DOMŽALE, 22. SEPTEMBRA 1995 • ŠT. 8-9, LETNIK 34
GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE
A:«
Kar v mlade duše
si sadil vzklilo v njih
sad bo živ, varneje stopa
mladi rod, ker si mu ti
pokazal pot. Novo šolsko leto
je tu!
OTON ŽUPANČIČ
Prenovljena cerkev Sv. Martina v Moravčah. Foto: Majhenič
Blagoslovitev prenovljene moravske cerkve
Gospod nadškof Šuštar je v nedeljo, 20. avgusta 1995, blagoslovil lepo prenovljeno župnijsko cerkve svetega Martina v Moravčah.
Celotna žunija se je na to slovesnost duhovno pripravljala s tridnev-nico. V četrtek, 17. avgusta, je med sv. mašo monsinjor Martin Springer imel nagovor z naslovom CERKEV - BOŽJA HIŠA, naslednji dan pa CERKEV - KULTURNA DOBRINA. Cerkev je bila vedno prijateljica lepe umetnosti, saj po svoji naravi hoče s človeškimi deli izraziti neskončno božjo lepoto. Umetnike pa je navajala, da bi bogoslužju namenjeni predmeti bili res vredni, primerni in lepi kot znamenja in simboli nadnaravnega.
Po sobotni sv. maši je sledil slavnostni koncert cerkvenega otroškega in mešanega pevskega zbora, ki ga
AVT0Š0LA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 S 712-094 BREZPLAČNI TEČAJ CPP 2.10.1995 ob 17. uri
je pri nekaterih skladbah spremljal tudi komorni orkester Pihalne godbe Moravče z gosti. Koncert z naslovom Hvalite Gospoda v njegovem svetišču je izzvenel kot velika zahvala Bogu in Mariji za pomoč pri tako zahtevnem delu.
Že nekaj kilometrov pred Moravčami so nas mlaji z dobrodošlico vabili na nedeljsko slovesnost, ki je tudi dež ni mogel pokvariti. Po sprejemu in pozdravu gospoda nadškofa je le-ta blagoslovil cerkev - ozalj-šano kot nevesto, kot je dejal g. dekan Vlado Pečnik.
Sledila je slovesna maša z ubranim petjem domačega pevskega zbora, ki se je na to slovesnost pripravljal že dolgo časa. G. nadškof je v svojem nagovoru poudaril, kako pomembno je, da gradimo in obnavljamo svoj prvi dom - cerkev, ki je kraj miru in srečanja z Bogom, da potem ta mir in ljubezen lahko ponesemo tudi na svoje domove in u-tunje družine. Če gradimo samo zunanjo podobo cerkve, je to premalo, graditi moramo tudi skupnost in si prizadevati za ljubezen v tej skupnosti.
Domači župnik, g. Viktor Primožič, je predstavil potek obnove cerkve, ki se je začela že pred devetimi leti, ko so bila narejena in blagoslovljena barvna okna s podobami škofa Slomška in Barage ob Baragovem dnevu.
(nadaljevanje na str. 3)
m,
IAPREDEK
DOBRO IME MED TRGOVCI
PONOVNO OBSEŽEN DNEVNI RED
Zasedanje Občinskega sveta
Konec vročega julija in v času, ko se večina odpravlja na počitnice, se člani občinskega sveta niso obnašali prav nič dopustniško, saj so se na svoji 8. seji dne 27. julija spopadli z obsežnim dnevnim redom. Obsegal je kar 22 točk, pri čemer je večina zahtevala veliko pozornosti in resno obravnavo.
Ena najbolj zanimivih in aktualnih tem je prav gotovo bila obravnava in sprejem Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo ceste M-10 na odseku Depala vas-Čr-nuče. Po obravnavi pripomb in predlogov, posredovanih v času, ko je bil osnutek lokacijskega načrta javno razgrnjen, so svetniki tega soglasno sprejeli, obenem pa zadolžili županjo in občinsko upravo, da do pričetka del na navedenem odseku ugotovita možnost, kako dovesti plinovod v KS Trzin ter pridobita za to ustrezno dokumentacijo.
(nadaljevanje na naslednji strani)
ZAČELO SE JE NOVO ŠOLSKO LETO
Varno v šolo
Začetek septembra je že za nami in kar navadili smo se, da vsakodnevno po cestah srečujemo naše šolarje, ki s torbami in nahrbtniki odhajajo v različne hrame učenosti. S šolskih dvorišč se spet razlega hrup in vrišč, mali in veliki razigrani šolarji hodijo in tekajo po naših cestah in včasih v igri celo pozabijo, kako nevarne znajo biti te za njihova mlada življenja.
Prvi dnevi septembra so tudi letos v naši občini minili v povečani prometni varnosti. Obnovljeni so bili različni prehodi za pešce in prometna signalizacija, lepšo rumeno barvo so dobili že doslej znani rumeni srčki, ki označujejo varne šolske poti naših najmlajših; zdaj se skoraj na vsakem koraku srečamo z znanim rumenim znakom, ŠOLSKA POT. Potrudili so se vsi po vrsti: vodstva šol, starši, ki so prvošolčke prve dni spremljali do šolskih vrat, vodstva krajevnih skupnosti, zlasti pa policisti Policijske postaje Domžale, ki smo jih v teh dneh lahko srečevali v bližini vseh šol na vsakem koraku vedno pripravljene pomagati. Tudi vsi naši šolarji so bili v prvih šolskih dneh posebej previdni in le želimo si lahko, da bi tako ostalo tudi v prihodnje.
Prvi šolski dnevi so torej za nami. S skupnimi močmi smo zagotovili varne poti do šol in velika želja je, da tako tudi ostane - vse dni do konca letošnjega šolskega leta.
Zato tudi v prihodnje bodimo pozorni na vseh naših cestah in vsak po svoje prispevajmo, da bodo naši šolarji na cestah varni in brezskrbni. «,
V SLAMNIKU
PREBERITE
Pogovor z dr. Janezom Vasletom
Občina Lukovica
Občina Moravče
Z novimi živobarvnimi opozorilnimi tablami podjetij in dejavnosti dobivajo Domžale vse bolj prikupno in privlačnejšo podobo trgovskega in podjetniškega mesta na deželi
Da bi vsi šolarji ostali živi
V septembrskih dneh še posebno postanemo pozorni na varnost otrok v prometu. Opozorila v časopisih, na radiu, televiziji in poostreni nadzor policije lahko storijo marsikaj; tudi vpadljive table (kot je tale na Prevojah) in vrsteče se označbe, da gre za šolsko pot. Na/več pa morajo narediti vozniki: z rokami (pravilno) na volanu in prestavni ročici, z nogami (pravilno) na plinu in zavorah, s pasom (pravilno) privezani. Da pa imajo glavo na pravem mestu, so privezali jezo, nestrpnost in dirkaške strasti.
Slika: M. B., besedilo I. L.
2
/lamnik
Domžale
PONOVNO OBSEŽEN DNEVNI RED
Zasedanje Občinskega sveta
IZ URADA ŽUPANJE OBČINE DOMŽALE
Za večjo preglednost
Velik napis dobrodošlice je opozarjal, da so se v HAAGU zbrali župani vseh petih kontinentov.
SVETOVNO SREČANJE ZUPANOV PETIH KONTINENTOV
Županja na kongresu v Haggu
Svetovno združenje lokalnih skupnosti, katerega članica je tudi Stalna konferenca lokalnih skupnosti Slovenije, je od 3. do 7. septembra 1995 v Haagu pripravilo KONGRES, na katerem so se srečali župani vseh petih kontinentov. V delegaciji iz Slovenije je bila tudi naša županja Cveta Zalokar-Oražem.
Srečanje županov je bila priložnost tudi za pogovore o problematiki posameznih mest. Tako se je naša županja srečala tudi z županom Sarajeva in podžupanom Tuzle, na spominski fotografiji pa sta tudi predsednica in tajnica Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije, ga. Magdalena Tovornik ter Saša Kek.
(nadaljevanje s prve strani)
Po mnenju predlagatelja, g. Franca Reiterja, ki so mu pritrdili tudi drugi člani sveta, bi bilo pri tem projektu potrebno sodelovanje s projektanti ceste M-10 in terminska uskladitev izgradnje ceste ter plinovoda za Trzip.
Naši svetniki so obravnavali kar 6 točk na temo cestne problematike ter drugih posegov v prostor.
V nadaljevanju so člani sveta sprejeli še osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta območja R 3 za bencinskim servisom, ki je bil v osnovnem besedilu pod oznako C-12 sprejet že v aprilu 1991. Po poteku 45-dnevne javne razgrnitve in obravnave pa bodo svetniki sprejeli predlog navedenega odloka.
Zanimivo in obsežno razpravo je izzvala tudi naslednja točka dnevnega reda, ko so člani sveta obrav-
navali osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta V-7 Helios Količevo.
G. Jože Nemec (Zeleni Slovenije) je namreč predlagal, da se do sprejetja strategije ali nacionalnega programa obravnavanja industrijskih odpadkov na državnem nivoju izloči lokacija sežigalnice.
Njegovemu predlogu so nasprotovali številni svetniki, saj so bili enotnega mnenja, da je na sprejem nacionalnega programa neprimerno čakati, ker ni možno niti približno predvideti, kdaj bo ta sprejet. Obravnava uničevanja industrijskih in tudi strupenih odpadkov pa je tudi z vidika varovanja okolja ne le primerna, ampak tudi nujna že v tem trenutku.
Po razpravi so svetniki sprejeli osnutek sprememb in dopolnitev navedenega zazidalnega načrta, vključno z lokacijo sežigalnice, ter obenem zadolžili županjo, da med
javno razgrnitvijo organizira tudi javno obravnavo v prostorih Delavskega doma na Viru.
Nato so se svetniki seznanili še z odgovori Ministrstva za okolje in prostor na pripombe na osnutek lokacijskega načrta avtoceste na odseku Šentjakob-Blagovica in s tem zaključili obravnavo sklopa cestno in prostorsko-ureditvenih dokumentov.
V nadaljevanju so se lotili obravnave Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter zavrnili predlog županje, da bi ga sprejeli po enofaznem postopku.
Obenem so oporekali sestavi komisij, ki jih je v svojo pomoč kot posvetovalna telesa imenovala županja.
Osnutek Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami so nato svetniki sprejeli brez večjih pripomb, več časa pa je zahtevala obravnava poročil o poslovanju Ko-munalno-stanovanjskega podjetja Domžale v preteklem letu, načrta poslovanja za leto 1995 ter informacije o reorganizaciji podjetja. V razpravi ie bil najbolj aktiven g. Anton Preskar, obenem tudi predsednik Odbora za komunalno-sta-novanjsko dejavnost, ki je v imenu tega predlagal sprejem številnih sklepov. S svojim nastopom je svetnike prepričal, zato je bila večina njegovih predlogov sprejetih. Med drugim so svetniki sprejeli sklep, da mora KSP Domžale najkasneje do 15.09 1995 doseči pisni dogovor s sosednjimi občinami glede odplačila dolgov za naložbe na njihovem območju, da je podjetje dolžno sredstva za investicijsko vzdrževanje vodovodnih in kanalizacijskih naprav prekvalificirati v amortizacijo ter odboru posredovati obrazložitev tistih postavk, kjer so indeksi porabe višji od inflacijskih gibanj v letu 1994. Obenem so podjetju naložili pripravo poročila o njegovem poslovanju v obdobju od 1. januarja do 30. junija. O nadaljnjem postopku reorganizacije podjetja pa bo svet ponovno odločal na eni od naslednjih sej na podlagi predlogov sklepov, ki sta jih dolžna pripraviti županja in Odbor za komunalno-stanovanjsko dejavnost.
Ker je bila na eni prejšnjih sej sveta izpostavljena potreba po izvedbi revizije poslovanja KSP, so se člani sveta na tej seji seznanili z rezultati razpisa za njeno izvedbo. Člani sveta so ugotovili, da bi bila revizija zelo draga, da druge občine niso pripravljene participirati pri kritju stroškov ter da v proračunu za letošnje leto v ta namen niti ni planiranih sredstev. Zato so naložili Nadzornemu odboru podjetja, da preveri potrebo in mož-
VELIKO USPEHA
V novem šolskem letu
V teh dneh, ko se je poletje kar na hitro poslovilo, se zopet odpirajo šolska vrata naših osnovnih in srednjih šol.
Učenci in dijaki bodo sedli v šolske klopi, mnogi med njimi prvič, in prav je, da prav vsem zaželimo uspešno, predvsem pa varno šolsko leto 1995/96.
Zato bi želela prav vse opozoriti na problematiko prometne varnosti v prvih dneh novega šolskega leta ter vas zaprositi za pomoč pri zagotavljanju varnih poti v šolo in domov.
V dogovoru s Policijsko postajo Domžale, krajevnimi skupnostmi in vodstvi osnovnih šol ter ob pomoči vseh staršev bo v prvih šolskih dneh prometni varnosti namenjena posebna skrb, v okviru katere naj bi zagotovili varne šolske poti našim otrokom.
Poti v šolo pa bodo še varnejše, če se bomo potrudili vsi, zato bodimo na naših cestah v prvih dneh septembra še posebej pozorni na vse rumene srčke, ki označujejo šolske poti naših šolarjev. Pomagajmo jim, da bo njihova vsakdanja pot v šolo prijetna in varna - pa ne le septembra, temveč skozi vse šolsko leto.
Vsem šolarjem in dijakom želim prijetne šolske dni in veliko uspeha v šolskem letu 1995/96.
CVETA ZALOKAR-ORAŽEM, županja Občine Domžale
nost izvedbe revizije poslovanja podjetja v letu 1994 ter zagotovi kritje stroškov.
Od tega zasedanja sveta je tudi formalno urejeno bodoče izhajanje občinskega glasila, saj so svetniki sprejeli Odlok o glasilu Občin Domžale^Lukovica in Moravče. V njem so uredili vse, kar je nujno potrebno za izhajanje vsakega glasila ter uredili tiste specifičnosti, ki jih prinaša udeležba občin Lukovica in Moravče. Na eni naslednjih sej pa naj bi bili imenovani še odgovorni urednik, njegov pomočnik ter člani uredništva.
V nadaljevanju so nato sprejeli še poročilo Nadzornega odbora o pregledu poročila o finančnem poslovanju glasila »Slamnik« v lanskem letu ter sprejeli novo ceno za izračun sorazmernega dela prispevka za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč za fazni faktor, ki sedaj znaša 13.444,00 SIT.
Povišali so tudi cene storitev vrtcev, in sicer za otroke do 2 let za 19,63%, za otroke od 2-3 let za 13,8%, za otroke od 3-7 let za 3,7%, družinsko varstvo za 10,3% ter določili najnižji prispevek, ki po novem znaša 4.760,80 SIT.
Povišanja veljajo od 1. avgusta dalje.
Svetniki so nato še podprli pobudo vaških skupnosti Zalog pod Sv. Trojico in Kokošnje za priključitev k novi Občini Domžale, sprejeli sklep o prehodu financiranja občin z ločenega računa na žiro račune novih občin ter o zaprtju starih žiro računov Občine Domžale, ustanovili Komisijo za pripravo delitvene bilance in Komisijo za raziskavo medvojnih in povojnih množičnih pobojev ter postavitev obeležja zamolčanim žrtvam.
V okviru točke Volitve in imenovanja so člani sveta za tajnika občinskega sveta imenovali g. Lovra Lončarja; ta bo funkcijo nastopil 1. septembra, za predsednika Nadzornega odbora Komunalno-stano-vanjskega podjetja Domžale imenovali g. Simona Mavsarja ter za namestnika predsednika Nadzornega odbora g. Marjana Goljo.
Točka Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta je tokrat izjemoma ostala brez odziva; morda tudi zato, ker je bila ura 22.50.
URŠKA ILIČ VIDERGAR
V avgustu se je županja s pismom obrnila na lastnike parcel ob cesti Dob - Vir - Po-drečje s prošnjo, da bi zagotovili večjo preglednost cest. Večje število udeležencev prometa na tem področju se je namreč pritožilo, da je v bližini znamenja v naselju Dob ovirana preglednost cest zaradi sajenja visokih poljskih kultur in s tem zelo ogrožena varnost voznikov in premoženja, na tem območju zlasti varnost šolarjev Osnovne šole Dob.
Hkrati je županja zaprosila, da se v bodoče vsi lastniki zemljišč, ki na svojih parcelah gojijo visoke poljske kulture, ravnajo v skladu z Zakonom o cestah, ki določa, da v bližini križišč dveh cest v ravnini in na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno saditi visokih polj-
skih kultur, ki bi ovirale preglednost ceste. Hvala vsem, ki ste pismo že upoštevali! Križišča pa so nepregledna
tudi zaradi visokih živih meja, ki jih je v naši občini kar nekaj, zato bi radi opozorili vse lastnike živih meja v križiščih, da Občinski odlok o ureditvi cestnega prometa v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, šev. 1/83) določa, da mora biti živa meja, ograja ali druga ovira v križišču visoka največ 80cm od površine vozišča, da ne zmanjšuje preglednosti križišča in je s tem ogrožena varnost prometa.
Ker je v interesu vseh, da je varnost na naših cestah čim-večja, pričakujemo, da bodo lastniki živih meja pisno prošnjo županje, ki so jo prejeli v prvih dneh septembra 1995, upoštevali, saj sicer navedeni odlok določa, da se lahko določi izvajalca, ki bo na stroške lastnika znižal živo mejo, če sam lastnik tega ne stori.
V upanju, da boste navedene predpise spoštovali in tudi tako zagotovili večjo varnost v prometu, iskrena hvala!
URAD ŽUPANJE OBČINE DOMŽALE
Pločnik od Grčarja do Pšate
Pričakovali smo, da bo narejen vsaj do začetka šolskega leta, saj so otroci izpostavljeni vsem nevarnostim ceste, a ga šele zdaj počasi dograjujejo. Upajmo, da bodo dela končana do zime, ko se otroci iz šole po temi vračajo na domove.
Vse pa kaže, da bo sedaj že tako ozka cesta še veliko ožja, saj so pločnik krepko razrezati v asfalt, in bo srečanje z večjim vozilom ali tovornjakom še težje.
Kdaj naj pričakujemo dovolj široko in urejeno cesto med Dragomljem in Pšatoi Ali bodo prej potrebne žrtve}
VAŠKA SKUPNOST DOBOVLJE
Kdaj po asfaltu?
Im Dobovlje, majhno vasico v Krajevni skupnosti Ihan, bi najbrž lahko zapisali, da je to najmlajša vaška v naši občini, saj je na pobudo krajanov ide pred dobrim letom dobila staro ime, ki ste ga pa vedno lahko našli na zemljevidih.
Tako je danes Dobovlje vasica, v kateri so se krajani moderno rečeno samoorganizirali v vaško skupnost in kar takoj pričeli z akcijami. Jure Majhenič, Magdalena Kovač in Stane Cerar sestavljajo vodstvo vaške skupnosti pa tudi gradbeni odbor, ki je letos že organiziral prvo družabno prireditev, katere izkupiček je bil namenjen rekonstrukciji nekaj več kot kilometra makadamske ceste. Dobovlje so od Ihana oddaljene nekaj več kot 3 km, od tega je slaba 2 km asfalta, drugo makadam. Njihova glavna naloga je tega prevleči z asfaltom.
Devet domačij je na tem koncu, med njimi tudi Opaškarjeva, kjer sin Stanči obnavfja kmetijo in tudi tako oživlja Dobovlje. Vasico pa sestavlja še 8 vikendašev, ki so že skoraj pravi domačini, dve hiši pa Je gradijo, tako da jih je kar nekaj. Vsi pa delajo skupaj in so pripravljeni za svojo vasico narediti marsikaj. Vodovod je, tudi dva telefona premorejo, upajo pa, da jih bo več, če bo hotela PTT ob modernizaciji ceste tudi v ta konec potegniti »močnejši« kabel. Največji problem je cesta in vsi upajo, da bo kmalu drugače. Na krajevno skupnost Ihan in vodstvo vedno lahko računajo, saj so jim šli tudi doslej na roke, tudi s sosednjo KS Dob so se že dogovarjali, /saj bi nekoč radi asfaltno povezavo tudi do Žej. in ko bo cesta, bo tudi vse drugo, zlasti pogrešajo redni odvoz odpadkov pa še kaj bi se našlo.
Življenje se prav zaradi zagnanih prebivalcev in prijateljev Dobo-veH vrača v ta delček naše občine. Želimo jim le, da bi uspeli - čimprej!
Če še niste vedeli, potem sedaj veste, kje je najmlajša domžalska vasica - DOBOVLJgJ
Domžale
/lamnik
3
Domžale končno do grba
Vse kaže, da bomo Domžal-čani končno dobili svoj grb, zastavo in občinski praznik. Ko bo komisija pregledala prispele naročene predloge natečaja z vabljenimi udeleženci, bo na svoje zasedanje gradivo dobil tudi občinski svet in o predlogu komisije odločal z dvotretjinsko večino, saj gre za spremembi grba, zastave in praznika za statutarno materijo, ki se sprejema s tako večino.
Končno bodo prizadevanja nekaterih, zlasti pa stranke LDS in njihovga svetnika Toneta Dragarja obrodila sadove in Domžalčani bomo končno dobili svoj grb. Postavljenih je bilo že kar nekaj poslanskih pobud in vprašanj, tudi v prejšnji skupščini in županu Schvvarz-bartlu, med drugim tudi vprašanje, zakaj se iz prispelih predlogov po javnem razpisu ni nobeden od grbov zdel dovolj primeren in sta bili podeljeni dve drugi nagradi na razpisu. Seveda odgovorov poslanec Dra-gar ni dobil.
Sedaj je ustanovljena komisija pri občinskem svetu za celotno podobo občine, ki pa se je odločila za drugačen pristop. Namesto javnega razpisa je izvedla natečaj z vabljenimi ude-
leženci in rezultati bodo na mizi komisije do konca septembra 1995. Mnenje je bilo, da je sam pristop v redu, le cena za pridobljene pravice uporabljati izbrani grb je malo visoka, ca 1.000.000,00 SIT ali drugače približno 12000 DEM.
Na predlog Dragarja naj bi ob upoštevanju dejstva, da Domžale niso staro mesto s svojo tipično zgodovino in glede na oblikovalske in heral-dične zakonitosti, je bila na komisiji sprejeta usmeritev, naj oblikovalci upoštevajo črko D v variantah, naj poskušajo vplesti v predlog morda slamni-karsko kito, morda značilne znake Adama Ravbarja, podjetnost Domžalčanov, gospodarsko razvitost,... in nenazadnje tudi javno priznanje vseh Slovencev, da so Domžale lepo, novo in bogato mesto.
O izidu glasovanja na seji sveta o predlogu, ki ga bo predlagala komisija, pa bomo takoj obveščeni vsi, ki imamo kakorkoli opraviti z občino, saj naj bi bil novi grb del celostne podobe občine Domžale. Novi grb, zastava in datum praznika pa bosta tudi javno predstavljena. Tudi v zvezi z datumom smo si bili člani komisije skoraj enotni, da bi bil najprimernejši datum na občinski praznik 19. april, in sicer je to dan, ko so bile Domžale leta 1952 z Zakonom o razdelitvi Ljudske Republike Slovenije imenovane za mestno občino oz. mesto. In če smo malo hudomušni do sedanje parlamentarne oblasti, nam tega naziva nikoli nihče še ni odvzel, se pravi, da imamo lahko Domžale za mestno občino tudi danes.
TONE DRAGAR Občinski svetnik LDS
UREDNIŠTVO SLAMNIKA SE DOPISNIKOM OPRAVIČUJE, KER JE ZARADI OBILICE GRADIVA OSTALO VEČ PRISPEVKOV NEOBJAVLJENIH. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE.
Magistralka skozi Dob
Kot vse kaže, gredo dela pri obnovi magistralne ceste skozi Dob vendarle proti koncu. Z dokončanjem vseh gradbenih del se bodo prebivalci ob cesti končno lahko oddahnili, oddahnili pa se bodo tudi vsi drugi, saj je bil Dob zaradi različnih obvozov, zlasti ob koncu tedna zelo obremenjen.
Dob tako končno dobiva novo podobo, ki bo olajšala življenje ob magistralki, predvsem pa vsem zagotovila večjo prepotrebno prometno varnost.
Rekonstrukcija ceste skozi Dob vendarle kaže svoje dokončne obrise. Z umikanjem turistične sezone se skrajšujejo tudi kolone vozil in prometni zastoji. Domačini pravijo, da še enega takšnega poletja z obsednim stanjem ne bi mirno prenesli. |, y_
IZJAVA ZA JAVNOST
Priključitev naselij Zalog pod Sv. Trojico in Kokošenj k novi občini Domžale
Poslanski klub LDS liberalne demokracije Slovenije OO Domžale javno podpira željo in pobudo vaške skupnosti Zalog-Ko-košnje za pričetek postopka o priključitvi omenjenih naselij k novi občini Domžale.
Predlagamo, da se omenjena pobuda takoj posreduje pristojnim organom v državnem parlamentu, da bi ob morebitni možnosti referendum izvedli že ob lokalnih volitvah 1995, najkasneje pa je potrebno vse pripraviti do državnih volitev v letu 1996.
Prebivalci omenjenih krajev ne samo da so »organsko povezani« s šolskim okolišem Dob, priključeni na pošto Dob, da celo svoje pokojne pokopavajo v Dob, da svoje versko prepričanje izražajo v cerkvi v Dobu, da so komunalno povezani z občino Domžale, da svoje proste trenutke pre-
življajo v Skocjanu (Kulturno društvo) in Studencu (Gasilsko društvo), da je celo zakonodajalec predvidel, da se pri določitvi novih občin ne smejo deliti katastrske občine (K.O. Sv. Trojica sedaj leži v občini Moravče in Domžale), ampak imajo pravico sami izbirati, kje želijo živeti.
Spoštovani prebivalci vasi Zalog in Kokošnje, že v naprej vam želimo dobrodošlico v novi občini Domžale, veliko uspehov v skupnem nastopanju vaške skupnosti in pri svojih prizadevanjih za dobro sočloveka, sokra-jana. Bodite dokaz, da smo Slovenci lahko tudi zelo složni.
Tistim, ki lahko pri uresničitvi pobude kakorkoli pomagajo, pa tole: »Ne čakajte!«
V imenu poslanskega kluba LDS Domžale, predsednik TONE DRAGAR
BOSTE TUDI VI POSPRAVLJALI?
Pripravite kosovne odpadke!
Jesen je čas obiranja sadov, je pa tudi čas priprave na zimo in marsikdo bo v teh pripravah posebno skrb namenil tudi pospravljanju okoli hiše in drugih poslopij. Pri tem pa se pojavi cela vrsta odpadkov, ki jih predvsem zaradi njihove velikosti ne morete spraviti v kontejnerje ali posodo za odpadke, ki jo vsak teden odvažajo.
Pri tem bi vam Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale rado pomagalo, zato bo v mesecu oktobru pripravilo ob rednem odvozu komunalnih odpadkov - po znanem razporedu tudi odvoz kosovnih odpadkov po naslednjem razporedu:
OBČINA DOMŽALE OD 9. DO 14. OKTOBRA 1995
OBČINA LUKOVICA 17. OKTOBER 1995
OBČINA MORAVČE 1 7. OKTOBER 1995
OBČINA MENGEŠ 15. IN 26. OKTOBER 1995
Skupaj poskrbimo, da bo tudi naša okolica bolj urejena podvala letošnjo zimo!
POGOVOR Z NAŠIM OBČANOM
Dr. Janez Vasle, svetovalec velepo slaništva v Grčiji
Gospod dr. Janez Vasle, vi že dalj časa opravljate v Grčiji pomembno nalogo za republiko Slovenijo. Prosim, povejte bralcem Slamnika, kakšne so vaše naloge v Grčiji.
Da, junija letos je minilo eno leto, odkar sem odpotoval na dolžnost svetovalca v Veleposlaništvu R Slovenije v Grčiji. Ko bom po povratku z dopusta ponovno pričel delati, mi preostane še dve leti in deset mesecev diplomatskega staža, v kolikor se mi ne bi že prej preveč stožilo po medicini.
Na pripravah pred odhodom v tujino sem se seznanjal in usposabljal predvsem za najrazličnejša opravila s področja konzularnih zadev. Konzularni oddelek na veleposlaništvu je nekakšna občina v malem za potrebe naših državljanov na tujem in za potrebe tujih državljanov, ki želijo iz kakršnih koli razlogov potovati v Slovenijo. No, s tem v Grčiji, če primerjam npr. z našimi sosednjimi državami, ni veliko dela, saj šteje slovenska kolonija, kolikor mi vemo, le kakih štirideset slovenskih državljanov, pretežno žensk, ki so se poročile z Grki in so si Grčijo izbrale za svojo novo domovino. Za njih smo npr. posredovali pri izdaji slovenskih potnih listov, za nekatere je bilo treba prej še ugotoviti državljanstvo, posredujemo pri izdaji različnih izpiskov iz matičnih knjig, razna carinska potrdila, urejamo zadeve s certifikati. V začetku je bilo še precej dela z izdajo vizumov tujim državljanom. Odkar je v veljavi sporazum o ukinitvi vizumov med državama, se je ta del opravil tudi skrčil. Poleti, ko si precej Slovencev izbere Grčijo za počitnikovanje, niso redki tisti, ki potne listine izgubijo ali jim jih ukradejo in jim na veleposlaništvu izdamo potni list za vrnitev. Resnici na ljubo moram reči, da je tatvin v primerjavi z drugimi državami, ki jih Slovenci poleti radi in množično obiskujemo, sorazmerno malo.
Delovni dan mi precej zapolni dajanje najrazličnejših informacij, od tega, kako se v Slovenijo pride, koliko denarja potrebujejo dnevno, posredujemo različne naslove: od tovarn, podjetij, izobraževalnih ustanov, raznih poletnih jezikovnih in glasbenih šol do ministrstev.
Navezali smo stike z različnimi zbornicami, razvojnimi organizacijami.
Precej dela sem imel tudi z obvestili velikemu številu časnikov, da so nas uvrstili v svoje sezname veleposlaništev, kar se je v celotnem obsegu ponovilo, ko smo spremenili naslov in telefonske številke. Težko bi kar tako naštel ves spekter opravil, dostikrat je dan prekratek, posebno če imaš opravek na ministrstvu, ki je v centru mesta in ti samo pot tja in nazaj lahko vzame tudi dve uri. Ker nas je malo, je treba prijeti praktično za vsako delo, tudi kavo je treba kdaj pristaviti?
Kako poteka vaš delovni dan? Delate po programu ali se vmes pojavijo tudi problemi, ki jih je treba takoj in na hitro reševati.
Delovnik poteka nekoliko drugače kot pri mojem osnovnem poklicu, spet pa ne tako kot narekujejo krajevne navade. Mi smo obdržali strnjen delovni čas, brez opoldanskega odmora, ki je pri Grkih tako cenjen, da je v tem času nevljudno celo telefonirati. Z delom pričnem zjutraj pred drugimi, ker sem tako navajen že iz zdravstvenega doma in lahko v tem mirnem času, ko še ni telefonov in obiskov, opravim zahtevnejše in obsežnejše naloge. Ob devetih imamo nato kratek skupni sestanek ob kavi, kjer se na kratko pogovorimo o aktualnih zadevah, poročamo o svojih nalogah tistega dne in gremo potem vsak po svojih opravkih. Seveda ne mine dan, da se ne bi pojavila nepredvidena vprašanja in problemi od najzahtevnejših, zelo občutljivih,pravih diplomatskih zadev, do povsem gospodinjskih, ko poči v hiši vodovodna cev.
Verjetno ni treba posebej razlagati, da je to obdobje, ko si Slovenija prizadeva za članstvo v EZ in varnostnih strukturah, za nas silno važno in tako tudi Veleposlaništvo RS, predvsem seveda naš veleposlanik, s svojim delom pomembno sodeluje pri teh prizadevanjih.
Učimo se tudi grščine. V začetku je bilo kar težko, ker ti znanje drugih jezikov prav nič ne koristi, no, po pol leta učenja se o vsakdanjih stvareh, po mnenju Grkov, že dobro pogovorim.
Ali je vaše delo predstavljati majhno državo Slovenijo težko, ali se je naša država v Grčiji že uveljavila, da ni treba kar naprej dopovedovati, da smo samostojni in kje Slovenija je?
Predstavljanje Slovenije je dokaj zahtevna in trajna naloga. Izjema so meddržavni odnosi, ki so res dobri. Na vseh drugih področjih pa se zelo pozna, da so se odnosi odvijali predvsem od Beograda proti jugu in da je bila grška javnost »preparirana« izključno s srbskim videnjem stvari. Še vedno je treba pogosto pojasnjevati položaj Slovenije kot novo nastale države. Pojasnjevati je treba razloge, ki so narekovali našo osamosvojitev iz ponižujočega okvira nekdanje SFRJ. Podobna pojasnila je treba dajati tudi v diplomatskem zboru, posebej zadnje mesece, ko so se po omilitvi zapore proti t. i. ZRJ pričeli pojavljati na diplomatskih srečanjih spet srbski diplomati s svojimi stališči.
Pogosto je treba reagirati na razna vabila in sporočila, ko nas različne ustanove vabijo kot balkansko državo. Ostro moramo reagirati, če se v medijih ali rokovnikih pojavi zemljevid nekdanje Jugoslavije.
Lep primer medsebojnega nepoznavanja je bil tudi grški telefonski imenik I. '94. Za Slovenijo piše poleg vstopne številke, da ima Ljubljana številko 064, Ba-kovci 069 in Sorica 064.
Zemljepisni položaj Slovenije je tudi lahko uganka. Pri tem moram potožiti, da mi zelo primanjkuje vsakovrstnih predstavitvenih gradiv, ki jih moram zavoljo tega prav skopuško deliti. Na Kreti se mi je nedavno tega pripetil prav prisrčen dogodek. S soprogo sva se v hudi vročini ustavila zaradi žeje v majhnem zaselku sredi kretskih planin, Bogu za hrbtom. Gostilna je bila zelo stara, gostilničar naju je pobaral, odkod sva. Ni se mi ljubilo pojasnjevati in sem rekel, da od daleč. Ker je mož vztrajal, sem mu rekel, da iz Slovenije in da najbrž ne ve, kje je to. Prijel me je za roko in odpeljal k steni, kjer je imel nov politični zemljevid Evrope in mi pokazal našo »kokoš«. Nato nama je še zaigral na buzuki eno
prav razvlečeno in žalostno melodijo, pri čemer nisva vedela, ali instrument še uglašuje ali je to že nastop.
Mislim, da bi bilo za učinkovito in odmevno predstavitev Slovenije treba čimprej izvesti že dolgo obljubljeno poslovno konferenco, jo narediti zanimivejšo za javnost, npr. s tednom slovenske kuhinje, nastopom folklorne skupine, pihalnega orkestra, predstavitvijo umetnikov, različnimi degustacijami. Zelo koristen je lahko organiziran obisk novinarjev v Sloveniji, izmenjava študentov, dijakov. Za vse to imamo podlago z že podpisanimi sporazumi med državama. Vsi ti dobronamerni, simbolični, protokolarni stiki ne morejo biti sami sebi na-"men. V začetku, kot je to v našem primeru, so zelo koristni. Pomagajo pri medsebojnem spoznavanju, odpravljanju predsodkov, odstranjevanju nezaupanja, vendar jim morajo potem slediti različni, predvsem ekonomski interesi, kjer tudi še nismo presegli sodelovanja, ki izvira še iz prejšnje države.
Kakšno je sodelovanje Slovenije z Grčijo na političnem, gospodarskem in kulturnem področju? Česa bi se Slovenija od Grkov lahko koristnega naučila?
Že prej sem nakazal, da je vsakršno sodelovanje med Grčijo in Slovenijo še v povojih, z izjemo stikov na najvišji ravni. Čeprav Grčija iz znanih razlogov naši osamosvojitvi ni bila naklonjena, nas je skupaj z ostalimi državami priznala v začetku I. 1992. Po obetavnem začetku v navezavi stikov je kmalu nato prišlo do ohladitve, ker je Slovenija priznala Makedonijo pod imenom, ki je za Grčijo sporno. Grčija je sprejela naše pojasnilo in stališče Slovenije do nadaljnjega reševanja tega vprašanja. Slovenija se je I. 1993 odločila, da v Grčijo pošlje svojega veleposlanika in februarja 1994 je tja odpotoval prvi slovenski veleposlanik v Helenski Republiki (uradno ime za Grčijo), g. Miha Vrhunec. V aprilu lanskega leta je uradno obiskal Grčijo takratni minister za zunanje zadeve, g. Lojze Peterle. Poleg tega, da sta ministra takrat podpisala sporazum o ukinitvi vizumov ter še nekatere dokumente, je ta obisk, po pripovedovanju kolega, ki je veleposlaništvo odpiral, močno olajšal naše delo v Grčiji.
Žal gospodarski odnosi še ne sledijo uspešnemu razvoju meddržavnih. V SFRJ je bil delež Slovenije pri menjavi z Grčijo zelo majhen. Ni presegal 15 mio $. Na grškem trgu je bila opazneje prisotna Iskra s svojo telefonijo in signalnimi napravami, Gorenje, Adria, Emona, Rog in Unior.
V Grčiji smo kupovali predvsem kmetijske pridelke, sušeno in konzervirano sadje, rozine, nekaj tobaka, bombaž.
Ze od nekdaj je Grčija bila za nas priljubljena turistična dežela.
Še enkrat povem, da je Grčija velik potrošnik in da pogosto ugodna cena odtehta slabšo kvaliteto.
Moji sogovorniki s Krete vidijo v Sloveniji pomemben prehod v Srednjo Evropo.
Takole na hitro pogledano pravzaprav ni veliko stvari, ki bi se jih od njih lahko naučili, morda sirtakija, popularnega plesa. Za večino stvari bi rekel, da imamo mi bolje urejene, celo naše tako kritizirane ceste.
Ja, prijaznosti bi se lahko učili od njih, kolikor ni to bolj posledica zemljepisne širine.
Kje imate v Grčiji svoje prostore, kako imate urejene? Koliko je zaposlenih v vašem uradu?
Problem prostorov Veleposlaništva imamo zdaj dobro rešen, smo pa morali obiskati precej naslovov, preden smo se lahko odločili. Eden najpomembnejših kriterijev je bila cena, lokacija je bila pomembna, ne iz prestižnih, temveč iz praktičnih razlogov. Varnost je ena takih zahtev, čeprav, hvala Bogu, nismo med tistimi državami, ki bi bile tarča teroristov.
Ko smo iz Slovenije dobili še pohištvo, smo pričeli delovati kot veleposlaništvo. Zelo mi je všeč tudi zato, ker je urejeno v razmerju z našimi možnostmi in obenem kvalitetno opremljena, kar opazijo tudi naši obiskovalci in ker je naše. Zaposleni na ambasadi smo štirje - dva diplomata, tajnica in voznik - oskrbnik. Mislim, da smo se dobro našli, je pa to res najmanj, kar si lahko pri varčevanju z osebjem še privoščimo. To si po enem letu upam reči, kot tudi to, da je veleposlaništvo svoj obstoj v prvem letu upravičilo, če ne drugje, je veleposlanik pri pogajanjih z EZ za nas prispeval pomembne točke. Glede na preteklo leto si upam predvidevati, da bo naše dosedanje delo v naslednjem obdobju pokazalo poganjke in popke v sodelovanju na različnih področjih, če bo seveda tudi doma za to dovolj volje.
Ali naši državljani pogosto iščejo pomoč v vašem uradu v Grčiji? Ali vas kdaj obišče tudi kak Domžalčan?
Kar se tiče obiskov na veleposlaništvu, je z njimi približno tako kot v ordinaciji: v obeh primerih te poiščejo, ko so v stiski. Iz Domžal me je lani obiskal le M. Vovk, ki je to priobčil tudi v Slamniku. Precej več gneče zaradi obiskov je bilo okrog mojega sina.
(Nadaljevanje prihodnjič)
/lamnik
Domžale
Udeleženci letošnjega tabora »Bistrica 95« na enem od divjih odlagališč odpadkov ob reki Kamniški Bistrici.
Mednarodni ekološki delovni tabor »Bistrica 95«
Med 16. in 29. avgustom 1995 je na področju občin Domžale in Kamnik potekal že šesti Mednarodni ekološki tabor »BISTRICA 95«, ki sta ga tudi letos organizirala ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE in Mednarodna organizacija MOST SCI - SERVICE CIVIL INTERNATIONAL.
Tabora se je udeležilo 15 mladih prostovoljcev iz Madžarske, Nemčije, Irske, Španije (Katalonija, Ba-skija), Velike Britanije, Finske, Belgije, Južnoafriške republike in Slovenije. V času tabora smo bili nastanjeni v Osnovni šoli »27. julij« v Kamniku in v koči Občine Domžale na Veliki planini.
REZULTATI DELA
NA LETOŠNJEM TABORU
V okviru MIKROBIOLOŠKIH RAZISKAV VODE V REKI KAMNIŠKI BISTRICI je bilo ugotovljeno naslednje:
- Reka je pitna in seveda ustrezna za kopanje le na izviru v Kamniški Bistrici (7.0*), v Stranjah ni več primerna niti za kopanje (1700.0*), v Domžalah pod ozkim mostom pri Srednji šoli je stopnja onesnaženosti še večja (2200.0*), v Biščah pod mostom, pa je reka neprijazna že »na pogled«, kaj šele za kopanje (16000.0*). V primerjavi z lanskim letom ob istem času se kvaliteta (razen na izviru) ni izboljšala skoraj nič.
- Presenetljivo dobri so bili rezultati vzorca podtalnice iz vodnjaka na Potočnikovi 20 v Domžalah (2.2*), kar pomeni, da je bila tu voda celo čistejša kot na izviru reke K. Bistrice.
(* = Skupnih koliformnih bakterij MPN v 100 ml)
24-URNA METODA VZORČE-VANJA ZA KEMIJSKE ANALIZE VODE IZ K. BISTRICE pa je pokazala, da je reka v Duplici pod mostom v II. kakovostnem razredu, v Biščah pod mostom pa v IV. kako-
Divje odlagališče v Preserjah - ob Kamniški Bistrici. Vse smeti smo sortirali: steklo, plastika, papir, biološki odpadki, železo... (star televizor, otroški voziček, stara postelja in čevlji)
vostnem razredu (lani - Duplica I. do II., Bišče IV.). (Lestvica ima skupaj štiri razrede).
Največ časa na letošnjem taboru pa smo namenili ČIŠČENJU DIVJIH ODLAGALIŠČ ODPADKOV OB BREGOVIH BISTRICE V OBČINI DOMŽALE IN NA VELIKI PLANINI.
- Ob bregovih reke K. Bistrice v Jaršah in Preserjah smo zbrali in sortirali ca. 120 velikih vreč (1001) različnih odpadkov (biološki odpadki, papir, steklo, plastika) ter približno 1,5 tone starega železa, ki je bilo s pomočjo Komunalnega podjetja Domžale odpeljano na Dinos v Ljubljano.
- Na Veliki planini (predvsem okrog Zelenega roba) pa smo nabrali za 200 vreč (1001) raznih odpadkov ter jih s pomočjo delavcev podjetja »Zaklad narave - Velika planina« s sedežnico in gondolo spravili v dolino, nabralo pa se je
tudi približno 1 tono kovinskih odpadkov, med katerimi je verjetno najbolj izstopala prava velika stara »trgovinska« registrska blagajna!!!
Končno poročilo o delu in rezultatih tabora bo v obliki biltena izšlo konec septembra ali v začetku oktobra 1995, možno pa ga bo dobiti v vseh podružnicah knjižnice Domžale in Kamnik ter v prostorih študentskega servisa Domžale/ Kamnik.
Za Organizacijski odbor tabora MARTIN GROŠELJ
Ek i!
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je zapisano, da beseda ali pojem EKOLOGIJA pomeni VEDO O ODNOSIH ORGANIZMOV DO OKOLJA. Seveda je za navadne zemljane najbolj pomembno, kakšen odnos do narave in okolja ima tako imenovani HOMO SAPI-ENS ali Pametni človek. Če le malo pogledamo okoli sebe, bi težko rekli, da si tako ime res zaslužimo, saj prav glede odnosa do narave in svoje okolice, torej do ekologije, ne moremo trditi, da smo pametni.
Koliko in kako je dovoljeno naravo onesnaževati, kaziti in zastrupljati, je predpisano z zakoni in odloki. Toda zakoni so nedodelani, raztegljivi in imajo luknje, ali pa so za največje onesnaževalce predpisane kazni tako majhne, da zanje skoraj ne pomenijo »kazni«.
Čistost zraka se počasi le zbolj-šuje, saj je v kuriščih vse manj slabega premoga, v večjih tovarnah in termoelektrarnah pa prestrezajo saje in žveplo, obenem pa se plinifikacija vse bolj širi. Ko se to področje le ureja, pa nam ostaja nerešeno vztrajno zastrupljanje zemlje oziroma naših voda in podtalnice. Premajhna je poraba naravnih gnojil, preveč pa je umetnih, najhujša pa so škropiva in zaščitna sredstva. Zaradi tega so v nevarnosti že številna vodna zajetja za vodovode, nova pa morajo biti vse globlja. Glede čistilnih in pralnih praškov, pa je urejeno samo tam, kjer deluje kanalizacija.
Velik del naše ekologije je tudi urejenost bližnje in daljne okolice. Slovenci smo se v času obeh Jugoslavij proti južnakom radi pohvalili, da smo bolj čisti in redoljubni. Če pa se primerjamo z zahodnjaki in severnjaki, s katerimi smo bili nekoč vštric, pa si moramo priznati, da smo v teh 70. letih glede čistoče in reda ter točnosti le precej nazadovali. Kar poglejmo nekatera dvorišča; kot da pri hiši nimajo ne grabelj in ne metle. Poleg tega polomljene, zarjavele in razpadajoče ograje prerašča plevel ali pa že suha trava. V številnih krajih je še veliko starih in opuščenih hiš, s katerih zaradi nevzdrževanih streh že odpada omet. Treba bi jih bilo obnoviti ali podreti. Ker pa obnova fasade veliko stane, bi bilo dobro take lastnike podpreti z ugodnimi krediti. Nova in lepo
Velika planina - Zeleni rob: eno od »naravnih bogastev« - del zbranih smeti (od skupaj 200 velikih vreč, ki smo jih v štirih dneh nabrali)
Še en primer skrbi za naravo, ki jo imajo nekateri polna usta. Ko pa gre za dejanja, je dober prvi prostor, kjer te prav v tistem trenutku nihče ne gleda.
Kje si moj gospodar? Ali ti nisem pošteno služil, da si me pozabil? Kdo se me bo usmilil? Ali bo potrebna občinska pomoč?
urejena naselja pa imajo največkrat to pomanjkljivost, da so v križiščih ali ostrih ovinkih po dva metra visoke ograje in zaradi nepreglednosti večkrat pride do prometne nezgode.
Slabo in zanikrno je tudi s številnimi javnimi objekti, saj jim glede vzdrževanja ni posvečana skoraj nobena skrb. Najhuje je z vhodi in vrati. Oboje je umazano, kljuke so polomljene, šipe v vratih pa neočiščene. V obrabljene predpražnike se raje ne vti-kajmo. Najhuje pa je s cestami. Četudi je na nekaterih asfalt le obnovljen, pa so bankine jamaste in nevzdrževane. Na neobnovljenih cestah so največji problemi udarne jame. Koliko avtomobilskih gum se tako prebije. Res pa je, da take jame občasno malo »mašijo«. Na splošno pa so nepo-košeni robovi obcestnega travnatega pasu, in to predvsem ob cestah nižjega reda. Celo leto mine, pa kosilnica ne pride naokrog. Ponekod nabrežine ali kar cele parcele ob cesti ostajajo nepoko-šene in s starim plevelom vred že nastaja nekakšna divjina. Le kaj si mislijo tuji turisti, ki zaidejo v naše kraje?! Zdaj pravimo, da nimamo več družbene lastnine, torej naj bi bili lastniki parcel država, podjetja in ustanove ali pa zasebniki. Nazadnje pa imamo tudi odgovorne službe, ki bi morale poskrbeti za vsaj približno vzdrževanje in red.
Ob kakšnih imenitnejših objektih ali stavbah imamo zasajene lepe zelenice in okrasno grmičevje; toda kaj pomaga, ko je pa vse bolj slabo gojeno in vzdrževano. Večkrat vse skupaj prerašča plevel, med katerim je najbolj »priden« slak. Ograje na mostovih pa najbolj ljubi »teta rja«.
Kako pa je z obema bregovoma Bistrice? Virjani so osnovna gradbena dela kar solidno rešili. Lepo pa bo dodelano, ko bo steza posuta z drobnim belim peskom in tako v deževnem vremenu s sprehoda ne boš prišel domov z blatnimi čevlji. Isto velja za druge predele ob Bistrici. Njena brezina je skozi našo občino urejena in utrjena, zeleni pas ob njej pa je, kakršen pač je. Hosta in ščavje preraščata še »tiste stezice, ki so včasih bile«. Najhuje je z zelenim pasom ob levem bregu Bistrice od železniškega mostu navzgor, to je proti Radomljam, saj ta teren marsikateremu služi za divje odlagališče smeti in težkih gradbenih odpadkov.
Nekoč je bil avto, ki je najbrž dobro služil lastniku; danes je razvalina, saj ga je lastnik brezobzirno pustil sredi narave - zakaj?
Kaj pa tovarne? Nekatere imajo lepo prenovljene fasade, urejene ograje in sproti počiščena dvorišča. Okrog posameznih tovarn pa so ograje že take, da bi bilo lepše, če jih sploh ne bi bilo. Zarjavele, razpadajoče in preraš-čene z vsem mogočim. Polizdelki in izdelki so nezloženi, palete pa največkrat kar razmetane.
Med ekologijo spada tudi pretirano onesnaževanje okolja z dimom, sajami, plini ali smradom in vsakovrstnimi smetmi iz tovarn. Okoliški stanovalci so obremenjeni tudi s prekomernim hrupom, ropotom, cviljenjem zavor in podobnim. Vprašanje je seveda tudi, ali so bili na določenem terenu in okolju prej stanovalci ali tovarna. Vsekakor pa je zelo revno in žalostno, če se na deset- ali petnajstletno pritoževanje zaradi pretiranega hrupa iz tovarne ne odzove niti en odgovorni »junak«, da bi prišel med ljudi in povedal, ali gre za prezir, denar ali še za kaj drugega.
Med večjimi podjetji si je svojo čast rešil direktor Farme Ihan. Po odprtju Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik se je Ihancem opravičil za dolgoletni smrad. Pa še res je, da je smradu od takrat naprej veliko manj. Radomljam pa na ekološko ureditev zaradi pretiranega smradu žal tudi že predolgo čakajo.
FRANCE CERAR
Domžale
/lamnik
5
ISKRENE ČESTITKE
Prof. Milan Flerin - osemdesetletnic
»Profesor Milan Flerin je pravi Domžalčan, čigar delo in življenje je vključeno v vse, kar nam v Domžalah veliko pomeni,« so bile uvodne besede Cvete Zalokar-Oražem, županje Občine Domžale, na sprejemu ob 80. rojstnem dnevu prof. Milana Flerina, človeka, ki je sodeloval pri vseh pomembnejših projektih na področju družbenih dejavnosti v občini Domžale.
Po njegovi življenjski poti, ki se je začela 1. septembra 1915 v Domžalah, se je sprehodil g. Matjaž Brojan. Po opravljeni realki je nadaljeval s študijem na fakulteti in ga zaključil kot profesor zgodovine. Življenje in delo, tudi v taboriščih, sta mu po končani moriji prinesla obveznost skrbeti za repatri-acijo tistih, ki so po vojni iskali pot v domovino. Kmalu po vojni pa je bil prav prof. Milan Flerin izbran, da v domačem kraju poskrbi za novo organizacijo šol in šolstva. »Tedaj se je
Občina Domžale, Gasilska zveza Domžale ter HELIOS-Center požarne varnosti Domžale ob 40-letnici Gasilske zveze Domžale ter Mesecu požarne varnosti
VABIJO
v petek, 20. oktobra 1995, ob 16.30 pred VELE Domžale
na prikaz reševanja s tehnično reševalnim vozilom in slovesno izročitev njegovemu namenu ter svečani mimohod gasilskih ekip.
Ob 18. uri pa bo v hali Komunalnega centra v Domžalah
AKADEMIJA ob 40-letnici Gasilske zveze Domžale.
V petek, 27. oktobra 1995 ob 16. uri
Pa bo prikaz reševanja ob požaru iz visokih objektov v Domžalah, na Ljubljanski 81 (stavba ob VELE).
DOBRODOŠLI!
začela lepa, dobra tri desetletja trajajoča pot z mladimi Domžal do zvezd,« je poudaril g. Brojan, »in hkrati ob vrstnikih in ob starejših tudi okušanje pekla, ki so ga vedno znali in ga še znajo imenitno zagotoviti uspešnim, delovnim in tistim, ki znajo, tisti, ki so uspešni edinole v kritičnem opazovanju tujega dela.«
Prof. Flerin je bil na čelu mnogih telesnokulturnih organizacij; bil je prvi pri gradnji igrišča, prvi v Partizanu, predsednik gradbenega odbora pri gradnji bazena, vajeniškega doma, njegovo delo je vtkano v nove šole, telovadnice, povsod, kjer so rasli objekti za lepšo prihodnost mladih, za katere je vseskozi skrbel bolj kot zase, saj je navzven in navznoter skromen. Razdajal in razdal se je za domžalsko šolstvo, za vse velike in uspele akcije v njem, za šole in telovadnice, za samoprispevke in vse politične akcije, ki so nosile občino in ljudi v njej v prihodnost. Polnih deset let, vse od začetkov
v zgodnjih šestdesetih letih, je urejal Občinski poročevalec. Znal ga je urejati s prodorno mislijo in globokim razmislekom moža, ki ve, kaj hoče in to tudi zna. Čestitkam in dobrim željam za slavljenčevo zdravje so se pridružili tudi drugi gostje, prof. Flerin pa je v pogovoru povedal, da je presenečen in počaščen, ker se njegovega življenjskega jubileja spominja tudi institucija, v kateri je včasih bil tako kot doma. Spomnil se je vseh prijetnih ljudi, ki so skupaj z njim dobro in prizadevno delali, brez pretiranih zahtev po materialnem ekvivalentu, kot je dejal, in skupaj z njim dosegali cilje, ki so si jih zastavili. Vedno je delal v skupini, katere cilj je bil napredek kraja. V teh prizadevanjih pa je njega in njegove sodelavce vselej spremljala ljubezen in spoštovanje do domovine, do kraja, pa tudi do bratstva. »Osem desetletij življenja je doba, v kateri kot posameznik in kot zgodovinar zaznaš različne   spremembe, spoznaš
i
Županja je slavljencu prof. Milanu Flerinu podarila umetniško sliko g. Jožeta Toniga, na kateri je upodobil nekdanjo osnovno šolo Domžale. Foto: V. Majhenič
resnice, ki to niso, resnice, ki postanejo neresnice in kolikor dlje živiš, toliko bolj kritičen postajaš,« je poudaril in se zavzel za kritične ljudi, ki znajo in zmorejo uresničiti skupno do-
Uredniški odbor Slamnika leta 1992 s prvim urednikom občinskega glasila in jubilantom prof. Milanom Flerinom.
Spoštovani
A vendar: Čas in poštenje, ki ga vendarle objektivno nikjer in nikoli ne bodo izničili, ne pozabljata, posebej pa ne pozablja nepodkupljiva veda, ki ji je Milan Flerin služil: zgodovina. Sčasoma se vse vrne na svoje mesto, stvari, dogodki in ljudje v njih.
Prav zato, ker je temu tako, je ta trenutek čas in je ta prostor za to, da storimo, kar je treba: V vas kličem, profesor Milan Flerin, potreben in stotero zaslužen ponos, zanosnost in ozaveščenost v prepričanju, da ste storili za naš kraj veliko življenjsko dejanje. Naj bo »hvala« za vse, kar ste storili, povzetek našega in mojega velikega občudovanja.
Želimo vam veliko zdravih let ob teh danostih, ki vam jih v imenu Domžalčanov pozno izročamo v zavest. Vsi, ki vas spoštujemo in vas imamo radi.
Hvala!
V Domžalah, 1. septembra 1995
MATJAŽ BROJAN
ločeni cilj. Urejen, a ne prehi-ter tok življenja mu omogoča, da je ostal fizično in psihično čil mož, ki sledi zadevam časa, je še vedno poln radovednosti, saj vsak dan znova težko čaka na časopis in zna oceniti dogodke.
Srečanje s prof. Milanom Flerinom, kateremu želimo še ve-
liko zdravih in uspešnih let, je vsem prisotnim veliko pomenilo. Pomenilo jim je obogatitev lastnih izkušenj, pridobitev novih znanj, predvsem pa veliko željo, da bi tako kot on znali in zmogli v vsakem obdobju življenja iskati in najti boljše rešitve in najboljše poti.
V. V.
Obnova cerkve v Šentpavlu
Krajani Dragomlja in Šentpavla smo v nedeljo, 3. 9.1995, dočakali zaključno slovesnost: blagoslovitev obnovljene cerkve sv. Pavla. Slovesno somaševanje mnogih duhovnikov (prodekan dr. Alojzij Snoj, prof. Anton Stres, prof. Stane Gerjolj, prof. Bogdan Dolenc, g. Lavrič, kaplan Tomaž Mavric in g. župnik Lojze Gajšek) je vodil beograjski nadškof dr. Franc Perko, z namenom, da se Bogu zahvalimo za opravljeno veliko delo in da proslavimo častitljivo starost te cerkve.
Ko smo se pripravljali na obnovo cerkve Sv. Pavla, ki je podružnična cerkev Sv. Jakoba ob Savi za Dragomelj in Šentpavel, smo vedeli za dotedaj najbolj staro letnico 1453. Med obnovo smo odkrili, da je cerkev stala že leta 1374. Najdeno okostje ob temelju te cerkve in obsenčnik pa po prepričanju arheologa postavljajo to cerkev celo v 10. stoletje. To pomeni, da cerkev in pokopališče okoli nje že 1000 let združujeta Dragomelj in Šentpavel.
Da se pripravljamo na slovesnost, se je videlo že nekaj tednov prej. Pri tem so sodelovali mladi in starejši obeh vasi. Potrebno je bilo postaviti lepe mlaje, pri tem ni bilo nobenih težav, saj fantovski običaj še ni zamrl. Po dolgih letih smo oživili tudi pletenje vencev, s katerimi smo lepo okrasili našo podružnično cerkev. Gospodinje so s svojimi dobrotami polepšale zaključek slovesnosti. Prisostvovalo je okoli 600 ljudi. Slovesnost so popestrile narodne noše okoliških vasi in mešani cerkveni zbor iz Šentjakoba. Dr. Perko je lepo nagovoril navzoče in izrekel priznanje vsem, ki so sodelovali pri tej obnovi. Na koncu pa je vodji celotne obnove Jaku Lovša predal umetniško sliko obnovljene cerkve, ki jo je naslikal domačin Janez Medvešček. Prav tako se je najbolj zavzetim krajanom pri obnovi zahvalil tudi g. župnik Gajšek, ki je bil tudi sam eden glavnih motorjev, daje obnova izvedena.
Čeprav do sedaj nismo poznali prave zgodovinske vrednosti te cerkve, pa sedaj vemo, da je bila odločitev o obnovi pravilna. V nas sta zmagala duh in volja, da ohranimo našo kulturno in versko dediščino. V prihodnje, zaradi dotrajanosti, ne bo potrebno razmišljati o rušenju te cerkve, kot je to bilo pred stoletji.
Obnova cerkve je večinoma potekala hitro in spontano ter je pokazala, kako se lahko združi znanje različnih ljudi, ki
so na koncu predstavljali pravo delovno ekipo. Končna ekipa je ostala majhna in učinkovita. V vsakem se je pokazala tipična slovenska zagnanost, pa naj so bili to: zidarji, tesarji, kleparji, pleskarji, elektrikarji ali gospodinje. Z njegovim strokovnim pristopom je strah pred velikim delom sproti plahnel. V začetku je namreč bilo mnogo negotovosti in velika odgovornost do vseh darovalcev, ki so nam zaupali to obnovo.
Začeli, smo z drenažo. Pri tem nas je presenetilo, da cerkev praktično ni imela utrjenih temeljev. Te smo delno popravili. Nova drenaža in kanalizacija bosta ogromno prispevali, da bosta nova fasada in notranjost cerkve trajnejši. Streha zvonika je bila praktično dotrajana in ima sedaj lepo bakreno prevleko, ki je vidna, ko se peljemo po cesti Domžale-Dragomelj. Prenovljena je tudi streha prezbite-rija. Ura v zvoniku bo ponovno bila, zvonovi bodo lepše peli svojo pesem, luč pa bo bolje svetila. Opravljeno je bilo še mnogo večjih in manjših del. Vse o obnovi te cerkve bo prikazano in opisano tudi v brošuri. Upamo, da bo izšla v oktobru. O poteku obnove in slovesnosti je že izšla videokaseta; ta nazorno predstavlja novo podobo cerkve. Pri tem so z nasveti sodelovali člani zavoda za kulturno dediščino iz Kranja.
Dobrotnikov je bilo mnogo, ki so različno pomagali. Pri tem sta sodelovali tudi Občina Domžale ter Komunalno podjetje iz Domžal. Zidarska in kleparska dela sta s pomočjo domačinov izvajala zasebnika Žlebak in Grozdnik. Zaradi obsežnosti nepredvidenih del so se podvojili tudi stroški, tako da akcija zbiranja še vedno poteka. Do sedaj je pri obnovi poleg drugih različno sodelovalo 131 gospodinjstev Dragomlja in Šentpavla. Opravljeno je bilo tudi več kot 2100 prostovoljnih delovnih ur. Začetna dela smo izvedli že lansko jesen.
S to obnovo ohranjamo biser v tisočletni zgodovini, ki ga cerkev Sv. Pavla nedvomno predstavlja. Cerkve na Slovenskem so pomnik in neusahljive korenine mnogih rodov pred nami. To podobo moramo ohraniti tudi naslednjim rodovom, saj nas bodo ti spoštovali samo po naših delih.
Še vedno ostaja mnogo del, ki bi jih radi postorili. Pri tej obnovi smo spoznali, da s skupnim nastopom vseh krajanov uspeh ne more izostati. Nedvomno se bomo morali lotiti tudi težko pričakovane razširitve pokopališča. Mnogi, ki jih ta cerkev veže na domači kraj ali so tu doma, želijo biti tudi pokopani ob njej; za njeno obnovo so mnogo prispevali. Nekaterim ta želja do sedaj ni bila uresničljiva.
S sodelovanjem v podobni akciji vseh dobro mislečih krajanov Dragomlja in Šentpavla smo dolžni ljudem uresničiti tudi njihove zadnje želje, ki so obenem tudi naše. • Hkrati pa vabimo vse, ki vas zanima obnovljena cerkev Sv. Pavla, da jo obiščete in se sami prepričate, kaj lahko storijo ljudje, če stopijo skupaj in si postavijo jasen cilj.
IVAN GRČAR
/lomnik
Lukovica
Javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občine Kukovica
V Občini Lukovica smo se odločili, da glede na močno izkazan interes individualnih investitorjev in pa delno spremenjen koncept pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov, pristopimo k pripravi Sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine za obdobje 1986-2000, dopolnitev 1995, ter s tem v zvezi k uskladitvam srednjeročnih planskih dokumentov. V tem kratkem sestavku ponovno opozarjamo na možnost posameznikov ter širših družbenih skupnosti in krajevnih skupnosti, da sodelujejo pri oblikovanju prostora na tistih območjih, kjer so za to neposredno zainteresirani.
Na Razvojnem zavodu Domžale so se nekaj let zbirale pripombe vseh tistih, ki jim na osnovi sedaj veljavnih planskih dokumentov ni bilo moč izdelati pozitivnih lokacijskih dokumentacij, ker zemljišča, na katerih naj bi posamezniki gradili, niso bila zazidljiva.
Na osnovi izbranih pripomb je Razvojni zavod Domžale pripravil OSNUTEK sprememb in dopolnitev.
Osnutek je bil javno razgrnjen v mesecu januarju, razgrnitev podaljšana, in sicer vse do predvidoma jeseni. Javna razgrnitev se prične 7. dan po objavi sklepa o javni razgrnitvi v Uradnem vest-niku Občine Lukovica in traja do sprejetja usklajenega predloga lokacijskega načrta avtoceste za odsek Sentjakob-Blagovica MOP.
V času javne razgrnitve bo za posamezna makroobmočja izvedena javna obravnava, ki jo organizirajo krajevne skupnosti.
V času javne razgrnitve lahko k osnutku podajo svoje pisne pripombe in predloge zainteresirani občani, podjetja ter druge organizacije in skupnosti v knjigo pripomb na mestu razgrnitve.
JAVNA RAZGRNITEV BO V PROSTORIH OBČINE LUKOVICA, Lukovica 46
Naša želja je, da se urejanje prostora vrši v skladu z ustaljenim predpisanim postopkom, ne pa da neupoštevanje in nespoštovanje predpisov pripelje do vrste črnih gradenj, kjer je nemalokrat skoraj nemogoče pozitivno razrešiti prostorski konflikt.
Vse podane pripombe in predloge za spremembo in dopolnitev plana bomo v postopku priprave usklajevali s posameznimi nosilci planiranja. Zaradi točnosti podatka pripombe naj vsaka vloga vsebuje prilogo mapne kopije, ki jo izdela Geodetska uprava Občine Domžale, Ljubljanska 80, iz katere bo razvidna parcelna številka in katastrska občina.
Vloge se sprejemajo na sedežu Občine Lukovica, Lukovica 46
Postopek izdelave in sprejemanja sprememb in dopolnitev dolgoročnih in družbenih planskih dokumentov je vselej trenutek, kjer lahko zainteresirani uveljavljajo spremembe rabe prostora, tako v smislu širjenja zazidljivih površin, kot v smislu varstva naravnih in z delom pridobljenih dobrin.
Podžupan MATEJ KOTNIK
Po pooblastilu Občine Lukovica Razvojni zavod Domžale Vodja enote prostorskega planiranja
VERA RUTAR, gradb. tehn.,
Na podlagi 5. člena statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik št. 2/95) in sklepa Občinskega sveta Občine Lukovica z 10. seje, dne 8. avgusta 1995 se razpisuje
JAVNI NATEČAJ
ZA OBLIKOVANJE OBČINSKEGA GRBA IN ZASTAVE OBČINE LUKOVICA
1. Namen je izbrati simbol, ki bo predstavljal lukovško občino kot tudi vse te kraje in ljudi. Grb in zastava bosta uradna simbola občine Lukovica.
2. Občinski svet Občine Lukovica je sprejel sklep o podelitvi nagrad za najboljše predloge, ki jih bo izbrala za to ustanovljena komisija, in sicer se razpišejo nagrade:
1. nagrada    50.000,00 SIT
2. nagrada   30.000,00 SIT
3. nagrada    20.000,00 SIT
3. Pogoje in način izdelave osnutka grba in zastave, kakor tudi atribut občine ter druga navodila bodo interesenti, ki se bodo prijavili, dobili po pošti. Prav tako bodo obveščeni tudi o času trajanja natečaja in o rokih izbire.
4. Interesenti se lahko prijavijo pisno po pošti na naslov: OBČINA LUKOVICA, p.p. 26, LUKOVICA,
Na ovojnico je potrebno napisati: JAVNI NATEČAJ - za oblikovanje občinskega grba. V ovojnici pa je potrebno napisati naslov, na katerega bomo poslali gradivo za izdelavo grba.
5. Nepopolne prispele prijave bomo zavrnili.
6. Prijavite se lahko v roku sedmih dni po objavi v glasniku Slamnik.
7. Nagrada in izbira simbolov se lahko izključujeta. Avtorji bodo obveščeni o izbiri enako, kot je objavljen razpis.
OBČINA LUKOVICA ŽUPAN
OBVESTILO
Vse občane občine Lukovica, ki so zavarovani po 21. točki 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, obveščamo, da od 21. 8. 1995 dalje potrjujejo svoje zdravstvene izkaznice v občini Lukovica.
URADNE URE: ponedeljek: sreda:
tel./fax: (061) 735-119
župan: petek:
od 8.00 do 12.00 ure od 8.00 do 12.00 ure od 14.00 do 17.00 ure od 15.00 do 17.00 ure od  8.00 do 12.00 ure
735-098 735-087
Regresiranje v kmetijstvu
S sprejetjem občinskega proračuna je za kmetijstvo v občini Lukovica namenjenih 7.470.000,00 SIT. Del teh sredstev je namenjen za regresiranje. Zato občina Lukovica obvešča kmetovalce, da so v letu 1995 iz občinskega proračuna, poleg že objavljenih, regresirane še naslednje dejavnosti:
1. Regresiranje premij za zavarovanje plemenskih živali
plemenske krave intelice 3000 SIT
plemenske kobile 6000 SIT plemenske svinje 2000 SIT drobnica 500 SIT
2. Sofinanciranje stroškov A kontrole v govedoreji
sofinanciranje stroškov v višini 2000 SIT na kravo
3. Reprodukcija v živinoreji - naravni pripust
sofinancira se razlika med 1 700 SIT in polno ceno pripusta (ob predložitvi osemenjevalnega lista)
4. Regresiranje nabave semen
- semenska koruza 40 SIT/kg
- semenska pšenica 10 SIT/kg
5. Regresiranje odkupa mesa in mleka
- premija za meso 10 SIT/kg (za ves odkup)
- premija za mleko 1,50 SIT/I (samo za kmete, ki imajo status gorskih kmetij)
Vsi regresi se bodo izplačevali v Kmetijski zadrugi ZE Lukovica, kjer vam bodo ob predložitvi ustreznih dokumentov (zavarovalna polica, osemenjevalni list, potrjen račun za nabavo semen...) izplačali regres. Od 16. septembra dalje pa bosta regresirani del zavarovalne premije in naravnega pripusta že odšteta od osnovnih cen storitev.
Tajnik VINKO PIRNAT
POGOVOR Z ŽUPANOM
Temelje občine smo postavili
Prvo, gotovo najtežje obdobje je za nami. V docela neopredeljenem stanju, ko je bilo za delovanje občine veliko nejasnosti, smo se v naši občini kar dobro znašli in organizirali, tako da smo ta čas že zunaj največjih organizacijskih stisk. O tem obdobju smo se pogovarjali z našim županom ŽIVKOM ANASTAZIJEM BURJO.
Temelj je postavljen
»Tisto, kar smo ljudem na volitvah obljubili - namreč da bomo postavili trdne temelje občinskega delovanja, smo postavili in mislim da uspešno. Dela ni bilo malo, pogoji so bili slabi, v tem prvem obdobju tudi nismo imeli veliko občinskega aparata, ki bi to delo opravljal.
Maloštevilni smo poprijeli za delo in doslej že opravili osnovna neobhodna opravila. Tako smo usposobili občinske prostore za kolikor toliko normalno delo občanom in zaposlenim, sprejeli smo soglasno vse potrebne dokumente (statut, proračun in druge), ter mnogo drugega dela opravili tako, da je prvo obdobje lahko že za nami, nam pa ostaja dober občutek ob storjenem.«
Postavili smo organe
»Hkrati ob vsem tem smo postavili tudi vse potrebne organe, odbore in komisije, določili oz. izbrali njihova vodstva, tako da so lahko že začeli delovati.
Ob tem pa nas v našem delu hudo moti to, da občina nima za svoje delo vseh pristojnosti, ki bi jih morda vsaj za svoje območje morala imeti.
Tako denimo, žal, celo ne moremo obvlado-
Živko Anastazij - Burja
vati svojega »prostora«, saj je »prostor« v domeni in rokah drugih. Prav tako so pristojnosti - tudi kadar gre včasih za osnovne stvari in za »posel« v rokah drugih. To dejstvo nas res ovira pri našem delu, saj mislimo, da je občina predvsem torišče tistih, ki tu živimo, se tu trudimo in skrbimo za življenje v prihodnje.«
Koliko dela je z avtocesto?
»Kot župan nimam veliko opravil v zvezi z avtocesto. Predvsem želimo, da bi občina in ljudje, ki tukaj živimo, nekako ujeli, sedaj, ko je čas, zamujeno, kar je bilo za dolino Črnega grabna razvojno onemogočeno v zadnjih treh in celo štirih desetletjih.«
Pred velikimi nalogami, vendar zadovoljen
»Občina Lukovica je pred velikimi nalogami, vendar upam, da jih bomo z enotnostjo zmogli. Ker smo potrebne akte sprejeli soglasno, upam, da bomo tudi v prihodnje delovali tako enotno.
To upanje mi daje zadovoljstvo nad delovanjem občinskega sveta, s katerim sem v celoti zadovoljen.«
Delo odborov in komisij
Občinskemu svetu pri njegovem delu kot delovna posvetovalna telesa pomagajo Odbori oziroma komisije. Ti so že začeli z aktivnim delom, pri tem pa so polni ustvarjalnih zamisli, ki bodo skupaj z veliko mero optimizma in volje prav gotovo obrodile sadove.
V tej številki vam predstavljamo delo le nekaterih delovnih teles ter njihove predsednike. Če boste potrebovali kakršenkoli nasvet ali vas kot občana zanima njihovo delo, vam bodo rade volje pomagali.
g. Janez MIKLAVC, predsednik komisije za spremljanje priprav za gradnjo avtoceste
Nedvomno ima ta komisija v tem trenutku največ dela, saj že od pomladi sodeluje pri obravnavanju stališč in predlogov glede osnutkov lokacijskega načrta za avtocesto na odsekih, ki potekajo skozi našo občino v dolžini približno 23 km.
- Komisija ves čas sodeluje v Krajevnih skupnostih in na občini pri us-klajevalnih razgovorih s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Družbe za avtoceste RS, Družbe za državne ceste in s projektanti. Vsa zbrana mnenja in stališča je obravnaval tudi Občinski svet, ki je celotno gradivo s pripombami posredoval MOP-u.
Predsednik komisije zadovoljno ugotavlja, da je bil precejšen del njihovih pobud v zvezi z avtocesto korektno obravnavan in sprejet, prav tako so bile sprejete tudi pobude za prenovo, oziroma zgraditev infrastrukturnih objektov, ki so občini nujno potrebni.
- Komisija je posredovala tudi zahtevo za posodobitev magistralne ceste M10 in pričakuje izvedbe sanacij najprej na območju Lukovice.
- Pomembno, vendar zelo nehvaležno delo je tudi iskanje ustreznih zemljišč za nadomestne gradnje stanovanjskih in drugih objektov naših občanov, ki jim bodo zaradi gradnje avtoceste porušeni. V naši občini je predvidenih 26 »rušencev«, kar je glede na njeno velikost zelo veliko.
- Po sprejemu Uredbe o avtocesti (predvidoma pozno jeseni) se bo komisija lotila še pripravljalnih in izvedbenih poslov, ki se nanašajo na zemljišča, gradnjo priključkov in infrastrukturnih objektov na trasi avtoceste.
g. Matej KOTNIK, predsednik komisije za pripravo sprememb prostorskega plana
Delo te komisije je povezano in prepleteno z delom Komisije za spremljanje priprav za gradnjo avtoceste in predstavlja področje, kjer si človek lahko nakoplje največ nasprotnikov, pravi predsednik. Težko je namreč ugoditi vsem zahtevam - na eni strani občanom in na drugi strani zakonskim predpisom in pravilom stroke.
- Komisija je že pripravila vse za razgrnitev dolgoročnih družbenih planov, sledilo bo usklajevanje pripomb in stališč ter seveda iskanje najboljših rešitev za potrebe občanov in razvoja celotne občine.
Predvidoma bo prostorski plan sprejet v mesecu decembru, ko bo v državnem parlamentu,potrjen tudi lokacijski načrt avtoceste skozi našo občino.
Če na koncu vse opravljene naloge damo pod drobnogled in poiščemo skupni imenovalec, zlahka ugotovimo, da je narejenega veliko in dela tudi v prihodnosti ne bo zmanjkalo.
g. Andrej BURJA, predsednik Odbora za družbene in društvene dejavnosti
Odbor se je že aktivno vključil v življenje in delo občine, kot primarne naloge pa je začel opravljati naslednje:
- Na splošno velja, da smo Slovenci narod, ki ljubi kulturno besedo, vendar na področju kulturnega življenja v občini vlada mrtvilo, ljudje so nekako obstali v nenehnem hitenju za
materialnimi dobrinami in pozabili na duhovno hrano, ki jo znajo narediti tudi kratke urice, preživete v kulturni dvorani ali kje drugje. V naši občini sicer aktivno delujejo trije pevski zbori, nekaj dramskih skupin si utira pot v okviru kulturno-umetniških društev. To pa je tudi vse in želimo si, poudarja g. Burja, da bi tudi občina pomagala pri aktivnejšem delovanju kulture. Seveda so potrebna finančna sredstva, vendar nekaj denarja se bo vedno našlo in z zagnanostjo ljubiteljev slovenske besede in kulture sploh, smo prepričani, da bo naša dolina oživela.
- Zagotovitev varne poti naših šolarjev in šolski prevozi teh otrok so skrb vseh, tako njihovih staršev kot nas, zato smo ob začetku šolskega leta sodelovali pri postavitvi neprometnih znakov itd., skratka, otroci so naše največje bogastvo, zato na tem področju vprašanje zagotovitve finančnih sredstev ne sme biti problematično. Srečujemo se tudi z velikim številom šoloobveznih otrok v rejni-ških družinah (teh otrok je 53), po čemer naša občina nedvomno prednjači pred drugimi. Vse te stroške (prevoze v šolo itd.) z novo lokalno samoupravo krije naša občina, to pa je kar veliko breme. Sredstva, zagotovljena za ta namen, predstavljajo 15% celotnega proračuna občine, namenjenega šolstvu.
- V programu imamo tudi gradnjo vrtca, ki je našim ljudem prepotreben in obnovo Zdravstvenega doma v Lukovici, predvsem zobne ambulante v Blagovici, ki jo je že močno načel zob časa.
- V dolgoročnem planu pa je tudi poglobljeno sodelovanje s Spomeniškim varstvom v Kranju glede obnove naših cerkva ter brdske graščine in »Stare pošte«, ki so pod spomeniškim varstvom.
MOJCA STOSCHITZKY
Tako se ob neurju cesta preseli nekaj niže. Če bi poskrbeli za odvodne kanale na vsakih 15 do 20 metrov voda ne bi postala hudourna... Potem se pa zgodi, da cesto odnese...
Lukovica
/lamnik
MEDNARODNA KMEČKA OLIMPIADA - PRESERJE '95
Kapsovi trije iz Dvorij najboljši
Turistično društvo Preserje pri Lukovici je letos že četrtič pripravilo Mednarodno kmečko olimpiado, na kateri se je pomerilo 13 ekip iz Slovenije, Avstrije in Italije.
Prijetno nedeljsko popoldne je v Preserje privabilo blizu 2000 ljudi, ki so si pred tekmovanjem in med njim lahko ogledali privlačno razstavo, številnih starin, se posladkali s pravimi kmečkimi dobrotami, vmes pa že navdušeno navijali za svojo ekipo, ki je pod strogim očesom strokovne komisije in ob voditeljici ga. Mariji Kavki skušala najbolje in najhitreje opraviti zadane naloge.
Izključno moške ekipe so morale najprej zložiti plohe, potem preža-gati metrski tramček na čim bolj enake kose - brez pomoči metra seveda, gledalci so se prijetno zabavali ob sestavljanju in razstavljanju pravega kmečkega voza, si z zanimanjem ogledovali zloženo klaftro drv in ob koncu zaploskali kopici sena, ki pa je bila ocenjena šele, ko je bilo seno spet razstlano.
Najboljši so bili trije mladi bratje Ciril, Metod in Silvo Vidergar, po domače Kapsovi iz Dvorij iz občine Moravče, tudi drugo mesto je pripadlo bratom, in sicer so bili to Nakrstovi iz Preserij pri Lukovici,
že ha tretjem mestu pa najdemo ekipo iz sosednje Občine Mengeš
- Topole.
Gledalci so se prijetno zabavali
- najprej zaradi dobro pripravljenih tekmovalcev, od katerih so bili nekateri ne le dobri, temveč tudi živahni, navihani in navdušeni nad lepimi nagradami, nato zaradi strogo skrivnostnih sodnikov, ki niso in niso hoteli povedati, kdo je boljši, ampak so to korektno naredili na koncu, veseli so bili lepih dobitkov na srečelovu, ki so ga omogočili sponzorji, hvalili so dobro rirano in pijačo ter veliko plesali na dobro glasbo, ki ni manjkala do poznega večera. Zadovoljno pa je bilo tudi Turistično društvo Preserje pri Lukovici, ki se vsem sponzorjem (Kmečki glas, Slovenske brazde, CATV Impulz, Radio HIT, Napredek, Bent, Čistilna oprema Dragomelj, Meso Kamnik, Zlatarstvo Burnik Kamnik, Avtoodpad Vr-hovec Vir, Pekarna Vir, RCU Urba-nija Lukovica, Gostišče Furman Lukovica, Občina Lukovica, RUCO Keramika, SLS Podružnica Lukovica, Gostinsko podjetje Trojane, Zavarovalnica Triglav) iskreno zahvaljuje za pomoč in vabi: Dobrodošli na mednarodni kmečki olimpiadi Preserje 1996!
Še to gre narazen, pa smo. Dajmo, fanta!
Tramček je prežagan - dovolj natančno?
Prometna varnost; »Varna pot v šolo«
Vsako leto se z začetkom pouka za vse otroke, ki morajo prečkati prenatrpano magistralko M-10, prične neenakovredna tekma s kilometri pločevine, katera ogroža njihova mlada življenja.
Letos smo se z vprašanjem varne poti v šolo prvič srečali kot nova občina. Skupaj z občinskim svetom, Odborom za družbene in društvene dejavnosti in Osnovno šolo Janko Kersnik smo v občinski upravi pripravili akcijo VARNE POTI V ŠOLO.
S prvimi poskusi, da bi pridobili soglasja za stalno postavitev opozorilnih znakov, smo naleteli na trde pogoje, ki jih državni zakoni zahtevajo od postavljalca takšnih znakov. Lahko samo navedem, da je veliko manj težav s postavitvijo znaka »divjad na cesti«, kot pa z opozorilom »šolska pot« ali podobnimi znaki, ki opozarjajo voznike na prisotnost šolarjev na cesti. Naša želja je, da bi vse avtobusne postaje ob magistralni cesti opremili z osvetljenimi in označenimi prehodi za pešce.
Letos smo v akciji VARNA POT V ŠOLO postavili tri opozorilne panoje, ki na vhodu v našo občino in v Lukovici opozarjajo na prisotnost šolarjev. Poleg tega smo za zdaj začasno (dovoljenje velja do 31. oktobra) postavili
31 znakov ŠOLSKA POT, kateri stojijo v bližini avtobusnih postaj in poteh, ki vodijo do šol.
Poleg tega smo skupaj s šolo prosili policijski postaji Domžale in Grič za večjo^prisotnost policistov na najbolj kritičnih prehodih. Oboji so potrdili pripravljenost za pomoč in pohvalili našo akcijo. Poleg tega bodo učenci sodelovali v posebnih urah spoznavanja prometnih predpisov in varnosti v prometu.
Znaki in opozorila zaležejo toliko, kolikor jih upoštevamo in se po njih ravnamo. Zato vas prosimo, da s previdno in obzirno vožnjo prispevate k večji varnosti v prometu v Občini Lukovica in s tem omogočite našim otrokom varnejše poti v šolo.
Na koncu se zahvaljujemo glavnemu pokrovitelju naše akcije ZAVAROVALNICI TRIGLAV d.d. in domačim obrtnikom. Gradbeno podjetje KRIŽ-NAR d.o.o. je postavilo cevne odre, DARKO in BOŽO STUPICA iz Šentvida pa sta poskrbela za izdelavo, grafično zasnovo in postavitev panojev. v. PIRNAT
KO PRIDE DO PROMETNE NESREČE
Pot skozi Vošče
Kadar se zgodi (in to se v zadnjem času ne zgodi malokrat), da silovito trešči avtomobilska pločevina, potem je kaj hitro promet ustavljen in za nekaj ur, - včasih pa tudi dlje, ga usmerijo po hribovskih poteh nad Krašnjo: mimo vasi Vrh, Vošce, Mali Jetnik do Blagovice. Ljudje osmih hiš v Vošcah so se »skupaj vzeli« kot pravimo in se lotili gradnje ceste nad vasjo. O tej gradnji smo se pogovarjali s Francetom Bergantom, ki nam je posredoval informacije o njihovem delu:
Že danes je moč priti iz Blagovice do vasi Mali Jelnik po lepi in nedavno zgrajeni cesti, ki so si jo ljudje naredili z veliko odrekanja in dela. Za vasjo Mali Jelnik pa ie
asfalta konec in s tem dejstvom so se dolgo ubadali prebivalci više ležeče vasi Vošce, do koder je še 1750m makadamske poti. Tako je bilo vsaj doslej, ko so deževja in hudourniki sproti odplavljali proti dolini. Vsa prizadevanja so šla zato, da bi imeli kolikor toliko dobro in utrjeno cesto. Po njej hodijo tudi otroci v dolino v šole; najprej v Blagovico, kasneje, v višjih razredih osnovne šole, pa na Brdo pri Lukovici. Otroke zadnje čase v šolo vozi kombi, ceno prevoza pa plačujejo starši. Telefona v vasi ni, če kdo želi telefonirati, mora do telefona kar v Blagovico.
FRANC BERGANT je predsednik gradbenega odbora (slika desno)
Da bi uredili potrebno povezavo vasi s svetom, so ljudje iz Vošc ustanovili petčlanski gradbeni odbor in se lotili dela. Vas, ki šteje kakih 30 prebivalcev, se je strnila v zahtevni gradbeni operaciji, saj so ljudje sami prispevali kar 1000m prostovoljnega dela. Ob tem se je pokazalo, da je potrebno v traso ceste položiti precej več cevi za odvodnjavanje, kot je sprva kazalo. V stiski jim je priskočil na pomoč lukovški župan Živko Burja in tako so - potem ko so še sami dokupili nekaj cevi - dela vendarle opravili.
Na trasi ceste skozi vas je bilo opravljeno izredno veliko zemeljskih del, ob tem pa na odsek 1750 m navoženo kakih 3000 m3 gramoza za nasutje.
Dela je opravilo podjetje VOD-PLAN, šlo pa je za zahteven teren
Zaradi nevarnosti plazenja bo potrebno urediti močan oporni zid.
in nelahka gradbena dela. Sedaj, ko je trasa ceste v tej dolžini potegnjena, je treba zagotoviti asfalt vsaj na najnujnejših odsekih, kjer bodo vode sicer opravljena dela izničile. Ob tem bo treba utrditi kakih 100m plazovitega terena, ki sicer utegne zdrsniti na cesto, s tako imenovano »škarpo« in opraviti še marsikaj, da tudi ti kraji dobe cesto, ki bo primerna in uporabna za promet v časih, ki jih živimo. 4000 mark stroškov na hišo, dela, ki so jih že opravili ter napori, ki so bili že vloženi, govore z zgovorno govorico, da so do take ceste upravičeni. Jo bodo kmalu dobili?
M. B.
Organiziran odvoz smeti tudi v KS Češnjice
Če so še pred leti smeti na podeželju končale bodisi na gnojišču ali v peči, pa je sedanji razvoj in način življenja prinesel toliko sprememb in novih materialov, da po starem ne gre več. Zato ni čudno in tudi raziskave
fiotrjujejo, da je predvsem v oko-ici podeželskih naselij, ki nimajo urejenega odvoza odpadkov, v zadnjih letih nastalo največ divjih odlagališč, na katerih se kopičijo plastika, guma, steklo in podobno.
Dovolj je, da iz vasi pokukamo za prvi obronek gozda ali se sprehodimo po poljskih poteh in že naletimo na najočitnejše simbole naše civilizacije: odpadke. Tudi
Začeli smo 1. julija, kamion pa se pripelje vsakih štirinajst dni.
Zakaj ste se odločili za kamniško in ne domžalsko podjetje?
Organizator odvoza je domžalsko komunalno podjetje, njim tudi plačujemo. Gre za medsebojni dogovor obeh podjetij, da bi bilo opravilo cenejše: kamniški tovornjak namreč že pobira smeti na Pšajnovici in Rakitovcu in spotoma pride še k nam.
Kako so se krajani navadili; imate kakšno sporočilo zanje?
Nekaj časa bo trajalo, da se bo novost uveljavila. Eni so navdu-
v najviše ležeči in najmanjši krajevni skupnosti Češnjice so se odločili za organiziran odvoz odpadkov. Zato smo zastavili predsedniku sveta Krajevne skupnosti Češnjice, Stanetu Žordaniju, nekaj vprašanj.
Zakaj ste se odločili za organiziran odvoz odpadkov?
Tudi druge kraje že obiskuje smetarski avto in se nam je zdelo prav, da krajanom omogočimo, da se zlahka znebijo odpadkov.
Koliko časa že odvažajo smeti in kako pogosto pride smetarski avto v vaše vasi?
šeni, nekaterim pa se zdi odveč. Težava je, ker tovornjak še ne more v Lipo in morajo iz te vasi smetnjake voziti 500 metrov do asfaltne ceste. Ko bo v Lipi narejeno obračališče, bo kamion pripeljal tudi tja.
Kaj pa drugi načrti vaše krajevne skupnosti?
Predvsem dve nalogi sta glavni: urediti moramo plaz, ki je že od leta 1992 na cesti Češnjice--Lipa in poskusili bomo narediti še kakšen meter asfalta proti Blagovici._ i, l.
OBVESTILO!
OBVEŠČAMO VAS, DA BO KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE ODVAŽALO KOSOVNE ODPADKE 17. OKTOBRA 1995.
KOSOVNE ODPADKE BODO ODVAŽALI NA DAN REDNEGA ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV V SKLADU Z ZNANIM RAZPOREDOM.
TISTIM, KI ODLAGAJO SMETI V NARAVI
Kje imate pamet, ljudje
Ni moja misel, ki se mi sedajle zapiše: Dežele nismo dobili za zmeraj, dobili smo jo na posodo, da jo vrnemo vnukom. Pomeni torej dobrino, ki jo moramo izročiti tistim, ki prihajajo za nami. Pa sploh vemo, kaj smo v desetletjih tehnološkega razvoja, industrijske revolucije storili lepi podalp-ski naravi, za katero radi pravimo, da je na sončni strani Alp??
V naši občini, ki je izmed četvero občin, nastalih iz ene prvotne - domžalske, po razsežnostih pa največja, ni velike strnjenosti prebivalcev na enem mestu. Namesto tega je v lukoviški občini veliko naselij, vasi in zaselkov, posebnih urbanih organizmov, ki vsak diha s svojim utripom, živi svoje življenje in se v delu skuša dokazati do svoje bolj urejene prihodnosti.
V takem načinu življenja pa smo ljudje tudi potrošniki, prebivalci, krajani in vaščani, za katerimi vsak dan ostaja na kupe smeti. Te je treba nekam dati; tako se dogaja, da te smeti, ki so opredmeteni dokaz našega bivanja, nosimo v bližnjo naravo. Žal smo občani občine Lukovica vsaj v preizkušnji, da bi znali, hoteli in zmogli pospraviti smeti za sabo na ustrezno mesto (odlagališče komunalnih odpadkov v Dobu), - hudo odpovedali, namesto da bi poskrbeli, da nam smeti znanec, sosed ali prijatelj s prikolico ali traktorjem odpelje v jamo, te stresamo v naše doline, globeli,
vrtače, jame, na parobke gozdov ter ob gozdne poti.
Ti bi nam lahko bili v ponos in čast, pa niso in ne morejo biti, ker nam na mnogih mestih govore-o nemarnosti prebivalcev, ki žive nekje v bližini.
Dogaja se skoraj praviloma, da vaščani naših vasi svojih odpadkov ne odmetavajo v svojih gozdovih, na svojih travnikih in ob svojih poteh, to store v gozdu in na skrivni jasi soseda in prijatelja. Pri tem se ne zavedajo, da ne ogrožajo samo njihovega bivalnega okolja, pač pa tudi naravo, zrak, videz in podtalnico svojih otrok.
Tako ravnanje - odmetavanje v naravo je množično in je gotovo žalostno za narod, ki si na vso moč prizadeva priti v Evropo in se priključiti civiliziranim narodom.
S tem da smo več ali manj mnogi onesnaževalci edinega okolja, ki ga imamo za preživetje, se ne bomo tej Evropi nikoli priključili. Sprehod skozi gozd v stikanju za gobami, ki iz takih podlag v bližini tudi rastejo, nam zgovorno pove tudi o tem.
Kje imate pamet, ljudje? je torej vprašanje vsem tistim, ki nas ogrožajo in tudi ogrožate. Bo še naprej močnejši gon, ki nam ga je dal Balkan ali pa vendarle želja, da bi se znašli med civiliziranimi ljudmi čiste Evrope in urejene narave?       M. B.
8
NOVICE
IZ MORAVSKE DOLINE
OBČINA MORAVČE
lamnik
Moravče
V »SLOGI je moč
«
je stari slovenski pregovor, ki ga vaščani KS Negastrn spoštujejo in tudi upoštevajo.
V zadnjem desetletju je v vasi nastalo precej sprememb na gospodarskem področju. Začelo se je z napeljavo vodovodnega omrežja, leta 1988 pa je sledila napeljava telefonskega omrežja. Zdaj je v uporabi en telefonski priključek, ki je po dogovoru skupen, »vaški« telefon, kar pomeni, da ga ima vsakdo izmed vaščanov pravico uporabiti.
Leta 1990 je bilo asfaltiranje odseka ceste Podoreh - Negastrn velika pridobitev in zadovoljstvo krajanov. Zemeljska dela je izvajal gospod Anton Zemlja, velik delež so
s svojim delom in trudom prispevali tudi vaščani. Pri delu so bili vztrajni in potrpežljivi. Prijateljstvo in želja po izboljšanju gospodarskih razmer v vasi sta bili glavni temelj celotnega truda. Veliko vlogo pri izvajanju teh del so imela tudi finančna sredstva. Vaščani so zbrali določen znesek (prispevek) iz vsake domačije. Z organizacijo vrtne veselice so si pridobili še sredstva za nadaljnje urejanje in izpopolnjevanje svojega prelepega kraja.
Tudi v letošnjem letu so si zadali veliko nalogo, in sicer asfaltiranje ceste Negastrn-Spodnje Loke. Njihovo geslo je njihova spodbuda. V prijateljstvu in razumevanju je moč, in to je dejanska sila, ki jih
usmerja in spodbuja k delu. V mesecu avgustu so ponovno organizirali vrtno veselico, katere se je udeležilo veliko ljudi. Zabava je trajala vse do jutra. Obiskovalci so bili zadovoljni, kar je bilo za vaščane lepa pohvala, saj so se trudili za to, da bi vse potekalo brez težav in bi bilo zadovoljstvo obojestransko.
Vsa finančna sredstva, ki so jih pridobili s to prireditvijo, bodo namenjena za asfaltiranje ceste Negastrn-Spodnje Loke. Delo bodo začeli v spomladanskem času.
Želja vsakega posameznika v vasi je: ohraniti in izpopolniti lepo naravo, omogočiti in slediti gospodarskemu razvoju vasi. Za vse to je potrebno tudi sodelovanje mladih. Zanje je važno, da se učijo od svojih staršev in sosedov ter vse to prenesejo v prihodnja leta, ko bodo morali za razvoj in ohranitev vasi skrbeti sami.
PC
Taborniška poroka
Izteka se poletje in z njim tudi čas brezskrbnih počitniških dni. Taborniki Moravske doline so se vrnili z desetdnevnega taborjenja v Bohinju. Tudi letos so taborili v Ukancu na prostoru kamniških tabornikov.
Taborovodja Bojan je prevzel skrb za MČ, GC in PP, Milena je poskušala usmerjati grče, Silvo pa je kot starešina bedel nad vsemi.
Za program je skrbela Bojana. Na programu taborniškega življenja je bilo veliko zanimivih stvari: spoznavni in zaključni večer, Slovenska popevka, večer z lutkami, mnogoboj, lov na lisico, nočni sprehodi, poroka, kopanje, pohodi in še vrsta drugih dejavnosti, ki jih je dopuščalo vreme.
Eden izmed najlepših doživljajev je bila taborniška poroka. Vsak,'ki se je hotel poročiti, je moral najprej izmed taborečih izbrati ženina ali nevesto. Po taboru so tako hodili ženitni posredniki, slišale so se se-renade in bogate obljube.
Vsi pari so se vpisali na poročni list, ki je bil izobešen že nekaj dni
Brez poročnih šopkov pač ne gre
na oglasni deski. Vpisalo se je 15 parov.
Na dan poroke so tekle pospešene priprave. Mojca, Ani in Zdenka so izdelovale in nudile poročne aranžmaje. Dan je minil v izdelovanju poročnih šopkov in okraskov za ženine in neveste, v pripravi šrange in poročnega obreda.
Po večerji je šlo zares. Ženini in neveste so se zbrali v slavnostnih oblekah na dveh različnih mestih. Ženini so se zbrali pred šrango. Silvo in Drago nevest nista izročila kar tako. Vsak ženin je moral najti pravo nevesto in plačati zanjo 100 tolarjev. Pri šranganju ni manjkalo smeha in šal. Potem je bil na vrsti
poročni obred. Marjan je bil župnik. Vsak par je dodobra izprašal in »požegnal«, šele nato je lahko ženin izročil nevesti prstan. Poročni obredi so trajali dolgo v noč. Ob soju bakel, sveč in taborniškega ognja v lepi poletni noči je vse potekalo v romantičnem razpoloženju. Sklenjene zakonske zveze veljajo eno leto, do naslednjega taborjenja. Za denar, zbran pri šrangi, so odšli vsi mlajši taborniki naslednji večer pod vodstvom vodnikov na sladoled.
Taborjenja ni več. Ostal je le lep spomin na mnoge dogodivščine in prijetne ure v naravi Bohinja.
BOJANA DORIČ
DOBRA LETINA PRI MIKLAVŠKOVIH
Krompir velikan
Letošnji pridelek krompirja so na kmetiji Ivana Vesela, po domače pri Miklavškovih iz Češnjic pri Moravčah, z veseljem pospravljali. Brazde so bile polne kot že dolgo ne. Ker so izrabili za pospravilo lepo vreme, je bil tudi krompir lep in čist. Tako se je v polnih gajbicah znašel tudi krompir, katerega smo poimenovali kar krompir VELIKAN. Tehtal je nič več in nič manj kot en kilogram in dvajset dkg. Povedali so mi, da imajo letos krompirja res dovolj, še prodali ga bodo, čega bo kdo želel.
T. HABjANIČ
Planinsko društvo Moravče je 26. avgusta slovesno razvilo svoj prapor
Nova pridobitev peskih gasilcev - kombinirano vozilo
Prostovoljno gasilsko društvo Peče je 20. avgusta postalo bogatejše za kombinirano orodno vozilo TAM 110 7B. Slovesnega prevzema so se poleg mnogih krajanov udeležili tudi gasilska društva občine Moravče, sosednja društva ter precej društev iz Gasilske zveze Domžale, direktor Republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik, predstavniki Gasilske zveze Domžale pod vodstvom predsednika Marijana Slatnerja, predsednik občinskega sveta občine Moravče Jože Razpotnik, predsednik KS Peče Franc Le-vičnik in drugi povabljeni, ki so kakorkoli pomagali na poti do novega vozila.
Predsednik PGD Peče, Janez Avbelj, je orisal pot, kako so prišli do novega gasilskega vozila, v imenu pokrovitelja Gasilske zveze Domžale pa je pohvalno in spodbudno spregovoril njen predsednik Marijan Slatnar. Po pozdravu direktorja Republiške uprave za zaščito in reševanje Bojana Ušeničnika in predsednika občinskega sveta občine Moravče Jožeta Razpotnika je farni župnik g. Janez Zaletel blagoslovil vozilo, poveljniku društva Stanetu Stenku pa sta ključe predala botra Jože in Marta Stenko. Skrbnik vozila Vojko Lavrinc je vozilo takoj preizkusil.
Na slovesnosti so posamezni gasilci ter nekateri zaslužni posamezniki prejeli društvena priznanja in priznanja Gasilske zveze Domžale.
Podoben slovesen dogodek, kot je današnji, je bil v Pečah pred 20. leti. Takrat je gasilsko društvo dobilo prvi avtomobil IMV kombi, ki je ves ta čas dobro služil in seveda tudi odslužil. Že nekaj zadnjih let je društvo spremljala želja po novem, zmogljivejšem gasilskem vozilu in seveda tudi skrb, kako takšno vozilo pridobiti. Priložnost se je ponudila spomladi 1993, ko je Ministrstvo za obrambo oziroma njegova Republiška uprava za zaščito in reševanje gasilskim društvom po Sloveniji dodelila nekaj rabljenih vojaških vozil. PGD Peče je tako pridobilo vozilo s takšnimi značilnostmi, ki najbolj ustrezajo lastnostim razgibanega terena Krajevne skupnosti Peče.
Kljub žalostnemu zunanjemu videzu vozila v nevoznem stanju je društvo sklenilo, da vloži vse potrebne napore, da iz vojaškega vozila pridobi sodobno kombinirano gasilsko vozilo.. Natančen pregled je namreč pokazal, da so motor in pogonski deli vozila zelo dobri. Člani odbora za nadgradnjo vozila TAM 110 7B so takoj začeli z delom in po več kot 400 prostovoljnih urah je bilo vozilo usposobljeno, da je pokazalo, kakšne terene lahko premaguje.
Pri izbiri ponudnika za izdelavo nadgradnje vozila društvo ni imelo dovolj sreče. Odločilo se je za najbolj kvalitetnega proizvajalca KAROSERIST-a Maribor. Gasilska zveza Domžale je društvu zagotovila del sredstev, nekaj je imela lastnih prihrankov in pogodba je bila sklenjena. Žal se je pokazalo, da kvaliteta še ni dovolj. Podjetje KAROSERIST je namreč šlo v stečaj, sredstva PGD Peče pa v stečajno maso. Potrebno je bilo veliko volje in poguma, da je društvo začelo znova.
Tako je bilo vojaško vozilo TAM 110 7B, ko je prvič prispelo v Peče (s pomočjo drugega vozila)
In TAM 110 7B, ko je drugič prispelo v Peče
Po razgovorih z vodstvom novega podjetja - KA^T-0-SERIST V STEČAJU se je upravni odbor društva odločil za sklenitev nove pogodbe. Republiška uprava za zaščito in reševanje je vsem društvom, ki so se znašla v enaki situaciji kot PGD Peče, zagotovila, da se njihovi problemi morajo rešiti tako, da bodo društva pridobila svoja vozila. Gasilska zveza Domžale je PGD Peče dodelila nova sredstva, na pomoč je priskočila tudi Krajevna skupnost Peče in društvo je plačalo polovico pogodbenih sredstev.
Vsi prvotni in dodatni napori so bili kronani 20. avgusta.
S prevzemom vozila pa društvo finančnega problema se ni povsem rešilo. Društvo je namreč sklenilo pogodbo s podjetjem VARNOST Maribor, poslovna enota Karqserist pa na polovico neporavnanih sredstev plača šele, ko bo sproščena stečajna masa.
Novo vozilo PGD Peče ni le peška pridobitev, ampak celotne moravske doline. V najkrajšem času doseže vsako hišo, gasilci s sodobno opremo na vozilu pa se lahko postavijo po robu ognju v vsakem prostoru. To so peški gasilci dokazali že dan pred slovesnim prevzemom 19. avgusta s sodelovanjem v sektorski vaji na svojem terenu. Vaja je bila dejansko medobčinska, saj so poleg moravškega sektorja sodelovala tudi društva iz drugih sosednjih občin.
Peški gasilci so ponosni na svoje vozilo, želijo pa, da bi njegove zmogljivosti prikazovali predvsem na izobraževalnih akcijah in čimmanjkrat pri gašenju požarov.
Naslednja obsežna naloga, ki čaka PGD Peče, je izobraževanje članstva. Tudi k tej nalogi bodo gasilci pristopili tako kot do vseh preteklih: vestno in strokovno. B. B.
Marko Fink med nastopom
Tam v moravski dolini stoji en Tuštanjski grad
V gradu Tuštanj v Moravski dolini so v tem poletju organizirali Grajske kulturne večere 1995 in omogočili snemanje slovenskega filma Poletna idila.
O gradu Tuštanj, spoštovani bralci, ste v Slamniku lahko že marsikaj prebrali. Tudi ta prispevek ni sam sebi namen, temveč z njim želim predstaviti poletno dogajanje v gradu. Grad, odmaknjen od turističnega direndaja in zasanjan v svoji lepoti, je odprl vrata širšemu krogu obiskovalcev šele z lanskoletnim praznovanjem 500-letnice obstoja, v sklopu katerega je bil
tudi slavnostni koncert Slovenskega komornega zbora. V tem poletju je lastnik gradu, Peter Pirnat, organiziral dva koncerta vrhunskih glasbenikov in ju naslovil Grajski kulturni večeri 1995. Naslov obeta, da bodo takšne prireditve postale tradicionalne in ob večji finančni pomoči sponzorjev vsebinsko obogatene.
Na prvem koncertu, 29. 7. 1995, je prepeval Slovenski oktet domače in tuje pesmi. Obiskovalce je njihovo petje navdušilo in očaralo, kar so dokazovali z aplavzi. Po koncertu se, kljub hladnemu vremenu, niso razbežali po domovih. Ob kozarcu pijače v zavetju mo-
gočne platane so v krogu prijateljev pokramljali o tem in onem. Na drugem koncertu, 2. 9. 1995, so nastopili Olga Gracelj, Branko Robinšak in Marko Fink ob spremljavi pianistke Nataše Valant ter, kvartet Kvarta. Med drugimi smo slišali operne arije.
G. Verdi: arija Filipa iz opere D. Carlosa, A. Foerster: Arija Minke iz opere Gorenjski slavček, J. Bizet: Arija Jose iz opere Carmen in še veliko več.
Tudi tega koncerta ni mogoče drugače oceniti kot s superlativi. Publika je z najbučnejšim aplavzom nagradila baritonista Marka Finka, čeprav so vsi nastopajoči navduševali. Morda je gospod Fink pridobil publiko tudi zato, ker je pred petjem arije povedal v nekaj stavkih vsebino le-te in nepozna-valcem tovrstne glasbe tako omogočil lažje spremljanje in doživljanje. Zdi se, da bi organizator o tem za prihodnje prireditve moral razmisliti.
In kaj pomenita ta dva koncerta? Je to le promocija, prestiž, zaslužek? Verjetno je vsega po malem, še najmanj zaslužka. Zagotovo je, da sta oba koncerta bistveno in žlahtno popestrila turistično ponudbo najrazličnejših prireditev tega poletja v občini Moravče. Občina Moravče je bila poleg SKB banke in Gostinskega podjetja Konjšek Trojane glavna pokroviteljica obeh prireditev. Lastnik in organizator ocenjuje, da je dosegel namen prireditve. Želel je ponuditi kvaliteten koncert v okolju, ki še ni prenasičen s kulturno ponudbo in promovirati grad, katerega obnova zaradi finančnih zadržkov poteka prepočasi. Težnja po promociji gradu je lastniku narekovala, da se je odločil in dovolil v gradu posneti del novega slovenskega filma. Film je posnela TV Slovenija v režiji Tuga Štiglica. Snemanje je na gradu potekalo v avgustu. Ogledali si ga bomo lahko že v tem letu.
Če vas je po tem branju zamikalo, da bi grad bolje spoznali, si ga pridite ogledat v enem izmed prostih jesenskih vikendov ali se nam pridružite na Grajskih kulturnih večerih 1996. . MAL
Moravče
/lamnik
9
Blagoslovitev prenovljene moravske cerkve
(nadaljevanje s prve strani)
Nato so obnovili streho in fasado obeh zvonikov, streho cerkve, posedajočo se kupolo, za oporo cerkvi so prizidali še spovedno kapelo, ki bo ob razglasitvi za svetnika posvečena misijonarju Baragi, restavrirali gotska okna in simse na glavni fasadi, na prezbiteriju vzidali nova okna, prenovili celotno električno napeljavo in lestence, prepleskali notranjost cerkve, obnovili celotno fasado, uredili sistem odvodnjavanja meteorne vode in okolico (podrobneje smo o obnovitvenih delih že poročali). Po zahvali g. župnika vsem, ki so s svojim delom ali prispevki pomagali pri obnovi, so se tudi župljani zahvalili svojemu župniku za ves trud pri izpeljavi teh del. V zahvali je bilo poudarjeno, da je božjo hišo obnavljal s srcem in dušo. Vedno ga je vodila misel, da za Gospoda ni nikoli dovolj dobro, zaradi česar mu je nasprotoval marsikateri župljan. On pa je vztrajal in izbiral   najboljše  za  ta naš
skupni dom in sedaj se moremo vsi veseliti zares prelepe cerkve, te naše božje hiše in kulturne dobrine. Ob vsem tem zunanjem delu pa je gospod župnik gradil tudi duhovno cerkev in občestvo ljudi v župniji. Zahvala pa gre tudi skrbni kuharici in katehistinji Mariji Štefan, ki je z žensko skrbnostjo pripravljala dan za dnem malico in skrbela za mnoga druga opravila.
Kot se za takšno slovesnost spodobi, tudi narodne noše niso manjkale in mlad zakonski par s tremi majhnimi otroki v narodnih nošah je ganil celo gospoda nadškofa ob izročitvi daril.
Vabilo domačega župnika na osvežilno pijačo in mnoge dobrote, ki so jih spekle gospodinje iz celotne župnije, in veselje po dobro opravljenem delu je še dolgo zadržalo župljane in druge goste v prijetnem pogovoru pred cerkvijo. Za še boljše razpoloženje pa je poskrbela Moravska pihalna godba.
Le nekaj dni pred slovesnostjo je bilo okrog cerkve še
polno zidarskih odrov, odpadnega materiala, v cerkvi pa polno umazanije in prahu. Mnoge žene in dekleta so skrbno očistile in okrasile notranjost, fantje in možje pa pospravili okrog cerkve, utrdili in
posipali tla ter posejali prvo travo. Kdor se je v tistih dneh sprehajal v bližini cerkve, je moral opaziti zagnanost in dobro voljo ljudi, ki so svoj čas in denar namenili za ta skupen dom in tako prispevali tudi k lepoti celega kraja. Večino denarnih prispevkov so zbrali župljani sami, nekaj denarja pa je prispevala tudi KS Moravče, Občina Domžale in sedanja nova Občina Moravče. Zato se lahko sedaj vsi, ki imamo radi naš kraj, skupaj veselimo naše lepe neveste.
MILKA NOVAK
G. nadškof Šuštar
sosioviivi cerkve
Župljani se zahvaljujejo domačemu župniku ves trud in delo
Viktorju Primožiču za
G. nadškof med moravsko pihalno godbo
Foto Majhenič
Mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Lojzeta Štefana
Slavnostni koncert
cerkvenih pevskih zborov v Moravčah
V okviru tridnevne duhovne priprave na slovesno blagoslovitev prenovljene moravske cerkve je bil v soboto, 19. avgusta, slavnostni koncert cerkvenega otroškega in mešanega pevskega zbora ob spremljavi Komornega orkestra pihalne godbe Moravče.
V krajih, ki so več kilometrov oddaljeni od kulturnih središč, je še posebej dobrodošla dobra in kvalitetna kulturna prireditev, kakršno so nam pripravili moravski pevci in glasbeniki s pomočjo nekaterih gostov. Idejni vodja in dirigent koncerta je bil g. Lojze Štefan, domači organist in zborovodja mešanega cerkvenega pevskega zbora.
Že naslov koncerta Hvalite Gospoda v njegovem svetišču nam pove,   da  so  pesmi posvečene
Njemu, ki podarja in ohranja Življenje, kot so zapisali na vabilo. »Cerkev - kraj srečevanja z Bogom in ljudmi, že kot zgradba izžareva lepoto, zato pripomore k zaupnej-šemu in bolj veličastnemu stiku z Njim. Videli smo smisel dolgoletnega obnavljanja naše župnijske cerkve, zlasti v posredovanju lepote,« so še zapisali.
Zborovsko petje ima na Morav-škem dolgotrajno tradicijo (začetki konec 19. stoletja) do danes, ko pri mašah sodelujejo mešani, moški, ženski in otroški pevski zbor. Zbori pa sodelujejo na mnogih prireditvah tudi zunaj cerkve in domače župnije, saj poleg liturgičnih prepevajo tudi slovenske umetne in narodne pesmi.
V prvem delu koncerta je ubrano zapel mešani pevski zbor, poslušalce pa je ganila posebna solistka Elizabeta Kunaver z Ave Marijo-Gounod. Nato se nam je predstavil otroški pevski zbor pod vodstvom Elizabete Kunaver in Barbare FALE, ki je zapel tri pesmi. V zadnjem delu se je mešanemu pevskemu zboru pridružil še devetčlanski Komorni orkester pihalne godbe Moravče, za katerega je posebej za to priložnost priredil skladbe g. Juran.
Gostujoča organistka je bila Marija Holcar.
Poleg domačih župljanov, ki so tokrat spet s ponosom prisluhnili svojim pevcem in godbenikom, se je koncerta udeležilo precej gostov, ki so iskreno čestitali izvajalcem za bogato doživetje.
MILKA NOVAK
Otroški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Elizabete Kunavar in Barbare Fale.
Kmečki praznik
Društvo podeželskih žena Moravče je zadnjo nedeljo v juliju organiziralo že šestnajsti kmečki praznik v Moravčah. Po nastopu pihalne godbe in slavnostnem nagovoru domačega župana Matjaža Kočarja se je Kulturni dom spremenil v pisano delavnico raznih domačih obrti, ki so še žive na Morav-škem in v okolici, nekatere pa počasi že tonejo v pozabo in jih mladi rod lahko spoznava le še na podobnih prireditvah.
Že ob vhodu so obiskovalce pozdravile prijazne kmečke žene z domačimi dobrotami. V dvorani so obiskovalci videli rahljanje volne in prejo na kolovratu, pletenje kit iz ličkanja, izdelovanje miniaturnih konjskih komatov in drugih usnjenih izdelkov, tudi koši so nastajali
ravče je bilo ustanovljeno 13. marca letos in nadaljuje tradicijo aktiva kmečkih žena. Njegova predsednica in glavna organizatorica razstave, seveda ob pomoči pridnih kmečkih žena, je dipl. inž. kmetijstva Romana Capuder. Na letošnjem kmetijsko živilskem sejmu v. Gornji Radgoni je bila ustanovljena Republiška zveza kmetic, ki se bo povezala tudi s Svetovno zvezo kmetic.
Društvo je v sodelovanju s svetovalno službo, delno pa tudi samostojno, pripravilo v letošnjem letu zanimive seminarje: peka kruha, krofi in potice, narezki. V jesenskem času pa pripravlja še šiviljski tečaj, seminar o dietni kuhinji in ekskurzijo v Bovec in na Tolminsko. V mesecu juniju so organizirali
Vnukinja Romana opazuje spretne roke babice.
pred našimi očmi, prav tako pravi kranjski cekarji, avbe za narodne noše, na delu pa smo videli tudi klekljarico. Razstavljene so bile različne citre, iz katerih je izvabljal prijetne melodije citrar gospod Ko-kalj. Stari predmeti, ki so bili nekoč nepogrešljiv del kmečke opreme, bi bili brez podnapisov za nekatere mlajše obiskovalce težko rešljiva uganka. Z malo domišljije se tudi poljski pridelki lahko spremenijo v prikupne aranžmaje. Kmečke žene so k sodelovanju povabile še lovce, ki so svoje trofeje razstavili v preddverju Kulturnega doma. Društvo podeželskih žena Mo-
ekskurzijo na Ptuj, kjer so bili odprti dnevi Semenarne, novembra pa sledi še ogled Semenarne v Ljubljani. Društvo ima okrog 25 članic; te se srečujejo enkrat mesečno oz. po potrebi na sestankih in kujejo načrte za svoje delo in izobraževanje, ki je še kako dobrodošlo kmečki gospodinji.
V bodoče si želijo sodelovanja tudi z drugimi društvi v kraju, predvsem ob pripravi različnih prireditev z dobro kmečko jedačo in pijačo, hkrati pa želijo prispevati svoj delež k razvoju kraja in njegovi turistični ponudbi.
MILKA NOVAK
Pohod na Stol-2256 m
Vremenska napoved za soboto, 15. julija, ni bila prav nič obetavna. Ob 5. uri smo se z avtobusom odpeljali proti Ljubelju.
Proti Zelenici smo jo mahnili ob pol osmih in smo jo dosegli v triče-trt ure. V urejeni koči smo se malo odpočili. V soncu smo se vzpenjali po rahlo strmi poti. Gorsko cvetje in pogled na Šijo, Begunjščico in Roblek sta nas razveseljevala na poti proti Vrtači pod Stolom.
Ho dobri uri vzpona smo bili pri Prešernovi koči na Stolu. Prijazno so nas sprejeli in dobro postregli. Manj utrujeni smo odšli na razgledno točko, vendar nam je megla preprečila razgled proti Celovcu.
V dolino smo se odpravili ob dveh. Megle so se razkadile, pred nami je bila Radovljiška kotlina z Blejskim kotom. Po dobrih dveh urah hoje smo zagledali Valvazor-jev dom. Še ena ura hoje mimo jezer Završnica in že smo bili v Žirovnici, kjer nas je čakal avtobus.
Prijetno utrujeni smo bili po lepem izletu, le desetletni Nejc se je postavljal, da bi zmogel še enkrat. Drugič bo dnhil kamenje v nahrbt-N. C.
nik .
Pohod na Koželjevi poti
Sekcija za pohodni-štvo pri Društvu upokojencev Moravče vsako leto organizira eden ali dva pohoda po novi Koželjevi poti (od Stahovice do Kamniške Bistrice). Peš hoje je približno 3 ure v eno smer. Organizator priporoča pohodne palice in vremenu primerno obutev.
Ta nova peš pot ob reki Bistrici je dolga 8,3 km, označena, ravna in oskrbovana, ob reki so postavljene klopi - počivališča v naravnem okolju. Pot je zanimiva in ni naporna. Moravski upokojenci - pohod-niki priporočajo vsem ljubiteljem narave to pot od Iverja pri Stahovici do doma v Kamniški Bistrici in nazaj.
Ob poti so naravni spomeniki: 20 metrov globoko, zelo ozko in preko 100 m dolgo ko-
rito Malega in Velikega Predoslja, jezerce ob izviru Kamniške Bistrice, slap Oglice in naravni most. Dom v Kamniški Bistrici je odprt od 20. 4. do 20. 10, zunaj sezone pa po dogovoru. V neposredni bližini je Piknik center »Pri Jurju«, kjer nudijo golaž iz divjačine, pripravljajo piknike, možno je jahanje in vožnja s kočijo.
Ob sotočju Bele in Bistrice je naravni ka-
njon Predoselj, 20 metrov globok prosti pad Bistrice, kjer se po reki spuščajo s kajaki ljubitelji tega športa.
Ljubitelji narave, tudi vi obiščite oziroma prehodite zanimivo Koželjevo pot v naročju Kamniških planin in Grintovca.
Moravski pohodniki so sklenili, da bo ta pot postala tradicionalna za vse generacije Društva upokojencev Moravče.
JOŽE NOVAK
* 5*- - -
Udeleženci pohoda ob reki Kamniški Bistrici
Otvoritev nove ceste v Tuštanju
V petek, 1. 9. 95, je bil ne samo za krajane Vrhpolja in Tuštanja ampak za celo občino Moravče praznik, saj je bila uradno odprta asfaltirana cesta skozi vas Tuštanj.
Krajevna skupnost Vrhpolje se je pred dobrim letom odločila za samoprispevek. Sam projekt je bil ocenjen na več kot 15 mil. SIT, zato je tudi občina Moravče iz proračunskih sredstev namenila delež, ki je finančno omogočil pokrivanje prve faze projekta. S tako zbranimi sredstvi in velikim požrtvovalnim delom samih krajanov
ter s pomočjo podjetja Termit je uspela realizirati skoraj 50 procentov štiriletnega programa obnove in asfaltiranja cest v tej krajevni skupnosti.
Navzoče je najprej pozdravil predstavnik krajevne skupnosti Vrhpolje in predsednik gradbenega odbora, gospod Pavel Barlič, ki ima tudi precej zaslug, da je ta projekt tako lepo uspel. Slavnostni govornik ob otvoritvi je bil župan občine Moravče gospod Matjaž Kočar; ta je po krajšem nagovoru povabil najstarejšo krajanko Tuštanja, gospo Marijo Birk, da je prerezala otvori-
tveni trak. Tako je bila cesta uradno odprta. Nato smo se ob spremstvu zvokov Moravske godbe sprehodili po novih metrih asfaltirane ceste. Sledil je družabni del slovesnosti. Delavni domačini so za zaključek pripravili, vse, da je tudi družabni del slav-nosti v popolnosti uspel.
Na koncu smo se razšli z obljubo, da bomo v prihodnjem letu ponovno nazdravili uspehom nove občine Moravče in ljudem, ki so in bodo s svojim delom prispevali k razvoju naše doline.
L. G. K.
10
/lamnik
Lukovica
Dober dan, dr. Marija Starbek zasebna zdravnica
»Ko so začeli govoriti o zasebni-štvu v zdravstvu, sprva nad tem nisem bila navdušena, šele kasneje, ko sem o tem razmišljala kot o možnosti za »čisto« svojo ordinacijo, v kateri bom lahko sama organizirala in vodila delo, me je ta izziv pritegnil,« mi je na kratko pojasnila svoje prve misli o zasebni-štvu v zdravstvu, ki se ga je dr. Marija Starbek, spec. splošne medicine, lotila pred slabim letom. Precej s strahom, priznava, z veliko radovednosti in želje, da še bolje uresničuje svoje poslanstvo, je zaorala ledino zasebnega zdravnika.
Prvi koraki
Njena ambulanta splošne medicine bila je med prvimi v občini, v I. nadstropju prizidka Zdravstvenega doma v Domžalah je svetla, z veliko rož in prijaznostjo, ki jo je deležen sleherni pacient. Morda oi bili prostori v pritličju boljši, razmišlja, ker je med njenimi pacienti precej starejših ljudi, ampak sama na to ni imela vpliva. Spominja se dni, ko je dodeljene prostore v Zdravstvenem domu opremila in začela z delom. Zasebništvo v zdravstvu je oranje ledine, zato možnosti za izmenjavo izkušenj skoraj ni. Zdravnik je prepuščen predvsem lastni iznajdljivosti, izkušnjam, ki si jih dr. Starbekova nabira že več kot dve desetletji. Vsak dan ji prinese kaj novega, nove težave, pa tudi nova spoznanja in zadovoljstva, če so tudi pacienti zadovoljni. V dosedanji praksi je ugotovila, da je velik problem predstavljalo večurno čakanje pacientov v čakalnici, zato je v svoji ambulanti uvedla naročanje pacientov. Ko jo bolnik želi obiskati, se pri njeni medicinski sestri dogovori za dan in uro pregleda, tako da čakanja skoraj ni. Vsi so deležni zdravstvene oskrbe, tudi pogovora, saj jih ne pride tako malo, ki se želijo le pogovoriti, prositi za na-
svet ali prijazno besedo, kajti včasih je pogovor, nasvet več kot zdravilo.
Za paciente nič drugače
S prvimi koraki na področju za-sebništva je zadovoljna, vendar ne povsem, saj je še veliko izivov. Za paciente se ni nič spremenilo. Dr. Starbkova dela na osnovi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato imajo pacienti, ki se opredelijo zanjo, enake pravice in dolžnosti kot v vseh drugih ambulantah. To pomeni, da ob urejenem zdravstvenem zavarovanju ni nobenih dodatnih doplačil. Tudi samoplačnike obravnavamo enako v zasebnem in javnem zdravstvu.
Osebna izbira zdravnika
Spregovoriva tudi o osebni izbiri zdravnika, ki velja že od leta 1993,
a se po njenem mnenju v Domžalah prepočasi izvaja, morda so pacienti premalo seznanjeni s svojimi pravicami. Odstotek opredeljenih pacientov je še zelo nizek, številni še kolebajo in največkrat sprejmejo odločitev, ko potrebujejo zdravniško pomoč.
Vsak državljan Republike Slovenije ima pravico izbrati osebnega zdravnika ne glede na zaposlitev in kraj bivanja. Sama ima občutek, da so pacienti, ki so se odločili zanjo, s svojo odločitvijo zadovoljni, saj ugotavlja, da odidejo le tisti, ki se preselijo, mi pove. »Prihajajo vsak dan novi, med njimi tudi taki, ki jih je pritegnila prav zasebna ambulanta,« pravi dr. Starbekova in pojasnjuje, da se izbranega zdravnika lahko zamenja pred potekom enega leta z obrazložitvijo, po letu dni pa brez tega.
Naročeni imajo prednost
Tudi sama paciente še sprejema in išče možnosti, kako bi jim tegobe še olajšala. Novost, da se lahko naročajo vsak dan in isti dan pridejo na vrsto - brez potrebnega čakanja, je bila lepo sprejeta. Dr. Starbekova zdravi svoje paciente tudi na domu, ob tem pa posebej poudarja, da imajo njeni pacienti, potrebni urgentne oskrbe, enake možnosti in pravice v okviru 24-urnega neprekinjenega zdravstvenega varstva v Zdravstvenem domu Domžale kot drugi, saj zasebni sodelujejo tako v urgentni ambulanti kot pri dežurstvu. Specifika je redni dopust, ko njeni pacienti točno vedo, kateri zdravnik jih nadomešča.
Družinski zdravnik - že jutri
Pri svojem skoraj enoletnem zasebnem delu skuša čimveč narediti na področju, ki je pri nas še precej v povojih. Gre za lik družinskega zdravnika; ta je seznanjen z vsemi problemi družine in jih tako laže rešuje. Tako je med njenimi pacienti precej družin z dvema ali tremi generacijami in dr. Starbekova meni, da je ta usmeritev pravilna.
Zaupanje - temelj odnosa zdravnik-pacient
Svoje delo ima dr. Marija Starbek, ki je sicer iz Škofje Loke, v Dobu pa že 24 let, rada in se med svojimi pacienti dobro počuti. »Najpomembnejše pri našem delu je zaupanje, če tega ni, potem je težko,« pravi dr. Starbekova in nadaljuje, da mora biti zaupanje obojestransko, odnos med zdravnikom in pacientom temeljiti na odkritosti in sproščenosti, predvsem pa mora biti pacient prepričan, da mu bo zdravnik pomagal, kolikor je v njegovi moči.
Ko jo vprašam, kako bi ocenila skoraj preteklo prvo leto zasebni-štva, pravi, da so prvi pretresi, ko je bilo včasih zelo hudo, minili. Delo je steklo, rada opravlja in upa, da bo v prihodnje še lažje, prihajajo nova spoznanja, nove izkušnje in sama jih bo s pridom izkoristila.
V.
Splošna ambulanta dr. Marije Starbek
V ambulanti dela ob pon. in sredah od 13. do 19. ure, ob torkih, četrtkih in petkih od 7. do 13. ure, čakanju se boste izognili z naročilom po telefonu. Poleg vsakodnevnega rednega dela v ambulanti izvaja dr. Starbekova tudi CEPLJENJE PROTI GRIPI in KLOPNEMU MENINGITISU. Ker se čas cepljenja že bliža, vabi vse zainteresirane, da se pravočasno prijavijo.
Celostna spolna vzgoja
Svoj podiplomski študij na Teološki fakulteti v Ljubljani posvečam predvsem spolni vzgoji predšolskega otroka. Izhajam iz spoznanja, kako
- naj uporabim milejši izraz
- površna je tovrstna vzgoja. Veliko staršev meni, da spolna vzgoja v tem obdobju še ni potrebna. 'Napredni' starši skozi spolno poučitev odgovarjajo otroku na vprašanja o nastanku živega bitja ipd. Pa tudi po njihovem še ni čas za spolno vzgojo predšolskega otroka. Tako skušam s svojo magistrsko nalogo odpreti oči in ušesa, predvsem pa srce in duha vseh staršev. Da bi vam pisno posredovali bogastvo vseh zbranih ugotovitev, je na tem mestu in na ta način nemogoče. Želim pa vas vsaj nekoliko osvestiti.
Spolnost je lahko za človeka pomemben vir osebne sreče. Srečujemo pa tudi ljudi, ki so s svojo spolnostjo zašli v hude stiske in morda celo na stranpota. Spolnost je torej lahko osrečujoča, lahko pa je vir razočaranj in nezadovoljstva. S tem člankom bi rad poudaril, kako pomemben vidik otrokove vzgoje je prav vzgoja za uravnovešeno in zdravo spolno življenje ter za urejene odnose med spoloma.
Starši ste glavni vzgojitelji
Starši imate v oblikovanju spolnosti svojih otrok vlogo, katere ne more opraviti namesto vas nihče drug. To pa zato, ker vzgajate otroka v času, ko je spričo svoje neizoblikovanosti in izredne odprtosti za oblikovanje in vplivanje najbolj dostopen. Se posebno pa zato, ker je otrok z vami čustveno in življenjsko najbolj povezan.
Morda si ob tem zastavljate podobno vprašanje: kaj morem in moram storiti za otrokovo vzgojo, da se bo oblikoval v spolno uravnovešeno osebnost?
Res je, da se tega ne da preprosto naučiti, potrebno pa je, da v otroka položite dobre temelje. Sposobnost za ljubezensko čustvovanje in sploh duševno predajanje drugemu človeku je globoko v človekovo osebnost vgrajena sposobnost. Njeno oblikovanje lahko zanema-raite, lahko pa nanjo zelo vplivate. Na žalost pa se tega prevečkrat premalo zavedate.
Spolna vzgoja je del splošne vzgoje
Spolna vzgoja je sestavni del vzgoje k pravilnim človeškim odnosom. Spolne vzgoje otroka ne morete in ne smete prepustiti ulici, saj so posledice lahko nepopravljive za vse življenje. Viri, iz katerih se otrok skozi svoje odraščanje notranje (duhovno) hrani, so družina in dom, skupina in tovariši pri igri, šola in družbeno življenje ter tudi Cerkev in versko življenje. Če dobi otrok pravilno stališče do odnosov v vaši družini, od vas samih, bo takšnega prenesel tudi na skupnost, v kateri živi.
Namen spolne vzgoje je, da otroku odkriva veselje in smisel za družinsko življenje in za zdrav odnos do spolnosti in spolnih vprašanj. Čeprav imamo danes v družbi in Cerkvi pozitiven odnos do spolne vzgoje in spolnosti, se pojavljajo nesporazumi v pojmovanju in odnosih do tega pojma. Veliko vas je staršev, ki poudarjate le spolnost, pri čemer pa največkrat zanemarjate vzgojo za ljubezen. Pozabljate, da je pri spolni vzgoji ravno vzgoja važnejša beseda. ,
Vzgoja je prav gotovo ena izmed odgovornih in težkih nalog. Pri tem niste odgovorni samo do svojega otroka, (katerega so še do pred kratkim imenovali vzgojni objekt), temveč tudi do celotne skupnosti. Zato je za uspešen vzgojni proces osnovni pogoj ustrezno ozračje in celostno znanje, da bi sploh lahko vzgajali. To ozračje in posredovanje znanja - pouk, mora temeljiti
na sodobnih načelih. Potrebno ga je izvajati s sodobnimi metodami, ki vodijo k cilju: da bi tako posameznik kot celotna družbena skupnost dosegla osebnostno ravnovesje. Tako se bodo posamezniki hkrati razvijali in vzdrževali zdrave medosebne odnose v družini in širši družbi. S tem pa utemeljujem tudi potrebo po spolni vzgoji.
Pomemben razlog, ki od vas zahteva dodatno pravilno obveščenost in sistematično spolno vzgojo, je tudi vse večje število zakonskih ločitev. Ugotavljam, da mladi ljudje sklepajo zakon, ne da bi bili nanj dovolj pripravljeni. Skozi spolno vzgojo morate zato opraviti še dodatno pomembno nalogo: Pripravljati morate svojega otroka na zakon, na življenje v družini, skratka, pripravljajte ga na vlogo starševstva.
Cilji spolne vzgoje
Starši! Vaš glavni cilj pri spolni vzgoji je, da pripravljate svojega otroka na ljubezen. Čustvo ljubezni je namreč stalen spremljevalec njegovega življenja in spolnosti.
Drugi poglavitni cilji, katere uresničujte skozi spolno vzgojo svojega otroka, so še:
- usmerjenost otrokovega naravnega zanimanja za spolnost tako, da bo lahko dosegal osebnostno ravnovesje;
- zmožnost navezovanja stikov z ljudmi v skladu z zdravimi medsebojnimi odnosi v družini, družbi in Cerkvi;
- sprejemanje in spoštovanje sebe;
- odnos dostojanstva do drugega spola;
- pridobitev strokovno utemeljenih stališč do spolnosti;
- znebitev predsodkov o vsem, kar zadeva spolnost;
- naravnost gledanja na spolnost;
- usmerjenost k pripravi za zrelo ljubezen in medsebojno spoštovanje v zakonu;
- pravilno razumevanje problemov spolnosti;
- sproščenost odnosa do težav in problemov pri spolnosti;
- sposobnost popravljati zmotne poglede in mnenja, če so si jih posamezniki in skupine pridobili v okolju, ki je do vprašanj spolnosti neresno in neodgovorno.
S takšnim odnosom do spolnosti bo vaš otrok dajal pomemben prispevek k oblikovanju zdrave osebnosti, pri kateri je spolnost eden od
važnejših dejavnikov za vključitev v javno življenje in za družinsko srečo, kakršno si dejansko želimo.
Načela spolne vzgoje
Starši! Spolnost je sestavni del dozorevajoče in zrele osebnosti, zato upoštevajte tudi naslednja načela:
- Spolna vzgoja je nepretrgan proces, ki se pričenja z začetkom človekovega bivanja. Nadaljuje se v šoli, družbi in Cerkvi, v družbenih in strokovnih ter izobraževalnih ustanovah z najrazličnejšimi sredstvi, kot so: tisk, radio, televizija, film itd. Skrbite, da bodo tudi vsi vzgojni dejavniki pravilno vplivali na spolni razvoj vašega otroka.
- Spolna vzgoja in izobraževanje morata temeljiti na resnični in pravilni obveščenosti. Kakršnokoli prikrivanje ima negativne posledice za dojemanje in izražanje na biološkem, psihološkem, socialnem, etičnem in religioznem področju.
- Spolna vzgoja naj se ne omejuje samo na obveščenost o določenih funkcijah, pač pa naj vašega otroka pripravlja na usklajeno uporabo teh funkcij.
- Vaša spolna vzgoja je namenjena vašemu otroku, ki je enkratna osebnost. Zato upoštevajte tudi prilagojena merila in stališča celostne spolne vzgoje.
- Spolni pouk in vzgoja ne moreta biti dejavnost samoukov. Ta vzgoja je občutljiv del celotnega vzgojnega procesa. Usposabljajte se - kolikor je v vaši moči, podprti z veliko dobre volje - za dobre razlagalce in bodite zgledni starši. Hkrati iščite in uporabljajte ustrezne metode vzgojnega dela.
- Spolna vzgoja se razvija iz vaših izkušenj. Pretehtajte jih in jih po najboljši možni poti oblikujte v celostno spolno vzgojo.
- Spolna vzgoja in pouk pomenita celoto, v kateri se morajo uveljaviti telesni, duševni, duhovni vidiki.
- Spolna vzgoja naj poteka postopoma od enostavnega k težjemu, od znanega k neznanemu.
- Spolne organe in njihovo delovanje obravnavajte v popolnem skladu z drugimi organi, spolnost pa v skladu z medsebojnimi in družbenimi odnosi.
- Težišče spolnega vzgajanja in izobraževanja temelji na vzgojnih in družbenih dejavnikih. Trudite se, da jih boste kritično upoštevali.
DAVID IPAVEC Nova Gorica
Štiriindevetdesetletna Marija Šraj, sin Anton in snaha Jožica
NA HUDEM JE PRAZNOVALA ŠRAjEVA MAMA
Marija Šraj je dopolnila štiriindevetdeset let
Telefon je zazvonil in na drugi strani se je oglasil Janez Šraj, ki mu pravimo tudi Centralski Janez. Povedal je, da na Hudem prav te dni praznuje svoj štiriindevetdeseti življenjski jubilej Marija Šraj. Dodal je še, da bi bilo prav, če bi to dobro ženico predstavili tudi bralcem Slamnika. Jubilantko sem obiskal in tako je nastal tale pogovor.
Marija Šraj, domačini ji pravijo Mirni, ima za svoja leta dober spomin in kot je sama povedala, je kar zdrava. Pobrskala je po spominu in za bralce Slamnika povedala nekaj zanimivih doživetij.
Kdaj ste bili rojeni in kaj vam je ostalo v spominu iz otroški let?
Rodila sem se 30. avgusta 1901 pri Urbanetu v Homcu, pisali smo se Bolka. Obiskovala sem homško šolo, učil me je Mirko Praprotnik. Spominjam se, da smo pogosto peli: Naš cesar nam je zmeraj ljub, na Dunaju živi... Prvotna pritlična šola je bila tam, kjer so pozneje, po drugi svetovni vojni zgradili Zadružni dom; ta je dolgo sameval nedokončan, sedaj pa je v njem trgovsko skladišče.
Koliko je bilo otrok v družini in kako veliko kmetijo ste imeli?
Naša kmetija je bila največja na Homcu. Ko sem bila še čisto majhna, sta šla oče in mati v Ameriko. Tam sta se rodili dve sestri, brat Miha pa že po vrnitvi v domovino. Vseh otrok je bilo enajst, pet nas je še živih.
Medtem ko sta bila starša v Ameriki, sta za domačijo in otroke skrbela stara starša. Tako sem morala zmeraj trdo delati na kmetiji. Vajena sem bila vseh kmečkih opravil, saj razen pluga, brane in ročnega orodja nismo imeli nobenega stroja. Ko je bilo nekoč na Črnučah tekmovanje žanjic, sem bila prva.
Kako se spominjate prve svetovne vojne?
V spominu mi je ostalo veliko vojaštva, ki se je naselilo na Homcu. Pri nas, pri Urbanetu, so bili oficirji naseljeni v dveh sobah. Oče Miha, ki se je skupaj z mamo in sestrama pred tem vrnil iz Amerike, je moral v vojno, a se je srečno vrnil.
Prav tedaj so na Homcu gradili Društveni dom, pri nas, ki smo imeli zmeraj par konj, smo tako kot drugi vaščani vozili gradbeni material.
Kaj vam je še ostalo v spominu iz tistih davnih dni?
Dobro se še spominjam, kako smo v zimskem času pletli kite za slamnike in cekarje. Če prav vem, je bilo treba ze eno kito naplesti 42 komolcev dolgo kito. V spominu so mi ostali tudi prijetni kitarski večeri. Večkrat smo se zvečer k pletenju kit zbrali pri sosedu Herletu. Pri nas sta stanovala zakonca, njemu je bilo ime Tine, ki sta iz kit izdelovala cekarje. Pozneje, ko sem se primožila k Šraju na Hudo, sta se preselila sem in v sobi, kjer sta živela, še vedno izdelovala cekarje.
Ker je kmetija za tako številno družino premalo prinašala, se je oče ukvarjal še s prekupčevanjem konj. Pogosto je hodil po konje na Hrvaško in jih po več naenkrat prignal. Navadno je to delal tudi za domžalskega konjskega prekupčevalca Ceneta Habjana.
Oče je nekoč prodal konja nekemu Moravčanu. Pri črnelski graščini se mu je konj uprl in ga ni več spravil naprej. Ko se je vrnil, smo naložili poln voz gnoja, vzela sem vajeti v roke in šlo je brez težav.
In kako dolgo ste že tu na Hudem?
Leta 1929, ko je bila tista huda zima, sem se poročila z Antonom Šrajem. Vselila sva se v to hišo, domačini pravijo Pri Šrajevem Tonetu. Mož je hišo dobil za doto. Kupil pa jo je njegov oče od opekarnarja Smrduja, ki je bil menda iz Primorske, njegova žena je bila Italijanka, živela pa sta v Ljubljani. Ko je opekarna prišla na boben, je hišo kupil Šrajev oče.
Opekarna je povsem propadla. Peč za žganje opeke in zidan dimnik sta bila tule, kjer je sedaj naša nova hiša.
Kako veliko družino sta imela z možem in kako ste se preživljali?
Pri hiši je bilo nekaj zemlje. Vseh otrok je bilo sedem, a sta dva že majhna umrla. Včasih sem pri delu pomagala tudi na večjih kmetijah. Zaposlena nisem bila, a dela je bilo vedno dovolj.
Mož Anton je bil izučen kovač. Zaposlen je bil v Šrajevi in Možičevi Opekarni, tule blizu naše hiše. Za lokomobilo je skrbel kot kurjač in strojnik; popravljal in vzdrževal pa je tudi opekarniške stroje.
Kako je bilo tu ob gozdu med drugo svetovno vojno? Janez Šraj-Centralski vam je posebej hvaležen, ker ste med vojno, potem ko so ostali brez staršev, skrbeli zanj in za sestri. Kako je bilo s tem?
Med vojno je bilo tu v neposredni bližini gozda hudo, zmeraj so nas nadlegovali zdaj eni zdaj drugi. Veliko sem že pozabila, spominjam pa se neke hajke. Ko so Nemci zahtevali, da moram z njimi in sem se že oblačila, so me otroci obstopili in jokali ter me tako rešili. Komandantu so se zasmilili in odločil je, naj ostanem pri njih.
Tisto s Centralsko družino pa je bilo tako. Oče Martin Sraj je pred aretacijo zbežal v Ljubljano. Da bi ga Nemci dobili, so namesto njega zaprli njegovo ženo. Ko je oče to zvedel, je iz Ljubljane pisal in prosil, naj kdo vzame otroke k sebi in skrbi zanje. Nekaj časa jim je na Centrali kuhal Marinčkov, ki je skrbel tudi za elektrarno. Ker otrok ni nihče maral, kjer so prosili, sem to skrb prevzela jaz in jih vzela domov. Čeprav ni bilo veliko prostora in ne hrane, smo vsi preživeli. Janez Šraj mi je za to še sedaj hvaležen.
Kako preživljate jesen svojega življenja, tako veseli ste, ali ste tudi zdravi?
V septembru 1972 mi je umrl mož. Po njem prejemam pokojnino. Hvala Bogu, nič mi ne manjka in tudi zdrava sem za ta leta. Hodim sicer težko, zato pa se tembolj opiram na tole palico, ki mi kar veliko pomaga, kadar hodim po hiši ali grem na krajši sprehod tod okoli, daleč pa tako in tako ne morem. 30. avgusta sem dopolnila 94. leto, god pa praznujem na mali šmaren, 8. septembra, tedaj me bodo domači tudi »vezvali«.
Lepo se imam na stara leta. Posebej sem hvaležna, da se z domačimi dobro razumemo. Snaha Jožica me ima tako rada kot svojo mamo; še nikoli se nisva sporekli. Vsi mi radi pomagajo, kadar kaj potrebujem.
Ob zaključku najinega pogovora sem Mariji Šraj tudi v imenu bralcev Slamnika zaželel še naprej tako nasmejano, zadovoljno in zdravo jesen življenja. Bj| na obis|<u
in se pogovarjal STANE STRAŽAR
Domžale
/lamnik
11
Strokovna žirija pri ocenjevanju za razstave prijavljenih del
Praznik ljubiteljske fotografije
V Radomljah potekajo intenzivne priprave na štiri zanimive in pomembne razstave, ki jih bodo marljivi člani kluba MAVRICA v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije, Turističnim društvom ter Krajevno skupnostjo Radomlje in pod pokroviteljstvom Občine Domžale odprli 29. septembra letos.
Organizatorji razstav sporočajo nekaj zgovornih podatkov, in sicer:
Na 21. SLOVENSKO RAZSTAVO BARVNIH DIAPOZITIVOV je 77 avtorjev iz 20 slovenskih in enega zamejskega kluba (iz ital. Gorice) poslalo 422 posameznih in 40 kolekcij diapozitivov. Strokovna žirija, v sestavi dipl. inž. Oskar Dolenc, mag. Marko Aljančič ter fotografski mojster Stane Klemene je za prikazovanje ob odprtju razstav iz-
brala 85 posameznih in 7 kolekcij najboljših diapozitivov ter nagradila 11 avtorjev.
Za drugo razstavo diapozitivov z naslovom NJEGOVO VELIČANSTVO - OTROK pa je 68 avtorjev iz 21 slovenskih in enega zamejskega kluba poslalo 299 diapozitivov in 30 kolekcij, ki jih sestavljajo po 4 diapozitivi.
Strokovna žirija v isti sestavi, kot pri SLOVENSKI razstavi, je za prikazovanje izbrala 68 posameznih diapozitivov in 8 kolekcij, nagradila pa 11 avtorjev.
Za razstavi fotografij RADOMLJE - NAŠ KRAJ V VASEM OBJEKTIVU ter VARSTVO OKOLJA je svoja dela prijavilo 12 ljubiteljskih fotografov iz štirih gorenjskih klubov. Prijavljena dela je ocenjevala stro-
kovna žirija v sestavi: mednarodni mojster fotografije Vlastja Simon-čič, akad. slikar-grafik Črt Frelih in Zlatka Levstik, znana kulturnica in pesnica iz Radomelj. Za vsako od obeh razstav so avtorjem najbolj uspelih del podelili po tri nagrade in pet priznanj. Dve priznanji so podelili tudi mladim članom kluba Mavrica za njihove uspele prispevke k razstavi o varstvu okolja.
Bralce SLAMNIKA in občane vabimo na odprtje razstav, projekcijo kvalitetnih diapozitivov, podelitev nagrad ter kulturni program, z eno besedo na praznik ljubiteljske fotografije, ki se bo odvijal v petek 29. septembra zvečer s pričetkom ob 19. uri v kulturnem domu v Radomljah.
FRANCE CERAR
GLASBA TREH DEŽEL - ŽE OSMIČ
Na zdravje, domovina, pozdravljena iz vsega srca!
Za naslov tokratne predstavitve GLASBE TREH DEŽEL, ki je že osmič kot ptica selivka priletela pod zeleno streho poletnega gledališča na Studencu, sem si izbrala besede g. Borisa Pangerca, župana občine Dolina iz sosednje Italije, saj je z njimi zelo lepo ponazoril program in razpoloženje letošnje Glasbe treh dežel. Na to temo je bilo ubrano tudi vezno besedilo, ki ;a je tokrat prispevala Betka Su-lelj; ta je skupaj z Janezom Doli-narjem vodila celotno prireditev. Brez Lojzeta Stražarja, čigar delo je zamisel in organizacija prireditve, usmerjevalcev svetlobe Mavricija Grošlja, Marjana Jančarja in Vinka Dvoržaka in vseh drugih, kar več deset jih je bilo, prireditev ne bi uspela tako, kot je, pa seveda brez sponzorjev in še posebej glavnega pokrovitelja SILAN bi pravgotovo ta prireditev ne uspela. Seveda pa tudi ne brez gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili ne le letno gledališče, temveč tudi njegovo bližnjo okolico, prireditev ne bi bila to, kar je: GLASBA TREH DEŽEL, ki vedno znova očara.
Kakor smeh z zorane njive so zazveneli uvodni takti Ansambla Franca Miheliča. Njim so sledile pozdravne besede ga. Cvete Zalo-kar Oražem, županje Občine Domžale; ta je ob prisrčnem pozdravu in željah za prijetno preživetje sobotnega večera zaželela, da bi se tudi na drugih področjih podobno združevali in krepili slovenskega duha in ponos. Najlepše pozdrave s senčne strani Alp je prinesel Franc Smrtnik, podžupan Železne Kaplje iz Avstrije, ki je povedal, da živi med ponosnimi Slovenci, ki se za svoj jezik borijo in cenijo glasbo, ki nikoli ne izgubi svoje žlahtnosti. O poštenosti, pokončnosti in ponosu Slovencev je govoril tudi Boris Pangerc, podžupan Doline pri Trstu, ki je zaželel, da bi mogočni akordi slovenske pesmi presegli vse meje in združili vse pobratime, med praznične besede govornikov so se vsipali zvoki Tržaškega narodnega ansambla iz Občin, letošnjega zmagovalca Števerjanskega festivala. Stari koroški kvartet iz Labot-ske doline na Koroškem pa je raz-
položenje popestril z izvirno staro glasbo, ki vedno navduši, kot je navdušila tudi pevka Marta Zore, letošnja zmagovalka Melodij morja in sonca. »Ena pesem, ena pesem, en utrip srca,« je zapela iz dneva v dan popularnejša pevka. Po njenem nastopu smo se v ritmu Wag-nerjevega marša po avtocesti zapeljali z mladima harmonikarjema Klemenom Lebnom in Boštjanom Cerarjem, ki sta se skupaj predstavila tudi z »Večerom na Dobju.« Dom si moj, Slovenija, tam je vse, kar imam, le majhen kanček si sveta, dom si moj, Slovenija, je zapel stari znanec Glasbe treh dežel Ivan Hudnik in ob imenitnih plesnih korakih plesalcev Eve Potokar in Gregorja Cuzaka smo odšli na odmor.
Drugi del koncerta se je pričel s kratkim izletom v Benetke, kamor nas je s svojim petjem vodila Nataša Mihelič in skupaj z nami obujala spomine na pristan, ki ga je našla in spet izgubila. Citrar Miha Dolžan in pevka Joži Kališnik sta obiskovalce razveselila z venčkom slovenskih narodnih pesmi, še posebej skrbno pa smo prisluhnili pesmi o slovenskih zvonovih in spoznali, da smo vsi otroci sveta, zvonovi pa v daljave ponesejo želje vseh, ki smo pod istim nebom
doma.
O Tržaškem oktetu smo lahko slišali, da so fantje, ki jih vodi umetniški vodja Danilo Čatež, že praznovali srebrno obletnico in s svojimi koncerti razveseljevali ljubitelje petja v različnih evropskih državah, pa tudi v Ameriki. Slišali smo eno italijansko in dve slovenski pesmi, od katerih je bila PLANINSKA ROŽA posebej čudovita. Pred Tremi veselimi štajerkami, ki so s svojimi »pojavami«, pa tudi ritmi in navihanostjo razveselile zlasti mlajši del občinstva, smo prisluhnili še prijetni pevki Brigiti, ki je zakrivila duo Andy in Bernd iz Karlsbada, saj je njuna mati. Izmed treh živahnih pesmi je najbolj »zaž-gal« poljubček, za katerega sta bila fanta pripravljena storiti marsikaj. Petje Irene Vrčkovnik in Ivana Hud-nika smo vsi pričakovali zelo nestrpno in nista nas razočarala. Uspešnici Mati Marija in Imejmo se radi sta razveselili vse obiskovalce, nekateri izmed njih so jima pri petju celo pomagali in ju še enkrat priklicali na oder, kamor sta Betka Šuhel in Janez Dolinar ob koncu še enkrat povabila tudi Ansambel Franca Miheliča, saj je s pesmima Vračam se domov in Vsi na ples samo potrdil, kako otožni in prešerni smo lahko Slovenci.
Tako je minil še en mednarodni večer glasbe, humorja in plesa, večer, ko smo se srečali z godci, pevci in plesalci treh dežel, s prijaznimi župani, ki tako kot vsi obiskovalci že osem let spoznavajo, da so GLASBA, PLES IN HUMOR lahko most med narodi, saj je iz leta v leto trdnejši. GLASBA TREH DEŽEL je bila tudi letos priložnost za vse obiskovalce in Sodelujoče, da so se naužili in napili vse energije, ki se sprehaja po gričih vseh treh dežel in znova sklenili: NASVI-DENJE, AVGUSTA 1996 NA 9. GLASBI TREH DEŽEL. V.
stfČflRSTVo
nOVANŠEK
Vir, Stritarjeva 18, 61230 Domžale Telelon: 061/722-965
Proizvodnja nagrobnih sveč, grelnih svečk, izdelovanje dišečih, okrasnih, krstnih sveč, bakel in vrtnih ognjev. V mesecu oktobru organiziramo akcijsko prodajo, ki bo potekala v naši prodajalni vsak dan, razen nedelje, od 9. do 19. ure. Odprto bomo imeli tudi 31.10.1995 ves dan In 1. 11. 1995 do 12. ure.
Naš pomenek z Lojzetom Stražarjem
Verjetno bralcem Slamnika ni treba posebej predstavljati Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana, ki ima svoje poletno gledališče na Studencu. Na desetti-soče obiskovalcev so že gostili pod svojo platneno streho, na tisoče pa v sicer majhnih, zato pa prijetnih in toplih društvenih prostorih. Uspešnica poletne sezone je bila igra Črna žena, dramski spektakel, ki bo še dolgo vzbujal zanimanje, kako kakovostno predstavo lahko prikažejo ljubiteljski umetniki.
Ta predstava je bila tudi povod za pogovor z Lojzetom Stražarjem, režiserjem, organizatorjem kulturno-zabavnih dogodkov in predsednikom Zveze kulturnih organizacij Domžale.
Najprej iskrene čestitke za res uspešno in odmevno izvedbo Črne žene. Že dolgo na ljubiteljskem odru nismo videli predstave, ki bi bila tako dinamična, spektakularna in množično obiskana. Brez dvoma je bila režiserjeva, to je vaša roka tista, kije iz staromodnega in skromnega dramskega besedila izvlekla veliko več, kot bi optimisti lahko pričakovali. Nam zaupate recept tega uspeha?!
Hvala za čestitke in veseli me, da je bila predstava gledalcem všeč. Mislim pa, da bi se še marsikaj dalo izboljšati. Glede recepta je težko odgovoriti. Lahko le opišem, kako je igra nastajala.
Želeli smo napraviti spektakel in bilo je več želez v ognju. Potem sem pa tehtal, si v glavi predstavljal prizore, »fantaziral«, se pogovarjal, preverjal ideje (tudi pri ženi, na kakšnem izletu). Ker ciganskega tabora v igri ni, po predlogi je drama iz 14 igralcev, smo ga dodali, koreografijo pa prepustili gospodu Janezu Mejaču. Besedilo je »očistila« lektorica Ana Mlakarjeva. Besedilo smo spreminjali še med bralnimi vajami, da je beseda lepo tekla, da je bila prepričljiva in ji je verjel tudi igralec sam. Nato je prišlo na vrsto tehnično osebje, ki je, čeprav nevidno, pomemben del predstave; po toliko letih skupnega dela se nanje res iahko zanesem. Treba je pripraviti sceno, kulise, kostume..., naši »lučmojstri« že kar vedo, kaj pričakujem od njih, in ekipa vedno dobro opravi svoje delo. Prav tako utečeni so tudi možje ko postavljajo kulise. In še bi lahko našteval.
Režiserjem ponavadi sive lase povzroči že nekaj igralcev. Vi ste morali imeti na vajetih celo stotino, ki ji je bil oder le manjši del prizorišča; veliko premikov in nastopanja igralcev je namreč tudi ob odru, pred njim in za njim. Kako ste vadili?
Začeli smo aprila in časovna stiska je bila na nek način kar dobrodošla, saj smo se zavedali, da moramo krepko stisniti, če hočemo julija na oder. Najprej je bilo za glavne igralce kakšnih 15 bralnih, potem pet vaj na odru. Nato sem začel dodajati druge igralce, statiste množične prizore sem začel postavljati po štirideseti vaji.
Ste oster, hud režiser?
To bi laže povedali igralci. Sem se pa včasih tudi razjezil. In mislim, da je bilo prav. Ko delaš s petdesetimi in več nastopajočimi, povrhu pa te še čas priganja, si ne moreš privoščiti hecanja. Tudi neodgovorno bi bilo do tistih, ki pridejo na vajo in bi se po štirih urah vračali domov z občutkom, da nismo na vaji dovolj naredili. Zelo rad delam z množico, a če pri tolikih navzočih vsak samo malo zabrunda, zašepeta ali za kulisami spregovori besedo, je kaos že Čisto blizu. Moč tistih za kulisami je lahko neverjetno velika; kaj hitro lahko vajo uničijo.
Kaj pripravljate za prihodnjo sezono?
Ne vem še. V društvu so me nagovarjali: »Komedijo. To je najbolje za ljudi; da se nasmejejo!« Po uspehu Črne žene niso več tako prepričani. Videli so, da se gledalci dobro počutijo tudi ob drami, da je tudi resna igral lahko sproščujoča. In za to nam gre; da se imajo obiskovalci lepo.
Na Studencu pa niste prikazali zgolj Črne žene. Potekalo je še veliko drugih prireditev; nekatere v poletnem gledališču, druge v društvenem domu, ki je že
Naš sogovornik Lojze Stražar, predsednik Zveze kulturnih organizacij Domžale in prof. Stane Habe
kar premajhen. Kako bi ocenili letošnjo sezono v Kulturnem domu Miran Jarc, če bi jo primerjali s prejšnjimi?
Naš vsakoletni cilj je, da gledalcem ponudimo vsaj toliko kot prejšnja leta. Do zdaj nam je uspevalo. Skrbimo za to, da ponudimo za vsakogar nekaj; za mlade in manj mlade; za ljubitelje zabavnega in za tiste, ki imajo raje kaj resnega; za popevkarske navdušence in takšne, ki bi vse dali za domače polke in valčke. Zato imamo vedno polno; naj gre za Glasbo treh dežel, nastop gledališča, opero ...
Kaj pa razstave, ki jih imate v svojih prostorih?
Ko smo začeli, je marsikdo podvomil: »Kaj pa je tega treba?« Sedaj pa že, sprašujejo, kdaj bo spet. Za društvo je dobro, da se v njem ves čas kaj dogaja; škoda bi bilo prekiniti delovni tok in se drug drugemu odtujiti. Po drugi strani so pa zadovoljni tudi domačini, naši sosedje: ponavadi na otvoritve, ko je polno drugih, ne pridejo, ampak si vzamejo čas in si dodobra ogledajo umetnine. Če so na začetku le gledali, pa zdaj že ocenjujejo, vrednotijo, izmenjujejo poglede, ugotavljajo, kakšna je likovna tehnika, kako je umetnik nekaj napravil, kaj sporoča.
Torej ste nekako tudi izobraževalno društvo. Kako pa uspete vse izpeljati organizacijsko?
Kadar gre zares, poprimemo vsi v društvu; eni imajo opravka z elektriko, drugi s sceno, tretji s plakatiranjem,... Ko nas vrtinec zagrabi, postanemo predani entuziasti. No, lepše bi rekel, da smo zelo SRČNI. Celo rimo smo si v društvu skovali iz te srčnosti: »Sem tako srčen, da sem kar trčen.«
Skočimo še k drugi funkciji, ki jo opravljate. Ni tako odmevna, verjetno tudi ne hvaležna; zato pa za kulturo zelo pomembna; ste predsednik Zveze kulturnih organizacij Domžale. Kaj bos to zvezo ob spremenjenih občinskih mejah?
Tisti, ki so bili zraven, vedo, da sem predsedništvo sprejel po dolgem prigovarjanju. Uklonil sem se zato, ker mi ne bi bilo prav, če bi Zveza propadla, saj potrebujemo neko povezovalno organizacijo, ki včasih društvom pomaga strokovno, ali s kakšnim tolarjem in jih prijavlja na republiška in gorenjska srečanja in tekmovanja. Ne domišljam si, da nekaj tisočakov, ki jih dobijo od zveze, lahko društva rešuje; tudi tega ne, da bi lahko svetovala društvom, ki so v vrhu slovenske ustvarjalnosti in prodirajo tudi preko meja,, nekaj pa je le. Poskrbimo tudi, da domača društva bolj sodelujejo, si izmenjujejo izkušnje in pomoč. Mogoče se navzven zveze ne čuti toliko, ker ni denarja, da bi se šli odmevne poskuse in eksperimente, deluje pa živahno in še posebno je hvalevredno delo njenih odborov za gledališko, glasbeno in likovno dejavnost.
Malo težav imamo še v svetih novih občin, kjer Zveze še niso vzeli za svojo in ji ne namenjajo toliko denarja, kot bi morali. Saj jih razumem; nezaupljivi so, čeprav se društvom v njihovih občinah vložek zagotovo povrne.
Bi bi koncu pogovora še želeli kaj povedati?
Le to naj omenim, da je prihodnje leto obletnica smrti našega skladatelja Matije Tomca in ZKO se bo potrudila, da bomo spomin nanj primerno in svečano počastili.
Najlepša hvala za pogovor, veliko uspehov društvu v Škocjanu želimo in da bi bili še naprej tako trč..., oprostite, ... srčni.
IGOR LIPOVŠEK
ALTERMED      Salon zdravja
vseruski Center alternativne medicine
Kamniška 21 Preserje pri Radomljah
dr. Andrej Tourchenkov
specialist manuelne in refleksoterapije
Uspešno zdravimo sledeče bolezenske simptome:
• Bolečine v hrbtenici, sklepih in udih;
• Glavobole in vrtoglavice;
• Diskhernia;
• Bolečine v miokardu; Otroško skoliozo I. in II. stopnje;
• Nepravilnosti krvnega obtoka
Informacije in naročila: Salon zdravja MO-GY, tel. 727-818, vsak delovnik od 15. ure dalje.
12
/lamnik
Domžale
Sprejem 500kg knjig, toliko namreč tehta pošiljka 1000 knjig sestrskega mesta Euclid Domžalam, na brniškem letališču.
SODELOVANJE SE NADALJUJE
Knji
ige iz Euclida v Domžalah
Domžalski Slamnik je že pred prvo svetovno vojno romal čez lužo skupaj z njegovimi izdelovalci. Ti so pozneje pognali nove korenine v Združenih državah Amerike. Najstarejši Domžalčani še pomnijo, da so tedaj ljudje množično odhajali za boljšim kosom kruha, mnogi izmed njih so se ustavili v ameriški Ljubljani Clevelandu in si ustvarili nove domačije. Vezi z domovino so ostale, včasih tudi ne, prizadevanjem ge. Linde Cimperman in nekaterim drugim rojakom pa gre zahvala za to, da sta EUCLID, tekstilno mesto v državi OHIO v neposredni bližini Clevelanda, in Domžale pred leti začela sodelovati.
Rezultat sodelovanja je bil sprejem ustreznega sklepa o sodelovanju na nekdanji Skupščini občine Domžale, nekateri obiski predstavnikov obeh mest oz. občin ter izmenjava kulturnih skupin, ki se v letošnjem letu nadaljuje tudi z go-
stovanjem Domžalskega komornega zbora.
Sodelovanje s sestrskim mestom Euclidom pa se je v letošnjem poletju nadaljevalo s poltonsko pošiljko 1000 knjig v angleškem jeziku, ki jih je ga. Linda Cimperman, koordinatorica sodelovanja, v petintridesetih velikih zabojih pripeljala na brniško letališče. Med knjigami najdemo tako leposlovno literaturo, kot tudi izobraževalno, dalje učbenike, slovarje, umetnostne pripomočke, različne vodnike ter celo telefonski imenik CLEVELANDA. Vse te knjige bodo našle mesto v KNJIŽNICI Domžale in morda boste ob listanju imenika odkrili katerega od svojih sorodnikov.
Več o knjigah pa v oktobru, ko bo ob obisku ge. Linde Cimperman, ki je najbolj zaslužna za čudovito sestrsko darilo Domžalča-nom, pripravljena tudi tiskovna konferenca. v.
Domžalski komorni zbor
Začetki Domžalskega komornega zbora segajo v leto 1987. Najprej so ustanovili mešani oktet, nato se je število pevcev povečalo na 24. Ko je k zboru prišlo še nekaj deklet iz Dekliškega zbora Domžale, se je povečal na 33 pevk in pevcev. Zbor že od začetka vodi sedanji zborovodja Karel Leskovec.
Prvi nasto so imeli na srečanju oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem. Za svoj prvi samostojni koncert so pripravili slovenske božične pesmi in v božičnem času koncerti-rali v okoliških župnijskih cerkvah. Med letom 1988 se je zvrstilo tudi več drugih pevskih nastopov. V božičnem času so spet prepevali božične pesmi, v glavnem v večjih župnijskih cerkvah.
Na svojem tretjem samostojnem koncertu v februarju 1989 v domžalski kino dvorani so se komorniki predstavili z nabožnimi in ljudskimi pesmimi. Spomladi so v baročni cerkvi z Jelovškovimi freskami v Grobljah pripravili delo Janeza Krstnika - Dolarja Miserere mei, Deus - Usmili se me, Gospod, psalm 50 in Mašo Josepha Haydna - Missa Brevis. Za božični čas so naštudirali 18 božičnih skladb domačih avtorjev. Imeli so štiri koncerte.
V marcu 1990 so za samostojni koncert pripravili 22 skladb Sama
V četrtek, 28. septembra, bo v organizaciji Izseljeniškega društva Slovenija v svetu, Domžalski komorni zbor odpotoval na pevsko turnejo po Ameriki in Kanadi. Našim pevcem želimo veliko uspešnih koncertov in prijetno potovanje.
Vremšaka Vascit pr' Žile, ki je bila v Sloveniji prvič v celoti izvedena, in tako počastili skladateljevo 60-letnico. Konec leta so imeli kar dva različna koncerta in več nastopov. Najprej so imeli koncert Gallusovih, Mokranjčevih in slovenskih ljudskih pesmi, koncert božičnih pesmi pa v župnijski cerkvi v Domžalah in na Brezovici pri Ljubljani.
Nekaj izjemnega je bil koncert, ki sta ga v februarju 1991, ob 400-letnici smrti Jakoba Gallusa, 200-letnici smrti VVolfganga Amadeusa Mozarta, 150-letnici Petra lljiča Čajkovskega, 100-letnici rojstva Janka Ravnika in 5-letnici smrti skladatelja Matija Tomca v avli Osnovne šole Domžale pripravila skupaj komorni zbor in Simfonični orkester Domžale - Kamnik.
Na 31. srečanju pevskih zborov Občine Domžale v marcu 1991 se je zbor z odlično izvedenimi skladbami, Jakoba Gallusa Pater noster, Matija Tomca Hvalimo mi d'n's Boga, Marija Kogoja Trenutek in Antona Nedveda Nazaj v planinski raj uvrstil na Srečanje pevskih zborov slovenskih pokrajin. Strokovni kritik in član komisije je nastop takole ocenil: »Domžalski komorni zbor (Karel Leskovec) pa je uravnovešen v zvoku in čist v vertikali dvignil temperaturo publike z odmerjenim Gallusovim Pater noster in odlomkom iz Mokranjca, predvsem pa je poslušalce prepričal s slogovno čistim branjem protestantskega melosa v Tomčevi preobleki.«
Za božične praznike je zbor skupaj z domžalskim simfoničnim orkestrom pripravil program božičnih pesmi.
Domžalski komorni zbor je skupaj s simfoničnim orkestrom spomladi 1992 pred domačimi poslušalci nastopil z 51. Dolarjevim psalmom Miserere mei, Deus, Mozartovo Missa brevis in Ave verum. Koncertirali so še v dvorani v Rogaški Slatini ter v cerkvah v Zagorju, Solkanu in na Sveti gori pri Novi
Pestra poletna sezona v poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah
Pred mnogimi leti še gledališče pod kozolcem, danes pa pokrito poletno gledališče, ki se lahko primerja s Križankami v Ljubljani. To je poletno gledališče v majhni vasici Studenec pri Domžalah. Grajeno je v obliki amfiteatra in ga odlikuje izredna akustika.
Prijatelje gledališča na Studencu privabljajo poleg spokojnega miru, zaradi odmaknjenosti od mesta, še zelenje studenških »gmajn« in travnikov ter prijazni domačini, ki znajo z drobnimi pozornostmi presenetiti obiskovalce.
KD Miran Jarc aktivno deluje na Studencu od ustanovitve dalje (od I. 1949). Vsako ali vsako drugo leto pripravijo lastno predstavo. Predsednik društva in režiser Lojze Stražar je gonilna sila, ki že tri desetletja povezuje in združuje ljubitelje Talijine umetnosti s Krtine, Škoc-jana, Studenca, z Brezja in okoliških krajev. Domača predstava je za to območje največji dogodek v letu. Z njo zaživijo in oživijo vsi, tudi tisti, ki bolj prisegajo na gostovanja glasbenih skupin, oper in profesionalnih gledaliških hiš. Tako je bilo tudi letos, ko so se odločili za uprizoritev drame Črna žena v priredbi Domžalčana Ivana Re-denška.
SIBON
CENTER ZA TUJE JEZIKE PREVAJANJE, SODNO
TOLMAČENJE TEČAJI TUJIH JEZIKOV PISARNIŠKE STORITVE Ljubljanska 76/11, Domžale, tel.: 722-901, faks: 722-928 Vpisuje v jezikovne tečaje AN, NE, IT, FR, ŠP in RUŠČINE. Informacije po tel.: 722-901 od 8.00 do 16.00 ure.
Prizor iz uspešnice Črna žena
Režiser Lojze Stražar je k sodelovanju povabil prijatelje, ki se tako ali drugače in profesionalno ukvarjajo z gledališčem. Besedilo je lektorirala lektorica Ana Mlakar, ki že petdeset let na različnih področjih skrbi za »zvočno podobo slovenskega jezika«. Koreograf Janez Me-jač (član Opere in baleta) je predstavo koreografi ral, glasbo in pe-semski material zanjo pa je zbral in pripravil glasbenik Dominik Krt; poznamo ga kot vodjo ansambla Krt in aranžerja kantavtorja Franca Juvana. Kostume za številne igralce, in statiste je skrbno izbrala in pripravila kostumografinja Nada Slat-nar; ta dela kot organizatorka kostumske opreme v SNG v Ljubljani. Pri izbiri, šivanju in popravilu kostumov ji je pomagala njena hči Jasmina Slatnar. Bogato sceno je oblikoval Marko Cernič iz studia Unikal. Za maske in lasulje sta poskrbela Sašo Vene in Jana Recek.
Spektakularno predstavo je poleg odlične tehnične ekipe (Mavricija Grošlja, Marjana Jančarja, Janeza Lukmana, Mateja Zakoška in Andreja Peterke) oblikovalo kar sedemdeset amaterskih igralcev. Svojstven pečat so ji dali konji Ko-nješniškega kluba Krtina in haflin-gerji Davida Stražarja.
Režiser Lojze Stražar in asistent režije France Stražar sta dogajanje
drame postavila na velik - naraven oder pod lipami.
Zgodba v igri se plete pred več kot sto leti na Gorenjskem in nekje na Hrvaškem. Postavljena je v čas turških vpadov.
Skrivnostna Črna žena - ciganka Nigana, ki velja za mrtvo, pride na
Gorenjsko iskat svojega moža Radka. Ta si je v prepričanju, da je Nigana ob turškem napadu nekje na Hrvaškem zgorela, ustvaril z drugo ženo Zalko novo, stanovit-nejše življenje. Nigana se v preobleki duha z onstranstva prikazuje pri vaškem znamenju in povzroči razburjenje med vaščani, ki v njeni prikazni vidijo napoved zlovešče nesreče. Mladi gospodar France Bregar se odloči, da bo prikazen-pregnal. Nigana se mu ob srečanju razkrije in mladi posestnik zaradi obljube, ki jo je dal pred Bogom Nigani, zbeži z njo na Hrvaško, ne da bi se poslovil od svoje žene Zalke in otroka. Niganin in Radkov zakon ni srečen. Niganina nemirna ciganska kri jo žene s cigani iz kraja v kraj. Svojega moža zanemarja.
Dogajanje v igri se dramatično zaplete, vendar se vse srečno konča. Ob zgodbi magičnega trikotnika - ciganke Nigane, Franceta Bregarja in Žalke (Bregarjeve druge žene), se prepletajo usode tlačenih kmetov, še posebej pa navdušuje prizor s cigani. Plesalke, ki plešejo ob zvokih ciganske glasbe, so med gledalci izzvale ovacije navdušenja.
Mlada - sedemnajstletna Vesna Humar je v vlogi ciganke Nigane prijetno presenetila z ustvarjalno interpretacijo vloge in radoživim plesom. Matej Kotnik je v vlogi Franceta Bregarja združil razpetost med dva svetova in vračanje v preteklost zaradi načelnosti. Karmen Zakošek je odigrala vlogo Zalke prav tako dobro, kot njena mati pred petindvajsetimi leti. Stane Ma-selj je v vlogi krošnjarja Šteficlja navdušil publiko. Stane, ki že ose-mintrideset let igra na Studencu, je vlogo Šteficlja odigral že pred petindvajsetimi leti. S svojo dobro voljo in humorjem je popestril vsako vajo.
Strah, da drame ne privabljajo gledalcev, ki si želijo smeha po napornem delovnem tednu, je bil odveč. Premiera in dve ponovitvi si je ogledalo rekordnih tri tisoč ljubiteljev domačih predstav na Studencu. Obisk dokazuje, da amaterska gledališka umetnost privablja gledalce, ne samo preproste - kmečke ljudi, kar je večkrat slišati, temveč tudi tiste z izostrenim gledališkim in umetniškim okusom.
Dramo ČRNA ŽENA so v poletnem gledališču na Studencu ponovili sredi avgusta in bili prav presenečeni nad številnim obiskom vseh treh predstav.
Gledalci so množično obiskali tudi ponovitev vedno »nasmejane« komedije MOŽ MOJE ŽENE, letošnja sezona pa se je zaključila z za-bavno-glasbeno prireditvijo KDO BO BOLJŠI.
Vsi, ki vam je všeč utrip podeželja, pridite in nas obiščite tudi v naslednji sezoni. Z ogledom večerne predstave ali prireditve lahko zaokrožite prijeten izlet po Krtini, Škocjanu in okoliških krajih, saj imajo vsi po vrsti bogato kulturno in zgodovinsko dediščino.
DRAGA J. ANŽIN
Zborovodja Karel Leskovec
se je rodil 12. oktobra 1946 na Vrhniki, kjer se je učil klarinet na tamkajšnji nižji glasbeni šoli. Zatem je leta 1966 diplomiral na oddelku za pihala - klarinet na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Leta 1968 je zaključil prvo stopnjo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ves čas službuje kot glasbeni pedagog, najprej na osnovni šoli, zatem pa na Glasbeni šoli Domžale. Na državnem tekmovanju Mladih glasbenikov so njegovi učenci dosegli najvidnejša mesta.
Vodil je različne instrumentalne in vokalne skupine. Z Dekliškim pevskim zborom Domžale je leta 1989 na državnem tekmovanju dosegel zlato odličje. Naslednje leto je z istim zborom na Naši pesmi v Mariboru prejel srebrno plaketo in nagrado za najboljšo izvedbo sodobne skladbe.
Na državnem tekmovanju Naša pesem ^3 je z Domžalskim komornim zborom osvojil zlato odličje, za najboljšo izvedbo obvezne skladbe pa je prejel posebno nagrado. V letu 1994 je z istim zborom na mednarodnem tekmovanju prejel srebrno plaketo.
Domžalski komorni zbor vodi od ustanovitve.
Gorici. Božični koncerti so postali tradicionalni. Leta 1992 so imeli pet božičnih koncertov; s simfoničnim orkestrom pa še tri novoletne. V tem času so se uveljavili solisti, zlasti Urška Pavli, Marta Starbek, Bernarda Presekar, Zoran Potočan in Andrej Leveč.
Na državnem tekmovanju Naša
pesem '93 je zbor z zborovodjem Leskovcem zapel obvezno skladbo Marija Kogoja Kupa življenja na besedilo Simona Gregorčiča, Jakoba Gallusa O quam metuendus est lo-cus iste - O kako častitljiv je ta kraj, Hansa Lunella Three Melodies, v Sloveniji je bila prvič izvajana, in Matija Tomca Lepa Vida na ljudsko besedilo iz Prekmurja. Zbor je prejel zlato odličje; zborovodja Karei Leskovec pa je za najboljšo izvedbo Kupe življenja prejel posebno nagrado.
V letu 1993 je zbor med drugim nastopil na Gorjuši na slovesnosti ob dnevu slovenske državnosti in 400-letnice zmage krščanske vojske nad Turki pri Sisku. Nastopil pa je tudi v poletnem gledališču na Studencu, ko je tu gostoval otroški pevski zbor iz Euclida v Ameriki. Prve tri dni v oktobru se je zbor prestavil v mestih Royal de Reana pri Udinah, Čedad, Pordenone in Gemona v Italiji. Z božičnim repertoarjem pa so nastopili v župnijskih cerkvah v Domžalah, Škofji Loki, Ribnici in na Vrhniki.
Spomladi 1994 je zbor nastopil na mednarodnem zborovskem tekmovanju Naša pesem '94 in prejel srebrno plaketo mesta Maribor. Poleti se je z narodnimi in umetnimi pesmimi od Gallusa do moderne udeležil mednarodnega festivala Groblje '94. Nato je že tretjič nastopil v Avstriji, to pot v Beljaku (Villach).
V letu 1995 se je tako kot prejšnja leta zvrstila še vrsta nastopov: revija pevskih zborov, Adam Rav-bar in drugi. Torej letos pevci niso imeli počitnic. Med pripravami na snemanje kasete in gostovanje v Ameriki je prišlo še povabilo iz Italije, ki so ga seveda sprejeli. Tako so skupaj z radijskimi simfoniki v nedeljo, 27. avgusta zvečer v okviru poletnega festivala nastopili z Mozartovim delom Requiem v Pordenonu v Italiji. Strokovna ocena pa je bila, da je bil to najboljši nastop v okviru tega festivala.
STANE STRAŽAR
Zlati listi za mlade glasbenike
Od 9. do 15. julija 1995 je potekalo v San Bartolomeu al Mare že 10. glasbeno tekmovanje za nagrado Zlati list. Prijetno turistično mestece San Bartoiomeo leži približno na pol poti od Genove do Niče na prečudoviti Rivieri cvetja ob Ligurski obali Sredozemskega morja.
Tekmovanja se je udeležilo pri-
Danijela Djordjevič, Jasna Jan, Anastazija Sesek in Maja Savnik
bližno 500 mladih glasbenikov iz 15 držav sveta, med drugimi tudi iz Amerike, Japonske in Kitajske. Konkurs je kot vsako leto potekal v instrumentalnih disciplinah, kot so: pihala, trobila, godala, brenkala vključno s harfo, klavir, klavirski duo, klavir štiriročno kakor tudi za komorne skupine in solopetje.
Prvič menda so se tega tekmovanja udeležili tudi mladi glasbeniki, točneje rečeno 4 mlade violinistke iz Slovenije. Bile so iz različnih glasbenih šol, med njimi pa mlada violinistka iz domžalske Glasbene šole Maja Savnik. Strokovni vodja in mentor mladih glasbenic je bila Anastazija Sesek, sicer učiteljica violine v Domžalah, korepetitorka pa je bila mlada prof. klavirja iz Škofje Loke Jasna Jan. Ekspedicijo so v celoti organizirali in financirali starši učenk.
Danijela Djordjevič je prejela 1. nagrado v kategoriji violinistov A/2, Maja Savnik iz Domžal 2. nagrado v kategoriji A/1, Mena Hevka 4. nagrado v A/1 in Maja Bevc 4. nagrado v kategoriji A/4.
Mlade glasbenice, mentorici in starši so tako preživeli tri nepozabne in uspešne dneve na sončni obali Sredozemskega morja.
TONE SAVNIK
GROBELJSKA SEZONA KONCERTOV SE IZTEKA
Angleški klarinetist in madžarski kvartet
Po avgustovskem premoru je cerkev sv. Mohorja in Fortunata spet gostila vrhunske glasbene umetnike. 5. septembra so se predstavili David Campbell na klarinetu
in Danubius Quartet. Zaigrali so dela Beethovna, Mozarta, Po-vversa, Harweya in VVebra.
Campbell sodi v vrh britanskih klarinetistov in je nastopal z mno-
Tomaž Bole je prevajal simpatično razlago angleškega umetnika.
gimi vodilnimi orkestri doma, gostoval pa je že v štiridesetih državah. Njegova odlika je, da enako dobro izvaja tako klasična kot sodobna dela. Zato ne preseneča, da so mnogi skladatelji pisali prav zanj. V Grobljah je simpatični Anglež tudi napovedal in pokomenti-ral skladbo Morje/zrak, ki jo je Ant-hony Powers napisal prav zanj ter Harveyeve variacije na Gershvvina. Ni pozabil dodati, da je očaran nad Slovenijo. Svoj besedni nastop pa je začinil tudi s simpatičnim in sa-moironičnim angleškim humorjem.
Danubius Quartet je madžarska ženska godalna zasedba, ki deluje dvanajst let. Prejele so številne nagrade tako za svoje nastope kot za posnete plošče. V Jelovškovi cerkvi so se samostojno predstavile z Godalnim kvartetom v c-molu Lud-wiga van Beethovna, skupaj z Davidom Campbellom pa dva kvinteta s klarinetom: Mozartovega in VVe-brovega. IGOR LIPOVŠEK
Domžale
/lamnik
Na petindvajsetih dnevih narodnih noš v Kamniku
Lepo, da stari običaji in načini oblačenja ne gredo v pozabo, ampak se oživljajo in ostajajo med nami. Sprevod narodnih noš skozi Kamnik prav gotovo veliko prispeva k temu.
Radomljani so sodelovali na kamniških prireditvah že od začetka pred petindvajsetimi leti pa vse do lani. Štirje, šest, pa tudi do deset, se jih je po navadi udeležilo individualno ali pa po nekaj skupaj. Napravljeni so bili po starih slovenskih kmečkih šegah in navadah, s cvetočimi nageljni, avbami, klo-
RAČUNOVODSKI SERVIS
Vodenje poslovnih knjig in svetovanje za podjetja in obrtnike v skladu z računovodskimi standardi. KENIKS, d.o.o. Domžale Telefon: 713-568
OBVESTILO
Kinološko društvo Adam Ravbar vabi k vpisu v jesenski tečaj osnovnega šolanja psov. Tečaj je brezplačen.
Informacije na tel. 714-271.
buki in vsem, kar sodi zraven; pohodov so se udeleževali peš. V Radomljah je teh starih noš od babic in dedkov še veliko, so dobro ohranjene in v pravih rokah, pomoč in svoje znanje pa prispeva tudi gospa Lipovšek, strokovnjakinja na tem področju.
Letos je prvič sodelovanje v jubilejni povorki narodnih noš iz vse Slovenije prevzelo Turistično društvo Radomlje. Naročilo je čudovito sončno nedeljo, organiziralo pet voz s konjsko vprego, en gig in še enega jezdeca na konju za povrh. Na vsakem vozu cvetoče narodne noše, dekleta, matere in babice, fantje, očetje in dedki, na prvem vozu pa še tabla Turističnega društva. Vsega skupaj kar 33 narodnih noš, ki so z mahanjem množici gledalcev skozi zgodovinsko mestece K«mnik ponesli po Sloveniji sloves našega turističnega kraja Radomlje. Ni manjkalo dobre volje, narodna glasba je donela tudi iz harmonike fanta iz Rov na tretjem vozu. To je res bilo posebno doživetje za udeležence in za gledalce.
Po kratki pogostitvi na koncu sprevoda in ko so se tudi grla ohladila, so se vozovi z nošami vrnili v Radomlje do gostišča Šraj. Tam pa jih je čakalo še posebno presenečenje. Po skupinskem slikanju se je predsednik društva, gospod Kuz-mič zahvalil vsem za sodelovanje, in to z napisanim priznanjem. Povabil jih je na sodelovanje v taki zasedbi ali še morda večji tudi na druga narodna srečanja v Sloveniji, mogoče pa celo v tujini. Sponzor, Gostišče Šraj, je počastilo udeležence z okusnim bogračem, gospa Ivanka Brodar, letošnja dobitnica zlate medalje na Ptuju za najboljše kmečke dobrote, pa je napekla potice in krofov.
V prijateljskem pomenku je minila ta prijazna nedelja, ki še nekaj časa ne bo pozabljena zaradi vsega doživetega in odlične organizacije.
Lep pozdrav iz Radomelj ZLATKA LEVSTEK
VABILO NA OKROGLO MIZO
ALI VAS ZANIMA, KAKŠEN BO GOSPODARSKI VPLIV POVEZOVANJA IN VKLJUČEVANJA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO V NAŠI OBČINI?
MLADI FORUM ZLSD DOMŽALE
VABI
VSE MLADE, PODJETNE IN RADOVEDNE ZA OKROGLO MIZO, KI BO V ČETRTEK, 5.10.1995 OB 18. URI, V PROSTORIH DOMŽALSKE KNJIŽNICE. POVABLJENA GOSTA STA BORUT PAHOR, PODPREDSEDNIK ODBORA ZA MEDNARODNE ODNOSE DRŽAVNEGA ZBORA IN CVETKA TINAVER, DIREKTORICA SKLADA ZA RAZVOJ MALEGA
GOSPODARSTVA. PRIDITE IN POVEJTE SVOJE MNENJE TER VPRAŠAJTE VSE, KAR VAS ZANIMA!
KDO JE BIL BOLJŠI
Ptuj ali Domžale
V poletnem gledališču na Studencu je Kulturno društvo Miran Jarc pripravilo še zadnjo od svojih letošnjih odmevnih in uspelih prireditev - zabavnoglasbeno prireditev Kdo bo boljši. Nastopili sta tričlanski ekipi občin Ptuj in Domžale s svojima županoma. Za zabavo so poskrbeli ansambli Borisa Razpotnika, Ptujskih pet, Toneta Kmetca, Franca Flereta, Nagelj, Primorski fantje in duet Korado&Brendi. Scenarist in voditelj dogodka je bil Boris Kopitar. Ker je prireditev snemala MMTV, ste si jo mogoče že ogledali na 62. ali pa na A-kanalu. Zato bomo tudi rezultat povedali kar takoj: zmagali so naši 4:3.
Vse skupaj se je v napolnjenem amfiteatru gledališča na Studencu začelo s krajšo zamudo. Ker se je
utrgal oblak, so imeli prizadevni člani KD Miran Jarc Škocjan nemalo težav, da so po izdatnem deževju uspeli spraviti prireditev »pod streho« in osušiti prizorišče, da tekmovalcem ne bi drselo. Potem ko so prvi ansambli ogreli občinstvo in je voditelj predstavil oba župana: Cveto Zalokar-Oražem in Miroslava Lucija in njuni občini, se je začelo zares.
V Napredkovi igri sta morala župana čimhitreje krmariti med stožci z nakupovalnimi vozički, naložiti vanju zavitke, na katerih so bile zapisane cene ter se nato vrniti na start in povedati, koliko ju je stal nakup. Kot kaže hodi naša županja pogosteje v trgovino in ji je seštevanje cen bližje. Izstrelila je točen znesek, ptujskemu županu pa so se zdele domžalske cene nižje. Povedi i smo 1:0.
In potem so se do konca priredi-
Cicibanove urice
V vrtcu Urša, pa tudi v nekaterih drugih enotah VVO Domžale že leta potekajo cicibanove urice, v katere vključujemo otroke, ki ne potrebujejo varstva, le igro in družbo sovrstnikov. Ob strokovnem vodenju vzgojitelja, otroci širijo spoznanja na glasbenem, plesnem, likovnem in govornem področju. Postajajo samostojnejši in se navajajo na upoštevanje želja drugih in na delo v skupini. Vsako leto jim pripravimo lutkovno predstavo, obišče pa jih tudi Božiček. Skupaj praznujejo rojstne dneve, kar je še posebaj imenitno. Zaključek vedno pride prehitro, ampak tudi počitnice so kratke.
Kmalu bo tu oktober, takrat pa se urice spet začnejo. Najbolj razveseljuje spoznanje, da so urice vsako leto dobro obiskane, čeprav se možnosti za vključitev v različne dejavnosti za predšol-
DEVETDESET JE V KRTINI PRAZNOVALA
Pavla Flere - Maseljnova mama
V Krtini je tiho in skromno, kot ves čas živi, v juliju praznovala devetdesetletni življenjski jubilej Pavla Flere-Maseljnova mama. Čeprav je najprej rekla, da je stara, da je že vse pozabila, je za bralce Slamnika odgovorila na nekaj vprašanj.
Mama, povejte, prosim, kaj iz otroških let. Kje ste bili rojeni in kje ste obiskovali šolo?
Rojena sem bila pri Rožicu v Zgornjem Tustanju 24. junija 1905. Ko sem imela štiri leta, je umrla mama. Bili smo trije otroci, starejši Janez, Jože in jaz. Njene smrti se ne spominjam, spominjam pa se mačehe, ki je prišla v hišo kmalu po materini smrti. O njej nimam lepih spominov. Ko mi je bilo šest let, je umrl oče. Otroci smo dobili prokuratorja, to je bil Molk iz Podkrja. Kako mu je bilo ime, se ne spominjam. Vsi otroci smo morali od hiše.
Rekli ste, da ste bili rojeni v Tustanju. Kako so tedaj vas imenovali Tustanj ali Tuštanj, kot se nekateri spakujejo in tudi pišejo?
Jaz nisem nikoli drugače rekla in ne slišala kot Tustanj. Doma sem v Tustanju. In kje ste odraščali?
Pri Kavku v Krascah, kjer smo imeli »žlahto«, vzeli so me za svojo. Tu ni bilo med menoj in domačimi nobene razlike. Po hudem pretresu v rani mladosti doma v Tustanju sem imela prijetno otroško mladost.
Kam ste hodili v šolo, iz Krasc so hodili v Moravče?
Hodila sem na Vrhpolje, kamor je sicer spadal Tustanj.
Kako se spominjate prve svetovne vojne?
V Krascah se ni nič posebnega zgodilo ali pa sem pozabila.
Kdaj ste se primožili sem k Maseljnu v Krtino?
Leta 1930, to je bilo po tisti hudi zimi. Poročila sem se s Francem Fleretom, po domače še sedaj pravijo pri Maseljnu. Kmetija res ni bila velika, sedaj je večja, ker smo dokupili; a živeti se je dalo. Preživljali smo se s kmetijstvom, drugega zaslužka ni bilo.
Koliko otrok sta imela z možem?
Tri: Cilko, ta ima hišo in družino na Škrjančevem, Zofko, ta je pri Severju na Krtini, in Franceta, ki so mu včasih rekli Krtinski Slak. Sedaj sem že prababica. Imam osem vnukov in trinajst pravnukov.
Česa se iz druge svetovne vojne najbolj spominjate?
Ves čas je bilo hudo, najhuje pa je bilo tedaj, ko je bil mož zaprt pri gestapu v Kamniku.
Kako dolgo ste že vdova?
Mož je umrl leta 1982.
Kljub številnim težavam, ki jih prinesejo leta, trdo življenje, včasih večji, včasih manjši pretresi, je Maseljnova mama Pavla Flere v Krtini prav prijetna sogovornica z veliko dobre volje, prijetnega nasmeha in velikim optimizmom. Človek ji na pogled nikakor ne bi prisodil devetdeset let.
Mama Pavla, prisrčne čestitke tudi v imenu bralcev Slamnika in še na mnoga leta! Pogovarjal se je
STRAŽAR
ske otroke v občini Domžale vsako leto povečajo.
Hvala staršem za zaupanje!
Trudile se bomo, da bodo tudi v bodoče zadovoljni z našim delom.      TATJANA GAMBIROŽA
Naša županja med »nakupovanjem«
tve izmenjavala tekmovanja in glasba, vmes pa je za prijetno zabelo poskrbel še Boris Kopitar. Pred drugo igro sta se predstavili še tekmovalni ekipi: Ptujčani so bili odločeni zmagati, saj so pripeljali s seboj svetovno znane športnike Silvo Razlag, svetovno prvakinjo v kegljanju (ki je shodila šele z osmimi leti in se zato bori proti arhitektonskim oviram za invalide), Mirka Vindiša, maratonca in Dejana Do-kla, suvalca krogle; Domžale so se jim postavile po robu z Jano Jene, učiteljico telovadbe, Jožetom Klo-pčičem, državnim prvakom v dviganju uteži in Matjažem Rebulom, študentom.
Njihova prva naloga je bila iz delov sestaviti znak toplic Terme Ptuj. Zelo hitro sta na dveh tablah nastajali končni podobi, a ekipa gostov je bila za potezo hitrejša in kljub temu, da so naši lepše sestavili sliko, je komisija določila točko Ptuju. 1:1.
Začetek tretje igre je razočaral mnoge obiskovalce, ki so shranili vstopnice in si zapomnili njihove številke, misleč, da je srebrni audi pod odrom namenjen tistemu gledalcu, ki ga bo izžrebala sreča. Vozilo je le posodil AS Domžale, da bi se ekipi lahko pomerili v zamenjavi koles. Jože in Matjaž sta bila že pri snemanju malce hitrejša in naš državni prvak je kmalu visoko dvignil štirikraki ključ, kar je pomenilo, da sta končala. Zato sta Ptujčana še enkrat močno privila vse vijake: računala sta, da bo mogoče komisija na domžalski strani odkrila kakšno slabo pritrjeno matico. Uštela sta se in bilo je 2:1.
Najglasnejša borba med navijači je potekala v četrti igri, ki je bila,
kot kaže, prelomna. Spoprijeli sta se naša Jana in ptujska Silva. Naloga Testeninarstva Pečjak je bila: z valjanjem iz kosa testa napraviti čimvečji krog (brez lukenj!). Že kmalu po začetku se je pokazalo, da gre valjanje, mokanje, obračanje in vlečenje Jani bolje od rok in »nudelpreta«. Po dveh minutah se je tudi iz zadnje vrste videla razlika v velikosti, kar je pomenilo, da so naši s 3:1 le še korak od zmage.
Peta igra je bila podobna tretji, le da ni bila odločilna hitrost ampak sreča. Iz kupa pokritih simbolov je bilo treba izvleči tri parne podobe (grb Ptuja, simbol Emone Merkurja Ptuj in Emone). Ker je sreča na strani boljših, so naši povedli s 4:1. To je pomenilo zmago, saj sta ostali le še dve igri.
Perutnina Ptuj je tekmovalcema zastavila nalogo, da so morali njenim mesnim izdelkom, ki so bili zloženi na mizi, poiskati pare, ki so bili nametani v vozičkih deset metrov od mize, in jih enega za drugim znositi do mize. Gledalci so pričakovali, da bo za Ptuj tekel Vin-diš, a se je opravičil, češ da je tekač na dolge proge. Toda tudi Doki je dobro tekel in znižal na 4:2.
Zadnjo igro je pripravil Helios. Tekmovalci so morali pobarvati obris znaka njihovega izdelka. Gostje iz dvatisočletnega mesta so se izkazali za boljše slikarje in omilili poraz ter tesno izgubili s 4:3.
Na koncu so bili vsi zadovoljni: gledalci, organizatorji, zmagovalci in tudi poraženci, saj so, kot je dejal njihov župan Luci, »osvojili odlično drugo mesto!« Tega, da so bili Domžalci komaj predzadnji, pa ni upal reči.
IGOR LIPOVŠEK
*   *   PLESNA ŠOLA   *   * *
PLESNA ŠOLA ZA OTROKE, MLADINO IN ODRASLE
vpisuje
predšolske
osnovnošolce
odrasle
skupinski plesi
plesni pari
jazz balet
aerobika
VPIS: od 25. 9. do 30. 9. vsak dan od 17.-19. ure, v soboto od 10.-12. ure, v Kulturnem domu na Viru.
INFORMACIJE na telefon 0609635 783 od 9.-11. ure in od
17.-19. ure.
14
/lamnik
Domžale
Najštevilčnejša je bila domača ekipa KK PIRUETE.
KOTALKARSKI PRAZNIK V DOMŽALAH
»Pirueta '95«
Živahen vrvež na ploščadi v TEN-TEN centru je prvo soboto v letošnjem avgustu privabil številne obiskovalce, ki so si ogledali tradicionalno mednarodno tekmo v umetnostnem kotalkanju »PIRUETA '95«. K prijetnejšemu razpoloženju je prispevalo lepo, sončno vreme, dobra organizacija in 60 tekmovalcev iz petih držav, ki so z lepimi nastopi navdušili vse navzoče.
Gostitelj cicibanov, pionirjev in mladincev iz 13 klubov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije in Švice, kotalkarji iz Danske so se zaradi bolezni opravičili, je bil domači kotalkarski klub PIRUETA, ki je pod vodstvom Antona Grilja, predsednika, ter vodstva in staršev tekmovalcev vzorno izpeljal lepo tekmovanje, saj je vzporedno z njim potekal tudi družabni del, v katerem je prav vsakdo lahko poskušal srečo v bogatem srečelovu.
Pisani trikoji, včasih sicer malce okorne nogice, ki niso vedno hotele ubogati, nasmejane oči in veseli obrazi najmlajših je bilo prvo, kar si opazil, ko si se pomešal med navdušene gledalce, med katerimi je bila tudi državna prvakinja Nina Grilj, ki ji je poškodba kolena preprečila, da bi bila uspešno nasto-
pila na »domačem« terenu. Vsaka posamezna kategorija je prinesla nove lepe nastope, nove zmagovalce med fanti in dekleti, ki so prikazali veliko znanja in elegance ter zasluženo prejemali visoke ocene sodniške komisije. Težko bi rekli, kdo je bolj navdušil: ali najmlajši cicibani in cicibanke, pred katerimi so še lepi uspehi, ali pa že pravi mojstri, kot sta Tanja Romano iz kluba Polet Opčine ter Uroš Sti-bilj iz KK Renče, ki ju pozna vsa Evropa.
Prijetna tekma, ki jo je v imenu Občine Domžale pozdravil Matjaž Vovk, podžupan, se je zaključila z revijskim nastopom, v katerem smo občudovali eleganco plesnih parov, skupinski nastop najmlajših članov PIRUETE ter nastop Dam-
jane Slaviček, trenerke KK Pirueta, ki je prav pred kratkim postala tudi članska državna prvakinja. Sledila je podelitev priznanj najuspešnejšim, organizatorji pa niso pozabili prav nikogar, saj so spominske plakete podelili predstavnikom vseh sodelujočih klubov, posebne pozornosti pa so bili deležni tudi sodniki.
Domači klub PIRUETA se je ob dobri organizaciji tekme izkazal tudi z zaključnim družabnim srečanjem, kjer je bilo veliko priložnosti za druženje tekmovalcev, njihovih trenerjev, staršev pa tudi vseh ostalih obiskovalcev. Prijeten-vrišč je na asfaltni plošči odmeval pozno v večer in pričal o tem, da so kotalkarji po tekmi predvsem dobri prijatelji in vedno dobrodošli gostje.
Ob koncu pa pred rezultati napi-šimo še to, da je bila ekipa PIRUETE najštevilčnejša, saj je iz njenih vrst nastopilo kar 20 tekmovalcev, od katerih jih je večina posegla po enem izmed prvih mest. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem pa tudi njihovim trenerjem in vodstvu kluba ter uspešno tudi v prihodnje!
Ker so REZULTATI že znani, zapišimo le uvrstitve tekmovalcev obeh domžalskih klubov:
CICIBANKE: 2. Anja Bajde, 3. Maxi Cerar, 4. Alja Marolt, 5. Tjaša Tavčar, 6. Klavdija Svetek (vse PIRUETA)
PIONIRKE C: 6. Doroteja Jeras, 13. Alenka Ciperle (PIRUETA)
PIONIRJI B: 1. Matjaž Ivančič (PIRUETA)
PIONIRKE B: 3. Martuša Ravnikar, 8. Špela Tavčar, 10. Lea Jeras (vse PIRUETA)
PIONIRJI A: 2. Blaž Ravnikar (PIRUETA)
PIONIRKE A: 2. Teja Rus, 3. Tina Levičnik, 4. Andreja Ručman (PIRUETA)
KADETINIE: 2. Saša Slane (KDK Domžale), 3. Alenka Ivančič, 4. Aleksandra Mohar (obe PIRUETA).
KOTALKARSKO DRSALNI KLUB DOMŽALE
Uspešno nastopanje
Od zadnjega poročanja o uspehih mladih kotalkarjev Kotalkarsko - drsalnega kluba Domžale sta minila kar dva meseca, to pa ne pomeni, da se v tem času ni nič dogajalo. Nasprotno, bilo je prav malo počitnic, saj tekmovanja zahtevajo temeljite priprave.
Na državnem prvenstvu v času od 21.-23. julija 1995 v Ljubljani je nastopilo 11 tekmovalcev: v mlajših kategorijah ANDREJ FRANGEŽ, SANDRA FRANGEŽ, VESNA NARIČ in IVANA VUJO-VlČ. Nastopi so bili zadovoljivi in so pokazali lep napredek, seveda pa jih kljub temu čaka še veliko dela. Enako uspešni so bili tekmovalci višjih kategorij, saj je MATEJ DRAŠČEK absolutni prvak, dosegel je 1. mesto v obveznih likih, kratkem programu in kombinaciji. Med kadetinjami je SAŠA SLANC prav tako absolutna prvakinja, saj je bila prva v obveznih likih, kratkem programu in kombinaciji, TATJANA VRHOVŠEK pa je dosegla 3. mesto v kombinaciji. Pri mlajših mladincih je MIHA ARVAJ dosegel 1. mesto v kombinaciji, ANJA SETINA je bila tretja v obveznih likih in četrta v kombinaciji, DRAGANA VUJO-VIČ pa je dosegla drugo mesto v obveznih likih in tretje mesto v kombinaciji. Med članicami je
NATAŠA GLIHA dosegla prvo mesto v obveznih likih. Konkurenca na državnem prvenstvu je bila močna in številna, zato še posebej velja pohvaliti vse tekmovalce.
Tekmovanja PIRUETA '95, ki je bilo naslednje, žal v času dopustov, so se udeležile le 3 tekmovalke, ki so kljub kratkim pripravam dosegle lepe rezultate: SANDRA FRANGEŽ - 8. mesto ter VESNA NARIČ - 9. mesto v kategoriji C, med kadeti je bila SAŠA SLANC druga.
Mednarodnega prvenstva na Dunaju od 18. do 20. avgusta so se udeležili trije tekmovalci - reprezentance, katerih namen je bil, da preverijo svojo pripravljenost. Na tekmovanje so zaradi slabega vremena odšli brez dodatnih priprav in v konkurenci, ki ni bila tako močna kot na Evropskem prvenstvu v Angliji in pokalu Nemčije, vendar vseeno omembe vredna v obveznih likih, kratkem programu in kombinaciji dosegli naslednje rezultate: MATEJ DRAŠČEK - 1. mesto v kombinaciji, 2. mesto v obveznih likih, TATJANA VRHOVŠEK - 1. mesto v kratkem programu in 2. mesto v kombinaciji ter SAŠA SLANC - 1. mesto v obveznih likih, 2. mesto v kratkem programu in 1. mesto v kombinaciji. Njihova trenerka VIOLETA MORDEJ pravi, da
Del tekmovalcev Mordej.
KDK na državnem prvenstvu s TRENERKO Violeto
so tekmovalni program izpeljali solidno, lahko pa bi bilo boljše.
V dneh od 27.-29. septembra 1995 bo v Franciji (Ville France) tekmovanje POKAL EVROPE. Potencialni kandidati za tekmovanje so: MATEJ DRAŠČEK, MIHA ARVAJ, SAŠA SLANC, TATJANA VRHOVŠEK, DRAGANA VUJOVIČ in ANJA ŠETINA.
V teh dneh sta vadbeni mesti Dvorana Komunalnega centra in ploščad pred Osnovno šolo Venclja Perka Domžale zopet oživeli. Zbralo se je veliko število mladih kotalkarjev, ki se s pomočjo trenerjev učijo kotalkarskih spretnosti, in upamo, da bodo vztrajali ter v bodoče tudi dosegali lepe rezultate v tem lepem športu, ki v Domžalah postaja vedno znova zanimiv.
Čisto na koncu pa želimo tudi v bodoče vsem trenerjem in tekmovalcem veliko uspehov, staršem pa, da bi še nadalje podpirali mlade kotalkarje. Mogoče bo klubu kmalu priskočil na pomoč tudi kakšen sponzor, saj udeležba tekmovalca na tekmovanjih včasih zahteva kar preveč prispevka iz žepov staršev.
Veselo popotovanje domžalskih skavtov po Pohorju
Naša dežela je res čudovita in če se nameniš peš prehoditi del njene zemljine, ti bo še bolj prirasla k srcu. Skavti smo tudi letos odšli v neznane kraje, da bi spoznali slovenskega človeka in našo deželo, predvsem pa uživali v razgibanem svetu pohorskih hribov.
Pot zaupanja in prijateljstva smo začeli kar v Domžalah zgodaj zjutraj, kjer smo ob kratki slovesnosti sprejeli na preizkušnjo nekaj novih članov. Naslednja postaja pa so bile že Zreče. Da je naša pot res bila pot zaupanja, nam pove že to, da nismo vedeli, ne kje bomo spali niti to, ali bomo na delih poti po divjini srečali kakšnega človeka. Začrtano pot do Rogle, Lovrenških jezer, Lovrenca, Klopnega vrha, Šumika in pohorskega pragozda, mimo Kurje vasi v dolino Bistrice in njenih kanjonov, Maroltove jelke, slapa Šumnik, rimskega kamnoloma... smo »začuda« prehodili po našem urniku in se po tednu dni dogodivščin, kakšni premočeni in neprespani noči v »bunkerju«, vsi zlakoteni naslikali v Slov. Bistrici. Čeprav nismo bili deležni veličastnega sprejema, smo si sami pripra-
vili kraljevsko pojedino s svežim kruhom in salamo, da o siru ne govorimo. Kljub temu da smo se na
pa ne smemo pozabiti in se zahvaliti Lovrenškemu župniku, ki nam je izkazal gostoljubje, kot ga ne pomnimo, in nam po »zadnji večerji« ob 5. uri zjutraj daroval mašo ob prehodu noviciatarjev v klan. Krst je bil v bližnjem potoku, kjer se je naša druščina skopala in načofo-tala. Ne prvič in ne zadnjič. Vedno na poti in biti pripravljen služiti ter dobro opraviti vsako delo, pri tem pa se zavedati podarjenosti življenja in tega, kako malo resnično potrebujemo za življenje. To so največji zakladi, ki jih mladi prine-
poti vrnili v čase nabiralcev sadežev, bi od samih malinkotov in ja-godinkotov bolj tanko piskali. Narava nam je kar sama ponujala obilje gob, ki jih ni bilo lahko najti, so pa zato toliko bolj teknile. Nifcakor
semo s skupnih druženj in pohajkovanj. Naša popotovanja ne potekajo kar tako v en dan, imamo tudi program. Pa srečno - a ne za večno. B. P.
ASPERGHILLUS
MEDNARODNI PROMOCIJSKI KOLESARSKI SUPERMARATON
200 km alpske ceste
Mednarodni promocijski kolesarski super maraton 200 km alpskih cest je bil speljan od Tržiča, do Kranja, Mengša, Domžal, Kamnika in Mozirja; želel je slovenski javnosti in ljudem zunaj naših meja prikazati lepoto naše pokrajine v alpskem svetu, katerega delček je tudi naša občina. Z maratonom, katerega start in cilj je bil v Občini Kranj, so organizatorji povezali kulturno, športno ter turistično kot tudi gospodarsko dejavnost občin in krajev ob trasi maratona.
Eno izmed etapnih mest je bil tudi športni park Domžale; tja je karavana 140 kolesarjev s spremljevalci pripeljala 26. avgusta 1995. Športna zveza Domžale jim je skupaj s člani Športnega društva Dob ter Nogometnega kluba Domžale pripravila prisrčen sprejem na večnamenski ploščadi, kjer jih je pozdravila tudi
Cveta Zalokar Oražem, naša županja. Poleg prijetne glasbe Ansambla Borisa Razpotnika so kolesarjem ponudili osvežilne napitke in potrebno energetsko prehrano, saj je bil pred njimi še večji kos poti.
Ranko Cukrov, glavni organizator sprejema kolesarjev, udeležencev maratona, je bil deležen pohvalnih besed; povedal je, da pričakuje, da bo prireditev postala tradicionalna in bo v koloni kolesarjev v prihodnje več Domžalčanov, sedaj jih skoraj ni bilo, predvsem pa, da bi se okorajžilo še kakšno dekle, saj so bila tokrat med kolesarji le tri dekleta.
Ob prvem mednarodnem promocijskem kolesarskem super maratonu 200km ALPSKIH CEST je bil pripravljen tudi poseben BILTEN, v katerem so se predstavile posamezne občine.
V. V.
TRASA SUPER KOLESARSKEGA MARTONA 200 KM ALPSKE CESTE
DOMŽALE
63 km
MENGEŠ t* km t »3 km
PET MINUT ZA ŠPORTNIKA
Blaž Ravnikar
Za Blaža Ravnikarja, učenca 6. razreda OŠ Domžale, kotalkarja KK PIRUETA, bi na kratko lahko zapisali: odličen kotalkar - odličen učenec. Čeprav je s kotalkanjem začel precej pozno, star je bil namreč že devet let, danes spada v vrh slovenskih kotalkarjev - pionirjev A.
Najprej je kotalkala sestra Maruša. Ker sta oči in mami hodila z njo, je šel tudi Blaž in zgodilo se je: obul je kotalke in od takrat skoraj ni dneva, da ne bi kotalkah Treningi pod vodstvom Suzane Težak in ob pomoči Damjane Slaviček in koreografinje Fione Johanson so vsak dan. Zelo koristni so tudi nasveti g. Petra Brleča, med počitnicami celo dvakrat dnevno, ob koncu tedna pa tekmovanja. Ampak Blaž zna razporediti čas in včasih pridejo naloge malo bolj pozno na vrsto, tudi zaradi košarke, angleškega ali nemškega krožka. V šoli nima težav, doma tudi ne, se smeje, saj gresta oči in mami vedno zraven in je kotalkanje način njihovega življenja. Prvo tekmo, menda je bilo to v Renčah, je že malo pozabil. V začetku so se malo tresle noge, a ko je zaigrala glasba, je bila trema v hipu pozabljena. Dvojne skoke obvlada že skoraj vse, najraje pa ima tolup in program mu je bolj všeč, če je glasba hitrejša in če lahko drsa po svoje - v prostem programu.
Čeprav ne kotalka prav dolgo, ima že kar precej uspehov, naštejmo le pomembnejše: dva naslova državnega prvaka v letu
Blaž Ravnikar - prvo mesto na »Pirueti 94«
1994 med pionirji B, letos med pionirji A, v Belgiji je bil drugi, enako tudi v Renčah in na Pirueti 95, prvi pa je bil tudi na Danskem. Rad se spominja zimskega treninga v Rogaški Slatini, prijetnega počutja v klubu, zelenjavnih juh in »ponfrija«, o mesu, ki ga ne mara, nisva zgubljala besed. Ob sobotah popoldne gre rad v kino. Zadovoljen je z uspehi, le še kakšnega sponzorja bi rabili, poseže v razgovor oči, saj je vse breme na starših in klubu. Glede na Blaževe dosedanje uspehe tudi to še lahko pričakujemo. Srečno, Blaž!
Domžale
/lamnik
15
IZ ŽIVLJENJA DOMŽALSKIH SKAVTOV
S Kekcem na poletnem taboru
Najmlajša veja domžalskih skavtov - VOLČIČI in VOLKULJICE - je letošnji poletni tabor doživela v prečudovitem objemu slovenskih gora. Tik pod Kamniškimi alpami nas je v svoje okrilje za prijetnih osem dni sprejelo Jezersko - zelena oaza sredi strmih skalnatih grebenov in sotesk. Igra sončnih žarkov, vetra in nenadnih neviht z grozečim grmenjem pa je prispevala skrivnostni pridih zgodbi KEKEC NAD SAMOTNIM BREZNOM; ta je bila rdeča nit našega poletnega tabora.
Majhno, borno, leseno kočico je naše domžalsko krdelo delilo s homškim krdelom volčičev in vol-kuljic in z njim podoživljalo skromno življenje majhnega, razigranega dečka planin - Kekca. Skušali smo premagati razvajenost, ki nam ga ponuja udobje domačega okolja, pri tem pa smo iskali vrednost vsega, česar smo v lastnih družinah »samoumevno« deležni. Odkrivali smo vrednote Kekčevega značaja, pa tudi vrednote značajev drugih pomembnih likov iz omenjene zgodbe in jih skušali uvesti v naše vsakdanje delo in življenje. Spoznali smo, da je za to potrebna obilica poguma, trdne volje in potrpljenja. Lastni uspehi, ki smo jih doživljali na tem področju, so nas napolnjevali z največjim veseljem in nam dajali novih moči za nadaljnje korake na poti v boljšo skupnost. Nismo namreč pozabili cilja letošnjega skavtskega leta - GRADITI SKUPNOST. Se kako smo si prizadevali odpreti sklenjen krog dveh in ustvariti novo, večje krdelo, ki bo skupaj uživalo radosti dogodivščin polnega poletja. Seveda je bila-pot usklajevanja različnih značajev, želja in potreb včasih hudo težavna ... Ker pa so bile dejavnosti na moč privlačne, so nam dnevi kar prehitro bežali iz rok.
Od Jezerjanov in prečudovitega okolja smo se poslovili bogatejši za marsikatero izkušnjo, saj smo se na Planšarskem jezeru naučili veslanja, krepili moči s planinskimi vzponi, spoznavali zapletenost vozlov in reševali k drevesu privezanega »Kosobrina«, preizkušali svoje igralske sposobnosti, spoznavali skrivnosti narave in v kamninah odkrivali različne ostanke fosilov, se reševali iz rok »ugrabiteljev« in pri tem »nehote zašli« na avstrijsko stran; med drugim pa smo v okrilju noči in trde teme izvedli lov na sove. Seveda je bil lov uspešen, kako pa smo se nasmejali, ko smo ugotovili, da so se za pobliskavajo-čimi očmi skrivale utripajoče baterije v rokah dveh naših voditeljev. Konec lova pa je zaokrožil gromki glas »Bedanca«, ki je naravnost iz gozda v polni opravi padel v našo sredo.
Vse dni nas je napolnjevala misel na skritega prijatelja, prizadevali pa smo si drug v drugem iskati in odkrivati lepote in dobre strani, zaradi katerih se je med nami rodilo prijateljstvo. Skupaj smo se veliko lažje lotevali najrazličnejših nalog. Sem so sodile tudi ročne spretnosti, saj smo si poslikali majico s kekčevim motivom, našili napis na značilno kekčevo kapo in z nožičem iz rdečega lubja izrezljali sovo - simbol modrosti. Ta sedaj krasi naše obročke na skavtskih rutkah.
Spominov na tabor je še toliko, da jih še Bedanec ne bi mogel stlačiti v svojo malho brez dna! Najlepši pa bodo za vedno zakopani globoko v naših srcih, saj o najlepših spominih najtežje najdemo besede, ki bi povedale to, kar v resnici čutimo. In prav je tako!
Na koncu vsem skupaj pošiljam lep počitniški pozdrav! Tudi vi doživite kaj lepega, pa ne bodite prezahtevni ... Tudi Kekec ni bil!
ANDREJA T.-AKELA
BALINARSKI ŠPORTNI KLUB BUDNIČAR KOLIČEVO
Organizirali finale državnega prvenstva
Sredi avgusta so člani Balinarskega športnega kluba Budničar Količevo uspešno pripravili tradicionalni turnir trojk (3 + 1) »BUDNIČAR 95«, na katerem je sodelovalo 16 ekip ter 8 ekip veteranov oz. mešanih ekip. Po zagrizenih tekmah, v katerih ni manjkalo niti presenečenj niti veselih dogodkov, je zmagala ekipa GORIŠKIH BRD, člani BUDNIČAR-ja pa so bili drugi. Med veterani pa so bili zmagovalci člani Društva upokojencev Vir. BŠD Budničar pa ni poskrbel le za tekmovalce, ki so bili navdušeni nad lepimi nagradami, ampak je presenetil tudi gledalce, saj so lahko svojo srečo in spretnost preizkusili v nagradnem bližanju in srečolovu, tradicionalno dobro pa so poskrbeli tudi za dobro hrano in pijačo.
Pokrito štiristezno balinišče, eno izmed redkih v Sloveniji, je privabilo ekipe iz vse Slovenije, pa tudi precej gledalcev, ki pa so na svoj
račun prišli predzadnjo nedeljo v avgustu, ko je Balinarska zveza Slovenije Budničarjem zaupala izvedbo finala državnega prvenstva v natančnem izbijanju, katerega se je udeležilo 24 najboljših slovenskih balinarjev, med njimi vsi, ki se udeležujejo evropskih in svetovnih prvenstev.
Tekmovanje je spremljalo precej veliko število gledalcev, ki so se
navduševali nad točnimi meti krogel, nad spretnostjo tekmovalcev, med katerimi je bil tokrat najboljši UROŠ VEHAR (TRATA), ki je premagal GREGORJA SEVERJA (Ljub-Ijana-Polje), svetovnega mladinskega prvaka; tretji je bil TONI TROBEC (Jesenice), četrti pa ROBERT DEKANJ (Železničar Postojna). Ob koncu so vsem gledalci glasno zaploskali in najboljšim slovenskim balinarjem zaželeli veliko uspešnih metov na svetovnem prvenstvu v Kanadi.
Organizacija finala, s katero je Balinarska zveza Slovenije dala pomembno priznanje uspešnemu delu BUDNIČARJEV, je odlično uspela, saj so bili nad prijetnim sprejemom, brezhibnim potekom tekmovanja in bogatimi nagradami, ki so jih prispevali sponzorji, navdušeni vsi: tako tekmovalci kot Balinarska zveza Slovenije, ki je obljubila, da to nikakor ni bila zadnja pomembna tekma na BRAVO, MARTIN!
V prvih dneh septembra pa je BŠK Budničar razveselil njihov član MARTIN PRELOVŠEK, saj je v okviru ljubljanske območne lige zasedel tretje mesto in se uvrstil v polfi-nale državnega prvenstva v Kranju. Med 24 najboljšimi slovenskimi pionirji je zasedel sedmo mesto, kar je zanj in za klub, ki veliko skrbi namenja prav mladim, odličen uspeh. v.
PET MINUT S SVETOVNIM PRVAKOM V SMUČARSKIH SKOKIH
Miha Rihtar najboljši v Garmisch-Partenkirchnu
Od 1. do 5. avgusta je bilo Garmisch-Partenkirchnu mladinsko tekmovanje v smučarskih skokih. V skupini mladincev do 15 let je bil najbolj uspešen Domžalčan Miha Rihtar. Ob tem njegovem velikem uspehu smo ga povabili na kratek pogovor.
Miha, ti si bil na smučarskih skokih v Garmisch-Partenkirchnu letos zelo uspešen. Prosim, predstavi se na kratko bralcem Slamnika.
Rojen sem bil 4. marca 1981 v Domžalah. Obiskujem osmi razred Osnovne šole Rodica. Zaradi tako pestre športne dejavnosti in pogostega izostanka od pouka v šoli nimam težav.
Od kdaj se ukvarjaš s smučarskimi skoki in kje je bil tvoj prvi daljši skok?
Ta šport me veseli že od otroških let. Za smučarske skoke so me navdušili starejši fantje iz ulice, ko so zmeraj našli priložnost, da so kam potovali. Ko sem imel sedem let, sem se vključil v Smučarsko društvo Ihan. Pozneje se je skakalna sekcija osamosvojila in se preimenovala v Smučarski skakalni klub SAM Ihan. Najprej sem treniral na 6-me-trski skakalnici v Ihanu. Prvič sem tekmoval na regijskem tekmovanju
na 6-metrski skakalnici v Ljubljani. Dosegel sem lep uspeh. Ž leti in treningi sem se poskušal na vedno večjih skakalnicah. Ker sem bil uspešen, sem še lahko udeleževal treningov v selekcijah planiške šole, ki uspešno poteka že več let.
Ali si v Garmisch-Partenkirchnu tekmoval za ihanski klub?
Miha Rihtar, naš najbolj uspešen smučarski skakalec
Ne. Zaradi boljših pogojev, strokovnih treningov, večjih in boljših skakalnic sem se lani spomladi vključil v Skakalni klub Triglav Kranj. Na treninge me po šestkrat na teden v popoldanskem času vozijo starši. Navadno treniram po tri ure na dan, po eno uro pa se zamudim na poti tja in nazaj. Pred tekmovanji pa je treningov še več.
In kakšno je vzdušje v klubu?
Ker so me kranjski skakalci poznali iz tekmovanj že prej, so me z veseljem sprejeli medse. Dobro se počutim med njimi, zato je uspeh dober. Doma imam že veliko priznanj in pokalov s tekmovanj v domovini in drugod po Evropi.
Za konec najinega pogovora pa še nekaj o tvojem do sedaj največjem uspehu.
Moj najdaljši skok je bil na treningu v Frenštatu na Češkem v torek, 12. septembra 1995 na 90-meterski skakalnici. Skočil sem 94 metrov. To je bil do sedaj moj največji uspeh.
Miha, želimo ti, da bi na smučarskih skakalnicah še naprej tako uspešno zastopal Domžale in mlado slovensko državo.
Pogovarjal se je STRAŽAR
Napredkova nadaljevalna šahovska šola
Za najboljše mlade šahiste in šahistke bodo spet odprta vrata na OŠ Venclja Perka v Domžalah, in sicer vsak ponedeljek od 15.30 do 17.30. Začetek 2. oktobra 1995, zaključili pa bomo 27. maja 1996.
Program bo obsegal poučevanje teorije, analize in komentarje, priprave na turnirje, si-multanke, kategorniške turnirje, srečanja z vrstniki iz drugih šol v Sloveniji itn.
Vabimo igralke in igralce, ki že imajo kategorijo ali rating točke osnovnih šol Jurija Vege Moravče, Brda, Mengša, Trzina, Preserij, Doba, Domžal, Venclja Perka in Srednje šole Domžale ter vse mlade, ki so že zapustili osnovnošolske vrste, da izkoristijo brezplačno možnost za izpopolnjevanje in napredovanje.
S. LAŽNI K
Šahovsko poletje mladih
II. državnega prvenstva v aktivnem šahu - tempo 2x25 minut - za fante in dekleta do 12 in 14 let so se udeležili tudi Na-predkovi šahisti. V štirih skupinah je nastopilo 40 deklet in 70 fai.iov.
Med dekleti do 12 let se je vidno uvrstila na 3. mesto Lucija Rovtar, soliden pa je bil tudi Anže Mam (oba OŠ V. Perka) pri fantih do 14 let, ki je zasedel 10. mesto. Pod polovico možnih točk sta ostala Žiga Podgoršek (OŠ V. Perka) pri F 12 in Boštjan Mihorič (OŠ Dob) pri F 14.
Zmagovalci Radejeva (Sevnica), Maukova (Radenci), Še-benik (Vrhnika) in Kavčič (Kranj) pa nas bodo zastopali na svetovnem prvenstvu v Dis-nevlandu v Parizu.
S. LAZNIK
PRIDNI ZLATOPOLJCI
Igrišče za mlade
Mladi iz Zlatega polja so se odločili, da igrišče ob nekdanji osnovni šoli ponovno uredijo. Idejo, ki se jim je porajala že precej časa, je podprla tudi Krajevna skupnost in dela so pričeli z izkopom zemlje, ki je bila nasuta med asfaltiranjem ceste. Vedeli so, da je vse odvisno največ od njih, zato ni manjkalo prostovoljnega dela. Tako je Marjan Korošec brezplačno opravil preko 40 strojnih delovnih ur.
Delo pa seveda še ni končano, saj bo potrebno opraviti še nekaj zaključnih zemeljskih del, radi pa bi še letos igrišče posejali tudi s travo. Spomladi pride na vrsto zaščitna ograja; treba bo še precej dela, da bo igrišče, kot je treba.
Delo ni problem, saj ga vsi radi
opravljajo, več težav pa imajo s finančnimi sredstvi. Odločili so se, da ob prostovoljnem delu prispevajo tudi denar, zanj pa so zaprosili tudi krajane, ki so se jim po svojih močeh tudi odzvali. Najbolj sta se odrezala g. Vinko Jeras in njegov brat Ivan, vsem krajanom pa iskrena hvala, saj je vsak njihov tolar dobrodošel in pomeni hitrejšo izgradnjo igrišča.
Za finančno pomoč so zaprosili tudi Občino Lukovica, ki je mladim namenila pičlih 15.000 SIT; to dokazuje, da za mlade v hribovskih vaseh še vedno ni pravega posluha.
Vsem, ki so pomagali doslej, iskrena hvala!
T. HABJANIČ
'grišče v Zlatem polju dobiva svojo nekdanjo podobo
Najboljši duatlet v občini
Matjaž Seljak je 26-leten Domžalčan in spada med najboljše slovenske duatlonce. »Kaj pa sploh je duatlon?« se ponavadi glasi vprašanje mnogih ljudi. Duatlon je šport, ki se je v Sloveniji razvil pred približno petimi leti. Sestavljen je iz teka in kolesarjenja, poznamo pa dve različici; kratki ali šprint duatlon (5 km teka, 30 km kolesarjenja, 5 km teka) in dolgi duatlon (10 km teka, 60 km kolesarjenja, 10 km teka).
Matjaž se je že vse svoje življenje ukvarjal s športom, in sicer je bil najboljši radioamater v bivši Jugoslaviji, dokaj aktivno se je ukvarjal tudi s smučanjem, pred petimi leti pa je poskusil tudi duatlon. Ker je že na prvi tekmi v Kostanjevici osvojil medaljo, se je odločil, da se bo s tem športom začel ukvarjati resneje. Najprej je tekmoval samo v Sloveniji in dosegal dokaj vidne rezultate. Opazil ga je selektor slovenske duatlonske reprezentance, Primož Kališnik, in ga povabil v reprezentanco. Kasneje se je priključil Stop-teamu, kjer so bili včlanjeni vsi najboljši slovenski duat-lonci, triatlonci, kolesarji, tekači ... Tako se je leta 1993 prvič
udeležil tudi evropskega prvenstva v duatlonu, ki je potekal v Konig-slutru v Nemčiji in naredil pri tekmovalcih dober vtis z rezultatom. Naslednje leto (1994) je evropsko prvenstvo potekalo v Voukati na Finskem, kamor pa Matjaž zaradi finančnih težav ni mogel oditi. Še isto leto je na državnem prvenstvu v Kamniku dosegel bronasto odličje in se tako kvalificiral za svetovno prvenstvo, ki je potekalo na Tasmaniji. Vendar mu je tudi to svetovno prvenstvo splavalo saj mu je primanjkovalo finančnih sredstev, kajti takšno potovanje na drugi konec sveta zahteva veliko denarja.
Ker se je na novo sezono hotel pripraviti čimbolje, je odšel na zimske priprave na Florido. Na letošnjo sezono je bil zelo dobro pripravljen in na evropskem prvenstvu, ki je potekalo na začetku maja v madžarskem Veszpremu, je pričakoval odličen rezultat. Vendar se ni vse končalo tako, kot bi se moralo. Vsi naši trije reprezentantje: Matjaž Seljak, Uroš Velepec in Andrej Doli-nar so se zastrupili z vodo in tako na sami dirki niso mogli pokazati, kaj lahko v resnici dosežejo. Tako je Matjaž, kot edini Slovenec, s hudimi bolečinami prišel do cilja in zasedel zanj skromno 55. mesto. Že teden dni po tej tragediji pa je Matjaž na najmočnejšem avstrijskem mednarodnem duatlonu na Dunaju osvojil 10. mesto, kar sedaj velja za njegov najboljši rezultat na mednarodnih tekmah.
Poleti ponavadi ni veliko tekem, zato pa duatleti ta čas porabijo za treninge. Matjaž dnevno trenira štiri ure aH več, pri treningih pa mu pomaga tudi Afa Fitness studio iz Mengša. Sezona bo kmalu dosegla višek, saj sta na sporedu le še dve tekmi za svetovni pokal, in sicer v Gradcu in Imoli, na koncu pa še svetovno prvenstvo v Mehiki. Obeh svetovnih pokalov se bo zanesljivo udeležil tudi Matjaž, na podlagi dobrih rezultatov pa bo nato odšel na svetovno prvenstvo. Obstaja pa seveda problem - finančna sredstva, kajti slovenska triatlonska zveza še ni tako razvita, da bi v celoti financirala tako pot, tako da si mora vsak tekmovalec denar poiskati pri svojih sponzorjih, ki pa jih zaradi slabega medijskega prikaza duatlona še zelo težko najde. Poleg tekmovanj za duatlon pa je Matjaž letos nastopil in tudi zmagal na olimpij-
skem teku v Domžalah. Vsi ljubitelji duatlona pa ste vabljeni na državno prvenstvo, ki bo letos 23. septembra v Kamniku, kjer boste lahko stisnili pesti za svojega sovaš-čana.
KATJA SELJAK
LAKOTNIK s. p.
Nudimo vam usluge:
- kosimo travo
- obrezujemo žive meje
- urejamo vrtove Telefon: 713-406
(Siki
servis
Miklošičeva 9 A, Domžale
- POPRAVILA TV-color
- AUDIO naprav vseh vrst proizvajalcev
- MONTAŽA klasičnih anten in SAT anten, AVTO-radio aparatov
- popravila PC-RAČUNALNI-KOV in monitorjev - letno vzdrževanje
- OZVOČEVANJE gostinskih lokalov, šol, cerkva, delovnih obratov, postaj itd ...
POPRAVLJAMO TUDI NA DOMU! Tel. naročila (061) 712-324
16
/lamnik
Domžale
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOB
Nov prapor za 105-letnico
Izredno težko je prav oceniti neizmerno požrtvovalnost in solidarnost, ki ju gasilci vedno znova in znova dokazujejo povsod, kjer je treba pomagati človeku v nesreči. Kolikor ur, dni in let osebnega dela, volje, izkušenosti, strokovnosti, odrekanj, žrtvovanj za humano prostovoljno pomoč se je nabralo v 105 letih dela Prostovoljnega gasilskega društva Dob, je nemogoče oceniti, saj je v teh tisočih dneh veliko prispevkov sedanjih članov, pa tudi generacij, ki ostajajo v spominih.
Novi prapor
Člani PCD Dob so se na letošnjo stopeto obletnico pričeli pripravljati precej pred slovesnostmi v avgustu, saj so želeli praznik zaznamovati z novim praporom. Stari je »zdržal« štiri desetletja in se z dobskimi gasilci veselil in žalostil dogodkov, ki so ga spremljali. »Kar malce s strahom smo se glede na trenutno finančno situacijo lotili zbiranja denarja za prapor,« pravi dolgoletni blagajnik, Slavo Jutršek, »pa so nas Dobljani in vsi naši prijatelji tudi tokrat presenetili s svojo pripravljenostjo.« Kar 246 žebljičkov krasi novi prapor, pa tudi 16 trakov je bilo treba pripeti nanj, med njimi so tudi trakovi občinske gasilske zveze Domžale, krajevne skupnosti in vseh drugih društev v njej, s katerimi so vsi skupaj želeli poudariti dolgoletno uspešno sodelovanje z gasilci.
Slovesna akademija
Med trakovi je tudi trak prijateljskega FF Hagen-brunna iz Avstrije, ki vsako leto raje prihajajo v Dob in so vedno znova navdušeni nad prisrčnimi dobrodošlicami. Letos se je komandantu.Rudiju Cilgu pridružil kar gospod Fischer, župan, ki je iz Doba odhajal z najlepšimi vtisi. Na slavnostni akademiji v Kulturnem domu na Močilniku je pristotne pozdravil Pavle Orehek, predsednik »dobskega društva. Na kratko je spregovoril tudi o 105-letni zgodovini, ki sta jo pričela Karel Detela in Tomaž Potočnik 18. aprila 1890. G. Marjan Slatnar je poudaril, da so bili prav gasilci PGD Dob tisti, ki so svojimi uspešnimi nastopi ponesli ime Doba in Domžal v svet; g. Pavle Cerar, predsednik KS Dob, pa je spregovoril o pomembnosti društva za KS Dob. Podeljena pa so bila tudi priznanja, in sicer je za desetletno uspešno delo priznanja prejelo 28 članov.
G. Rudi Gilg, komandant FF Hagenbrunn iz Avstrije, in g. Pavle Orehek, predsednik PGD Dob, ob izmenjavi daril na slovesni akademiji.
Za dvajsetletno delo 24 članov, Janez Breceljnik, Milan Hribar, Zdravko Križnar, Drago Križnar, Lado Kušar, Marko Osolnik, Anton Rogelj ml., Miha Štrukelj in Franc Zavrl so priznanja prejeli za tri desetletja uspešnega dela, Janez Grošelj za štiri ter Edvard Cerar, Slavko Jutršek, Aleksander Rihtar in Ivan Štrukelj za pet desetletij uspešnega dela. Akademijo je popestril Oktet TOSAMA in citrarka.
Razvitje prapora
Po izmenjavi daril je sledilo družabno srečanje, ki se je naslednji dan nadaljevalo s slavnostnim razvitjem novega prapora; ta bo odslej PGD Dob spremljal na njihovi uspešni poti. Slovesnosti se je udeležilo več kot 100 gasilcev iz sosednjih društev, polepšalo pa jo je 18 praporov, predstavniki Občinske gasilske zveze Domžale ter številni krajani in drugi obiskovalci, ki so prisluhnili prijetnemu programu, nato pa se skupaj poveselili na tradicionalni veselici.
Slovo
Slovo od prijetne delegacije iz Hogenbrunna je bilo v ponedeljek na Jamarskem domu, kjer so si vsi pod vodstvom Stanislava Stražarja ogledali znamenitosti kraškega sveta v KS Dob, ustavili pa so se tudi ob muzejskih zbirkah ter pri kosilu spregovorili o skupnih načrtih v prihodnje.
Iskrena hvala
Slovesnost ob stopet letnici Prostovoljnega gasilskega društva Dob je bila le korak na uspešni poti tega društva, pred katerim so že nove naloge. Med njimi bodo posebno skrb namenili tehnični opremljenosti društva in vseh desetih ekip, ki uspešno nastopajo vsaka v svoji kategoriji; je pa tudi priložnost, da se iskreno zahvalijo vsem, ki jih na njihovi uspešni poti podpirajo in njihova prizadevanja cenijo. Iskrena hvala torej vsem in tudi v prihodnje uspešno sodelovanje! V.
Študentski
klub Domžale
Najprej prav lep popočitniški pozdrav! Ob izdaji te številke Slamnika ste se verjetno že oddahnili, ker ste vpisani v višji letnik, ostali manj »srečni«, ki se še niste oddahnili, pa več sreče kasneje!
Klubovci se počasi navajamo na ustaljeni tempo dela in da ne dolgovezimo preveč, kar k napo-vedniku. Še prej pa, da vam zbudimo spomine ali skomine, kdor je zamudil naš koncert z Vladom Kreslinom ob zaključku našega največjega poletnega projekta Mednarodni ekološki tabor Bistrica 95, mu je lahko zelo zelo žal!! Bilo je mega fajn!
DOGAJA SE:
• rekreacija, to je igranje odbojke in košarke, ter drugo ob sredah ob 19.30 do 21.00 na OŠ Rodica
• fitness v Domžalah in Kamniku (za manj mazohistične sauna)
• popusti v trgovinah in lokalih za člane ŠKDja so objavljeni na naši oglasni deski pred ŠTUDENTSKIM SERVISOM DOMŽALE, kasneje pa bodo še v ŠO-DRu, Domžalskih novicah, Slamniku in pošti članom.
• ŠODR začenja šodrovati konec septembra. Frekvenca in termin znana! 95,6 MHz ob torkih zvečer. Poleg dobre glasbe še cel kup štosov, nagrad in drugih koristnih informacij.
• ažurni in zainteresirani se bodo lahko kulturno razgledovali ob uživanjih na študentskih abonmajih...
• squash v FitTopu ob pon. in sredah (obvezna predhodna rezervacija v ŠKDju)
Območna organizacija Rdečega križa Domžale PROSI
Bliža se zima in med nami so ljudje, ki potrebujejo pomoč. Glede na precejšnje pomanjkanje in velike potrebe prosimo občane občine Domžale, da darujejo kvalitetna, čista zimska oblačila, obutev in posteljnino, ki bosta zelo dobrodošla nekaterim našim družinam. Oblačila, obutev in posteljnino sprejemamo vsako sredo od 8. do 17. ure na sedežu Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 36 (stari Dom upokojencev) Iskrena hvala!
Iskrena hvala za darovano kri
Krvodajalcem, ki so se udeležili krvodajalske akcije v avgustu, se za njihov odziv iskreno zahvaljujemo.
RDEČI KRIZ DOMŽALE
• narejena je nova izkaznica (študijsko leto 95/96). Člani, prinesite svojo sliko (25 x 35mm) ali lanske izkaznice do 15. 10. 95 v ŠKD. Ugodnosti bo mogoče izkoristiti samo ob predložitvi članske izkaznice.
• kogar zanima kakšna obštu-dijska dejavnost, naj svojo zamisel predloži, mogoče bo uresničljiva. Izmenjava z drugimi klubi poteka priložnostno, pač glede na trenutne projekte, ki jih ima posamezen klub.
• bi iža se čas vol itev v študentski parlament. Če kdo želi kandidirati na listi ŠKISa, naj se javi.
• vse klubske informacije dobite vsak dan v ŠTUDENTSKEM SERVISU osebno ali po tel.: 711 70. Na razpolago so tudi druge študentske informacije. Tam boste tudi poravnali članarino za leto 95/96, ki znaša 1.000 SIT. Za ta denar dobite poleg članstva v klubu izkaznico z vsemi ugodnostmi in popusti, mikico, redno dodatno obveščanje, izleti in še veliko drugega. Študentje, naredimo to skupai!
ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE
ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA
Desetič tek, drugič pohod - oboje za krof
Športno društvo Krašnja organizira v nedeljo, 1. oktobra 1995, pri Gasilskem domu v Krašnji:
10. TEK ZA KROF
s startom ob 11. uri, prijave od 9. do 10.30, prijavnina 400 SIT, deklice in dečki brezplačno, dolžina prog 2000m (letnik 1982 in mlajši, ter 1980 in mlajši) za vse članske kategorije 8500 m;
prvi trije v posamezni kategoriji prejmejo medalje, najhi-
trejši član oz. članica pokal v. trajno last, najstarejši(a) spominsko plaketo, najmnožič-nejša ekipa POKAL V TRAJNO LAST. Udeležbo priporočamo redno vodečim rekreativkam in rekreativcem.
Vsi udeleženci prejmejo še SPOMINSKO PRIPONKO, BILTEN, ČAJ IN OKUSEN KON-ŠKOV KROF.
2. POHOD ZA KROF
s startom med 8. in 9. uro na progi, dolgi 9500 m - predvi-
den čas hoje do 2,5 ure, prijavnina 150 SIT, vsak udeleženec nastopa na lastno odgovornost ob upoštevanju pravil varne hoje in prometa na lokalni cesti, za opravljen pohod pa prejme SPOMINSKO PRIPONKO, BILTEN, ČAJ IN OKUSEN KONŠKOV KROF.
DOBRODOŠLI V KRAŠNJI, KJER JE VEDNO PRIJETNO!
BODITE ZRAVEN, SAJ GRE ZA 10. - JUBILEJNI TEK ZA KROF IN 2. POHOD ZA KROF!
Čakajo vas prijazni domačini v Krašnji, Kranjem Brdu in na Vrhu, pokrovitelj GOSTINSKO PODJETJE TROJANE, ki je TEKU ZA KROF ostalo zvesto vseh deset let, prav letošnje leto pa organizatorji pozdravljajo tudi novega pokrovitelja - OBČINO LUKOVICA.
ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
Podopustniški elan
Območni odbor ZLSD Domžale se je v začetku septembra sestal v preurejenih prostorih in verjetno je tudi to vplivalo na obilico novih idej, ki so se porajale. Največ časa so namenili delovanju občinskih svetov v Lukovici, Moravčah, Domžalah in Mengšu. Predvsem jih je zanimalo, kako se uveljavljajo programske usmeritve ZLSD v politiki in odločitvah občin. Posebno pozornost so posvetili volitvam novih organov v krajevnih skupnostih.
Največji problem, ki so ga poskušali rešiti, je brezposelnost. Marsikatero delovno mesto bi bilo mogoče najti že s pametnejšo štipendijsko politiko in jasno gospodarsko usmeritvijo občin. Franci Gerbec, predsednik območnega odbora, je predlagal, da se vsi razpisi za štipendije, ki so bili
objavljeni v poletnem počitni-ško-dopustnem času, ponovijo.
Prečesali so tudi predlog novega programa stranke, ki naj bi ga sprejeli letos novembra. Niso bili zadovoljni, ker strankina centrala v Ljubljani ni upoštevala vseh pripomb, ki so jih imeli v Domžalah na račun osnutka.
Denarno in organizacijsko so podprli aktivnosti, ki jih v jeseni pripravlja Mladi forum. Poleg športnih in kulturnih dogodkov se bo strankin podmladek lotil brezposelnosti, stanovanjske problematike in težav mladih podjetnikov ter drobnega gospodarstva.
IGOR LIPOVŠEK
STOB, d. o. o.
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415
Akcijska prodaja gradbenega materiala!
Od 15. 9.-15. 10. 1995
Možnost plačila na 3 čeke.
Za kamionske pošiljke dostava brezplačna.
Se priporočamo!
DRUŠTVO IZGNANCEV
Z nami na Koroško
Izgnanci naše občine smo se zelo številno udeležili osrednje prireditve ob petdesetletnici vrnitve izgnancev in zmage nad fašizmom, ki je bila 17. septembra na gradu Raj-henburh (Brestanica). To je bila lepa priložnost za obujanje spominov na leta pregnanstva.
Društvo izgnancev Domžale želi ob tej priliki povabiti izgnance na tretje letošnje srečanje. Tega bomo združili s prijetnim obiskom SLOVENSKE KOROŠKE, ustavili pa se bomo tudi na JEZERSKEM in v KOT-LJAH, rojstnem kraju Prežihovega Voranca. Na pot gremo v petek, 6. oktobra 1995, v jutranjih urah. Ker je še nekaj prostora, povabljeni!
Zveza Svobodnih Sindikatov lir Slovenije
Aktivnost domžalskih sindikatov
Obseg sindikalnega dela v domžalskem območju se iz dneva v dan veča. V središču sindikalne pozornosti so aktivnosti, da bi bili delavci plačani po kolektivnih pogodbah.
V območni sindikalni organizaciji ugotavljamo čedalje več kršitev. Obenem pa imajo vodstva podjetij zelo malo posluha za sporazumno reševanje teh problemov.
Direktorji mislijo, da bodo dobre poslovne uspehe dosegli le, če bodo držali ljudi v šahu, ko bodo zahtevali svoje pravice in lahko v nedogled strašili zaposlene z izgubo zaposlitve.
Za podjetja, v katerih tečejo sindikalne aktivnosti za odpravo kršitev pravic delavcev, pa praksa kaže, da je največ razlogov za nezadovoljive delovne uspehe, slaba ekonomičnost delovnih procesov, nizka izkoriščenost delovnega časa in nezadovoljstvo zaposlenih zaradi nizkih plač.
Zato se delavci upravičeno sprašujejo, ali njihovi direktorji pričakujejo dobre uspehe le na podlagi zastraševalnih metod in nizkih plač.
Trenutno so največje »napetosti« med delavci in vodstvi podjetij v LIPU, RAŠICI, OBRTNIKU, INDUPLATI IN PLANIKI.
Rašica - obrat Moravče
Aktivnosti za uskladitev pravic delavcev so stekle že pred dopusti. Delavci še niso v celoti prejeli regresa za dopust in plače zaostajajo precej več, kot to dovoljuje kolektivna pogodba. Pogajanja so v teku. O rezultatih bomo pisali v prihodnji številki.
Planika - obrat Lukovica
S problemom izplačila regresa za dopust in plač v skladu s kolektivno pogodbo imajo problem tudi v Planiki. Za »povrh« pa so sedaj še problemi s presežnimi delavci zaradi odpovedi pogodbe z Adidasom. V reševanju
položaja tega podjetja se je sedaj vključilo več institucij, upamo, da bo to tudi v korist delavcev.
Ind u plat i - novi plačni sistem
Pri pregledu uresničevanja pravic delavcev je sindikat junija ugotovil precej nepravilnosti in pomanjkljivosti pri obračunavanju plač in nadomestil delavcev. Nekatere so bile odpravljene; delavci pa so v skladu s kolektivno pogodbo prejeli tudi regres za dopust. Z namenom, da se plačni sistem dogradi, so se v podjetju odločili, da do septembra letos pripravijo novi pravilnik o plačah. Upamo, da se bodo v podjetju potrudili, da bo pravilno naravnan. Strokovnjaki menijo, da dobri menedžerji morajo vedeti, kako je treba zaposlene kadrovati, nagrajevati oz. motivirati.
Meseca septembra ob izplačilu plač pa bo to verjetno že znano tudi v podjetju Indu-plati.
Hidrometal - poplačilo terjatev v začetku oktobra
Na koncu pa še informacija za delavce podjetja Hidrometal v stečaju. Na podlagi plačane kupnine za prodano podjetje je predvideno poplačilo terjatev delavcev v začetku oktobra letos. JUSTI ARNUŠ
35
Domžale
/lamnik
17
Pisma bralcev
Odgovor na članek
»Iz krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale« objavljen v 7. številki Slamnika
»Predsednik Sveta KS Simona Jenka g. Janez Bizjak očitno ni seznanjen z lokalno samoupravo in dejstvi, vezanimi na delovanje občinskega sveta in njegovih svetnikov.
Svetnik ne vlaga proračunskih amandmajev, ni dolžan spraševati za soglasje predsednika Sveta krajevne skupnosti, kjer živi. Poleg tega pa sem bil izvoljen na listi LDS od volilcev v celotni novi občini Domžale in ne le od matične KS.
Kdor me pozna in pozna me veliko ljudi, predvsem aktivistov iz krajevnih skupnosti, ve, da sem se leta in leta neposredno srečeval
s pobudami krajanov in z njimi preživel veliko popoldanskih in nočnih ur pri razreševanju komunalno-cestnih in energetskih problemov na območju še bivše občine Domžale. Ti ljudje tudi vedo, da nisem nikoli bil zaprt v ozkih lokalnih okvirih in bil navijaški za to ali ono krajevno skupnost. Zame ni bilo nikoli pomembno, ali je bila nujna naložba realizirana v Moravski dolini, Črnem grabnu, Mengšu, Domžalah ali pa v moji krajevni skupnosti.
Kot drugo moram posebej poudariti, da nisem v nikakršni »očitni politični navezi« z gospodom Grb-cem, preko katere bi gospoda Bizjaka »nagrajevali« za njegovo dolgoletno delo v KS, ker to njegovo delo dobro poznam in ga spoštujem, sem zato toliko bolj razočaran z njegovimi nekorektnimi namigi na moj račun.
Posebej moram poudariti, da sem vodil stalno-borbo za večji »komunalni tolar« za območje sedanje občine Domžale in za boljši materialni status krajevnih skupnosti. V sklopu letošnje proračunske procedure sem vložil tudi 4 amandmaje na predlog proračuna za leto 1995, kar je razvidno iz gradiva za 7. sejo sveta, ki je bila 21. 6. 1995.
V teh amandmajih so bile dane zahteve za povečanje naslednjih postavk:
- končna dispozicija odpadkov za 6,0 mio sit
- rekonstrukcija ceste Rova-Ra-folče, razbremenilnik na kolektorju v Domžalah, razširitev vodohrama Homec za 18,0 mio sit
- izgradnja vodovodne zanke Domžale-J. Domžale, zamenjava salonitnih vodovodnih cevi Preserje za 15,0 mio sit
- protipožarna zaščita dela Krumperške ceste (KS S. Šlandra Domžale) za 1,2 mio sit
Posebej sem v obrazložitvah opozarjal, da se je v letu 1994 v krajevni skupnosti za cestno komunalno infrastrukturo namenilo direktno kar 93 mio sit iz Sklada stavbnih zemljišč iz naslova odstopljenega dela nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč in sorazmernega deleža komunalne opremljenosti. Tega denarja letos ne bo.
Od domžalskih KS nisem razen od KS Slavka Šlandra (odsek Krumperške ceste) dobil nobenih pobud oz. stališč, ki naj bi jih zastopal na svetu.
Posebej moram poudariti, da sem amandma svetnika g. Okršlarja (SKD) vezan na zagotovitev dodatnih 7,0 mio za kanalizacijo v celoti podpiral in tudi glasoval zanj. Torej ne vidim, kje naj bi v tem primeru delovala že omenjena politična naveza.
V pismih bralcev v zadnji številki Slamnik (27. 7. 95) je večkrat omenjeno moje ime v članku g. Bizjaka. Resnici na ljubo želim, da objavite popravek v zvezi z mojim amandmajem na proračun na seji občinskega sveta 21. 6. 95, za katerega je glasoval g. Preskar. Torej je v tem primeru deloval v interesu KS Simona Jenka.
VINKO OKRŠLAR, svetnik SKD
Polletno poročilo iz Občinskega sveta (Malo drugače...)
Ko je županja občine Domžale predlagala svoja dva podžupana in se eden piše Volk, je stalni zunanji poslušalec sej sveta komentiral: »No, sedaj je pa RDEČA kapica (županja - ZLSD) našla svojega ČRNEGA volka (podžupan ŠKD).« Pravljica je kompletna!
Še nikoli nismo videli tako ŽALOSTNEGA, RAZOČARANEGA IN PRESENEČENEGA OBČINSKEGA SVETNIKA Toneta Peršaka, kot takrat, ko ga je v enem svojih nastopov direktorica Centralne čistilne naprave Domžale, gospa Burica, imenovala »gospod Polšak«. Vsaka žalitev ima svojo mejo!
Ko smo ob sprejemu sklepa o recenzentih za traso avtoceste posamično naštevali, katere strokovnjake je potrebno vključiti, je glas iz zadnjih klopi, očitno dober poznavalec problematike, modroval, da manjka samo še strokovnjakinja za hribčke in tunelčke - Helena Blagne. No, vsaj pregledovanje bi postalo zanimivo!
Poslanci prejšnjega mandata se spomnijo, da so prav v isti klopi sredi sejne sobe kjer sedaj sedijo tri svetnice socialne in krščanske demokracije, takrat sedele tri neodvisne poslanke zbora proizvajalcev (po Schwarzbartlu se je zbor tako imenoval). Imenovali so jih tripe-resna deteljica. Da le ni kaj narobe s sevanjem pod omenjeno klopjo!
Ko se je podžupan Simon Mavsar (LDS) temeljito lotil zadev okoli lokalnih cest, M-10, avtoceste, je dobil od staroste »domžalskega urejanja prostora« poučno pripombo: »Pusti to, to ni zate, nisi dovolj pokvarjen in dovolj nor za cestni lobi«. Kdo bi mislil, da je to še vendo pogoj.
Pri obravnavi proračuna smo obravnavali tudi problem subvencioniranja občine pri osemenjevanju živine. Posebno pa se je za ta problem zavzel svetnik ZLSD Franci Gerbec, z obrazložitvijo, da kmetje sedaj zaradi tega hodijo že k njemu na dom. Nesramni glas iz zadnjih klopi pa je vprašal: »Ali hodijo po material?«
Zaradi starega košarkarskega znanja in ljubezni do košarke Jože Lenič (LDS) še vedno igra za slovenski parlament, videli pa smo ga igrati tudi že v Domžalah. Hkrati ima smolo in srečo, da v isti ekipi igra tudi Igor Bavčar (LDS), tako da Jože ni ne najtežji in ne najboljši v ekipi. Vedno je drugi mož. Imamo pa v domžalskem svetu najtežjo prvo peterko za derbi s slovenskim parlamentom, saj je naša začetna postava težka preko 600 kg in bi jim bila glavni sponzor lahko Farma Ihan.
Ko smo obravnavali med drugim tudi zaposlovanje mladih strokovnjakov doma v Domžalah, so v SNS predlagali, naj bodo to slovenski strokovnjaki. Naš predlog pa je, naj bodo to SLOVENCI, kajti tudi Ferirj Kuruzovič je slovenski strokovnjak in povrhu še slovenski državljan. (Samo 615 tolarjev je moral plačati, pa je bilo.)
Najbolj ploden pri varovanju okolja, g. Nemec (Zeleni) pa je tako plodno varovalno naravnan, da je med naloge občine po statutu predlagal tudi alinejo varovanje plodne zemlje. Pa še kako prav ima, popolnoma se strinjamo z njim.
Predsednik kluba svetnikov LDS Tone Dragar (bivši predsednik ZSMS Domžale) je ob neprestanem
ponavljanju desnosredinskih strank, da so one stranke slovenske pomladi, potihem razmišljal: »Pred pomladjo je zima. Torej sem jaz pripadnik stranke slovenske zime, saj smo skupaj s stranko za Janšo, Odbor JBTZ proti J L A, proti ZK, proti štafeti in proti SFRJ vpili že, ko strank pom ladi še ni bilo na obzorju.« Danes pa tako velja samo pomlad.
Ko je lukovški župan A. Ž. Burja v svojem nagovoru domžalskega sveta našo županjo poimenoval MATI županja, smo vsi mislili, da se je zmotil in je hotel reči VNUKINJA županja. (40 let pa res ni nikakršna doba.)
Opazovalec in prisluškovalec DRAT
Gospa Marija Logar iz Domžal je uredništvu poslala tole nekaj več kot 55 let staro fotografijo fantov in deklet iz Laz, Gorjuše in Doba, žal so mnogi ze pokopani
Podrečani in Znamnova Kapelica
Podrečje, prelepa vasica v KS Vir, me vsakokrat, kadar se peljem skozi vas s kolesom, očara. Zakaj, boste vprašali? Zato, ker je v nekaj letih povsem spremenila svojo podobo. Razen nekaj izjem so hiše nove ali pa čisto prenovljene. Lepa so dvorišča, vrtovi, rože na oknih, skratka vse. Pred kratkim so dobili skozi vas tudi asfaltno cesto.
Vsa čast Podrečanom, saj podoba njihove vasi priča, da tu živijo
pridni in iznajdljivi ljudje. Ker pa veliko vaščanov tudi poznam, vem, da jih je precej tudi vernih.
Zato ne morem razumeti, da sami še niso opazili, kako uboga stoji sredi vasi »znamnova kapelica«. Žalostno poveša oči, ko gleda okoli sebe same gosposke hiše. Od sramu se že kar pogreza sama vase.
Ker vem, da bi bila obnova kapelice za eno hišo prevelik strošek, se zganite, spoštovani Podrečani, zavihajte rokave in dajte kapelici videz, kakršen ji pritiče.
Če pa boste imeli težave pri zbiranju denarja, pa pridite čez glavno cesto na virsko stran, bomo pa še mi malo primaknili.
Lep pozdrav vsem
VIRJANKA
Seveda pa ne morem mimo dejstev.
Obravnavani projekt kanalizacije v južnem delu Domžal je več kot nujno potreben, zato ga je treba zaključiti.
Prav tako bo v naslednjem letu potrebno zaključiti dela na razbre-menilniku visokih vod, kjer se zbirajo vse odpadne vode iz Mengša, Trzina in Domžal in je oz. je bil odprt jarek pri vsakem večjem nalivu poln sicer le delno razredčenih odplak, in to v krajevni skupnosti, kateri načeljuje kot predsednik že 13 let gospod Bizjak.
Nikakor pa ne smemo zamolčati, da je gospod Bizjak kot predsednik KS sklepal z izvajalcem del VGI Hidrotehnik pogodbo, za katero še ni bil odobren proračunski denar (ne tisti brez amandmaja kot tisti preko amandmaja) in so ta dela že tudi naredili. Očitno gre za anticipirano porabo in miselnost, da bo že občinski proračun te obveznosti pokril. Takega načina dela gospod Bizjak v svojem pismu nič ne skriva. Pozablja, da obstaja v Sloveniji proračunsko sodišče, ki kontrolira delo proračunskih porabnikov in tudi, da ima vsaka občina nadzorni svet.
Vprašujem se, kam bi občina Domžale ali pa tudi podjetje prišlo, če bi ubirali tak način dela. Kaj pravijo na to druge krajevne skupnosti? Zgraditi kanalizacijo, ustvariti obveznosti do izvajalcev del, nato pa pritisk na proračun preko amandmajev ali še drugače (kot npr. s pismom).
ANTON PRESKAR
Krščanska socialna unija (KSU) kot stranka
Samo spodbujevana družinska politika lahko zagotovi obstoj slovenskega naroda in države R Slovenije, ob čemer pa niti v malem ne zanemarja upokojencev in odločno vztraja na stališču, da se pokojnin na noben način ne sme zniževati.
KSU posveča torej posebno pozornost socialni politiki, enako tudi zdravstvu, gospodarstvu in sindikatom, kmetijstvu in podeželju. Priznava tudi vlogo Cerkve in drugih verskih skupnosti pri utrjevanju mo-ralno-etničnih vrednot, kar je v skupno korist družbi in državi. KSU ter Cerkev in druge verske skupnosti delujeta neodvisno in avtonomno, zato je tudi odnos članov KSU do institucij Cerkve in verskih skupnosti individualen in zaseben, vendar priznava, da temeljijo obče človeške vrednote evropske kulture zgodovinsko na krščanskih načelih. Krščanski etos pojmujemo kot poštenost v političnem in vsakdanjem življenju.
Kar zadeva odnos KSU do preteklosti, ta priznava NOB kot podlago in zgodovinsko stopnico k ustanovitvi današnje samostojne slovenske države, zavedajoč se, da pa je NOB pridelal komunizem. Obsoja nasilna dejanja, ki so se v imenu revolucije dogajale med vojno, kakor tudi množične poboje domobrancev po končani vojni. Kljub vsemu pa ne moremo zanikati pomembnih socialnih pridobitev med pol stoletja trajajočo enostransko in totalitaristično vladavino Komunistične partije.
KSU se zavzema za vzgojno-izo-braževalno šolo, ki ne sme postati privilegij premožnejših slojev in mora nujno vključevati obče človeške vrednote in etična načela. Vzgoja mora biti tudi patriotična, zavedajoč se, da kakor je komunizem nezakonski otrok krščanstva, tako je nacionalizem - zlorabljanje nacionalnosti in njenega uveljavljanja - nezakonski otrok patriotizma.
Poleg ohranjanja že dosežene kulturne ravni je kulturi treba omogočiti tudi nemoten razvoj in posvečati posebno pozornost našim manjšinam in vsemu slovenskemu življu. In kar je najvažnejše: KSU se čuti v bistvenih vprašanjih, ki zadevajo življenje slovenskega naroda, neposredno odgovorna slovenskemu narodu in je tu ne zanimajo nobeni strankarski oziri.
Tu je nanizanih le nekaj poudarkov iz programa KSU v želji, da postanete naš član oziroma članica. Vedite, da si Krščansko-soci-alna unija (KSU) želi povedati resnico v obraz brez trganja oblačil, kakor veliki duhovniki pred Jezusom, ko so zavpili: »Bogokletje je izrekel!« KSU je pristaš združevanja skupnih interesov: to in v tem je tudi njen imperativ. Ali mu bomo prisluhnili?
Če so vas, drage gospe, spoštovani gospodje in ljubljena mladina, gornje besede vsaj nekoliko prepri-
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA URAD ZA DELO DOMŽALE Ljubljanska 80, Domžale
OBVESTILO
Obveščamo vse svoje stranke, da bodo uradne ure za stranke od 4. 9. 1995 dalje ponovno ob petkih namesto ob četrtkih. URADNE URE:
* za svetovalce zaposlitve in svetovalce za štipendije:
PONEDELJEK: 8.00-11.00 in 12.00-14.30
SREDA: 8.00-12.00 in 14.00-16.00
PETEK: 8.00-11.00 in 12.00-13.00
* za svetovalca za poklicno usmerjanje:
PONEDELJEK: 8.00-11.00 in 12.00-14.30
PETE K: 8.00-11.00 i n 12.00-13.00
* prijavno odjavne službe
PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK IN PETEK: 8.00-11.00 SREDA: 8.00-12.00 in 14.00-16.00"
DRUŠTVO SMO
Starši —- Mladi — Otroci
(center ustvarjalnosti mladih) Ljubljanska 58, Domžale (za knjižnico)
Vabi k vpisu v dejavnosti društva
Od 18. 9. 1995 dalje pa vsak torek, sredo in četrtek v prostorih društva SMO od 18. do 19. ure. Dodatne informacije na tel.: 711-875 in 727-947
DEJAVNOSTI: LUTKOVNA DELAVNICA, GLEDALIŠKA DELAVNICA, GLASBENA DELAVNICA, IGRANJE INŠTRUMENTOV, MODELARSKA DELAVNICA, LIKOVNA DELAVNICA, CICIBANOVE URICE, TRENINGI UČINKOVITEGA UČENJA, RAČUNALNIŠKI TEČAJI.
rOO
OPTIKA
golavsek
Mengeš, Slovenska 30, tel.: 737-968 Domžale, Ljubljanska 88, tel.: 722-911 (v bližini Kuriva)
ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO MODNO FRIZERSTVO
* Delo po vzoru angleških frizerskih salonov, ličenje - make up za različne priložnosti, lasna diagnostika s pomočjo mikroskopa in ustrezna terapija, vodenje evidence tretmajev na vaših laseh, prijazen ambient in cene za vsak žep, vsak deseti obisk pri nas nagradimo z brezplačno uslugo po vaši želji.
Posebna ugodnost, ki je v našem salonu že tradicija, pa je vsak prvi četrtek v mesecu, ko vas uredimo s 50 % popustom.
ODPRTO:
PO 13.-20. TO 7.30-20. SR 13.-20.
ČE PE SO
7.30-20. 13.-20. 7.-12.
Natalija Herga, Dragomelj 124, 61230 Domžale, tel.: 1612643
čale, vas prosim, da izpolnite priloženo oz. natiskano pristopnico in jo pošljete ali: Franc Miklavčič, Mariborska 26, 61000 Ljubljana ali pa Ivan Kepic, Dragomelj 22, 61230 Domžale: tel. (061) 344-725 ali (061) 375-250.
Dobrodošli. Iniciativni odbor v Domžalah in DragomIju že obstaja.
IVAN KEPIC, glavni tajnik Krščansko socialne unije
P. S.
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit mi je 10. julija čestital, da so me izvolili za glavnega tajnika in dejal: »Upam, da bo Krščansko socialna unija mogla dobro delovati in prispevati k boljšemu razvoju v našem političnem življenju.«
P. S.
V informacijo bralcem SLAMNIKA sem dolžan povedati, da so naši pogovori t.j., pogovori pripadnikov bivšega socialnega krila ŠKD, s predstavniki Krščanskih socialistov, da bi se združili v skupno stranko, končali na mrtvi točki, tako da se je samo bivše socialno krilo SKD razširilo z novimi člani v Krščansko-socialno unijo. Krščanski socialisti so imeli za nas nesprejemljive poglede glede predmeta oziroma pouka o etiki in verstvih v srednjih šolah in glede (ne)vrača-nje gozdov Cerkvi. Nagibali so se k priključitvi laični Peršakovi stranki, medtem ko smo mi želeli biti samostojni politični subjekt. Simbol KSU je mavrica, ker je ta znanilka lepega vremena.
IVAN KEPIC
PRISTOPNA IZJAVA
o članstvu v Krščansko-socialni uniji - KSU Ime in priimek _
Datum in kraj rojstva-
Stalno ali začasno bivališče.
Poštna štev__.—
Poklic_
Tel. doma ali v službi. Datum izpolnitve_
Podpis.
18
/lomnih
Domžale
Mali oglasi
SLAMNIK
7*1
O  Z Z
INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 722-225 V CENTRU DOMŽAL PRODAM »Triplex« garažo. Tel.: (064) 215-636. Kličite po 17. uri.
ODDAM GARAŽO v Domžalah, Slamnikarska ulica. Tel. 722-077
ZAPOSLIMO ŠTUDENTKO za
delo v videoteki za dobo najmanj enega leta. Potrebno znanje angleščine ter veselje do filmov. Tel. 723-592 dopoldan
X
BIRO
X BIRO, podjetje za promet
z nepremičninami, d. o. o., Dalmatinova 2,61101 Ljubljana, Slovenija
1. - Zazidljivo parcelo v Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo 350m2 do 2000m2, po tržni ceni.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
2. - V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo hišo, lahko dvostanovanjsko s parcelo 400m2 ali več.
X BIRO d. o. o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
3. - V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo manjšo hišo - po možnosti atrijsko, s parcelo 200m2 ali več.
X BIRO d. o. o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
4. - V Domžalah, Mengšu ali Kamniku kupimo garsonjero ali manjšo stanovanjsko enoto po tržni ceni.
X BIRO d. o. o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061 /316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
5. - V Domžalah, Mengšu ali Kamniku ali okolici kupimo 2 ali 2,5 sobno stanovanje nad 50 m2 po tržni ceni.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
6. - V Domžalah ali Kamniku kupimo 3 ali več sobno stanovanje. Po tržni ceni.
X BIRO d. o. o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
7. - V Kamniku prodamo garsonjero, 33 m2 v 4. nadstr., brez balkona, vselitev takoj. Cena cca 50.000 DEM.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
8. - V Kamniku prodamo 2 SS, 63 m2 vselitev takoj, prepis 1996. Cena cca 80.000 DEM.
X BIRO d. o. o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
seRvis Močnik
Servisiranje motornih žag, motornih kos in vrtnih kosilnic.
Piata 38, Dol/Lj. tel.: 061/ 374-224
■18*
po.,to.,č«.,p«.: od9.~-14.~mod 16.* ■r.: od 14 ~-18.~ iO«-od».~-14.~. SE PRIPOROČAMO I
KUPIM OSEBNI avto ter manjši kamion, lahko je poškodovano. Tel.: (0609) 617-349 POUČUJEM svnteseizer in kitaro. Tel.: 715-614 INSTRUIRAM matematiko in angleščino za osnovno šolo. Tel.: 715-762, Nataša INSTRUIRAM matematiko in angleščino za osnovno šolo. Tel.: 715-762, Nataša
SERVIS šivalnih strojev, Kaju-hova 15, Preserje (v bližini Ke-misa). Telefon: (061) 723-324 ali 727-897. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure. SERVIS: športne opreme (koles, smuči...) v Domžalah, Masle-jeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Telefon: 714-083.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko, kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 739-412. JEDILNI KROMPIR PRODAM. Pergar, Vi nje 1, Moravče POTREBUJEM pomoč v gospodinjstvu 1 x na teden (5 ur). Tel.: 711-411 po 18 uri
Gostišče in Pizzeria Rok v Krtini pri Domžalah redno ali honorarno zaposli natakarico, kuharico in čistilko za čiščenje lokala v jutranjem času.
Pokličite takoj 713-941,714-046.
-ČISTO-
VEHOVEC ANICA s. p. Trg svobode 3, 61251 Moravče
VABIMO VAS V ČISTILNICO IN PRALNICO TER TRGOVINO ČISTIL NATRGU SVOBODE3 V MORAVČAH. tel.:731-160
PRODAM zidan vikend v Že-jah. Tel.: 722-432 PRODAM STARE CITRE, tel.: 712-503, Župančičeva 7, Domžale, stan. 32. ODDAM 2 POSTELJI, dobro ohranjeni. Tel.: 712-503, Župančičeva 7, Domžale, stan. 32.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko, kemijo in angleščino za srednje šole. Tel.: 739-412
PRODAM OTROŠKO OPREMO: kombinirani voziček - DINO, športni voziček PEG, previjalno mizo, stolček od 0 mesecev naprej, hodala, poleg podarim še kopalno kad in nosilno torbo za otroka. Darja Vesel, Vegova 36, Moravče.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko, kemijo in angleščino za srednje šole. Tel.: 739-412
SVETOVANJE ZA MALE ŽIVALI
rešuje probleme reje in zdravja vaših hišnih
ljubljencev Pokličite veterinarja za male živali po tel.
728-753, ali 812-703 Rado Zaje, Homec, VII. ul. št. 17 (pri šoli)
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
Staneta Žagarja 53, 64000 Kranj, tel.: (064) 242-347
LASTNIKI GOZDOV!
Po konkurenčnih cenah odkupujemo vse vrste lesnih gozdnih sortimentov in opravljamo vse storitve v gozdu in gradbene storitve.
Še posebej ugodne pogoje pa nudimo pri odkupu lesa na panju.
OBNAVLJANJE IN PREDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER DRUGEGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA,
IZDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER FRANCOSKIH POSTELJ STANDARDNIH DIMENZIJ ALI PO VAŠIH ŽELJAH.
TAPETNIŠTVO JARC
EMILJARC, PREVOJE 131, 61225 LUKOVICA
MOBITEL: 0609-635-915
III f APA
V Industrijski prodajalni
HELKO
DOBRI PLAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE
Informacije po telefonu: (061 j 715 233
/O - BANKA DOMŽALE D. D.
Vedno v službi podjetništva, obrti in občanov
I. Poslovanje s plačilno kartico LB
Podjetniki - trgovci
Sprejeli ste plačilno kartico LB in LB EUROCARD, vendar nimate pogodbe z namil
Vljudno vas prosimo, da nas pokličete na telefon:
715-422 int. 286  LB - Banka Domžale, likvidatura Domžale
721-053  ekspozitura Vir
737-016 ekspozitura Mengeš
712-182 ekspozitura Trzin
711-574  agencija Jarše
731-017  agencija Moravče
Dogovorili se bomo za sklenitev pogodbe za poslovanje s plačilno kartico LB in LB Eurocard. Pripravljeni smo vas tudi obiskati, v kolikor je to vaša želja.
Ponudba velja za vsa podjetja in podjetnike, fizične osebe - trgovce, ki se ukvarjajo z:
- trgovinsko dejavnostjo
- prodajo in servisom avtomobilov
- turistično dejavnostjo
- gostinsko dejavnostjo
- drugimi storitvami in uslugami
Prepričani smo, da boste s sklenitvijo pogodbe za POSLOVANJE s plačilno kartico LB povečali obseg vašega poslovanja in omogočili nakup imetnikom kartic tudi v vaših poslovnih prostorih.
II. Delovni čas
Vse stranke LB - Banke Domžale obveščamo, da bodo bančna okenca v vseh naših enotah od 1. 9. 1995 dalje odprta neprekinjeno od 8. do 18. ure.
TI
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. Kolodvorska 6, 61230 DOMŽALE, tel.: 061 711-082, tel. - fax.: 712-278
RAZPISUJE program
za šolsko leto 95/96
SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE:
- ekonomsko komercialna šola (V. st.)
- poslovodska šola (V. st.)
- elektro (V. st.) nadaljevalni program
- strojna (V. st.) nadaljevalni program
- usposabljanje računovodij (V/1) verificiran 400 urni program
- trgovska šola (IV. st.)
- agroživilska šola: mesar (IV. st.)
- agroživilska šola: slaščičar (IV. st.)
- gostinska šola: kuhar (IV. st.)
- gostinska šola: natakar (IV. st.)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI:
- angleščina 100 urni tečaji vseh stopenj
- nemščina 100 urni tečaji vseh stopenj
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- seminar DOS, VVINDOVVS, VVORD FOR VVINDOVVS (25 ur)-
- seminar za urejanja preglednic (16 ur)
- seminar za urejanje evidenc in brez podatkov (16 ur)
- seminar: računovodstvo v malih podjetjih (začetni in nadaljevalni)
- seminar: vodenje knjig za samostojne podjetnike (obrtnike)
- tečaj strojepisja (pisalni stroj + računalnik)
- tečaj za skladiščno poslovanje
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
- tečaj strežbe v gostinskih obratih
- EX seminar - proti eksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- seminar: varstvo pri delu s požarnim varstvom
- seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
PROGRAMI ZA PROSTI ČAS
- tečaj šivanja in krojenja
- tečaj aranžiranja cvetja, ureditev izložbe in posebnih prostorov
- kuharski tečaj
OTROŠKI PROGRAMI
- tečaji tujih jezikov: angleščina, nemščina
- računalniški tečaji: računalništvo za prvošolce logo (2.-5. razred OŠ) pascal (5.-8. razred OŠ) robotika (6.-8. razred)
AVTO ŠOLA
- tečaj cestno prometnih predpisov
- učenje vožnje
Prijave sprejemamo na Delavski univerzi Domžale d.o.o. vsak dan od 7.00 do 15.00 ure ob ponedeljkih in sredah od 7.00 do 16.00 ure ali na telef. številki 711-082 in 712-278.
Domžale
/lamnik
19
Lukovi c
CEMENTNI IZDELKI
DOBRODOŠLI!
Majčev dvor
Vabimo vas, da nas obiščete v prenovljeni restavraciji in pivnici MAJČEV DVOR pod obronki Kamniških Alp.
Restavracija in pivnica Majčev dvor vam nudita izvrstne jedi in pijačo, organiziran ogled okolice, prijetno zabavo za manjše in večje skupine.
- organiziran piknik v naravi
Če se poslabša vreme, se udeleženci piknila lahko preselijo pod platneno streho in nadaljujejo z zabavo.
- za slavnejše družinske dogodke, kot so: poroke, praznovanje okroglih obletnic in druga praznovanja vam
je na voljo posebna ponudba izbranih jedi in pijač ter lep, prenovljen notranji ambient Majčevega dvora, kjer je prostora za 120 ljudi,
- vabilo dekletom in fantom za slovo od samskega stanu
Kam drugam kot v Majčev dvor. V kolikor si želite živahen in razgiban večer, je možen dogovor za glasbo v »živo« priznanih slovenskih glasbenikov oz. skupin,
- naj ne pozabimo na povabilo na nedeljsko družinsko kosilo, kjer se boste ob tiho spremljajoči glasbi in okusni hrani sproščeno zapletli v pogovor s svojimi najdražjimi,
- gostje se lahko dogovo-
rijo tudi za oglede kulturnozgodovinskih znamenitosti,
kot so: -grad Tuštanj, Železna jama, Slamnikarsko etnološki muzej, gotsko - taborska cerkev v Krtini...
Prepričajte se o naši ponudbi. Obljubljamo, da bomo storili vse, da se boste pri.nas prijetno počutili in se
radi vračali.
In kako nas boste našli?
Iz centra Domžal se peljete proti Kamniku. Približno po treh kilometrih vas na desni strani reklamna tabla usmeri v MAJČEV DVOR.
DOBRODOŠLI V VEDNO
PRIJAZNEM MAJČEVEM DVORU!
/ft RAČUNALNIŠKI \Sf TEČAJI
Ljubljanska 80 (SPB1), 61230 Domžale
713-660
DOS, WINDOWS WORD FOR WINDOWS
Rojska c. 15, Domžale
VIDEOSNEMANJA
STORITVE IZ VARSTVA PRI DELU
Tel. 711-875
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu,
• montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke.
Telefon: 0617727-042
Sicherheif itt Trumpf
MELSMETALl!
M212 *W*irqHGetmxv
TRGOVCI, OBRTNIKI, PODJETNIKI, OBČANI
Denar, čeke, žige, vrednostne papirje, orožje in druge dragocenosti imate lahko varno spravljene doma ali v lokalu. Mi vam ponujamo najrazličnejše blagajne, trezorje in omarice za ključe priznanega nemškega proizvajalca Melsmetall.
Informacije:
Gospodar d.0.0., tel. 723 504, mobitel 0609 635 539
NOTRANJA OPREMA PROSTOROV
OBNOVA-t flLNO OBLAZINJENO POHIŠTVO, TAPECIRANJE SEDEŽNIH GARNITUR IN PREDELAVA STANOVANJSKEGA IN PISARNIŠKEGA TAPECIRANEGA POHIŠTVA. BOKSARSKE VREČE OBLOGA STEN Z BLAGOM, TAPETE OBLOGA TAL - TEPIHI, ITIS0N
TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE
SEVER PETER, ŠMARCA, PIBERNIK0VA 23 telefon: 061/813-951,61241 KAMNIK
ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA
dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale
Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije:
PON., SRE., ČET.
TOR.
PET.
13.00-19.00 11.00-17.00 8.00-13.00
Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122.
U MARIBOR—*■ S		
___'	L    U ■ 1----                     i *r	
O   CENTER §	□ NIKI	! « i % i
HI/	/!	1
trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4b
61230 DOMŽALE
TEL: 061/723-126,
723-194, 721-730
FAX: 061/713-288
Gradite, obnavljate?
Potem smo mi pravi naslov za vas. Po KONKURENČNIH CENAH vam ponujamo vrste GRADBENEGA MATERIALA: cement, apno, maltit, beli cement, opeko: modularni blok, zidaki, poroliti, betonsko železo, armaturne mreže, izolacijski materiali, stvropor, novoterm, kombi plošče, schidel dimnike, PVC folije, PVC odtočne cevi, strešne kritine BRA-MAC, BOBOROVEC, SALONIT, DVOZAREZNIK. IZREDNO UGODNO: vobitekt SV3 225,00 SIT/m2, SV4 267,20 SIT/m2.
Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom.
NOVO: GRADBENO SVETOVANJE, IZVEDBENA DELA NA PODROČJU STREH IN SANACIJE STARIH DIMNIKOV PO SISTEMU SCHIEDEL.
Pri gradnji, še posebej pa pri obnovi se srečujemo z raznimi problemi. V našem podjetju imamo gradbenega svetovalca, ki vam bo BREZPLAČNO pomagai, in sicer ob TORKIH in ČETRTKIH od 17.-19. ure.
V naši trgovini pa nas lahko obiščete vsak dan od 7.-19. ure, ob sobotah pa od 7.-13. ure.
cvetlična korita kamina, fontana ograjna elemente tlakovce, plošče, robnike toplo grede, kompoatniko ekarpna elemente vinogradniške stebre kanalske jaška s mroža, poakolovo
MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.00C SIT
Pokličite nas na tel.: 0609 613-889 od 8-15.30 ure
KMETIJSKA TRGOVINA
AGRARD
r
NAVIRU
VAM NUDI:
- VRTNE IN NARAMNE KOSILNICE
- MOTOKULTIVATORJE IN MOTORNE ŽAGE
- STISKALNICE, MLINE IN KADI ZA SADJE
- KMETIJSKO IN VRTNO ORODJE
- TULIPANI, NARCISE IN DRUGE ČEBULNICE TER SEMENA
- ZEMLJA ZA PRESAJANJE, GNOJILA, ŠOTA ...
- REZ. DELI ZA KOSILNICE, TRAKTORJE IN DRUGE STROJE
- NERJAVEČE SODE 351, 801, 1001...
motori
OBIŠČITE NAS, VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA AGRAR D D.O.O. VIR, STRITARJEVA 2, TEL./FAX: 713-536
& YOGA
V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
V društvu »Joga v vsakdanjem življenju« pričenjamo z vpisom novih članic in članov za začetne treninge joge (asane, pranajama, meditacije, yoga nidra, predavanja). Vpis bo potekal od 4. 10. do 20. 10. 1995 v dvorani OŠ Venclja Perka, Domžale (za knjižnico), in sicer vsako sredo in petek od 18. do 20. ure.
Sistem vadbe »Joga v vsakdanjem življenju« vam omogoča postopen in zanesljiv razvoj, s katerim si boste sposobni pomagati v vseh življenjskih okoliščinah.
* izboljšali si boste zdravje
* povečali sposobnost koncentracije
* razvili boste samozavest in spokojnost ,
* razvili boste fizično ravnovesje notranjih in zunanjih aktivnosti
* se osvobodili raznih razvad
* dosegli boste samospoznanje
Paramhans Swami Maheshvvaranada DRUŠTVO »JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU«
20
/bmnik
Domžale
OKVIRJI JERETINA
okvirjanje in prodaja slik
Domžale, Sp. Jarše, Prežihova 8, tel. 711010
V tem mesecu bogata ponudba uokvirjenih idrijskih čipk
OBRTNIKI, PODJETNIKI Brezplačno reklamiranje vaših storitev in izdelkov. Obrtniki, podjetniki, pokličite in vpisali bomo vaše osnovne podatke kot so: predmet poslovanja, delovni čas, telefon, cene in ostale podatke po želji. Ko vam zmanjka idej!
Pokličite 090 48-05
Cena 1 minute je 94 SIT INFO-HELP
IŠČETE:
Obrtnika, serviserja, trgovino, izdelek, naslov ali telefon ... Pokličite  in  poiskali bomo v naši banki podatkov, vašo želeno informacijo?
Ko vam zmanjka idej! Pokličite 090 48-05
Cena 1 minute je 94 SIT
INFO-HELP
JUS-SECURITY
VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA
jrus-aacuRmr d.o.o.
■JutUlanaka 102 61230 Dotniato
Telefon: 715-776, mobitel 0609/615-159
Prodaja, montaža in priklop VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV
na 24-urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino
Trgovina s tehničnim, lesnim in gradbenim materialom Groblje 3A, Rodica, 61230 Domžale tel./fax: (061) 711-655,723-554
VISTRA
Vam nudi:
- ogrevalno tehniko
- stavbno pohištvo
- gradbeni material Ugodnosti, ki vam jih nudimo:
- 5% popust pri gotovinskem plačilu nad 10.000 SIT
- prodaja na 3 čeke - brezobrestno
- pri nakupu nad 30.000 SIT brezplačen prevoz do 30 km
NOVO
ODPRT SALON KERAMIKE IN OPREME NA 200 m2
Pričakujemo vaš obisk - se priporočamo! Delovni čas: delavnik od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure
UPORABNIKE OBVEŠČAMO, DA NUDIMO PO UGODNI CENI TIPSKE ZABOJNIKE ZA ODPADKE 1601, 2401, 7001 in 9001 PODJETJA ZARJA PETROVCE. DOBAVA TAKOJ. PREVZEM NA NASLOVU STANE UČAKAR, ZALOG 6a (pri ribniku) MORAVČE, TELEFON 715-750.
INFORMACIJE EXPRUM d.o.o. Ljubljana, Emonska 2, Tel. 221-556, dopoldne.
L
V AVTOŠOU JUS DO 41% CENEJE A
AVTOŠOLA »JUS« Ljubljanska 102 61230 DOMŽALE
Uradne ure:
Pon.: 10.-12. in 16.-18. Sre.: 10.-12. in 16.-18. Pet.: 10.-12. ure
Telefon: 715-776 Mobitel: 0609/615-159
®
(m
B
H
16 let 18 let
18 let
18 let
14 let
Yamaha cooper 125 SR
Peugeot 106 Golf diesel
Mercedes 12.13
Samo teorija CPP
-20%
1.600 POPUST
-10%
1.395 POPUST
-30%
2.100 POPUST
-40%
2.100 POPUST
V Sloveniji je NISSAN zdaj cenejši kot drugje
Bo'gata serijska oprema
Sunnv 1.4 SLX 4 vrata Sunny 1.6 SLX 4 vrata Sunny 1.4 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX vvagon
Nižja cena ne pomeni stare zaloge ali manj opreme! Uradni zastopnik NISSAN ADRIA Je uspel zagotoviti manjšo količino nekaterih modelov po enakih cenah, kot veljajo za bistveno večje evropske trge.
Najsodobnejša tehnologija, edini v tem razredu s 16-ventilskim motorjem.
10.1)00 DEII Micra 1.0 L 16V:wr,,.
Micra 1.0 L 16Vsvrat
Uradni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o.
Slovenska 54, Ljubljana telefon: (061) 301 355
Obiščite pooblaščenega prodajalca:
KRULC, Moravče
C. Heroja Vasje 8, telefon: (061) 731 143
3U.250 DEM 33.6901)1M
24.560 dem
25.710 DEM 29.870 MM
NISSAN
Redno ali honorarno zaposlimo
ČISTILKO
za čiščenje prostorov v popoldanskem času za območje Domžal.
ČISTOČA D.O.O. tel. 715-771
KNJIŽNICA DOMŽALE
Miškin vrtiček
Knjižnica Domžale vabi k vpisu v MIŠKIN VRTIČEK. Ta oblika kreativnega druženja otrok je namenjena otrokom od tretjega do sedmega leta starosti. V osmih srečanjih, ki bodo potekala enkrat tedensko, ponujamo otrokom različne dejavnosti:
- pravljice
- priprava lutkovne predstave
- petje pesmic in igranje na instrumente
- risanje, slikanje, tiskanje
- izrezovanje in lepljenje
- eksperimentiranje z baloni
Vrtiček se bo pričel v četrtek, 26. 10. 1995. Prva skupina, ki je namenjena otrokom do 4.
leta starosti, bo imela pričetek ob 16.30 uri. Ker je namenjena majhnim otrokom, bo dejavnost potekala eno uro. Cena osmih srečanj je 2500 sit.
Druga skupina je namenjena malce večjim otrokom, od četrtega leta dalje, srečanja bodo trajala uro in pol, s pričetkom ob 17.30 uri. Cena osmih srečanj je 3000 sit.
Vpis poteka na mladinskem oddelku do zasedbe prostih mest! Informacije po telefonu 721-204. Vabljeni
Ure pravljic v Mengšu
Pravljične urice bodo v Mengšu tudi letos razveseljevale otroke vsak četrtek ob 17. uri. Pričele se bodo prvi četrtek v oktobru. Vpis poteka, skupina bo številčno omejena.
Informacije po telefonu 737-374.
Vabljeni!
KNJIŽNICA DOMŽALE
Ure pravljic
Miškin kotiček
Kje so pravljice doma? Od kod pridejo pravljice, vprašate.
In kje so doma, vprašate. Povsod so doma, prav povsod. Nekatere so doma v gozdu. Nekatere pravljice so doma na poljih, med zrelim žitom in visokimi travami.
Nekatere so spet doma v oblakih.
Tudi vode imajo spravljenih pravljic na koše. Nekatere pravljice so doma v hiši.
Nekatere so doma v vaših sanjah.
Največ pravljic je doma v vaših glavicah.
(Marija Vogelnikova, Babica je najmlajša)
Pravljične urice bodo potekale od oktobra do maja. Namenjene so otrokom od 4. leta dalje. Otroci jim bodo lahko prisluhnili vsak torek ali sredo ob 17. uri. Skupinici bosta stalni, zato je potrebno otroke vpisati v to obliko knjižne vzgoje, število bo omejeno, zato pohitite s prijavami. Vpis se bo začel v septembru in bo trajal do zasedbe prostih mest. Cena za prve tri mesece je 1500 SIT.
Starše vpisanih otrok vabimo na sestanek, ki bo 26. 9. 1995 ob 17. uri v večnamenskem prostoru knjižnice. VABLJENI!
OB
V MENGŠU -
CESTI LJUBLJANA-BRNIK
PRODAJAMO POSLOVNE PROSTORE V TREH ETAŽAH, VSAKA PO 520 m2
♦ MOŽNOST DELITVE NA MANJŠE ENOTE
NEPREMIČNINE
Delovni čas od 8. do 18., sobota od 9. do 13. ure.
Dalmatinova 10, Ljubljana tel.: 061 133 3138, Faks: 133 62 15
ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV DOMŽALE
VABI
vse člane in simpatizerje v ponedeljek 25. 9.1995 ob 18. uri
v restavracijo Repovž
na javno razpravo o vsebinskih dokumentih za II. kongres ZLSD.
Socialno demokratski program za Slovenijo bo predstavil predsednik sveta ZLSD dr. Rado Bohinc.
Domžale
/lamnik
21
Hiša tiha, prazna je postala, ko si vzela od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Ivanke Jenič
rojene Pire z Gorjuše št. 15
se vsem sorodnikom, znancem in sosedom zahvaljujemo za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in darove za sv. maše iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi oktetu Tosama za poslovilne pesmi ter gospodu župniku in dekanu Vladu Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
taliti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
V sedeminšestdesetem letu starosti nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast, stric in svak
Franc Leve
Jakčev ata iz Prilesja
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za sv. maše, ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Vrtovšku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Lipa iz Trojan za sočutno zapete pesmi ter g. Tonetu Florjančiču za lep govor ob odprtem grobu. Vsem in vsakomur, ki nam je v težkih trenutkih kakorkoli pomagal, iskrena hvala!
Vsi njegovi
OBVESTILO
Mala šola in Agilitv
Kinološko društvo Domžale obvešča lastnike mladih psov v starosti od dveh do šestih mesecev, da organizira malo šolo s teoretičnim in praktičnim poukom, kjer bodo lastniki psov dobili osnovne napotke o vzgoji, prehrani in negi psa.
Na teoretični del pridejo slušatelji brez psov v torek 3. oktobra 95 ob 16. uri v društveni dom za Šum-berkom. Vabljeni so tudi bodoči lastniki psov, kjer bodo lahko dobili ustrezne nasvete za nakup psa.
Cena tečaja za teoretični in praktični del je 5.000 SIT, za tiste, ki si pa želijo pridobiti samo informacijo, je udeležba brezplačna.
V društvu je organiziran tudi tečaj za AGILITY, zato vabimo vse, ki
KARATE KLUB
DOMŽALE
Ponovno vabi vse, ki si želite raj vedrila sli si povečati nujo fizično komlitijo m Itko narediti tudi sami nekaj ra noj« osebno varnost
DA SE VKLJUČITE V /<\CtlNI TRENINGE hARMl'KLUBA DOMŽALE
V kratkem času se boste lahko naučili osnov samoobrambe, ka-rateja in drugih vti&n, ki jih gojimo v našem klubu, si pridobili veliko novih znancev in prijateljev, se lahko aktivno Športno udcjslvovali na tekmovanjih, ali pa se udeleževali raznih seminarjev.
ločeno udeležencev <pi-in nivo
znanja (stopnja pasu), potekajo pod vodstvom izkušenega trenerja borilnih vešiin. /din na tre-ningih jamčimo strokovnost in varnost. Če se žalite podrobneje seznaniti z našim Mom ali postati član kluba, vat vabimo, da se oglasite na naših rednih treningih v Domžalah.
Vpis novih Članov, članic in pionirjev poteka do 28. t. /995 vsak torek in četrtek od J 8.00 do 20.00 ure na stari OŠ Venclja Perka t/a knjižno o).
Vabljeni!
imajo interes do te športne panoge in imajo vodljivega psa, da se zgla-sijo pri društvenem domu v petek 6. oktobra ob 17. uri, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila.
Informacije: dopoldne na 713-007 int. 355, popoldne od 15-16 ure na 711-037.
TVD PARTIZAN DOMŽALE
Vadba in rekreacija
TVD PARTIZAN DOMŽALE Vadba in rekreacija
URNIK VADBE: Osnovna šola DOMŽALE ponedeljek:
članice od 19. do 20.30 ure torek:
člani od 20. do 21.30 ure
četrtek:
pionirji in
pionirke od 17.30 do 19. ure vadbene ure za CICIBANE bomo javili naknadno oziroma določili in obvestili interesente, ko bo znan termin in ura!
ISTO VELJA TUDI ZA ODBOJKO
Osnovna šola VENCLJA PERKA Domžale - velika telovadnica:
torek:
člani in članice
od 19. do 20.30 ure
Vsi oddelki pričnejo z vadbo - rekreacijo s 1. oktobrom 1995.
Naredite nekaj povsem zase in se vključite v naše vrste!
Dobroto trosile so tvoje roke, lepoto podarjalo tvoje srce, hvala ti, hvala za vse.
V SPOMIN
25. avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj in tragično zapustil naš dragi mož, oči in stari ata, brat in stric
ključavničarski mojster
Štefan Koželj
iz Srednjih Jarš
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje, prižigate sveče na njegovem grobu.
Vsi njegovi
Ko postane bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate živa in nenehni ta zakaj?
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar nas je zapustil
Slavko Osolnik
Boleč je spomin na 27. avgust, dan, ko je kruta usoda tragično prekinila njegovo življenjsko pot. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in postojite ob njegovem grobu!
Dob, 27. avgust 1995 Vsi njegovi
V SPOMIN
Enajstega oktobra bo minilo žalostno leto/odkar je tiho odšla naša draga
Marija Avbelj
Čas mineva, žalost in neskončna praznina ostajata. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni!
V SPOMIN
Osemindvajsetega avgusta je minilo šestnajst let, odkar nas je zapustil skrbni oče, brat in stric
Franc Ravnikar
iz Domžal
Hvala vsem, ki se ga spominjate in ohranjate v srcu.
Sinova Franci in Marjan ter hčerka Darinka z družinami
IN MEMORIAM
Mariji Privšek
Na začetku je bila beseda. In besede so se spletle v knjige, da tam živijo svoje neminljivo življenje ter bogatijo človeško dušo. Namenjene novim in no-
Dne 7. oktobra ob 14. uri bo v rekreacijskem centru študentskega naselja predavanje
YOGA v vsakdanjem življenju.
ANONIMNI ALKOHOLIKI VAS ZANIMAJO NAŠE
IZKUŠNJE?
POKLIČITE NAS: 061 451 022 061 301 883 061 714238 061 13 21 096 ALI NAM PIŠITE AA-61116-P. P. 12.
ZRLP - DOMŽALE
vabi razlaščence na razgovor s predstavniki Upravne enote Domžale, ki bo 26. septembra 1995, ob 15. uri v sejni sobi Občine Domžale za področje kmetijskih zemljišč in ob 16.30 za področje stavbnih zemljišč in podjetij. Razlaščence prosimo, da pisna vprašanja predhodno posredujejo na naslov Jurij Berlot Miklošičeva 9.
vim ljudem, ki prihajajo. Shranjene v knjižnicah - hramih znanja in učenosti, informacij in sporočil. In knjižničnemu poslanstvu posredovanja knjig in znanja je več kot tri desetletja služilo življenje gospe Marije Privšek, gospe Mici, ene od začetnic knjižničarstva na Domžalskem, od katere se danes poslavljamo.
Gospa Mici se je rodila 1906. leta očetu rudarju v kna-povskem Hrastniku in mami, ki je bila doma na Bizeljskem. Družina je štela devet otrok in mladostna želja, da bi postala šivilja, se ji ni uresničila. S petnajstimi leti je odšla na delo v Italijo, kjer si je služila kruh tri leta. Po vrnitvi v domovino se je vključila v delo Svobode in sodelovala v dramski in pevski sekciji ter se poročila z možem rudarjem.
V Domžale je prišla leta 1946 in se takoj tudi tu vključila v kulturno udejstvovanje, še posebej v knjižničarsko in dramsko skupino. Skupaj z učiteljicama Gizelo in Vido Uše-ničnikovo so začele z organizi-
Spomin na srečo ni več sreča, spomin na bolečino, je še vedno bolečina, je še vedno bolečina
Byron V SPOMIN
2. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je v cvetu mladosti nepričakovano in tragično zapustila naša
Polona Cukrov
roj. Bečan, iz Domžal
Hvala vsem, ki se je spominjate! Vsi njeni
		V naših srcih ti naprej živiš,
		
		zato pot nas vodi tja, kjer ti
		v tišini spiš.
	*   V' wm	Tam lučka ljubezni gori in
		tvoj nasmeh med nami živi.
	lm'<	V SPOMIN
		17. 10. 1995 mineva leto žalosti, odkar nas je
		zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in nečak
		Robi Ulčakar
		iz Katarije
Boleč je spomin na ta dan, ko je kruta usoda tako iznenada prekinila njegovo		
življenjsko pot. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate		
		cvetje m prižigate svece.
		Vsi njegovi
		Ni te na vrtu več, ne med gredicami,
		ni te na polju več, ne med meglicami, ne v šumenju voda, niti vej, ni te nikjer več, kjer si bil prej.
		V SPOMIN
	' < '■>.:	16. septembra je minilo žalostno leto, odkar je tiho odšel od nas naš ljubljeni mož, ati, sin in brat Janez Antonin
		iz Krajnega Brda
Čas mineva, žalost in neskončna praznina ostajata. Hvala vsem, ki s spominom nanj postojite ob njegovem grobu.		
		Vsi njegovi!
V SPOMIN
Osemnajstega septembra minevata dve leti življenja brez tvoje ljubezni in dobrote, ljubi mož in oče
Vinko Juhart
"Iz Rodice, Dragarjeva 20, Domžale
Srečni smo, ker smo Te imeli. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu.
Njegovi: žena Marija in sinovi Vinko, Marjan in Primož
rano izposojo knjig. Selili so se sem in tja po mestu - od društvenega doma, kjer je bila nekoč Glasbena šola, v prostore frizerske delavnice pri Pe-terčku, pa vse do prostorov na Kolodvorski 8. Knjižnico je prevzela leta 1949 in vseh teh letih do 1973, ko se je upokojila, je z veliko ljubeznijo uvajala v svet knjige vrsto mladih bralcev ter skrbela za razvoj in širitev dejavnosti. Začela je v skromnih razmerah, tako skromnih, da si je vrsto let celo sama plačevala socialno zavarovanje.
Tudi kasneje ni nikoli pozabila na svoje poslanstvo in je še v pozni starosti redno obiskovala knjižnico ter v Domu upokojencev Domžale skrbela za izposojo knjig. Za svoje dolgoletno kulturno delo je prejela tudi številna državna priznanja: priznanje Zveze svobode Slovenije, ZKO in Kulturne skupnosti Domžale.
Največje priznanje njenega pionirskega dela, ki ne bo nikoli pozabljeno, pa je visoko razvita bralna kultura domžalskih bralcev in lepa nova knjižnica ter seveda mlad rod zagnanih in strokovno usposobljenih knjižničarjev in knjižničark v Domžalah, ki nadaljuje njeno delo.
In danes, draga gospa Mici,
zapiramo to zadnjo knjigo, ki smo jo prelistali skupaj - vaše bogato in plemenito življenje. Zbrani smo zelo različnih starosti, a vse nas veže spomin na vas, ponosno sedečo in založeno s kupi knjig. Na gospo sivih las s speto kito okoli glave, ki je znala tako strogo presoditi, katerih knjig ne bi smel prebrati, a biti obenem tako človeško topla, ko ti je na kup zložila knjige, ki si si jih izposodil za naslednjih 14 dni. Ostaja spomin na prijazno gospo, okoli katere so vedno sedele prijateljice, klepetale in se pogovarjale, na gospo, ki smo ji nosili v presojo izvezene pr-tičke in je vedno našla pohvalno besedo za vsakogar izmed nas, na gospo, ki je spremljala naše korake v svet odraslih, v svet znanja in učenosti.
Gospa Mici, Domžalčani vam dolgujemo veliko, morda niti sami ne vemo, koliko. Ko bomo v prihodnje listali po knjigah v naši knjižnici, nas bo vselej spremljala prijazna misel na gospo, ki ji ob zadnjem slovesu v imenu vseh nas izrekam iskrena hvala, sorodnikom pa iskreno sožalje.
CVETA ZALOKAR ORAŽEM županja Občine Domžale in ravnateljica Knjižnice Domžale
22
/lamnik
Domžale
Nemirno je naše srce dokler ne počije v Tebi.
Sv. Avguštin
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi  in boleči izgubi ljube žene, mame in stare mame
Rezke Hribernik
rojene Pavli iz Depale vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku Perčiču in g. župniku Golobu za poslovilni obred, oktetu bratov Pirnat za sočutno petje ter stobljanskim gasilcem za spremstvo ob slovesu.
Mož Feliks, otroci: Feliks, Zinka, Vinko in Miro z družinami
ZAHVALA
Štirinajstega avgusta nas je v 82. letu starosti zapustil naš dragi mož in brat
Jože Klopčič
Klopčarjev iz Moravč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkve ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala duhovnikom Viktorju Primožiču, Vinkotu Podbevšku in Mirkotu Šlibarju za lep cerkveni obred, Zvezi borcev, govorniku Antonu Cerarju, pevcem in vsem, ki ste karkoli dobrega storili za našega pokojnika.
Žalujoči: žena Pavla, sestri Minka in Francka in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v petindevetdesetem letu starosti zapustila
Terezija Kosic
članica ZB in VVI.
Od drage pokojnice smo se poslovili 6. 9.1995 v družinskem krogu, v spremstvu praporov ZB in VVI. Hvala tov. Bojanu Bogataju za poslovilne besede.
Hčerka Ivka in vsi njeni
V SPOMIN
Francu Ručigaju
V ponedeljek, 21. avgusta, nas je pretresla vest, da je umrl naš častni predsednik Franc Ručigaj. Navkljub izraziti volji, da premaga bolezen, je klonil na pragu 61. leta starosti.
Njegova življenjska pot se je začela leta 1934 v Loki pri Mengšu. Že kot 16-leten fantič je postal član Prostovoljnega gasilskega društva Loka. To so bila leta, ko so se člani odločili za gradnjo gasilskega doma.
V različnih mandatnih obdobjih je kot predsednik petnajst let vodil društvo, več let je bil zelo uspešen poveljnik, več let pa tudi odbornik CD Loka in OGZ Domžale.
O izjemni osebnosti gasilca pričajo številna priznanja in odli-
kovanja, odlikovanje je prejel OGZ Domžale 1. stopnje ter odlikovanje GZ Slovenije 1. stopnje. Ob jubileju društva v letu 1983 je prejel tudi priznanje za 40-letno delo v društvu.
Njegova poštenost, napreden duh, trdna, neomajna volja in življenjski pogum so bile njegove vrline, zaradi katerih smo ga spoštovali in upoštevali. Delavnost in zagnanost mu nista dala miru tudi v zadnjih letih, ko mu je zdravje načela bolezen. Do zadnjega dne se je živo zanimal za delo in dejavnost društva.
V sodelovanju s predsedstvom Gasilske zveze Domžale smo imeli v njegov spomin združeno žalno sejo v četrtek 25. avgusta.
Na zadnjo pot k večnemu počitku smo ga v spremstvu številnih gasilcev, sorodnikov, Loča-nov, prijateljev in znancev pospremili v petek 26. avgusta. V imenu PGD Loka se je od njega poslovil predsednik g. Peter Pe-trič, v imenu GZ Domžale pa predsednik g. Marjan Slatnar.
PCD Loka
V SPOMIN
Mariji Kuhar - Bici
Slovo! Težka beseda, ki vsakemu prizadene dušo in srce! Še posebno, če se moraš za vedno posloviti od prijatelja, ki smo ga dolga leta poznali. Pred kratkim so v Kotljah pri Ravnah na Koroškem pospremili na poslednjo pot ob veliki množici ljudi Marijo Kuhar - Bico, ženo pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, ki bo v svojih delih med nami večno živel.
Z njo je šla v grob nenapisana knjiga spominov, v kateri so nanizana imena: Kotlje, Celovec, Beljak, Dunaj, Pariz... in druga mesta po širni Evropi. V knjigi pa bi našli prostor tudi spomini na koncentracijsko taborišče Ra-vensbruck. Bila je neuklonljiva koroška korenina, pokončna in poštena. Borila se ja za pravico in resnico v tem našem krutem, dostikrat nerazumljivem življenju.
Iskreno sožalje vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, še posebno družini Gosar, ter njeni hčerki Mojci, ki je za njo skrbela in ji nudila vse potrebno, do konca njenega življenja, ko je za vedno mirno zatisnila oči. Počivajte v miru, draga Bica, tam daleč pod skrivnostno Uršljo goro, ki varuje vašo dragoceno nenapisano knjigo spominov.
DANICA ZIDARIČ
Hiša tiha je ostala,
ko si vzel slovo.
V srcih bolečina je ostala,
ki prenehala ne bo.
V SPOMIN
Desetega avgusta je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata
Ivan Dragar
iz Drtije pri Moravčah
Vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate - iskrena hvala. Vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustila nas je ljubljena hčerka, sestra, mamica in žena
Zdenka, roj. Kokalj-Stosickv
iz Stegen pri Moravčah por. Dojer v Celju
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje ter hvala vsem za izrečena sožalja.
Mama Oora, sestra Mojca, bratje Tadej, Igor, Nani, mož Dušan s hčerko Brino ter drugo sorodstvo
Odšel si tja, od koder ni vrnitve, kjer ni sovraštva in ne skritih bolečin, zdaj v hladnem grobu mirno spiš, vendar v naših srcih še živiš!
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je tragično zapustil dragi sin, brat in stric
Ivan Grilj
■ iz Desna 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb in moravskim pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi, mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom Desna, ki so nesebično pomagali v trenutkih nesreče. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta
Milana Podbevška
z Vira pri Domžalah
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze ustnega in pisnega sožalja, darovano cvetje in svečke, izkazano pomoč in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebno pa se zahvaljujeva dr. Ladislavu Hacetu za njegovo nesebično in nepopisno požrtvovalnost med njegovo hudo in neozdravljivo boleznijo.
Žena Marjana in sin Sebastjan
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, brata, svaka in strica
Vinka Mukavca
iz Ihana
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Mariji Starbek, sestri Dragici in drugemu patronažnemu osebju ZD Domžale ter vsemu zdravstvenemu osebju, ki so mu pomagali lajšati bolečine med boleznijo.
Ihan, 23. 8. 1995 Vsi njegovi
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
V štiriinpetdesetem letu starosti me je zapustil dragi mož
Mirko Lipovsek
iz Krtine 19, Dob
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pismeno in osebno izrečeno sožalje. Posebno pa se zahvaljujem družinama Prelovšek in Horvat z Vira, ter družini Jasene s Krtine, ki so in mi še stojijo ob strani v teh težkih trenutkih in mi nesebično pomagajo.
Žena Francka
A dan je črn moral priti. Bridkosti dan, oj dan solzan, težko se je bilo ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
Ane Jeretina
roj. Ložar, iz Sp. Jarš
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v trenutkih žalosti sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zboru KD Groblje za zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica
Vladislava Seničarja
iz Domžal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Perčiču za lepo opravljen pogrebni obred, hvala ZD Domžale, hvala Oktetu Pirnat in g. Zajcu za zaigrano Tišino ter sodelavkam trgovine Mercator bife Domžale in upravi Grmada, Dunajska 105. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Vida, sinova Vlado in Iztok ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
Matevžu Florjančiču
6. 9.1990
Mar prav zares
odšel je tja v neznano?
Kako je mogel, ko smo mi še tu?
Nositi moramo vsak svojo rano,
da mu ne zmotimo miru...
Nekje v tebi je bol bila,
a zamahnil si z roko,
češ, zmagal bom - močnejši sem,
pa vendar ni bilo tako.
Hvala vsem, ki se kakorkoli kdaj spomnite nanj.
Njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dobrega očeta
Mavricija Okorna, st.
iz Domžal, Slomškova 19
izrekamo globoko zahvalo vsem, ki ste nam ob tej naši bridki izgubi izrekli sožalje, darovali cvetje ali kako drugače stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo GD Jarše-Rodica in ostalim društvom, ki so ga pospremili, hvala župniku za opravljen obred, moravski godbi in moravskim pevcem za zapete pesmi in vsem sosedom za vsakršno pomoč. Dolžni smo globoko zahvalo. Vidi Retelj, Greti Kržišnik in Mici Flerin za humano in globoko občuteno človeško solidarnost. Hvala vsem in vsakomur, ki ste nam ob izgubi našega dragega ata stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
V globoki žalosti Vsi njegovi
Zaspal si, zaprl trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti želimo mi vsi.
ZAHVALA
V triinosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil brat in stric
Anton Pirš
iz Vošc nad Blagovico
Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sv. maše in drugo pomoč, ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in Janezu Cerarju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano v srcih naših boš ostala.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mami, babice, prababice, sestre in tete
Tončke Kocjančič
roj. Korant iz Prevoj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za podeljeno cvetje in sveče. Še posebej hvala g. župniku, oktetu bratov Pirnat in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskreno hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči hčerki Tonka in Jelka z družinami
Domžale
/bmnik
23
		Smrt je bolečina živih
		
		ZAHVALA
		Ob hudi izgubi drage žene, mami in hčere
		Milene Lap z Vira
se vsem zahvaljujemo za izrečeno sožalje, spremstvo na njeni zadnji poti, darovano cvetje in sveče ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.		
		Vsi njeni
JgL
Sva dolgo skupaj se borila, da bi ti življenje ohranila, a dan je bridki moral priti in morala sva se ločiti.
ZAHVALA
Dne 13. julija 1995 smo se na Črnučah zadnjič poslovili od dragega moža
Ludvika Vouka-Lukija
iz Trzina
Zahvaljujem se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in razumevanje. Hvala dr. Kokaljevi in dr. Hacetu iz Zdravstvenega doma Domžale za strokovno pomoč in razumevanje med njegovo boleznijo. Hvala trzinskemu g. župniku Pavletu Krtu za organizacijo ter lepo opravljen pogreb, vključno s pevci in pogrebno sv. mašo. Prisrčna hvala bratrancu g. dekanu Branku Zemljaku, ki je s svojo navzočnostjo počastil pogrebno slovesnost. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala.
Trzin, 28. julij 1995 Žena Amalija in njeni
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil
Anton Ahčin-Pavle
iz Domžal
Na njegovo željo smo se od njega poslovili v družinskem krogu na domžalskem pokopališču v mesecu juniju 1995. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in poslednje slovo. Hvala Stobljanskemu oktetu in praporščakom.
Vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega moža in očeta
Marjana Cerarja
iz Domžal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej hvala.
Vsi njegovi
Ljubil si delo, polje,
vse nas, a mnogo prezgodaj
zapustil si nas.
ZAHVALA
V sedemdesetem letu nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast
Valentin-Zdravko Ovca
posestnik iz Blagovice
Ob boleči izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala g. župniku iz Krašnje za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevskemu zboru Lipa za zapete pesmi. Hvala g. Janezu Cerarju za poslovilne besede. Hvala osebju bolnice Golnik za zdravniško oskrbo. Hvala sosedom Glušičevim, Piskarjevim, Šuštarjevim, Žoharjevim in Štacnarjevim za vso pomoč, ki ste nam jo izkazali. Hvala Igorju za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebcem, gasilcem in vsem, ki ste našega očeta na zadnji poti spremljali v tako velikem številu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše dobre tete
Ivanke Jenko
se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin ter za spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala za izraze sožalja, za darovano cvetje, sv. maše in sveče, g. duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala dr. Pevcu za dolgoletno skrb, dr. Zajčevi in osebju Doma upokojencev Domžale pa za pomoč in nego v njenih najtežjih dneh.
Domžale, 14. septembra 1995 Žalujoči: nečaka, nečakinje, Dana in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v petinosemdese-tem letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Marija Rožič
po domače Hrenova mama iz Vrhpolja 28 pri Moravčah
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hvala g. župniku Vinku Čampi za lepo opravljen pogrebni obred in obema pevskima zboroma za zapete žalostinke.
Vsi njeni
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil
Alojz Lemut
iz Moravč
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem iz Vegove 13 za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. Dušanu Kresalu in g. Antonu Cerarju za iskrene besede ob njegovem grobu, prav tako se zahvaljujemo g. Stašu Lebanu, ker je nesel žaro, praporščakom, pevskemu zboru in g. Juretu Močilnikarju za lepo zaigrano Tišino.
Vsi njegovi
Delo, skrb, trpljenje tvoje bilo je življenje.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v šestinšest-desetem letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, ati, brat, stric in dedek
Martin Stiftar
z Brezovice pri Dobu
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ivu Pevcu in dr. Tomažu Mušiču za njuno požrtvovalno pomoč in zdravljenje njegove hude bolezni. Hvala tudi patronažni sestri, gospe Dragici za nego na domu. Zahvaljujemo se tudi sindikatu in članom kolektiva Helios Oljarne za venec in denarno pomoč. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Francka, sin Darko, hčerka Pavla z družino, sestre Ivanka, Jerca, Pavla in Rozka
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v osemin-štiridesetem letu starosti zapustil
Milan Habjan
iz Domžal
Umrl je 7. junija 1995 v Švici, VVinterthur.
Pospremili smo ga na dan žalosti, 29. junija 1995, na domžalsko pokopališče. Ob boleči izgubi mojega dragega sina, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, spremstvo na njegovi prerani, zadnji poti. Zahvala vsem za podarjeno cvetje in svečke. Vsem še enkrat iskrena hvala za izrečena sožalja. Iskrena hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede, pevcem Okteta bratov Pirnat za zapete žalostinke, g. Stoparju za zaigrano Tišino.
Hvala vsem.
Žalujoča mami, sestra Dragica, vnukinja Tamara in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Šestnajstega julija 1995 smo v oseminosemde-setem letu starosti položili v poslednji dom našo dobro mamo, staro mamo, teto in taščo
Albino Fele,
roj. Perko iz Domžal
Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Hacetu in patronažnim sestram, gospe Bečajevi, gospe Savnikovi in gospe Počivavškovi za zdravniško pomoč. Iskrena hvala g. kaplanu Kvaterniku za obiske na domu in za lepo opravljen pogrebni obred, bratom Pirnat pa za lepo zapete žalostinke ter vsem, ki ste ji karkoli dobrega naredili in jo med njeno boleznijo z obiskom razveselili. Vsem za vse iskrena hvala.
Vsi njeni
		
		ZAHVALA
		Ob izgubi moje dobre in požrtvovalne mame
		Majde Bauer, roj. Chladek
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Hvala tudi dr. Farkašu za pomoč v njenih zadnjih dneh.		
		Hčerka Marjetica
Ljubil si družino, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa, odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš, v našem domu je praznina, v srcih neizmerna bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, ata, brata in strica
Jožeta Rejca
iz Preserij pri Radomljah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, g. župniku za opravljen pogrebni obred, praporščakom, pevcem in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Še posebej se zahvaljujemo Osnovni šoli Preserje pri Radomljah in govorniku, g. Hafnerju za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Angelca, hčerki Cvetka in Jožica z družino, brat Milan z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja.
V enaindevetdesetem letu je nehalo biti srce žene, mame, stare mame in babice
Helene Kosmač,
Soldatove mame z Limbarske gore 1
Iskreno se zahvaljujemo vsm sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za vso pomoč. Hvala za tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvala govornikoma, ge. Štefki in g. Maksu za iskrene poslovilne besede, g. duhovniku Primožiču za opravljen cerkveni obredni obred, moškemu pevskemu zboru Moravče za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Limbarska gora, 1. avgusta 1995 Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše skrbne mami, stare mame in prababice
Angele Ravnikar,
roj. Repanšek
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano slovo na njeni zadnji poti dne sedemnajstega avgusta, za položeno cvetje in sveče, kot tudi za izrečena osebna in pisna sožalja ob preranem odhodu drage mami iz kroga njene ljubljene družine. Enaka zahvala velja tudi dr. Pevcu za dolgoletno zdravniško skrb, predstavniku podjetja Napredek za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in Društvu upokojencev Domžale. Prav tako se zahvaljujemo tudi g. župniku za opravljeno cerkveno slovo na poti njenega zadnjega in mirnega počivališča. Vsem iskrena hvala.
Sinova Franci in Marjan ter hčerka Darinka z družinami
Magistra Lvnda Culp
Jezikovno šolo v Domžalah vodi ameriška Slovenka
V septembru 1991 so se v naši občini odprla vrata jezikovne šole ACCENT on Language, En-glish Language Center, namenjene visokošolskim študentom in odraslim.
Šola je na Ljubljanski cesti 36 vodi pa jo profesorica angleškega jezika iz Amerike magistra Lvnda Culp, lastnica firme, skupaj s svojo partnerico iz Slovenije gospo Lili Jurman.
Lvnda je prišla v Slovenijo leta 1989 iz Akrona (blizu Cleve-landa) v Ohiu, da bi obiskala sorodnike. Dežela in ljudje so jo
NOVO • NOVO
NAPREDEK
Za podjetnike, obrtnike, ustanove...
V okviru naše poslovne enote Kooperacija smo ustanovili nov oddelek za vodenje poslovnih knjig, obračun plač, vodenje
saldakontov, knjigovodstvo osnovnih sredstev, obračun prometnega davka, izdelovanje periodičnih in
letnih obračunov ter davčno in računovodsko svetovanje.
Zagotavljamo kvaliteto storitev, dosledno spoštovanje rokov in jamčimo za tajnost podatkov.
Informacije na tel. 721 -531 int. 284 ali osebno pri
Napredku d.d., enota Kooperacija, Slamnikarska 14, Domžale, vsak dan od 7. do 15. ure.
AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 S 712-094 BREZPLAČNI TEČAJ CPP 2.10.1995 ob 17. uri
tako očarali, da se je odločila, da ostane tu. S ponosom pove, da po njenih žilah teče slovenska kri, da ima tu svoje korenine in da ima v Ljubljani, v okolici Domžal in Kamnika več kot 200 sorodnikov. Lvnda je prišla v ljubljeno do-
movino svojih starih staršev po materini strani z več kot dvajsetletnimi izkušnjami v poučevanju in obsežno profesionalno znanje jezika deli s študenti tu v Sloveniji, ki se želijo učiti angleščine.
Kot direktorica jezikovne šole ACCENT, magistra Lvnda Culp pravi: »Tu smo zato, da posredujemo ljudem v naši sredini raznolikosti angleškega jezika, ki ga govori »native speaker«. Namen centra je, da učenje angleškega jezika v učilnici poteka z navdušenjem. Odrasli vedo, da je učenje tujega jezika pravi izziv, zato naj bo to učenje zabavno!«
Program poučevanja splošnega angleškega jezika je prirejen za šest zahtevnostnih stopenj in za majhne skupine, v katerih se učenci lahko pogovarjajo v prijetnem, sproščenem vzdušju.
Vsak teden so tudi splošni kon-verzacijski tečaji in tečaji za posebne skupine, kot na primer angleščina za medicino, turizem, trgovino in poslovna angleščina. Šola organizira tudi seminarje za podjetja v njihovi hiši. Na voljo so tudi individualne ure za intenzivno delo.
ACCENT nudi tudi prevajalske storitve v več jezikov in lektoriranje angleških tekstov (native speaker) z vseh področij.
on Languaged.o.o.
English Language Center
priprava na MATURO iz angleščine
• 3. in 4. letnik
• dopold. in popold. skupine
• »call us now« - 8.-11. uro
Ljubljanska 36, Domžale Tel.: 712-658
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
[©©(ionu por@@j@pumi§i
gorenje
AKCIJA
PRALNI STROJI GORENJE ŽE OD 42.624,00 SIT
ZAMRZOVALNE SKRINJE 3201 E 50.763,00 SIT
BTV GORENJE ŽE OD 45.000,00 SIT
PRALNO SUŠILNA GARNITURA 96.077,00 SIT SUŠILCI PERILA
UGODNA PRODAJA
HLADILNIKI, ZAMRZOVALNE OMARE, ŠTEDILNIKI KOPALNIŠKI BLOK - GORENJE (OMARICE + UMIVALNIK 1.60m) GLASBENI STOLPI, VIDEOREKORDERJI, SESALCI, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ORIGINALNI REZERVNI DELI
PLAČILNI POGOJI
GOTOVINSKI POPUST DO 25% 1 + 5 BREZOBRESTNO OBROČNO ODPLAČEVANJE -1+8 MINIMALNE OBRESTI
BREZPLAČNA DOSTAVA
ODPRTO: od 9.00 do 19.00, sobota: 8.00-12.00
Prešernova 1a, 61230 Domžale, SLOVENIJA Tel.: 061/722107
NAPREDEK
	DOMŽALE	
VROČE CENE		
v blagovnici Vele in Super N
videorecorder Philips 2 glavi 39.900 SIT glasbeni stolp Philips 2x25 W, z CD-jem, daljinsko upravljanje 49.900 SIT televizor barvni Telefunken stereo, 70cm TTX 99.900 SIT kasetofoni Schaub Lorenz 4.900 SIT do 12.900 SIT od 15. do 30. septembra - do razprodaje zalog
AKCIJSKE CENE
Kovinar Domžale
Keramix ploščice A klasa od 1.297 SIT do 1.544 SIT z dodatnim 10% popustom pri nakupu do 20.000 SIT in nad
20.000 SIT 20% popust talne ploščice - uvoz - 20/20, 30/30, 40/40 1.500 SIT in dodatnim 10% popustom cisterne za olje 1.500 litrov - 36.816 SIT, 2.000 litrov
-42.952 SIT
Kurivo Domžale
cement 532,00 SIT vreča apno 395,00 SIT vreča opeka Bramac od 98,90 SIT dalje za kos vse vrste lamelnih parketov (hrast, bukev) že za 1.750
SIT
modularni blok že od 59 SIT dalje pesek beli za grobove v vrečah
v živilskih trgovinah
vino Šipon 0,71 KK Ptuj 266 SIT pomarančni sok 100% BP 11 Spitz 125 SIT posebna primorska moka 1 kg Mlinotest 68 SIT testenine Fidelini 500g Mlinotest 116 SIT pralni prašek Weiser riesse 2,4 kg 594 SIT
Ni kaj! Dobro blago, nizke cene/ Splača sel
/lamnik
Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR:
Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalna demokracija Slovenije • |anez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov • Ada LOVŠE, Liberalna demokracija Slovenije • Cveta ZALOKAR-ORAŽEM, Združena lista socialnih demokratov • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati 9 Milan PIRMAN, Liberalna demokracija Slovenije • Janez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenski krščanski demokrati • Bernarda MAL, Občina Moravče • Marjan ŠTRUKELJ, Občina Lukovica
Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 62, Dofrižale • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832 • Uredništvo Erna ŽABJEK-KOCAR, tel. 721-022 • Tehnični urednik Janez DEMŠAR.
Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.
Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v uredništvu
glasila, Ljubljanska c. 69.
Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača.
Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.