravilna. V nas sta zmagala duh in volja, da ohranimo našo kulturno in versko dediščino. V prihodnje, zaradi dotrajanosti, ne bo potrebno razmišljati o rušenju te cerkve, kot je to bilo pred stoletji. Obnova cerkve je večinoma potekala hitro in spontano ter je pokazala, kako se lahko združi znanje različnih ljudi, ki so na koncu predstavljali pravo delovno ekipo. Končna ekipa je ostala majhna in učinkovita. V vsakem se je pokazala tipična slovenska zagnanost, pa naj so bili to: zidarji, tesarji, kleparji, pleskarji, elektrikarji ali gospodinje. Z njegovim strokovnim pristopom je strah pred velikim delom sproti plahnel. V začetku je namreč bilo mnogo negotovosti in velika odgovornost do vseh darovalcev, ki so nam zaupali to obnovo. Začeli, smo z drenažo. Pri tem nas je presenetilo, da cerkev praktično ni imela utrjenih temeljev. Te smo delno popravili. Nova drenaža in kanalizacija bosta ogromno prispevali, da bosta nova fasada in notranjost cerkve trajnejši. Streha zvonika je bila praktično dotrajana in ima sedaj lepo bakreno prevleko, ki je vidna, ko se peljemo po cesti Domžale-Dragomelj. Prenovljena je tudi streha prezbite-rija. Ura v zvoniku bo ponovno bila, zvonovi bodo lepše peli svojo pesem, luč pa bo bolje svetila. Opravljeno je bilo še mnogo večjih in manjših del. Vse o obnovi te cerkve bo prikazano in opisano tudi v brošuri. Upamo, da bo izšla v oktobru. O poteku obnove in slovesnosti je že izšla videokaseta; ta nazorno predstavlja novo podobo cerkve. Pri tem so z nasveti sodelovali člani zavoda za kulturno dediščino iz Kranja. Dobrotnikov je bilo mnogo, ki so različno pomagali. Pri tem sta sodelovali tudi Občina Domžale ter Komunalno podjetje iz Domžal. Zidarska in kleparska dela sta s pomočjo domačinov izvajala zasebnika Žlebak in Grozdnik. Zaradi obsežnosti nepredvidenih del so se podvojili tudi stroški, tako da akcija zbiranja še vedno poteka. Do sedaj je pri obnovi poleg drugih različno sodelovalo 131 gospodinjstev Dragomlja in Šentpavla. Opravljeno je bilo tudi več kot 2100 prostovoljnih delovnih ur. Začetna dela smo izvedli že lansko jesen. S to obnovo ohranjamo biser v tisočletni zgodovini, ki ga cerkev Sv. Pavla nedvomno predstavlja. Cerkve na Slovenskem so pomnik in neusahljive korenine mnogih rodov pred nami. To podobo moramo ohraniti tudi naslednjim rodovom, saj nas bodo ti spoštovali samo po naših delih. Še vedno ostaja mnogo del, ki bi jih radi postorili. Pri tej obnovi smo spoznali, da s skupnim nastopom vseh krajanov uspeh ne more izostati. Nedvomno se bomo morali lotiti tudi težko pričakovane razširitve pokopališča. Mnogi, ki jih ta cerkev veže na domači kraj ali so tu doma, želijo biti tudi pokopani ob njej; za njeno obnovo so mnogo prispevali. Nekaterim ta želja do sedaj ni bila uresničljiva. S sodelovanjem v podobni akciji vseh dobro mislečih krajanov Dragomlja in Šentpavla smo dolžni ljudem uresničiti tudi njihove zadnje želje, ki so obenem tudi naše. • Hkrati pa vabimo vse, ki vas zanima obnovljena cerkev Sv. Pavla, da jo obiščete in se sami prepričate, kaj lahko storijo ljudje, če stopijo skupaj in si postavijo jasen cilj. IVAN GRČAR /lomnik Lukovica Javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občine Kukovica V Občini Lukovica smo se odločili, da glede na močno izkazan interes individualnih investitorjev in pa delno spremenjen koncept pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov, pristopimo k pripravi Sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine za obdobje 1986-2000, dopolnitev 1995, ter s tem v zvezi k uskladitvam srednjeročnih planskih dokumentov. V tem kratkem sestavku ponovno opozarjamo na možnost posameznikov ter širših družbenih skupnosti in krajevnih skupnosti, da sodelujejo pri oblikovanju prostora na tistih območjih, kjer so za to neposredno zainteresirani. Na Razvojnem zavodu Domžale so se nekaj let zbirale pripombe vseh tistih, ki jim na osnovi sedaj veljavnih planskih dokumentov ni bilo moč izdelati pozitivnih lokacijskih dokumentacij, ker zemljišča, na katerih naj bi posamezniki gradili, niso bila zazidljiva. Na osnovi izbranih pripomb je Razvojni zavod Domžale pripravil OSNUTEK sprememb in dopolnitev. Osnutek je bil javno razgrnjen v mesecu januarju, razgrnitev podaljšana, in sicer vse do predvidoma jeseni. Javna razgrnitev se prične 7. dan po objavi sklepa o javni razgrnitvi v Uradnem vest-niku Občine Lukovica in traja do sprejetja usklajenega predloga lokacijskega načrta avtoceste za odsek Sentjakob-Blagovica MOP. V času javne razgrnitve bo za posamezna makroobmočja izvedena javna obravnava, ki jo organizirajo krajevne skupnosti. V času javne razgrnitve lahko k osnutku podajo svoje pisne pripombe in predloge zainteresirani občani, podjetja ter druge organizacije in skupnosti v knjigo pripomb na mestu razgrnitve. JAVNA RAZGRNITEV BO V PROSTORIH OBČINE LUKOVICA, Lukovica 46 Naša želja je, da se urejanje prostora vrši v skladu z ustaljenim predpisanim postopkom, ne pa da neupoštevanje in nespoštovanje predpisov pripelje do vrste črnih gradenj, kjer je nemalokrat skoraj nemogoče pozitivno razrešiti prostorski konflikt. Vse podane pripombe in predloge za spremembo in dopolnitev plana bomo v postopku priprave usklajevali s posameznimi nosilci planiranja. Zaradi točnosti podatka pripombe naj vsaka vloga vsebuje prilogo mapne kopije, ki jo izdela Geodetska uprava Občine Domžale, Ljubljanska 80, iz katere bo razvidna parcelna številka in katastrska občina. Vloge se sprejemajo na sedežu Občine Lukovica, Lukovica 46 Postopek izdelave in sprejemanja sprememb in dopolnitev dolgoročnih in družbenih planskih dokumentov je vselej trenutek, kjer lahko zainteresirani uveljavljajo spremembe rabe prostora, tako v smislu širjenja zazidljivih površin, kot v smislu varstva naravnih in z delom pridobljenih dobrin. Podžupan MATEJ KOTNIK Po pooblastilu Občine Lukovica Razvojni zavod Domžale Vodja enote prostorskega planiranja VERA RUTAR, gradb. tehn., Na podlagi 5. člena statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik št. 2/95) in sklepa Občinskega sveta Občine Lukovica z 10. seje, dne 8. avgusta 1995 se razpisuje JAVNI NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE OBČINSKEGA GRBA IN ZASTAVE OBČINE LUKOVICA 1. Namen je izbrati simbol, ki bo predstavljal lukovško občino kot tudi vse te kraje in ljudi. Grb in zastava bosta uradna simbola občine Lukovica. 2. Občinski svet Občine Lukovica je sprejel sklep o podelitvi nagrad za najboljše predloge, ki jih bo izbrala za to ustanovljena komisija, in sicer se razpišejo nagrade: 1. nagrada 50.000,00 SIT 2. nagrada 30.000,00 SIT 3. nagrada 20.000,00 SIT 3. Pogoje in način izdelave osnutka grba in zastave, kakor tudi atribut občine ter druga navodila bodo interesenti, ki se bodo prijavili, dobili po pošti. Prav tako bodo obveščeni tudi o času trajanja natečaja in o rokih izbire. 4. Interesenti se lahko prijavijo pisno po pošti na naslov: OBČINA LUKOVICA, p.p. 26, LUKOVICA, Na ovojnico je potrebno napisati: JAVNI NATEČAJ - za oblikovanje občinskega grba. V ovojnici pa je potrebno napisati naslov, na katerega bomo poslali gradivo za izdelavo grba. 5. Nepopolne prispele prijave bomo zavrnili. 6. Prijavite se lahko v roku sedmih dni po objavi v glasniku Slamnik. 7. Nagrada in izbira simbolov se lahko izključujeta. Avtorji bodo obveščeni o izbiri enako, kot je objavljen razpis. OBČINA LUKOVICA ŽUPAN OBVESTILO Vse občane občine Lukovica, ki so zavarovani po 21. točki 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, obveščamo, da od 21. 8. 1995 dalje potrjujejo svoje zdravstvene izkaznice v občini Lukovica. URADNE URE: ponedeljek: sreda: tel./fax: (061) 735-119 župan: petek: od 8.00 do 12.00 ure od 8.00 do 12.00 ure od 14.00 do 17.00 ure od 15.00 do 17.00 ure od 8.00 do 12.00 ure 735-098 735-087 Regresiranje v kmetijstvu S sprejetjem občinskega proračuna je za kmetijstvo v občini Lukovica namenjenih 7.470.000,00 SIT. Del teh sredstev je namenjen za regresiranje. Zato občina Lukovica obvešča kmetovalce, da so v letu 1995 iz občinskega proračuna, poleg že objavljenih, regresirane še naslednje dejavnosti: 1. Regresiranje premij za zavarovanje plemenskih živali plemenske krave intelice 3000 SIT plemenske kobile 6000 SIT plemenske svinje 2000 SIT drobnica 500 SIT 2. Sofinanciranje stroškov A kontrole v govedoreji sofinanciranje stroškov v višini 2000 SIT na kravo 3. Reprodukcija v živinoreji - naravni pripust sofinancira se razlika med 1 700 SIT in polno ceno pripusta (ob predložitvi osemenjevalnega lista) 4. Regresiranje nabave semen - semenska koruza 40 SIT/kg - semenska pšenica 10 SIT/kg 5. Regresiranje odkupa mesa in mleka - premija za meso 10 SIT/kg (za ves odkup) - premija za mleko 1,50 SIT/I (samo za kmete, ki imajo status gorskih kmetij) Vsi regresi se bodo izplačevali v Kmetijski zadrugi ZE Lukovica, kjer vam bodo ob predložitvi ustreznih dokumentov (zavarovalna polica, osemenjevalni list, potrjen račun za nabavo semen...) izplačali regres. Od 16. septembra dalje pa bosta regresirani del zavarovalne premije in naravnega pripusta že odšteta od osnovnih cen storitev. Tajnik VINKO PIRNAT POGOVOR Z ŽUPANOM Temelje občine smo postavili Prvo, gotovo najtežje obdobje je za nami. V docela neopredeljenem stanju, ko je bilo za delovanje občine veliko nejasnosti, smo se v naši občini kar dobro znašli in organizirali, tako da smo ta čas že zunaj največjih organizacijskih stisk. O tem obdobju smo se pogovarjali z našim županom ŽIVKOM ANASTAZIJEM BURJO. Temelj je postavljen »Tisto, kar smo ljudem na volitvah obljubili - namreč da bomo postavili trdne temelje občinskega delovanja, smo postavili in mislim da uspešno. Dela ni bilo malo, pogoji so bili slabi, v tem prvem obdobju tudi nismo imeli veliko občinskega aparata, ki bi to delo opravljal. Maloštevilni smo poprijeli za delo in doslej že opravili osnovna neobhodna opravila. Tako smo usposobili občinske prostore za kolikor toliko normalno delo občanom in zaposlenim, sprejeli smo soglasno vse potrebne dokumente (statut, proračun in druge), ter mnogo drugega dela opravili tako, da je prvo obdobje lahko že za nami, nam pa ostaja dober občutek ob storjenem.« Postavili smo organe »Hkrati ob vsem tem smo postavili tudi vse potrebne organe, odbore in komisije, določili oz. izbrali njihova vodstva, tako da so lahko že začeli delovati. Ob tem pa nas v našem delu hudo moti to, da občina nima za svoje delo vseh pristojnosti, ki bi jih morda vsaj za svoje območje morala imeti. Tako denimo, žal, celo ne moremo obvlado- Živko Anastazij - Burja vati svojega »prostora«, saj je »prostor« v domeni in rokah drugih. Prav tako so pristojnosti - tudi kadar gre včasih za osnovne stvari in za »posel« v rokah drugih. To dejstvo nas res ovira pri našem delu, saj mislimo, da je občina predvsem torišče tistih, ki tu živimo, se tu trudimo in skrbimo za življenje v prihodnje.« Koliko dela je z avtocesto? »Kot župan nimam veliko opravil v zvezi z avtocesto. Predvsem želimo, da bi občina in ljudje, ki tukaj živimo, nekako ujeli, sedaj, ko je čas, zamujeno, kar je bilo za dolino Črnega grabna razvojno onemogočeno v zadnjih treh in celo štirih desetletjih.« Pred velikimi nalogami, vendar zadovoljen »Občina Lukovica je pred velikimi nalogami, vendar upam, da jih bomo z enotnostjo zmogli. Ker smo potrebne akte sprejeli soglasno, upam, da bomo tudi v prihodnje delovali tako enotno. To upanje mi daje zadovoljstvo nad delovanjem občinskega sveta, s katerim sem v celoti zadovoljen.« Delo odborov in komisij Občinskemu svetu pri njegovem delu kot delovna posvetovalna telesa pomagajo Odbori oziroma komisije. Ti so že začeli z aktivnim delom, pri tem pa so polni ustvarjalnih zamisli, ki bodo skupaj z veliko mero optimizma in volje prav gotovo obrodile sadove. V tej številki vam predstavljamo delo le nekaterih delovnih teles ter njihove predsednike. Če boste potrebovali kakršenkoli nasvet ali vas kot občana zanima njihovo delo, vam bodo rade volje pomagali. g. Janez MIKLAVC, predsednik komisije za spremljanje priprav za gradnjo avtoceste Nedvomno ima ta komisija v tem trenutku največ dela, saj že od pomladi sodeluje pri obravnavanju stališč in predlogov glede osnutkov lokacijskega načrta za avtocesto na odsekih, ki potekajo skozi našo občino v dolžini približno 23 km. - Komisija ves čas sodeluje v Krajevnih skupnostih in na občini pri us-klajevalnih razgovorih s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Družbe za avtoceste RS, Družbe za državne ceste in s projektanti. Vsa zbrana mnenja in stališča je obravnaval tudi Občinski svet, ki je celotno gradivo s pripombami posredoval MOP-u. Predsednik komisije zadovoljno ugotavlja, da je bil precejšen del njihovih pobud v zvezi z avtocesto korektno obravnavan in sprejet, prav tako so bile sprejete tudi pobude za prenovo, oziroma zgraditev infrastrukturnih objektov, ki so občini nujno potrebni. - Komisija je posredovala tudi zahtevo za posodobitev magistralne ceste M10 in pričakuje izvedbe sanacij najprej na območju Lukovice. - Pomembno, vendar zelo nehvaležno delo je tudi iskanje ustreznih zemljišč za nadomestne gradnje stanovanjskih in drugih objektov naših občanov, ki jim bodo zaradi gradnje avtoceste porušeni. V naši občini je predvidenih 26 »rušencev«, kar je glede na njeno velikost zelo veliko. - Po sprejemu Uredbe o avtocesti (predvidoma pozno jeseni) se bo komisija lotila še pripravljalnih in izvedbenih poslov, ki se nanašajo na zemljišča, gradnjo priključkov in infrastrukturnih objektov na trasi avtoceste. g. Matej KOTNIK, predsednik komisije za pripravo sprememb prostorskega plana Delo te komisije je povezano in prepleteno z delom Komisije za spremljanje priprav za gradnjo avtoceste in predstavlja področje, kjer si človek lahko nakoplje največ nasprotnikov, pravi predsednik. Težko je namreč ugoditi vsem zahtevam - na eni strani občanom in na drugi strani zakonskim predpisom in pravilom stroke. - Komisija je že pripravila vse za razgrnitev dolgoročnih družbenih planov, sledilo bo usklajevanje pripomb in stališč ter seveda iskanje najboljših rešitev za potrebe občanov in razvoja celotne občine. Predvidoma bo prostorski plan sprejet v mesecu decembru, ko bo v državnem parlamentu,potrjen tudi lokacijski načrt avtoceste skozi našo občino. Če na koncu vse opravljene naloge damo pod drobnogled in poiščemo skupni imenovalec, zlahka ugotovimo, da je narejenega veliko in dela tudi v prihodnosti ne bo zmanjkalo. g. Andrej BURJA, predsednik Odbora za družbene in društvene dejavnosti Odbor se je že aktivno vključil v življenje in delo občine, kot primarne naloge pa je začel opravljati naslednje: - Na splošno velja, da smo Slovenci narod, ki ljubi kulturno besedo, vendar na področju kulturnega življenja v občini vlada mrtvilo, ljudje so nekako obstali v nenehnem hitenju za materialnimi dobrinami in pozabili na duhovno hrano, ki jo znajo narediti tudi kratke urice, preživete v kulturni dvorani ali kje drugje. V naši občini sicer aktivno delujejo trije pevski zbori, nekaj dramskih skupin si utira pot v okviru kulturno-umetniških društev. To pa je tudi vse in želimo si, poudarja g. Burja, da bi tudi občina pomagala pri aktivnejšem delovanju kulture. Seveda so potrebna finančna sredstva, vendar nekaj denarja se bo vedno našlo in z zagnanostjo ljubiteljev slovenske besede in kulture sploh, smo prepričani, da bo naša dolina oživela. - Zagotovitev varne poti naših šolarjev in šolski prevozi teh otrok so skrb vseh, tako njihovih staršev kot nas, zato smo ob začetku šolskega leta sodelovali pri postavitvi neprometnih znakov itd., skratka, otroci so naše največje bogastvo, zato na tem področju vprašanje zagotovitve finančnih sredstev ne sme biti problematično. Srečujemo se tudi z velikim številom šoloobveznih otrok v rejni-ških družinah (teh otrok je 53), po čemer naša občina nedvomno prednjači pred drugimi. Vse te stroške (prevoze v šolo itd.) z novo lokalno samoupravo krije naša občina, to pa je kar veliko breme. Sredstva, zagotovljena za ta namen, predstavljajo 15% celotnega proračuna občine, namenjenega šolstvu. - V programu imamo tudi gradnjo vrtca, ki je našim ljudem prepotreben in obnovo Zdravstvenega doma v Lukovici, predvsem zobne ambulante v Blagovici, ki jo je že močno načel zob časa. - V dolgoročnem planu pa je tudi poglobljeno sodelovanje s Spomeniškim varstvom v Kranju glede obnove naših cerkva ter brdske graščine in »Stare pošte«, ki so pod spomeniškim varstvom. MOJCA STOSCHITZKY Tako se ob neurju cesta preseli nekaj niže. Če bi poskrbeli za odvodne kanale na vsakih 15 do 20 metrov voda ne bi postala hudourna... Potem se pa zgodi, da cesto odnese... Lukovica /lamnik MEDNARODNA KMEČKA OLIMPIADA - PRESERJE '95 Kapsovi trije iz Dvorij najboljši Turistično društvo Preserje pri Lukovici je letos že četrtič pripravilo Mednarodno kmečko olimpiado, na kateri se je pomerilo 13 ekip iz Slovenije, Avstrije in Italije. Prijetno nedeljsko popoldne je v Preserje privabilo blizu 2000 ljudi, ki so si pred tekmovanjem in med njim lahko ogledali privlačno razstavo, številnih starin, se posladkali s pravimi kmečkimi dobrotami, vmes pa že navdušeno navijali za svojo ekipo, ki je pod strogim očesom strokovne komisije in ob voditeljici ga. Mariji Kavki skušala najbolje in najhitreje opraviti zadane naloge. Izključno moške ekipe so morale najprej zložiti plohe, potem preža-gati metrski tramček na čim bolj enake kose - brez pomoči metra seveda, gledalci so se prijetno zabavali ob sestavljanju in razstavljanju pravega kmečkega voza, si z zanimanjem ogledovali zloženo klaftro drv in ob koncu zaploskali kopici sena, ki pa je bila ocenjena šele, ko je bilo seno spet razstlano. Najboljši so bili trije mladi bratje Ciril, Metod in Silvo Vidergar, po domače Kapsovi iz Dvorij iz občine Moravče, tudi drugo mesto je pripadlo bratom, in sicer so bili to Nakrstovi iz Preserij pri Lukovici, že ha tretjem mestu pa najdemo ekipo iz sosednje Občine Mengeš - Topole. Gledalci so se prijetno zabavali - najprej zaradi dobro pripravljenih tekmovalcev, od katerih so bili nekateri ne le dobri, temveč tudi živahni, navihani in navdušeni nad lepimi nagradami, nato zaradi strogo skrivnostnih sodnikov, ki niso in niso hoteli povedati, kdo je boljši, ampak so to korektno naredili na koncu, veseli so bili lepih dobitkov na srečelovu, ki so ga omogočili sponzorji, hvalili so dobro rirano in pijačo ter veliko plesali na dobro glasbo, ki ni manjkala do poznega večera. Zadovoljno pa je bilo tudi Turistično društvo Preserje pri Lukovici, ki se vsem sponzorjem (Kmečki glas, Slovenske brazde, CATV Impulz, Radio HIT, Napredek, Bent, Čistilna oprema Dragomelj, Meso Kamnik, Zlatarstvo Burnik Kamnik, Avtoodpad Vr-hovec Vir, Pekarna Vir, RCU Urba-nija Lukovica, Gostišče Furman Lukovica, Občina Lukovica, RUCO Keramika, SLS Podružnica Lukovica, Gostinsko podjetje Trojane, Zavarovalnica Triglav) iskreno zahvaljuje za pomoč in vabi: Dobrodošli na mednarodni kmečki olimpiadi Preserje 1996! Še to gre narazen, pa smo. Dajmo, fanta! Tramček je prežagan - dovolj natančno? Prometna varnost; »Varna pot v šolo« Vsako leto se z začetkom pouka za vse otroke, ki morajo prečkati prenatrpano magistralko M-10, prične neenakovredna tekma s kilometri pločevine, katera ogroža njihova mlada življenja. Letos smo se z vprašanjem varne poti v šolo prvič srečali kot nova občina. Skupaj z občinskim svetom, Odborom za družbene in društvene dejavnosti in Osnovno šolo Janko Kersnik smo v občinski upravi pripravili akcijo VARNE POTI V ŠOLO. S prvimi poskusi, da bi pridobili soglasja za stalno postavitev opozorilnih znakov, smo naleteli na trde pogoje, ki jih državni zakoni zahtevajo od postavljalca takšnih znakov. Lahko samo navedem, da je veliko manj težav s postavitvijo znaka »divjad na cesti«, kot pa z opozorilom »šolska pot« ali podobnimi znaki, ki opozarjajo voznike na prisotnost šolarjev na cesti. Naša želja je, da bi vse avtobusne postaje ob magistralni cesti opremili z osvetljenimi in označenimi prehodi za pešce. Letos smo v akciji VARNA POT V ŠOLO postavili tri opozorilne panoje, ki na vhodu v našo občino in v Lukovici opozarjajo na prisotnost šolarjev. Poleg tega smo za zdaj začasno (dovoljenje velja do 31. oktobra) postavili 31 znakov ŠOLSKA POT, kateri stojijo v bližini avtobusnih postaj in poteh, ki vodijo do šol. Poleg tega smo skupaj s šolo prosili policijski postaji Domžale in Grič za večjo^prisotnost policistov na najbolj kritičnih prehodih. Oboji so potrdili pripravljenost za pomoč in pohvalili našo akcijo. Poleg tega bodo učenci sodelovali v posebnih urah spoznavanja prometnih predpisov in varnosti v prometu. Znaki in opozorila zaležejo toliko, kolikor jih upoštevamo in se po njih ravnamo. Zato vas prosimo, da s previdno in obzirno vožnjo prispevate k večji varnosti v prometu v Občini Lukovica in s tem omogočite našim otrokom varnejše poti v šolo. Na koncu se zahvaljujemo glavnemu pokrovitelju naše akcije ZAVAROVALNICI TRIGLAV d.d. in domačim obrtnikom. Gradbeno podjetje KRIŽ-NAR d.o.o. je postavilo cevne odre, DARKO in BOŽO STUPICA iz Šentvida pa sta poskrbela za izdelavo, grafično zasnovo in postavitev panojev. v. PIRNAT KO PRIDE DO PROMETNE NESREČE Pot skozi Vošče Kadar se zgodi (in to se v zadnjem času ne zgodi malokrat), da silovito trešči avtomobilska pločevina, potem je kaj hitro promet ustavljen in za nekaj ur, - včasih pa tudi dlje, ga usmerijo po hribovskih poteh nad Krašnjo: mimo vasi Vrh, Vošce, Mali Jetnik do Blagovice. Ljudje osmih hiš v Vošcah so se »skupaj vzeli« kot pravimo in se lotili gradnje ceste nad vasjo. O tej gradnji smo se pogovarjali s Francetom Bergantom, ki nam je posredoval informacije o njihovem delu: Že danes je moč priti iz Blagovice do vasi Mali Jelnik po lepi in nedavno zgrajeni cesti, ki so si jo ljudje naredili z veliko odrekanja in dela. Za vasjo Mali Jelnik pa ie asfalta konec in s tem dejstvom so se dolgo ubadali prebivalci više ležeče vasi Vošce, do koder je še 1750m makadamske poti. Tako je bilo vsaj doslej, ko so deževja in hudourniki sproti odplavljali proti dolini. Vsa prizadevanja so šla zato, da bi imeli kolikor toliko dobro in utrjeno cesto. Po njej hodijo tudi otroci v dolino v šole; najprej v Blagovico, kasneje, v višjih razredih osnovne šole, pa na Brdo pri Lukovici. Otroke zadnje čase v šolo vozi kombi, ceno prevoza pa plačujejo starši. Telefona v vasi ni, če kdo želi telefonirati, mora do telefona kar v Blagovico. FRANC BERGANT je predsednik gradbenega odbora (slika desno) Da bi uredili potrebno povezavo vasi s svetom, so ljudje iz Vošc ustanovili petčlanski gradbeni odbor in se lotili dela. Vas, ki šteje kakih 30 prebivalcev, se je strnila v zahtevni gradbeni operaciji, saj so ljudje sami prispevali kar 1000m prostovoljnega dela. Ob tem se je pokazalo, da je potrebno v traso ceste položiti precej več cevi za odvodnjavanje, kot je sprva kazalo. V stiski jim je priskočil na pomoč lukovški župan Živko Burja in tako so - potem ko so še sami dokupili nekaj cevi - dela vendarle opravili. Na trasi ceste skozi vas je bilo opravljeno izredno veliko zemeljskih del, ob tem pa na odsek 1750 m navoženo kakih 3000 m3 gramoza za nasutje. Dela je opravilo podjetje VOD-PLAN, šlo pa je za zahteven teren Zaradi nevarnosti plazenja bo potrebno urediti močan oporni zid. in nelahka gradbena dela. Sedaj, ko je trasa ceste v tej dolžini potegnjena, je treba zagotoviti asfalt vsaj na najnujnejših odsekih, kjer bodo vode sicer opravljena dela izničile. Ob tem bo treba utrditi kakih 100m plazovitega terena, ki sicer utegne zdrsniti na cesto, s tako imenovano »škarpo« in opraviti še marsikaj, da tudi ti kraji dobe cesto, ki bo primerna in uporabna za promet v časih, ki jih živimo. 4000 mark stroškov na hišo, dela, ki so jih že opravili ter napori, ki so bili že vloženi, govore z zgovorno govorico, da so do take ceste upravičeni. Jo bodo kmalu dobili? M. B. Organiziran odvoz smeti tudi v KS Češnjice Če so še pred leti smeti na podeželju končale bodisi na gnojišču ali v peči, pa je sedanji razvoj in način življenja prinesel toliko sprememb in novih materialov, da po starem ne gre več. Zato ni čudno in tudi raziskave fiotrjujejo, da je predvsem v oko-ici podeželskih naselij, ki nimajo urejenega odvoza odpadkov, v zadnjih letih nastalo največ divjih odlagališč, na katerih se kopičijo plastika, guma, steklo in podobno. Dovolj je, da iz vasi pokukamo za prvi obronek gozda ali se sprehodimo po poljskih poteh in že naletimo na najočitnejše simbole naše civilizacije: odpadke. Tudi Začeli smo 1. julija, kamion pa se pripelje vsakih štirinajst dni. Zakaj ste se odločili za kamniško in ne domžalsko podjetje? Organizator odvoza je domžalsko komunalno podjetje, njim tudi plačujemo. Gre za medsebojni dogovor obeh podjetij, da bi bilo opravilo cenejše: kamniški tovornjak namreč že pobira smeti na Pšajnovici in Rakitovcu in spotoma pride še k nam. Kako so se krajani navadili; imate kakšno sporočilo zanje? Nekaj časa bo trajalo, da se bo novost uveljavila. Eni so navdu- v najviše ležeči in najmanjši krajevni skupnosti Češnjice so se odločili za organiziran odvoz odpadkov. Zato smo zastavili predsedniku sveta Krajevne skupnosti Češnjice, Stanetu Žordaniju, nekaj vprašanj. Zakaj ste se odločili za organiziran odvoz odpadkov? Tudi druge kraje že obiskuje smetarski avto in se nam je zdelo prav, da krajanom omogočimo, da se zlahka znebijo odpadkov. Koliko časa že odvažajo smeti in kako pogosto pride smetarski avto v vaše vasi? šeni, nekaterim pa se zdi odveč. Težava je, ker tovornjak še ne more v Lipo in morajo iz te vasi smetnjake voziti 500 metrov do asfaltne ceste. Ko bo v Lipi narejeno obračališče, bo kamion pripeljal tudi tja. Kaj pa drugi načrti vaše krajevne skupnosti? Predvsem dve nalogi sta glavni: urediti moramo plaz, ki je že od leta 1992 na cesti Češnjice--Lipa in poskusili bomo narediti še kakšen meter asfalta proti Blagovici._ i, l. OBVESTILO! OBVEŠČAMO VAS, DA BO KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE ODVAŽALO KOSOVNE ODPADKE 17. OKTOBRA 1995. KOSOVNE ODPADKE BODO ODVAŽALI NA DAN REDNEGA ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV V SKLADU Z ZNANIM RAZPOREDOM. TISTIM, KI ODLAGAJO SMETI V NARAVI Kje imate pamet, ljudje Ni moja misel, ki se mi sedajle zapiše: Dežele nismo dobili za zmeraj, dobili smo jo na posodo, da jo vrnemo vnukom. Pomeni torej dobrino, ki jo moramo izročiti tistim, ki prihajajo za nami. Pa sploh vemo, kaj smo v desetletjih tehnološkega razvoja, industrijske revolucije storili lepi podalp-ski naravi, za katero radi pravimo, da je na sončni strani Alp?? V naši občini, ki je izmed četvero občin, nastalih iz ene prvotne - domžalske, po razsežnostih pa največja, ni velike strnjenosti prebivalcev na enem mestu. Namesto tega je v lukoviški občini veliko naselij, vasi in zaselkov, posebnih urbanih organizmov, ki vsak diha s svojim utripom, živi svoje življenje in se v delu skuša dokazati do svoje bolj urejene prihodnosti. V takem načinu življenja pa smo ljudje tudi potrošniki, prebivalci, krajani in vaščani, za katerimi vsak dan ostaja na kupe smeti. Te je treba nekam dati; tako se dogaja, da te smeti, ki so opredmeteni dokaz našega bivanja, nosimo v bližnjo naravo. Žal smo občani občine Lukovica vsaj v preizkušnji, da bi znali, hoteli in zmogli pospraviti smeti za sabo na ustrezno mesto (odlagališče komunalnih odpadkov v Dobu), - hudo odpovedali, namesto da bi poskrbeli, da nam smeti znanec, sosed ali prijatelj s prikolico ali traktorjem odpelje v jamo, te stresamo v naše doline, globeli, vrtače, jame, na parobke gozdov ter ob gozdne poti. Ti bi nam lahko bili v ponos in čast, pa niso in ne morejo biti, ker nam na mnogih mestih govore-o nemarnosti prebivalcev, ki žive nekje v bližini. Dogaja se skoraj praviloma, da vaščani naših vasi svojih odpadkov ne odmetavajo v svojih gozdovih, na svojih travnikih in ob svojih poteh, to store v gozdu in na skrivni jasi soseda in prijatelja. Pri tem se ne zavedajo, da ne ogrožajo samo njihovega bivalnega okolja, pač pa tudi naravo, zrak, videz in podtalnico svojih otrok. Tako ravnanje - odmetavanje v naravo je množično in je gotovo žalostno za narod, ki si na vso moč prizadeva priti v Evropo in se priključiti civiliziranim narodom. S tem da smo več ali manj mnogi onesnaževalci edinega okolja, ki ga imamo za preživetje, se ne bomo tej Evropi nikoli priključili. Sprehod skozi gozd v stikanju za gobami, ki iz takih podlag v bližini tudi rastejo, nam zgovorno pove tudi o tem. Kje imate pamet, ljudje? je torej vprašanje vsem tistim, ki nas ogrožajo in tudi ogrožate. Bo še naprej močnejši gon, ki nam ga je dal Balkan ali pa vendarle želja, da bi se znašli med civiliziranimi ljudmi čiste Evrope in urejene narave? M. B. 8 NOVICE IZ MORAVSKE DOLINE OBČINA MORAVČE lamnik Moravče V »SLOGI je moč « je stari slovenski pregovor, ki ga vaščani KS Negastrn spoštujejo in tudi upoštevajo. V zadnjem desetletju je v vasi nastalo precej sprememb na gospodarskem področju. Začelo se je z napeljavo vodovodnega omrežja, leta 1988 pa je sledila napeljava telefonskega omrežja. Zdaj je v uporabi en telefonski priključek, ki je po dogovoru skupen, »vaški« telefon, kar pomeni, da ga ima vsakdo izmed vaščanov pravico uporabiti. Leta 1990 je bilo asfaltiranje odseka ceste Podoreh - Negastrn velika pridobitev in zadovoljstvo krajanov. Zemeljska dela je izvajal gospod Anton Zemlja, velik delež so s svojim delom in trudom prispevali tudi vaščani. Pri delu so bili vztrajni in potrpežljivi. Prijateljstvo in želja po izboljšanju gospodarskih razmer v vasi sta bili glavni temelj celotnega truda. Veliko vlogo pri izvajanju teh del so imela tudi finančna sredstva. Vaščani so zbrali določen znesek (prispevek) iz vsake domačije. Z organizacijo vrtne veselice so si pridobili še sredstva za nadaljnje urejanje in izpopolnjevanje svojega prelepega kraja. Tudi v letošnjem letu so si zadali veliko nalogo, in sicer asfaltiranje ceste Negastrn-Spodnje Loke. Njihovo geslo je njihova spodbuda. V prijateljstvu in razumevanju je moč, in to je dejanska sila, ki jih usmerja in spodbuja k delu. V mesecu avgustu so ponovno organizirali vrtno veselico, katere se je udeležilo veliko ljudi. Zabava je trajala vse do jutra. Obiskovalci so bili zadovoljni, kar je bilo za vaščane lepa pohvala, saj so se trudili za to, da bi vse potekalo brez težav in bi bilo zadovoljstvo obojestransko. Vsa finančna sredstva, ki so jih pridobili s to prireditvijo, bodo namenjena za asfaltiranje ceste Negastrn-Spodnje Loke. Delo bodo začeli v spomladanskem času. Želja vsakega posameznika v vasi je: ohraniti in izpopolniti lepo naravo, omogočiti in slediti gospodarskemu razvoju vasi. Za vse to je potrebno tudi sodelovanje mladih. Zanje je važno, da se učijo od svojih staršev in sosedov ter vse to prenesejo v prihodnja leta, ko bodo morali za razvoj in ohranitev vasi skrbeti sami. PC Taborniška poroka Izteka se poletje in z njim tudi čas brezskrbnih počitniških dni. Taborniki Moravske doline so se vrnili z desetdnevnega taborjenja v Bohinju. Tudi letos so taborili v Ukancu na prostoru kamniških tabornikov. Taborovodja Bojan je prevzel skrb za MČ, GC in PP, Milena je poskušala usmerjati grče, Silvo pa je kot starešina bedel nad vsemi. Za program je skrbela Bojana. Na programu taborniškega življenja je bilo veliko zanimivih stvari: spoznavni in zaključni večer, Slovenska popevka, večer z lutkami, mnogoboj, lov na lisico, nočni sprehodi, poroka, kopanje, pohodi in še vrsta drugih dejavnosti, ki jih je dopuščalo vreme. Eden izmed najlepših doživljajev je bila taborniška poroka. Vsak,'ki se je hotel poročiti, je moral najprej izmed taborečih izbrati ženina ali nevesto. Po taboru so tako hodili ženitni posredniki, slišale so se se-renade in bogate obljube. Vsi pari so se vpisali na poročni list, ki je bil izobešen že nekaj dni Brez poročnih šopkov pač ne gre na oglasni deski. Vpisalo se je 15 parov. Na dan poroke so tekle pospešene priprave. Mojca, Ani in Zdenka so izdelovale in nudile poročne aranžmaje. Dan je minil v izdelovanju poročnih šopkov in okraskov za ženine in neveste, v pripravi šrange in poročnega obreda. Po večerji je šlo zares. Ženini in neveste so se zbrali v slavnostnih oblekah na dveh različnih mestih. Ženini so se zbrali pred šrango. Silvo in Drago nevest nista izročila kar tako. Vsak ženin je moral najti pravo nevesto in plačati zanjo 100 tolarjev. Pri šranganju ni manjkalo smeha in šal. Potem je bil na vrsti poročni obred. Marjan je bil župnik. Vsak par je dodobra izprašal in »požegnal«, šele nato je lahko ženin izročil nevesti prstan. Poročni obredi so trajali dolgo v noč. Ob soju bakel, sveč in taborniškega ognja v lepi poletni noči je vse potekalo v romantičnem razpoloženju. Sklenjene zakonske zveze veljajo eno leto, do naslednjega taborjenja. Za denar, zbran pri šrangi, so odšli vsi mlajši taborniki naslednji večer pod vodstvom vodnikov na sladoled. Taborjenja ni več. Ostal je le lep spomin na mnoge dogodivščine in prijetne ure v naravi Bohinja. BOJANA DORIČ DOBRA LETINA PRI MIKLAVŠKOVIH Krompir velikan Letošnji pridelek krompirja so na kmetiji Ivana Vesela, po domače pri Miklavškovih iz Češnjic pri Moravčah, z veseljem pospravljali. Brazde so bile polne kot že dolgo ne. Ker so izrabili za pospravilo lepo vreme, je bil tudi krompir lep in čist. Tako se je v polnih gajbicah znašel tudi krompir, katerega smo poimenovali kar krompir VELIKAN. Tehtal je nič več in nič manj kot en kilogram in dvajset dkg. Povedali so mi, da imajo letos krompirja res dovolj, še prodali ga bodo, čega bo kdo želel. T. HABjANIČ Planinsko društvo Moravče je 26. avgusta slovesno razvilo svoj prapor Nova pridobitev peskih gasilcev - kombinirano vozilo Prostovoljno gasilsko društvo Peče je 20. avgusta postalo bogatejše za kombinirano orodno vozilo TAM 110 7B. Slovesnega prevzema so se poleg mnogih krajanov udeležili tudi gasilska društva občine Moravče, sosednja društva ter precej društev iz Gasilske zveze Domžale, direktor Republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik, predstavniki Gasilske zveze Domžale pod vodstvom predsednika Marijana Slatnerja, predsednik občinskega sveta občine Moravče Jože Razpotnik, predsednik KS Peče Franc Le-vičnik in drugi povabljeni, ki so kakorkoli pomagali na poti do novega vozila. Predsednik PGD Peče, Janez Avbelj, je orisal pot, kako so prišli do novega gasilskega vozila, v imenu pokrovitelja Gasilske zveze Domžale pa je pohvalno in spodbudno spregovoril njen predsednik Marijan Slatnar. Po pozdravu direktorja Republiške uprave za zaščito in reševanje Bojana Ušeničnika in predsednika občinskega sveta občine Moravče Jožeta Razpotnika je farni župnik g. Janez Zaletel blagoslovil vozilo, poveljniku društva Stanetu Stenku pa sta ključe predala botra Jože in Marta Stenko. Skrbnik vozila Vojko Lavrinc je vozilo takoj preizkusil. Na slovesnosti so posamezni gasilci ter nekateri zaslužni posamezniki prejeli društvena priznanja in priznanja Gasilske zveze Domžale. Podoben slovesen dogodek, kot je današnji, je bil v Pečah pred 20. leti. Takrat je gasilsko društvo dobilo prvi avtomobil IMV kombi, ki je ves ta čas dobro služil in seveda tudi odslužil. Že nekaj zadnjih let je društvo spremljala želja po novem, zmogljivejšem gasilskem vozilu in seveda tudi skrb, kako takšno vozilo pridobiti. Priložnost se je ponudila spomladi 1993, ko je Ministrstvo za obrambo oziroma njegova Republiška uprava za zaščito in reševanje gasilskim društvom po Sloveniji dodelila nekaj rabljenih vojaških vozil. PGD Peče je tako pridobilo vozilo s takšnimi značilnostmi, ki najbolj ustrezajo lastnostim razgibanega terena Krajevne skupnosti Peče. Kljub žalostnemu zunanjemu videzu vozila v nevoznem stanju je društvo sklenilo, da vloži vse potrebne napore, da iz vojaškega vozila pridobi sodobno kombinirano gasilsko vozilo.. Natančen pregled je namreč pokazal, da so motor in pogonski deli vozila zelo dobri. Člani odbora za nadgradnjo vozila TAM 110 7B so takoj začeli z delom in po več kot 400 prostovoljnih urah je bilo vozilo usposobljeno, da je pokazalo, kakšne terene lahko premaguje. Pri izbiri ponudnika za izdelavo nadgradnje vozila društvo ni imelo dovolj sreče. Odločilo se je za najbolj kvalitetnega proizvajalca KAROSERIST-a Maribor. Gasilska zveza Domžale je društvu zagotovila del sredstev, nekaj je imela lastnih prihrankov in pogodba je bila sklenjena. Žal se je pokazalo, da kvaliteta še ni dovolj. Podjetje KAROSERIST je namreč šlo v stečaj, sredstva PGD Peče pa v stečajno maso. Potrebno je bilo veliko volje in poguma, da je društvo začelo znova. Tako je bilo vojaško vozilo TAM 110 7B, ko je prvič prispelo v Peče (s pomočjo drugega vozila) In TAM 110 7B, ko je drugič prispelo v Peče Po razgovorih z vodstvom novega podjetja - KA^T-0-SERIST V STEČAJU se je upravni odbor društva odločil za sklenitev nove pogodbe. Republiška uprava za zaščito in reševanje je vsem društvom, ki so se znašla v enaki situaciji kot PGD Peče, zagotovila, da se njihovi problemi morajo rešiti tako, da bodo društva pridobila svoja vozila. Gasilska zveza Domžale je PGD Peče dodelila nova sredstva, na pomoč je priskočila tudi Krajevna skupnost Peče in društvo je plačalo polovico pogodbenih sredstev. Vsi prvotni in dodatni napori so bili kronani 20. avgusta. S prevzemom vozila pa društvo finančnega problema se ni povsem rešilo. Društvo je namreč sklenilo pogodbo s podjetjem VARNOST Maribor, poslovna enota Karqserist pa na polovico neporavnanih sredstev plača šele, ko bo sproščena stečajna masa. Novo vozilo PGD Peče ni le peška pridobitev, ampak celotne moravske doline. V najkrajšem času doseže vsako hišo, gasilci s sodobno opremo na vozilu pa se lahko postavijo po robu ognju v vsakem prostoru. To so peški gasilci dokazali že dan pred slovesnim prevzemom 19. avgusta s sodelovanjem v sektorski vaji na svojem terenu. Vaja je bila dejansko medobčinska, saj so poleg moravškega sektorja sodelovala tudi društva iz drugih sosednjih občin. Peški gasilci so ponosni na svoje vozilo, želijo pa, da bi njegove zmogljivosti prikazovali predvsem na izobraževalnih akcijah in čimmanjkrat pri gašenju požarov. Naslednja obsežna naloga, ki čaka PGD Peče, je izobraževanje članstva. Tudi k tej nalogi bodo gasilci pristopili tako kot do vseh preteklih: vestno in strokovno. B. B. Marko Fink med nastopom Tam v moravski dolini stoji en Tuštanjski grad V gradu Tuštanj v Moravski dolini so v tem poletju organizirali Grajske kulturne večere 1995 in omogočili snemanje slovenskega filma Poletna idila. O gradu Tuštanj, spoštovani bralci, ste v Slamniku lahko že marsikaj prebrali. Tudi ta prispevek ni sam sebi namen, temveč z njim želim predstaviti poletno dogajanje v gradu. Grad, odmaknjen od turističnega direndaja in zasanjan v svoji lepoti, je odprl vrata širšemu krogu obiskovalcev šele z lanskoletnim praznovanjem 500-letnice obstoja, v sklopu katerega je bil tudi slavnostni koncert Slovenskega komornega zbora. V tem poletju je lastnik gradu, Peter Pirnat, organiziral dva koncerta vrhunskih glasbenikov in ju naslovil Grajski kulturni večeri 1995. Naslov obeta, da bodo takšne prireditve postale tradicionalne in ob večji finančni pomoči sponzorjev vsebinsko obogatene. Na prvem koncertu, 29. 7. 1995, je prepeval Slovenski oktet domače in tuje pesmi. Obiskovalce je njihovo petje navdušilo in očaralo, kar so dokazovali z aplavzi. Po koncertu se, kljub hladnemu vremenu, niso razbežali po domovih. Ob kozarcu pijače v zavetju mo- gočne platane so v krogu prijateljev pokramljali o tem in onem. Na drugem koncertu, 2. 9. 1995, so nastopili Olga Gracelj, Branko Robinšak in Marko Fink ob spremljavi pianistke Nataše Valant ter, kvartet Kvarta. Med drugimi smo slišali operne arije. G. Verdi: arija Filipa iz opere D. Carlosa, A. Foerster: Arija Minke iz opere Gorenjski slavček, J. Bizet: Arija Jose iz opere Carmen in še veliko več. Tudi tega koncerta ni mogoče drugače oceniti kot s superlativi. Publika je z najbučnejšim aplavzom nagradila baritonista Marka Finka, čeprav so vsi nastopajoči navduševali. Morda je gospod Fink pridobil publiko tudi zato, ker je pred petjem arije povedal v nekaj stavkih vsebino le-te in nepozna-valcem tovrstne glasbe tako omogočil lažje spremljanje in doživljanje. Zdi se, da bi organizator o tem za prihodnje prireditve moral razmisliti. In kaj pomenita ta dva koncerta? Je to le promocija, prestiž, zaslužek? Verjetno je vsega po malem, še najmanj zaslužka. Zagotovo je, da sta oba koncerta bistveno in žlahtno popestrila turistično ponudbo najrazličnejših prireditev tega poletja v občini Moravče. Občina Moravče je bila poleg SKB banke in Gostinskega podjetja Konjšek Trojane glavna pokroviteljica obeh prireditev. Lastnik in organizator ocenjuje, da je dosegel namen prireditve. Želel je ponuditi kvaliteten koncert v okolju, ki še ni prenasičen s kulturno ponudbo in promovirati grad, katerega obnova zaradi finančnih zadržkov poteka prepočasi. Težnja po promociji gradu je lastniku narekovala, da se je odločil in dovolil v gradu posneti del novega slovenskega filma. Film je posnela TV Slovenija v režiji Tuga Štiglica. Snemanje je na gradu potekalo v avgustu. Ogledali si ga bomo lahko že v tem letu. Če vas je po tem branju zamikalo, da bi grad bolje spoznali, si ga pridite ogledat v enem izmed prostih jesenskih vikendov ali se nam pridružite na Grajskih kulturnih večerih 1996. . MAL Moravče /lamnik 9 Blagoslovitev prenovljene moravske cerkve (nadaljevanje s prve strani) Nato so obnovili streho in fasado obeh zvonikov, streho cerkve, posedajočo se kupolo, za oporo cerkvi so prizidali še spovedno kapelo, ki bo ob razglasitvi za svetnika posvečena misijonarju Baragi, restavrirali gotska okna in simse na glavni fasadi, na prezbiteriju vzidali nova okna, prenovili celotno električno napeljavo in lestence, prepleskali notranjost cerkve, obnovili celotno fasado, uredili sistem odvodnjavanja meteorne vode in okolico (podrobneje smo o obnovitvenih delih že poročali). Po zahvali g. župnika vsem, ki so s svojim delom ali prispevki pomagali pri obnovi, so se tudi župljani zahvalili svojemu župniku za ves trud pri izpeljavi teh del. V zahvali je bilo poudarjeno, da je božjo hišo obnavljal s srcem in dušo. Vedno ga je vodila misel, da za Gospoda ni nikoli dovolj dobro, zaradi česar mu je nasprotoval marsikateri župljan. On pa je vztrajal in izbiral najboljše za ta naš skupni dom in sedaj se moremo vsi veseliti zares prelepe cerkve, te naše božje hiše in kulturne dobrine. Ob vsem tem zunanjem delu pa je gospod župnik gradil tudi duhovno cerkev in občestvo ljudi v župniji. Zahvala pa gre tudi skrbni kuharici in katehistinji Mariji Štefan, ki je z žensko skrbnostjo pripravljala dan za dnem malico in skrbela za mnoga druga opravila. Kot se za takšno slovesnost spodobi, tudi narodne noše niso manjkale in mlad zakonski par s tremi majhnimi otroki v narodnih nošah je ganil celo gospoda nadškofa ob izročitvi daril. Vabilo domačega župnika na osvežilno pijačo in mnoge dobrote, ki so jih spekle gospodinje iz celotne župnije, in veselje po dobro opravljenem delu je še dolgo zadržalo župljane in druge goste v prijetnem pogovoru pred cerkvijo. Za še boljše razpoloženje pa je poskrbela Moravska pihalna godba. Le nekaj dni pred slovesnostjo je bilo okrog cerkve še polno zidarskih odrov, odpadnega materiala, v cerkvi pa polno umazanije in prahu. Mnoge žene in dekleta so skrbno očistile in okrasile notranjost, fantje in možje pa pospravili okrog cerkve, utrdili in posipali tla ter posejali prvo travo. Kdor se je v tistih dneh sprehajal v bližini cerkve, je moral opaziti zagnanost in dobro voljo ljudi, ki so svoj čas in denar namenili za ta skupen dom in tako prispevali tudi k lepoti celega kraja. Večino denarnih prispevkov so zbrali župljani sami, nekaj denarja pa je prispevala tudi KS Moravče, Občina Domžale in sedanja nova Občina Moravče. Zato se lahko sedaj vsi, ki imamo radi naš kraj, skupaj veselimo naše lepe neveste. MILKA NOVAK G. nadškof Šuštar sosioviivi cerkve Župljani se zahvaljujejo domačemu župniku ves trud in delo Viktorju Primožiču za G. nadškof med moravsko pihalno godbo Foto Majhenič Mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Lojzeta Štefana Slavnostni koncert cerkvenih pevskih zborov v Moravčah V okviru tridnevne duhovne priprave na slovesno blagoslovitev prenovljene moravske cerkve je bil v soboto, 19. avgusta, slavnostni koncert cerkvenega otroškega in mešanega pevskega zbora ob spremljavi Komornega orkestra pihalne godbe Moravče. V krajih, ki so več kilometrov oddaljeni od kulturnih središč, je še posebej dobrodošla dobra in kvalitetna kulturna prireditev, kakršno so nam pripravili moravski pevci in glasbeniki s pomočjo nekaterih gostov. Idejni vodja in dirigent koncerta je bil g. Lojze Štefan, domači organist in zborovodja mešanega cerkvenega pevskega zbora. Že naslov koncerta Hvalite Gospoda v njegovem svetišču nam pove, da so pesmi posvečene Njemu, ki podarja in ohranja Življenje, kot so zapisali na vabilo. »Cerkev - kraj srečevanja z Bogom in ljudmi, že kot zgradba izžareva lepoto, zato pripomore k zaupnej-šemu in bolj veličastnemu stiku z Njim. Videli smo smisel dolgoletnega obnavljanja naše župnijske cerkve, zlasti v posredovanju lepote,« so še zapisali. Zborovsko petje ima na Morav-škem dolgotrajno tradicijo (začetki konec 19. stoletja) do danes, ko pri mašah sodelujejo mešani, moški, ženski in otroški pevski zbor. Zbori pa sodelujejo na mnogih prireditvah tudi zunaj cerkve in domače župnije, saj poleg liturgičnih prepevajo tudi slovenske umetne in narodne pesmi. V prvem delu koncerta je ubrano zapel mešani pevski zbor, poslušalce pa je ganila posebna solistka Elizabeta Kunaver z Ave Marijo-Gounod. Nato se nam je predstavil otroški pevski zbor pod vodstvom Elizabete Kunaver in Barbare FALE, ki je zapel tri pesmi. V zadnjem delu se je mešanemu pevskemu zboru pridružil še devetčlanski Komorni orkester pihalne godbe Moravče, za katerega je posebej za to priložnost priredil skladbe g. Juran. Gostujoča organistka je bila Marija Holcar. Poleg domačih župljanov, ki so tokrat spet s ponosom prisluhnili svojim pevcem in godbenikom, se je koncerta udeležilo precej gostov, ki so iskreno čestitali izvajalcem za bogato doživetje. MILKA NOVAK Otroški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Elizabete Kunavar in Barbare Fale. Kmečki praznik Društvo podeželskih žena Moravče je zadnjo nedeljo v juliju organiziralo že šestnajsti kmečki praznik v Moravčah. Po nastopu pihalne godbe in slavnostnem nagovoru domačega župana Matjaža Kočarja se je Kulturni dom spremenil v pisano delavnico raznih domačih obrti, ki so še žive na Morav-škem in v okolici, nekatere pa počasi že tonejo v pozabo in jih mladi rod lahko spoznava le še na podobnih prireditvah. Že ob vhodu so obiskovalce pozdravile prijazne kmečke žene z domačimi dobrotami. V dvorani so obiskovalci videli rahljanje volne in prejo na kolovratu, pletenje kit iz ličkanja, izdelovanje miniaturnih konjskih komatov in drugih usnjenih izdelkov, tudi koši so nastajali ravče je bilo ustanovljeno 13. marca letos in nadaljuje tradicijo aktiva kmečkih žena. Njegova predsednica in glavna organizatorica razstave, seveda ob pomoči pridnih kmečkih žena, je dipl. inž. kmetijstva Romana Capuder. Na letošnjem kmetijsko živilskem sejmu v. Gornji Radgoni je bila ustanovljena Republiška zveza kmetic, ki se bo povezala tudi s Svetovno zvezo kmetic. Društvo je v sodelovanju s svetovalno službo, delno pa tudi samostojno, pripravilo v letošnjem letu zanimive seminarje: peka kruha, krofi in potice, narezki. V jesenskem času pa pripravlja še šiviljski tečaj, seminar o dietni kuhinji in ekskurzijo v Bovec in na Tolminsko. V mesecu juniju so organizirali Vnukinja Romana opazuje spretne roke babice. pred našimi očmi, prav tako pravi kranjski cekarji, avbe za narodne noše, na delu pa smo videli tudi klekljarico. Razstavljene so bile različne citre, iz katerih je izvabljal prijetne melodije citrar gospod Ko-kalj. Stari predmeti, ki so bili nekoč nepogrešljiv del kmečke opreme, bi bili brez podnapisov za nekatere mlajše obiskovalce težko rešljiva uganka. Z malo domišljije se tudi poljski pridelki lahko spremenijo v prikupne aranžmaje. Kmečke žene so k sodelovanju povabile še lovce, ki so svoje trofeje razstavili v preddverju Kulturnega doma. Društvo podeželskih žena Mo- ekskurzijo na Ptuj, kjer so bili odprti dnevi Semenarne, novembra pa sledi še ogled Semenarne v Ljubljani. Društvo ima okrog 25 članic; te se srečujejo enkrat mesečno oz. po potrebi na sestankih in kujejo načrte za svoje delo in izobraževanje, ki je še kako dobrodošlo kmečki gospodinji. V bodoče si želijo sodelovanja tudi z drugimi društvi v kraju, predvsem ob pripravi različnih prireditev z dobro kmečko jedačo in pijačo, hkrati pa želijo prispevati svoj delež k razvoju kraja in njegovi turistični ponudbi. MILKA NOVAK Pohod na Stol-2256 m Vremenska napoved za soboto, 15. julija, ni bila prav nič obetavna. Ob 5. uri smo se z avtobusom odpeljali proti Ljubelju. Proti Zelenici smo jo mahnili ob pol osmih in smo jo dosegli v triče-trt ure. V urejeni koči smo se malo odpočili. V soncu smo se vzpenjali po rahlo strmi poti. Gorsko cvetje in pogled na Šijo, Begunjščico in Roblek sta nas razveseljevala na poti proti Vrtači pod Stolom. Ho dobri uri vzpona smo bili pri Prešernovi koči na Stolu. Prijazno so nas sprejeli in dobro postregli. Manj utrujeni smo odšli na razgledno točko, vendar nam je megla preprečila razgled proti Celovcu. V dolino smo se odpravili ob dveh. Megle so se razkadile, pred nami je bila Radovljiška kotlina z Blejskim kotom. Po dobrih dveh urah hoje smo zagledali Valvazor-jev dom. Še ena ura hoje mimo jezer Završnica in že smo bili v Žirovnici, kjer nas je čakal avtobus. Prijetno utrujeni smo bili po lepem izletu, le desetletni Nejc se je postavljal, da bi zmogel še enkrat. Drugič bo dnhil kamenje v nahrbt-N. C. nik . Pohod na Koželjevi poti Sekcija za pohodni-štvo pri Društvu upokojencev Moravče vsako leto organizira eden ali dva pohoda po novi Koželjevi poti (od Stahovice do Kamniške Bistrice). Peš hoje je približno 3 ure v eno smer. Organizator priporoča pohodne palice in vremenu primerno obutev. Ta nova peš pot ob reki Bistrici je dolga 8,3 km, označena, ravna in oskrbovana, ob reki so postavljene klopi - počivališča v naravnem okolju. Pot je zanimiva in ni naporna. Moravski upokojenci - pohod-niki priporočajo vsem ljubiteljem narave to pot od Iverja pri Stahovici do doma v Kamniški Bistrici in nazaj. Ob poti so naravni spomeniki: 20 metrov globoko, zelo ozko in preko 100 m dolgo ko- rito Malega in Velikega Predoslja, jezerce ob izviru Kamniške Bistrice, slap Oglice in naravni most. Dom v Kamniški Bistrici je odprt od 20. 4. do 20. 10, zunaj sezone pa po dogovoru. V neposredni bližini je Piknik center »Pri Jurju«, kjer nudijo golaž iz divjačine, pripravljajo piknike, možno je jahanje in vožnja s kočijo. Ob sotočju Bele in Bistrice je naravni ka- njon Predoselj, 20 metrov globok prosti pad Bistrice, kjer se po reki spuščajo s kajaki ljubitelji tega športa. Ljubitelji narave, tudi vi obiščite oziroma prehodite zanimivo Koželjevo pot v naročju Kamniških planin in Grintovca. Moravski pohodniki so sklenili, da bo ta pot postala tradicionalna za vse generacije Društva upokojencev Moravče. JOŽE NOVAK * 5*- - - Udeleženci pohoda ob reki Kamniški Bistrici Otvoritev nove ceste v Tuštanju V petek, 1. 9. 95, je bil ne samo za krajane Vrhpolja in Tuštanja ampak za celo občino Moravče praznik, saj je bila uradno odprta asfaltirana cesta skozi vas Tuštanj. Krajevna skupnost Vrhpolje se je pred dobrim letom odločila za samoprispevek. Sam projekt je bil ocenjen na več kot 15 mil. SIT, zato je tudi občina Moravče iz proračunskih sredstev namenila delež, ki je finančno omogočil pokrivanje prve faze projekta. S tako zbranimi sredstvi in velikim požrtvovalnim delom samih krajanov ter s pomočjo podjetja Termit je uspela realizirati skoraj 50 procentov štiriletnega programa obnove in asfaltiranja cest v tej krajevni skupnosti. Navzoče je najprej pozdravil predstavnik krajevne skupnosti Vrhpolje in predsednik gradbenega odbora, gospod Pavel Barlič, ki ima tudi precej zaslug, da je ta projekt tako lepo uspel. Slavnostni govornik ob otvoritvi je bil župan občine Moravče gospod Matjaž Kočar; ta je po krajšem nagovoru povabil najstarejšo krajanko Tuštanja, gospo Marijo Birk, da je prerezala otvori- tveni trak. Tako je bila cesta uradno odprta. Nato smo se ob spremstvu zvokov Moravske godbe sprehodili po novih metrih asfaltirane ceste. Sledil je družabni del slovesnosti. Delavni domačini so za zaključek pripravili, vse, da je tudi družabni del slav-nosti v popolnosti uspel. Na koncu smo se razšli z obljubo, da bomo v prihodnjem letu ponovno nazdravili uspehom nove občine Moravče in ljudem, ki so in bodo s svojim delom prispevali k razvoju naše doline. L. G. K. 10 /lamnik Lukovica Dober dan, dr. Marija Starbek zasebna zdravnica »Ko so začeli govoriti o zasebni-štvu v zdravstvu, sprva nad tem nisem bila navdušena, šele kasneje, ko sem o tem razmišljala kot o možnosti za »čisto« svojo ordinacijo, v kateri bom lahko sama organizirala in vodila delo, me je ta izziv pritegnil,« mi je na kratko pojasnila svoje prve misli o zasebni-štvu v zdravstvu, ki se ga je dr. Marija Starbek, spec. splošne medicine, lotila pred slabim letom. Precej s strahom, priznava, z veliko radovednosti in želje, da še bolje uresničuje svoje poslanstvo, je zaorala ledino zasebnega zdravnika. Prvi koraki Njena ambulanta splošne medicine bila je med prvimi v občini, v I. nadstropju prizidka Zdravstvenega doma v Domžalah je svetla, z veliko rož in prijaznostjo, ki jo je deležen sleherni pacient. Morda oi bili prostori v pritličju boljši, razmišlja, ker je med njenimi pacienti precej starejših ljudi, ampak sama na to ni imela vpliva. Spominja se dni, ko je dodeljene prostore v Zdravstvenem domu opremila in začela z delom. Zasebništvo v zdravstvu je oranje ledine, zato možnosti za izmenjavo izkušenj skoraj ni. Zdravnik je prepuščen predvsem lastni iznajdljivosti, izkušnjam, ki si jih dr. Starbekova nabira že več kot dve desetletji. Vsak dan ji prinese kaj novega, nove težave, pa tudi nova spoznanja in zadovoljstva, če so tudi pacienti zadovoljni. V dosedanji praksi je ugotovila, da je velik problem predstavljalo večurno čakanje pacientov v čakalnici, zato je v svoji ambulanti uvedla naročanje pacientov. Ko jo bolnik želi obiskati, se pri njeni medicinski sestri dogovori za dan in uro pregleda, tako da čakanja skoraj ni. Vsi so deležni zdravstvene oskrbe, tudi pogovora, saj jih ne pride tako malo, ki se želijo le pogovoriti, prositi za na- svet ali prijazno besedo, kajti včasih je pogovor, nasvet več kot zdravilo. Za paciente nič drugače S prvimi koraki na področju za-sebništva je zadovoljna, vendar ne povsem, saj je še veliko izivov. Za paciente se ni nič spremenilo. Dr. Starbkova dela na osnovi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato imajo pacienti, ki se opredelijo zanjo, enake pravice in dolžnosti kot v vseh drugih ambulantah. To pomeni, da ob urejenem zdravstvenem zavarovanju ni nobenih dodatnih doplačil. Tudi samoplačnike obravnavamo enako v zasebnem in javnem zdravstvu. Osebna izbira zdravnika Spregovoriva tudi o osebni izbiri zdravnika, ki velja že od leta 1993, a se po njenem mnenju v Domžalah prepočasi izvaja, morda so pacienti premalo seznanjeni s svojimi pravicami. Odstotek opredeljenih pacientov je še zelo nizek, številni še kolebajo in največkrat sprejmejo odločitev, ko potrebujejo zdravniško pomoč. Vsak državljan Republike Slovenije ima pravico izbrati osebnega zdravnika ne glede na zaposlitev in kraj bivanja. Sama ima občutek, da so pacienti, ki so se odločili zanjo, s svojo odločitvijo zadovoljni, saj ugotavlja, da odidejo le tisti, ki se preselijo, mi pove. »Prihajajo vsak dan novi, med njimi tudi taki, ki jih je pritegnila prav zasebna ambulanta,« pravi dr. Starbekova in pojasnjuje, da se izbranega zdravnika lahko zamenja pred potekom enega leta z obrazložitvijo, po letu dni pa brez tega. Naročeni imajo prednost Tudi sama paciente še sprejema in išče možnosti, kako bi jim tegobe še olajšala. Novost, da se lahko naročajo vsak dan in isti dan pridejo na vrsto - brez potrebnega čakanja, je bila lepo sprejeta. Dr. Starbekova zdravi svoje paciente tudi na domu, ob tem pa posebej poudarja, da imajo njeni pacienti, potrebni urgentne oskrbe, enake možnosti in pravice v okviru 24-urnega neprekinjenega zdravstvenega varstva v Zdravstvenem domu Domžale kot drugi, saj zasebni sodelujejo tako v urgentni ambulanti kot pri dežurstvu. Specifika je redni dopust, ko njeni pacienti točno vedo, kateri zdravnik jih nadomešča. Družinski zdravnik - že jutri Pri svojem skoraj enoletnem zasebnem delu skuša čimveč narediti na področju, ki je pri nas še precej v povojih. Gre za lik družinskega zdravnika; ta je seznanjen z vsemi problemi družine in jih tako laže rešuje. Tako je med njenimi pacienti precej družin z dvema ali tremi generacijami in dr. Starbekova meni, da je ta usmeritev pravilna. Zaupanje - temelj odnosa zdravnik-pacient Svoje delo ima dr. Marija Starbek, ki je sicer iz Škofje Loke, v Dobu pa že 24 let, rada in se med svojimi pacienti dobro počuti. »Najpomembnejše pri našem delu je zaupanje, če tega ni, potem je težko,« pravi dr. Starbekova in nadaljuje, da mora biti zaupanje obojestransko, odnos med zdravnikom in pacientom temeljiti na odkritosti in sproščenosti, predvsem pa mora biti pacient prepričan, da mu bo zdravnik pomagal, kolikor je v njegovi moči. Ko jo vprašam, kako bi ocenila skoraj preteklo prvo leto zasebni-štva, pravi, da so prvi pretresi, ko je bilo včasih zelo hudo, minili. Delo je steklo, rada opravlja in upa, da bo v prihodnje še lažje, prihajajo nova spoznanja, nove izkušnje in sama jih bo s pridom izkoristila. V. Splošna ambulanta dr. Marije Starbek V ambulanti dela ob pon. in sredah od 13. do 19. ure, ob torkih, četrtkih in petkih od 7. do 13. ure, čakanju se boste izognili z naročilom po telefonu. Poleg vsakodnevnega rednega dela v ambulanti izvaja dr. Starbekova tudi CEPLJENJE PROTI GRIPI in KLOPNEMU MENINGITISU. Ker se čas cepljenja že bliža, vabi vse zainteresirane, da se pravočasno prijavijo. Celostna spolna vzgoja Svoj podiplomski študij na Teološki fakulteti v Ljubljani posvečam predvsem spolni vzgoji predšolskega otroka. Izhajam iz spoznanja, kako - naj uporabim milejši izraz - površna je tovrstna vzgoja. Veliko staršev meni, da spolna vzgoja v tem obdobju še ni potrebna. 'Napredni' starši skozi spolno poučitev odgovarjajo otroku na vprašanja o nastanku živega bitja ipd. Pa tudi po njihovem še ni čas za spolno vzgojo predšolskega otroka. Tako skušam s svojo magistrsko nalogo odpreti oči in ušesa, predvsem pa srce in duha vseh staršev. Da bi vam pisno posredovali bogastvo vseh zbranih ugotovitev, je na tem mestu in na ta način nemogoče. Želim pa vas vsaj nekoliko osvestiti. Spolnost je lahko za človeka pomemben vir osebne sreče. Srečujemo pa tudi ljudi, ki so s svojo spolnostjo zašli v hude stiske in morda celo na stranpota. Spolnost je torej lahko osrečujoča, lahko pa je vir razočaranj in nezadovoljstva. S tem člankom bi rad poudaril, kako pomemben vidik otrokove vzgoje je prav vzgoja za uravnovešeno in zdravo spolno življenje ter za urejene odnose med spoloma. Starši ste glavni vzgojitelji Starši imate v oblikovanju spolnosti svojih otrok vlogo, katere ne more opraviti namesto vas nihče drug. To pa zato, ker vzgajate otroka v času, ko je spričo svoje neizoblikovanosti in izredne odprtosti za oblikovanje in vplivanje najbolj dostopen. Se posebno pa zato, ker je otrok z vami čustveno in življenjsko najbolj povezan. Morda si ob tem zastavljate podobno vprašanje: kaj morem in moram storiti za otrokovo vzgojo, da se bo oblikoval v spolno uravnovešeno osebnost? Res je, da se tega ne da preprosto naučiti, potrebno pa je, da v otroka položite dobre temelje. Sposobnost za ljubezensko čustvovanje in sploh duševno predajanje drugemu človeku je globoko v človekovo osebnost vgrajena sposobnost. Njeno oblikovanje lahko zanema-raite, lahko pa nanjo zelo vplivate. Na žalost pa se tega prevečkrat premalo zavedate. Spolna vzgoja je del splošne vzgoje Spolna vzgoja je sestavni del vzgoje k pravilnim človeškim odnosom. Spolne vzgoje otroka ne morete in ne smete prepustiti ulici, saj so posledice lahko nepopravljive za vse življenje. Viri, iz katerih se otrok skozi svoje odraščanje notranje (duhovno) hrani, so družina in dom, skupina in tovariši pri igri, šola in družbeno življenje ter tudi Cerkev in versko življenje. Če dobi otrok pravilno stališče do odnosov v vaši družini, od vas samih, bo takšnega prenesel tudi na skupnost, v kateri živi. Namen spolne vzgoje je, da otroku odkriva veselje in smisel za družinsko življenje in za zdrav odnos do spolnosti in spolnih vprašanj. Čeprav imamo danes v družbi in Cerkvi pozitiven odnos do spolne vzgoje in spolnosti, se pojavljajo nesporazumi v pojmovanju in odnosih do tega pojma. Veliko vas je staršev, ki poudarjate le spolnost, pri čemer pa največkrat zanemarjate vzgojo za ljubezen. Pozabljate, da je pri spolni vzgoji ravno vzgoja važnejša beseda. , Vzgoja je prav gotovo ena izmed odgovornih in težkih nalog. Pri tem niste odgovorni samo do svojega otroka, (katerega so še do pred kratkim imenovali vzgojni objekt), temveč tudi do celotne skupnosti. Zato je za uspešen vzgojni proces osnovni pogoj ustrezno ozračje in celostno znanje, da bi sploh lahko vzgajali. To ozračje in posredovanje znanja - pouk, mora temeljiti na sodobnih načelih. Potrebno ga je izvajati s sodobnimi metodami, ki vodijo k cilju: da bi tako posameznik kot celotna družbena skupnost dosegla osebnostno ravnovesje. Tako se bodo posamezniki hkrati razvijali in vzdrževali zdrave medosebne odnose v družini in širši družbi. S tem pa utemeljujem tudi potrebo po spolni vzgoji. Pomemben razlog, ki od vas zahteva dodatno pravilno obveščenost in sistematično spolno vzgojo, je tudi vse večje število zakonskih ločitev. Ugotavljam, da mladi ljudje sklepajo zakon, ne da bi bili nanj dovolj pripravljeni. Skozi spolno vzgojo morate zato opraviti še dodatno pomembno nalogo: Pripravljati morate svojega otroka na zakon, na življenje v družini, skratka, pripravljajte ga na vlogo starševstva. Cilji spolne vzgoje Starši! Vaš glavni cilj pri spolni vzgoji je, da pripravljate svojega otroka na ljubezen. Čustvo ljubezni je namreč stalen spremljevalec njegovega življenja in spolnosti. Drugi poglavitni cilji, katere uresničujte skozi spolno vzgojo svojega otroka, so še: - usmerjenost otrokovega naravnega zanimanja za spolnost tako, da bo lahko dosegal osebnostno ravnovesje; - zmožnost navezovanja stikov z ljudmi v skladu z zdravimi medsebojnimi odnosi v družini, družbi in Cerkvi; - sprejemanje in spoštovanje sebe; - odnos dostojanstva do drugega spola; - pridobitev strokovno utemeljenih stališč do spolnosti; - znebitev predsodkov o vsem, kar zadeva spolnost; - naravnost gledanja na spolnost; - usmerjenost k pripravi za zrelo ljubezen in medsebojno spoštovanje v zakonu; - pravilno razumevanje problemov spolnosti; - sproščenost odnosa do težav in problemov pri spolnosti; - sposobnost popravljati zmotne poglede in mnenja, če so si jih posamezniki in skupine pridobili v okolju, ki je do vprašanj spolnosti neresno in neodgovorno. S takšnim odnosom do spolnosti bo vaš otrok dajal pomemben prispevek k oblikovanju zdrave osebnosti, pri kateri je spolnost eden od važnejših dejavnikov za vključitev v javno življenje in za družinsko srečo, kakršno si dejansko želimo. Načela spolne vzgoje Starši! Spolnost je sestavni del dozorevajoče in zrele osebnosti, zato upoštevajte tudi naslednja načela: - Spolna vzgoja je nepretrgan proces, ki se pričenja z začetkom človekovega bivanja. Nadaljuje se v šoli, družbi in Cerkvi, v družbenih in strokovnih ter izobraževalnih ustanovah z najrazličnejšimi sredstvi, kot so: tisk, radio, televizija, film itd. Skrbite, da bodo tudi vsi vzgojni dejavniki pravilno vplivali na spolni razvoj vašega otroka. - Spolna vzgoja in izobraževanje morata temeljiti na resnični in pravilni obveščenosti. Kakršnokoli prikrivanje ima negativne posledice za dojemanje in izražanje na biološkem, psihološkem, socialnem, etičnem in religioznem področju. - Spolna vzgoja naj se ne omejuje samo na obveščenost o določenih funkcijah, pač pa naj vašega otroka pripravlja na usklajeno uporabo teh funkcij. - Vaša spolna vzgoja je namenjena vašemu otroku, ki je enkratna osebnost. Zato upoštevajte tudi prilagojena merila in stališča celostne spolne vzgoje. - Spolni pouk in vzgoja ne moreta biti dejavnost samoukov. Ta vzgoja je občutljiv del celotnega vzgojnega procesa. Usposabljajte se - kolikor je v vaši moči, podprti z veliko dobre volje - za dobre razlagalce in bodite zgledni starši. Hkrati iščite in uporabljajte ustrezne metode vzgojnega dela. - Spolna vzgoja se razvija iz vaših izkušenj. Pretehtajte jih in jih po najboljši možni poti oblikujte v celostno spolno vzgojo. - Spolna vzgoja in pouk pomenita celoto, v kateri se morajo uveljaviti telesni, duševni, duhovni vidiki. - Spolna vzgoja naj poteka postopoma od enostavnega k težjemu, od znanega k neznanemu. - Spolne organe in njihovo delovanje obravnavajte v popolnem skladu z drugimi organi, spolnost pa v skladu z medsebojnimi in družbenimi odnosi. - Težišče spolnega vzgajanja in izobraževanja temelji na vzgojnih in družbenih dejavnikih. Trudite se, da jih boste kritično upoštevali. DAVID IPAVEC Nova Gorica Štiriindevetdesetletna Marija Šraj, sin Anton in snaha Jožica NA HUDEM JE PRAZNOVALA ŠRAjEVA MAMA Marija Šraj je dopolnila štiriindevetdeset let Telefon je zazvonil in na drugi strani se je oglasil Janez Šraj, ki mu pravimo tudi Centralski Janez. Povedal je, da na Hudem prav te dni praznuje svoj štiriindevetdeseti življenjski jubilej Marija Šraj. Dodal je še, da bi bilo prav, če bi to dobro ženico predstavili tudi bralcem Slamnika. Jubilantko sem obiskal in tako je nastal tale pogovor. Marija Šraj, domačini ji pravijo Mirni, ima za svoja leta dober spomin in kot je sama povedala, je kar zdrava. Pobrskala je po spominu in za bralce Slamnika povedala nekaj zanimivih doživetij. Kdaj ste bili rojeni in kaj vam je ostalo v spominu iz otroški let? Rodila sem se 30. avgusta 1901 pri Urbanetu v Homcu, pisali smo se Bolka. Obiskovala sem homško šolo, učil me je Mirko Praprotnik. Spominjam se, da smo pogosto peli: Naš cesar nam je zmeraj ljub, na Dunaju živi... Prvotna pritlična šola je bila tam, kjer so pozneje, po drugi svetovni vojni zgradili Zadružni dom; ta je dolgo sameval nedokončan, sedaj pa je v njem trgovsko skladišče. Koliko je bilo otrok v družini in kako veliko kmetijo ste imeli? Naša kmetija je bila največja na Homcu. Ko sem bila še čisto majhna, sta šla oče in mati v Ameriko. Tam sta se rodili dve sestri, brat Miha pa že po vrnitvi v domovino. Vseh otrok je bilo enajst, pet nas je še živih. Medtem ko sta bila starša v Ameriki, sta za domačijo in otroke skrbela stara starša. Tako sem morala zmeraj trdo delati na kmetiji. Vajena sem bila vseh kmečkih opravil, saj razen pluga, brane in ročnega orodja nismo imeli nobenega stroja. Ko je bilo nekoč na Črnučah tekmovanje žanjic, sem bila prva. Kako se spominjate prve svetovne vojne? V spominu mi je ostalo veliko vojaštva, ki se je naselilo na Homcu. Pri nas, pri Urbanetu, so bili oficirji naseljeni v dveh sobah. Oče Miha, ki se je skupaj z mamo in sestrama pred tem vrnil iz Amerike, je moral v vojno, a se je srečno vrnil. Prav tedaj so na Homcu gradili Društveni dom, pri nas, ki smo imeli zmeraj par konj, smo tako kot drugi vaščani vozili gradbeni material. Kaj vam je še ostalo v spominu iz tistih davnih dni? Dobro se še spominjam, kako smo v zimskem času pletli kite za slamnike in cekarje. Če prav vem, je bilo treba ze eno kito naplesti 42 komolcev dolgo kito. V spominu so mi ostali tudi prijetni kitarski večeri. Večkrat smo se zvečer k pletenju kit zbrali pri sosedu Herletu. Pri nas sta stanovala zakonca, njemu je bilo ime Tine, ki sta iz kit izdelovala cekarje. Pozneje, ko sem se primožila k Šraju na Hudo, sta se preselila sem in v sobi, kjer sta živela, še vedno izdelovala cekarje. Ker je kmetija za tako številno družino premalo prinašala, se je oče ukvarjal še s prekupčevanjem konj. Pogosto je hodil po konje na Hrvaško in jih po več naenkrat prignal. Navadno je to delal tudi za domžalskega konjskega prekupčevalca Ceneta Habjana. Oče je nekoč prodal konja nekemu Moravčanu. Pri črnelski graščini se mu je konj uprl in ga ni več spravil naprej. Ko se je vrnil, smo naložili poln voz gnoja, vzela sem vajeti v roke in šlo je brez težav. In kako dolgo ste že tu na Hudem? Leta 1929, ko je bila tista huda zima, sem se poročila z Antonom Šrajem. Vselila sva se v to hišo, domačini pravijo Pri Šrajevem Tonetu. Mož je hišo dobil za doto. Kupil pa jo je njegov oče od opekarnarja Smrduja, ki je bil menda iz Primorske, njegova žena je bila Italijanka, živela pa sta v Ljubljani. Ko je opekarna prišla na boben, je hišo kupil Šrajev oče. Opekarna je povsem propadla. Peč za žganje opeke in zidan dimnik sta bila tule, kjer je sedaj naša nova hiša. Kako veliko družino sta imela z možem in kako ste se preživljali? Pri hiši je bilo nekaj zemlje. Vseh otrok je bilo sedem, a sta dva že majhna umrla. Včasih sem pri delu pomagala tudi na večjih kmetijah. Zaposlena nisem bila, a dela je bilo vedno dovolj. Mož Anton je bil izučen kovač. Zaposlen je bil v Šrajevi in Možičevi Opekarni, tule blizu naše hiše. Za lokomobilo je skrbel kot kurjač in strojnik; popravljal in vzdrževal pa je tudi opekarniške stroje. Kako je bilo tu ob gozdu med drugo svetovno vojno? Janez Šraj-Centralski vam je posebej hvaležen, ker ste med vojno, potem ko so ostali brez staršev, skrbeli zanj in za sestri. Kako je bilo s tem? Med vojno je bilo tu v neposredni bližini gozda hudo, zmeraj so nas nadlegovali zdaj eni zdaj drugi. Veliko sem že pozabila, spominjam pa se neke hajke. Ko so Nemci zahtevali, da moram z njimi in sem se že oblačila, so me otroci obstopili in jokali ter me tako rešili. Komandantu so se zasmilili in odločil je, naj ostanem pri njih. Tisto s Centralsko družino pa je bilo tako. Oče Martin Sraj je pred aretacijo zbežal v Ljubljano. Da bi ga Nemci dobili, so namesto njega zaprli njegovo ženo. Ko je oče to zvedel, je iz Ljubljane pisal in prosil, naj kdo vzame otroke k sebi in skrbi zanje. Nekaj časa jim je na Centrali kuhal Marinčkov, ki je skrbel tudi za elektrarno. Ker otrok ni nihče maral, kjer so prosili, sem to skrb prevzela jaz in jih vzela domov. Čeprav ni bilo veliko prostora in ne hrane, smo vsi preživeli. Janez Šraj mi je za to še sedaj hvaležen. Kako preživljate jesen svojega življenja, tako veseli ste, ali ste tudi zdravi? V septembru 1972 mi je umrl mož. Po njem prejemam pokojnino. Hvala Bogu, nič mi ne manjka in tudi zdrava sem za ta leta. Hodim sicer težko, zato pa se tembolj opiram na tole palico, ki mi kar veliko pomaga, kadar hodim po hiši ali grem na krajši sprehod tod okoli, daleč pa tako in tako ne morem. 30. avgusta sem dopolnila 94. leto, god pa praznujem na mali šmaren, 8. septembra, tedaj me bodo domači tudi »vezvali«. Lepo se imam na stara leta. Posebej sem hvaležna, da se z domačimi dobro razumemo. Snaha Jožica me ima tako rada kot svojo mamo; še nikoli se nisva sporekli. Vsi mi radi pomagajo, kadar kaj potrebujem. Ob zaključku najinega pogovora sem Mariji Šraj tudi v imenu bralcev Slamnika zaželel še naprej tako nasmejano, zadovoljno in zdravo jesen življenja. Bj| na obis|.: 16. septembra je minilo žalostno leto, odkar je tiho odšel od nas naš ljubljeni mož, ati, sin in brat Janez Antonin iz Krajnega Brda Čas mineva, žalost in neskončna praznina ostajata. Hvala vsem, ki s spominom nanj postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi! V SPOMIN Osemnajstega septembra minevata dve leti življenja brez tvoje ljubezni in dobrote, ljubi mož in oče Vinko Juhart "Iz Rodice, Dragarjeva 20, Domžale Srečni smo, ker smo Te imeli. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. Njegovi: žena Marija in sinovi Vinko, Marjan in Primož rano izposojo knjig. Selili so se sem in tja po mestu - od društvenega doma, kjer je bila nekoč Glasbena šola, v prostore frizerske delavnice pri Pe-terčku, pa vse do prostorov na Kolodvorski 8. Knjižnico je prevzela leta 1949 in vseh teh letih do 1973, ko se je upokojila, je z veliko ljubeznijo uvajala v svet knjige vrsto mladih bralcev ter skrbela za razvoj in širitev dejavnosti. Začela je v skromnih razmerah, tako skromnih, da si je vrsto let celo sama plačevala socialno zavarovanje. Tudi kasneje ni nikoli pozabila na svoje poslanstvo in je še v pozni starosti redno obiskovala knjižnico ter v Domu upokojencev Domžale skrbela za izposojo knjig. Za svoje dolgoletno kulturno delo je prejela tudi številna državna priznanja: priznanje Zveze svobode Slovenije, ZKO in Kulturne skupnosti Domžale. Največje priznanje njenega pionirskega dela, ki ne bo nikoli pozabljeno, pa je visoko razvita bralna kultura domžalskih bralcev in lepa nova knjižnica ter seveda mlad rod zagnanih in strokovno usposobljenih knjižničarjev in knjižničark v Domžalah, ki nadaljuje njeno delo. In danes, draga gospa Mici, zapiramo to zadnjo knjigo, ki smo jo prelistali skupaj - vaše bogato in plemenito življenje. Zbrani smo zelo različnih starosti, a vse nas veže spomin na vas, ponosno sedečo in založeno s kupi knjig. Na gospo sivih las s speto kito okoli glave, ki je znala tako strogo presoditi, katerih knjig ne bi smel prebrati, a biti obenem tako človeško topla, ko ti je na kup zložila knjige, ki si si jih izposodil za naslednjih 14 dni. Ostaja spomin na prijazno gospo, okoli katere so vedno sedele prijateljice, klepetale in se pogovarjale, na gospo, ki smo ji nosili v presojo izvezene pr-tičke in je vedno našla pohvalno besedo za vsakogar izmed nas, na gospo, ki je spremljala naše korake v svet odraslih, v svet znanja in učenosti. Gospa Mici, Domžalčani vam dolgujemo veliko, morda niti sami ne vemo, koliko. Ko bomo v prihodnje listali po knjigah v naši knjižnici, nas bo vselej spremljala prijazna misel na gospo, ki ji ob zadnjem slovesu v imenu vseh nas izrekam iskrena hvala, sorodnikom pa iskreno sožalje. CVETA ZALOKAR ORAŽEM županja Občine Domžale in ravnateljica Knjižnice Domžale 22 /lamnik Domžale Nemirno je naše srce dokler ne počije v Tebi. Sv. Avguštin ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi ljube žene, mame in stare mame Rezke Hribernik rojene Pavli iz Depale vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Perčiču in g. župniku Golobu za poslovilni obred, oktetu bratov Pirnat za sočutno petje ter stobljanskim gasilcem za spremstvo ob slovesu. Mož Feliks, otroci: Feliks, Zinka, Vinko in Miro z družinami ZAHVALA Štirinajstega avgusta nas je v 82. letu starosti zapustil naš dragi mož in brat Jože Klopčič Klopčarjev iz Moravč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkve ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala duhovnikom Viktorju Primožiču, Vinkotu Podbevšku in Mirkotu Šlibarju za lep cerkveni obred, Zvezi borcev, govorniku Antonu Cerarju, pevcem in vsem, ki ste karkoli dobrega storili za našega pokojnika. Žalujoči: žena Pavla, sestri Minka in Francka in drugo sorodstvo ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v petindevetdesetem letu starosti zapustila Terezija Kosic članica ZB in VVI. Od drage pokojnice smo se poslovili 6. 9.1995 v družinskem krogu, v spremstvu praporov ZB in VVI. Hvala tov. Bojanu Bogataju za poslovilne besede. Hčerka Ivka in vsi njeni V SPOMIN Francu Ručigaju V ponedeljek, 21. avgusta, nas je pretresla vest, da je umrl naš častni predsednik Franc Ručigaj. Navkljub izraziti volji, da premaga bolezen, je klonil na pragu 61. leta starosti. Njegova življenjska pot se je začela leta 1934 v Loki pri Mengšu. Že kot 16-leten fantič je postal član Prostovoljnega gasilskega društva Loka. To so bila leta, ko so se člani odločili za gradnjo gasilskega doma. V različnih mandatnih obdobjih je kot predsednik petnajst let vodil društvo, več let je bil zelo uspešen poveljnik, več let pa tudi odbornik CD Loka in OGZ Domžale. O izjemni osebnosti gasilca pričajo številna priznanja in odli- kovanja, odlikovanje je prejel OGZ Domžale 1. stopnje ter odlikovanje GZ Slovenije 1. stopnje. Ob jubileju društva v letu 1983 je prejel tudi priznanje za 40-letno delo v društvu. Njegova poštenost, napreden duh, trdna, neomajna volja in življenjski pogum so bile njegove vrline, zaradi katerih smo ga spoštovali in upoštevali. Delavnost in zagnanost mu nista dala miru tudi v zadnjih letih, ko mu je zdravje načela bolezen. Do zadnjega dne se je živo zanimal za delo in dejavnost društva. V sodelovanju s predsedstvom Gasilske zveze Domžale smo imeli v njegov spomin združeno žalno sejo v četrtek 25. avgusta. Na zadnjo pot k večnemu počitku smo ga v spremstvu številnih gasilcev, sorodnikov, Loča-nov, prijateljev in znancev pospremili v petek 26. avgusta. V imenu PGD Loka se je od njega poslovil predsednik g. Peter Pe-trič, v imenu GZ Domžale pa predsednik g. Marjan Slatnar. PCD Loka V SPOMIN Mariji Kuhar - Bici Slovo! Težka beseda, ki vsakemu prizadene dušo in srce! Še posebno, če se moraš za vedno posloviti od prijatelja, ki smo ga dolga leta poznali. Pred kratkim so v Kotljah pri Ravnah na Koroškem pospremili na poslednjo pot ob veliki množici ljudi Marijo Kuhar - Bico, ženo pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, ki bo v svojih delih med nami večno živel. Z njo je šla v grob nenapisana knjiga spominov, v kateri so nanizana imena: Kotlje, Celovec, Beljak, Dunaj, Pariz... in druga mesta po širni Evropi. V knjigi pa bi našli prostor tudi spomini na koncentracijsko taborišče Ra-vensbruck. Bila je neuklonljiva koroška korenina, pokončna in poštena. Borila se ja za pravico in resnico v tem našem krutem, dostikrat nerazumljivem življenju. Iskreno sožalje vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, še posebno družini Gosar, ter njeni hčerki Mojci, ki je za njo skrbela in ji nudila vse potrebno, do konca njenega življenja, ko je za vedno mirno zatisnila oči. Počivajte v miru, draga Bica, tam daleč pod skrivnostno Uršljo goro, ki varuje vašo dragoceno nenapisano knjigo spominov. DANICA ZIDARIČ Hiša tiha je ostala, ko si vzel slovo. V srcih bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. V SPOMIN Desetega avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata Ivan Dragar iz Drtije pri Moravčah Vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate - iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Zapustila nas je ljubljena hčerka, sestra, mamica in žena Zdenka, roj. Kokalj-Stosickv iz Stegen pri Moravčah por. Dojer v Celju Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje ter hvala vsem za izrečena sožalja. Mama Oora, sestra Mojca, bratje Tadej, Igor, Nani, mož Dušan s hčerko Brino ter drugo sorodstvo Odšel si tja, od koder ni vrnitve, kjer ni sovraštva in ne skritih bolečin, zdaj v hladnem grobu mirno spiš, vendar v naših srcih še živiš! ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je tragično zapustil dragi sin, brat in stric Ivan Grilj ■ iz Desna 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb in moravskim pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi, mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom Desna, ki so nesebično pomagali v trenutkih nesreče. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta Milana Podbevška z Vira pri Domžalah se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze ustnega in pisnega sožalja, darovano cvetje in svečke, izkazano pomoč in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebno pa se zahvaljujeva dr. Ladislavu Hacetu za njegovo nesebično in nepopisno požrtvovalnost med njegovo hudo in neozdravljivo boleznijo. Žena Marjana in sin Sebastjan ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, brata, svaka in strica Vinka Mukavca iz Ihana se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Mariji Starbek, sestri Dragici in drugemu patronažnemu osebju ZD Domžale ter vsemu zdravstvenemu osebju, ki so mu pomagali lajšati bolečine med boleznijo. Ihan, 23. 8. 1995 Vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V štiriinpetdesetem letu starosti me je zapustil dragi mož Mirko Lipovsek iz Krtine 19, Dob Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pismeno in osebno izrečeno sožalje. Posebno pa se zahvaljujem družinama Prelovšek in Horvat z Vira, ter družini Jasene s Krtine, ki so in mi še stojijo ob strani v teh težkih trenutkih in mi nesebično pomagajo. Žena Francka A dan je črn moral priti. Bridkosti dan, oj dan solzan, težko se je bilo ločiti, a solze vse, ves jok zaman. (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete Ane Jeretina roj. Ložar, iz Sp. Jarš se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v trenutkih žalosti sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zboru KD Groblje za zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica Vladislava Seničarja iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Perčiču za lepo opravljen pogrebni obred, hvala ZD Domžale, hvala Oktetu Pirnat in g. Zajcu za zaigrano Tišino ter sodelavkam trgovine Mercator bife Domžale in upravi Grmada, Dunajska 105. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Vida, sinova Vlado in Iztok ter drugo sorodstvo V SPOMIN Matevžu Florjančiču 6. 9.1990 Mar prav zares odšel je tja v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, da mu ne zmotimo miru... Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. Hvala vsem, ki se kakorkoli kdaj spomnite nanj. Njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dobrega očeta Mavricija Okorna, st. iz Domžal, Slomškova 19 izrekamo globoko zahvalo vsem, ki ste nam ob tej naši bridki izgubi izrekli sožalje, darovali cvetje ali kako drugače stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo GD Jarše-Rodica in ostalim društvom, ki so ga pospremili, hvala župniku za opravljen obred, moravski godbi in moravskim pevcem za zapete pesmi in vsem sosedom za vsakršno pomoč. Dolžni smo globoko zahvalo. Vidi Retelj, Greti Kržišnik in Mici Flerin za humano in globoko občuteno človeško solidarnost. Hvala vsem in vsakomur, ki ste nam ob izgubi našega dragega ata stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. V globoki žalosti Vsi njegovi Zaspal si, zaprl trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti želimo mi vsi. ZAHVALA V triinosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil brat in stric Anton Pirš iz Vošc nad Blagovico Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sv. maše in drugo pomoč, ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in Janezu Cerarju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano v srcih naših boš ostala. ZAHVALA Ob smrti naše drage mami, babice, prababice, sestre in tete Tončke Kocjančič roj. Korant iz Prevoj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za podeljeno cvetje in sveče. Še posebej hvala g. župniku, oktetu bratov Pirnat in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskreno hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči hčerki Tonka in Jelka z družinami Domžale /bmnik 23 Smrt je bolečina živih ZAHVALA Ob hudi izgubi drage žene, mami in hčere Milene Lap z Vira se vsem zahvaljujemo za izrečeno sožalje, spremstvo na njeni zadnji poti, darovano cvetje in sveče ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni JgL Sva dolgo skupaj se borila, da bi ti življenje ohranila, a dan je bridki moral priti in morala sva se ločiti. ZAHVALA Dne 13. julija 1995 smo se na Črnučah zadnjič poslovili od dragega moža Ludvika Vouka-Lukija iz Trzina Zahvaljujem se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in razumevanje. Hvala dr. Kokaljevi in dr. Hacetu iz Zdravstvenega doma Domžale za strokovno pomoč in razumevanje med njegovo boleznijo. Hvala trzinskemu g. župniku Pavletu Krtu za organizacijo ter lepo opravljen pogreb, vključno s pevci in pogrebno sv. mašo. Prisrčna hvala bratrancu g. dekanu Branku Zemljaku, ki je s svojo navzočnostjo počastil pogrebno slovesnost. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala. Trzin, 28. julij 1995 Žena Amalija in njeni ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil Anton Ahčin-Pavle iz Domžal Na njegovo željo smo se od njega poslovili v družinskem krogu na domžalskem pokopališču v mesecu juniju 1995. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in poslednje slovo. Hvala Stobljanskemu oktetu in praporščakom. Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega moža in očeta Marjana Cerarja iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej hvala. Vsi njegovi Ljubil si delo, polje, vse nas, a mnogo prezgodaj zapustil si nas. ZAHVALA V sedemdesetem letu nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast Valentin-Zdravko Ovca posestnik iz Blagovice Ob boleči izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala g. župniku iz Krašnje za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevskemu zboru Lipa za zapete pesmi. Hvala g. Janezu Cerarju za poslovilne besede. Hvala osebju bolnice Golnik za zdravniško oskrbo. Hvala sosedom Glušičevim, Piskarjevim, Šuštarjevim, Žoharjevim in Štacnarjevim za vso pomoč, ki ste nam jo izkazali. Hvala Igorju za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebcem, gasilcem in vsem, ki ste našega očeta na zadnji poti spremljali v tako velikem številu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše dobre tete Ivanke Jenko se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin ter za spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala za izraze sožalja, za darovano cvetje, sv. maše in sveče, g. duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala dr. Pevcu za dolgoletno skrb, dr. Zajčevi in osebju Doma upokojencev Domžale pa za pomoč in nego v njenih najtežjih dneh. Domžale, 14. septembra 1995 Žalujoči: nečaka, nečakinje, Dana in drugo sorodstvo ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v petinosemdese-tem letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica Marija Rožič po domače Hrenova mama iz Vrhpolja 28 pri Moravčah Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hvala g. župniku Vinku Čampi za lepo opravljen pogrebni obred in obema pevskima zboroma za zapete žalostinke. Vsi njeni ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenil Alojz Lemut iz Moravč Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem iz Vegove 13 za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Dušanu Kresalu in g. Antonu Cerarju za iskrene besede ob njegovem grobu, prav tako se zahvaljujemo g. Stašu Lebanu, ker je nesel žaro, praporščakom, pevskemu zboru in g. Juretu Močilnikarju za lepo zaigrano Tišino. Vsi njegovi Delo, skrb, trpljenje tvoje bilo je življenje. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v šestinšest-desetem letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ati, brat, stric in dedek Martin Stiftar z Brezovice pri Dobu Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ivu Pevcu in dr. Tomažu Mušiču za njuno požrtvovalno pomoč in zdravljenje njegove hude bolezni. Hvala tudi patronažni sestri, gospe Dragici za nego na domu. Zahvaljujemo se tudi sindikatu in članom kolektiva Helios Oljarne za venec in denarno pomoč. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Francka, sin Darko, hčerka Pavla z družino, sestre Ivanka, Jerca, Pavla in Rozka ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je v osemin-štiridesetem letu starosti zapustil Milan Habjan iz Domžal Umrl je 7. junija 1995 v Švici, VVinterthur. Pospremili smo ga na dan žalosti, 29. junija 1995, na domžalsko pokopališče. Ob boleči izgubi mojega dragega sina, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, spremstvo na njegovi prerani, zadnji poti. Zahvala vsem za podarjeno cvetje in svečke. Vsem še enkrat iskrena hvala za izrečena sožalja. Iskrena hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede, pevcem Okteta bratov Pirnat za zapete žalostinke, g. Stoparju za zaigrano Tišino. Hvala vsem. Žalujoča mami, sestra Dragica, vnukinja Tamara in drugo sorodstvo ZAHVALA Šestnajstega julija 1995 smo v oseminosemde-setem letu starosti položili v poslednji dom našo dobro mamo, staro mamo, teto in taščo Albino Fele, roj. Perko iz Domžal Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Hacetu in patronažnim sestram, gospe Bečajevi, gospe Savnikovi in gospe Počivavškovi za zdravniško pomoč. Iskrena hvala g. kaplanu Kvaterniku za obiske na domu in za lepo opravljen pogrebni obred, bratom Pirnat pa za lepo zapete žalostinke ter vsem, ki ste ji karkoli dobrega naredili in jo med njeno boleznijo z obiskom razveselili. Vsem za vse iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi moje dobre in požrtvovalne mame Majde Bauer, roj. Chladek se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Hvala tudi dr. Farkašu za pomoč v njenih zadnjih dneh. Hčerka Marjetica Ljubil si družino, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš, v našem domu je praznina, v srcih neizmerna bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, ata, brata in strica Jožeta Rejca iz Preserij pri Radomljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, g. župniku za opravljen pogrebni obred, praporščakom, pevcem in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Še posebej se zahvaljujemo Osnovni šoli Preserje pri Radomljah in govorniku, g. Hafnerju za poslovilne besede. Žalujoči: žena Angelca, hčerki Cvetka in Jožica z družino, brat Milan z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja. V enaindevetdesetem letu je nehalo biti srce žene, mame, stare mame in babice Helene Kosmač, Soldatove mame z Limbarske gore 1 Iskreno se zahvaljujemo vsm sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za vso pomoč. Hvala za tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvala govornikoma, ge. Štefki in g. Maksu za iskrene poslovilne besede, g. duhovniku Primožiču za opravljen cerkveni obredni obred, moškemu pevskemu zboru Moravče za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Limbarska gora, 1. avgusta 1995 Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše skrbne mami, stare mame in prababice Angele Ravnikar, roj. Repanšek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano slovo na njeni zadnji poti dne sedemnajstega avgusta, za položeno cvetje in sveče, kot tudi za izrečena osebna in pisna sožalja ob preranem odhodu drage mami iz kroga njene ljubljene družine. Enaka zahvala velja tudi dr. Pevcu za dolgoletno zdravniško skrb, predstavniku podjetja Napredek za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in Društvu upokojencev Domžale. Prav tako se zahvaljujemo tudi g. župniku za opravljeno cerkveno slovo na poti njenega zadnjega in mirnega počivališča. Vsem iskrena hvala. Sinova Franci in Marjan ter hčerka Darinka z družinami Magistra Lvnda Culp Jezikovno šolo v Domžalah vodi ameriška Slovenka V septembru 1991 so se v naši občini odprla vrata jezikovne šole ACCENT on Language, En-glish Language Center, namenjene visokošolskim študentom in odraslim. Šola je na Ljubljanski cesti 36 vodi pa jo profesorica angleškega jezika iz Amerike magistra Lvnda Culp, lastnica firme, skupaj s svojo partnerico iz Slovenije gospo Lili Jurman. Lvnda je prišla v Slovenijo leta 1989 iz Akrona (blizu Cleve-landa) v Ohiu, da bi obiskala sorodnike. Dežela in ljudje so jo NOVO • NOVO NAPREDEK Za podjetnike, obrtnike, ustanove... V okviru naše poslovne enote Kooperacija smo ustanovili nov oddelek za vodenje poslovnih knjig, obračun plač, vodenje saldakontov, knjigovodstvo osnovnih sredstev, obračun prometnega davka, izdelovanje periodičnih in letnih obračunov ter davčno in računovodsko svetovanje. Zagotavljamo kvaliteto storitev, dosledno spoštovanje rokov in jamčimo za tajnost podatkov. Informacije na tel. 721 -531 int. 284 ali osebno pri Napredku d.d., enota Kooperacija, Slamnikarska 14, Domžale, vsak dan od 7. do 15. ure. AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 S 712-094 BREZPLAČNI TEČAJ CPP 2.10.1995 ob 17. uri tako očarali, da se je odločila, da ostane tu. S ponosom pove, da po njenih žilah teče slovenska kri, da ima tu svoje korenine in da ima v Ljubljani, v okolici Domžal in Kamnika več kot 200 sorodnikov. Lvnda je prišla v ljubljeno do- movino svojih starih staršev po materini strani z več kot dvajsetletnimi izkušnjami v poučevanju in obsežno profesionalno znanje jezika deli s študenti tu v Sloveniji, ki se želijo učiti angleščine. Kot direktorica jezikovne šole ACCENT, magistra Lvnda Culp pravi: »Tu smo zato, da posredujemo ljudem v naši sredini raznolikosti angleškega jezika, ki ga govori »native speaker«. Namen centra je, da učenje angleškega jezika v učilnici poteka z navdušenjem. Odrasli vedo, da je učenje tujega jezika pravi izziv, zato naj bo to učenje zabavno!« Program poučevanja splošnega angleškega jezika je prirejen za šest zahtevnostnih stopenj in za majhne skupine, v katerih se učenci lahko pogovarjajo v prijetnem, sproščenem vzdušju. Vsak teden so tudi splošni kon-verzacijski tečaji in tečaji za posebne skupine, kot na primer angleščina za medicino, turizem, trgovino in poslovna angleščina. Šola organizira tudi seminarje za podjetja v njihovi hiši. Na voljo so tudi individualne ure za intenzivno delo. ACCENT nudi tudi prevajalske storitve v več jezikov in lektoriranje angleških tekstov (native speaker) z vseh področij. on Languaged.o.o. English Language Center priprava na MATURO iz angleščine • 3. in 4. letnik • dopold. in popold. skupine • »call us now« - 8.-11. uro Ljubljanska 36, Domžale Tel.: 712-658 AHAČIČ SERVIS TRGOVINA [©©(ionu por@@j@pumi§i gorenje AKCIJA PRALNI STROJI GORENJE ŽE OD 42.624,00 SIT ZAMRZOVALNE SKRINJE 3201 E 50.763,00 SIT BTV GORENJE ŽE OD 45.000,00 SIT PRALNO SUŠILNA GARNITURA 96.077,00 SIT SUŠILCI PERILA UGODNA PRODAJA HLADILNIKI, ZAMRZOVALNE OMARE, ŠTEDILNIKI KOPALNIŠKI BLOK - GORENJE (OMARICE + UMIVALNIK 1.60m) GLASBENI STOLPI, VIDEOREKORDERJI, SESALCI, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ORIGINALNI REZERVNI DELI PLAČILNI POGOJI GOTOVINSKI POPUST DO 25% 1 + 5 BREZOBRESTNO OBROČNO ODPLAČEVANJE -1+8 MINIMALNE OBRESTI BREZPLAČNA DOSTAVA ODPRTO: od 9.00 do 19.00, sobota: 8.00-12.00 Prešernova 1a, 61230 Domžale, SLOVENIJA Tel.: 061/722107 NAPREDEK DOMŽALE VROČE CENE v blagovnici Vele in Super N videorecorder Philips 2 glavi 39.900 SIT glasbeni stolp Philips 2x25 W, z CD-jem, daljinsko upravljanje 49.900 SIT televizor barvni Telefunken stereo, 70cm TTX 99.900 SIT kasetofoni Schaub Lorenz 4.900 SIT do 12.900 SIT od 15. do 30. septembra - do razprodaje zalog AKCIJSKE CENE Kovinar Domžale Keramix ploščice A klasa od 1.297 SIT do 1.544 SIT z dodatnim 10% popustom pri nakupu do 20.000 SIT in nad 20.000 SIT 20% popust talne ploščice - uvoz - 20/20, 30/30, 40/40 1.500 SIT in dodatnim 10% popustom cisterne za olje 1.500 litrov - 36.816 SIT, 2.000 litrov -42.952 SIT Kurivo Domžale cement 532,00 SIT vreča apno 395,00 SIT vreča opeka Bramac od 98,90 SIT dalje za kos vse vrste lamelnih parketov (hrast, bukev) že za 1.750 SIT modularni blok že od 59 SIT dalje pesek beli za grobove v vrečah v živilskih trgovinah vino Šipon 0,71 KK Ptuj 266 SIT pomarančni sok 100% BP 11 Spitz 125 SIT posebna primorska moka 1 kg Mlinotest 68 SIT testenine Fidelini 500g Mlinotest 116 SIT pralni prašek Weiser riesse 2,4 kg 594 SIT Ni kaj! Dobro blago, nizke cene/ Splača sel /lamnik Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalna demokracija Slovenije • |anez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov • Ada LOVŠE, Liberalna demokracija Slovenije • Cveta ZALOKAR-ORAŽEM, Združena lista socialnih demokratov • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati 9 Milan PIRMAN, Liberalna demokracija Slovenije • Janez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenski krščanski demokrati • Bernarda MAL, Občina Moravče • Marjan ŠTRUKELJ, Občina Lukovica Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 62, Dofrižale • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832 • Uredništvo Erna ŽABJEK-KOCAR, tel. 721-022 • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v uredništvu glasila, Ljubljanska c. 69. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.