19. štev. V Kranju, 7. maja 1904. V. leto. G0R6JO6C Političen in gospodarski lisi. Vabilo na naročbo. 'JfTS^LV, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Štrajk na Javorniku in Savi. Dne IG. apnla so pričeli štrajkati delavci kranjske industrijske družbe na Javorniku, katerim so se pozneje pridružili tudi njihovi tovariši na Savi. Dasi sta Javornik in Sava v naši neposredni bližini, vendar nismo hoteli pisali o štrajku ter s tem razburjati duhove, Četudi želimo, da bi se našim ljudem rezal boljši kruh vsaj v domovini, ker žalibog jedo vsled razmer, ki vladajo pri nas, bel kruh tujci, dočim morajo domačini zobati ovsenjak. 2e pred nekaj leti smo povdarjali v neki seriji člankov pod naslovom «Šol nam dajte!», da poklicani faktorji pri nas ne store ničesar za strokovno naobrazbo in da morajo naši ubogi Slovenci služiti le za kulije. To je pokazal tudi štrajk na Javorniku in na Jesenicah, kjer imajo boljše službe tujci, a težje in slabejše plačane pa domačini. Tu je polje za brezvestne ljudi, ki ščuvajo naše ljudstvo tako dolgo, da ima ogromno škodo. Dobrih strokovnih šol nam je tisočkrat bolj potreba, kakor občne volilne pravice, kajti, kaj pomaga revežu najširša volilna pravica, ako nima kaj, deti v lonec, da bi nasitil sebe in svojo lakoto trpečo družino. Da bi pa ubogo delavstvo mogli tembolj omrežiti s svojimi sleparskimi mrežami brezvestni ljudje, ki iščejo le lastne koristi, ga hujskajo na vseh koncih in krajih, ne da bi pomislili, ali in koliko škode bode imelo ubogo delavstvo, če bode neprevidno drvilo za svojimi podpiho-valci. Tem brezvestnežem zadostuje, da se le morejo bahati, koliko so storili za delavce, četudi ne morejo navesti ne ene pridobitve. To se je jasno pokazalo o priliki štrajka na Javorniku. Kdor je bral «Slovenca>, mislil bi bil lahko, da so pridobitve štrajkujočih silno velike, dasi nimajo prav nobene vrednosti. Ne pride nam na um, braniti ravnatelja Lukmana in njegovega postopanja ter tudi ne postopanja drugih uradnikov industrijske družbe, ker to ni naša naloga. Naj to store sami, kakor jim ljubo in drago. V interesu javnosti pa je, da se strogo preišče vse, o čemer je pisal « Slovenec > o priliki štrajka*, n. pr. o posilstvu i. t. d. Tu zahtevamo čiste vode. Ako «Slovenec» ve kaj pozitivnega, je njegova najsvetejša dolžnost, da stopi na plan in pove na vsa usta, kar ve, ker po našem mnenju je vendar poštenost naših žen in deklet več vredna nego par vinarjev, četudi nismo — celibatarji. A Zelo značilna je izjava ravnateljev K. Lukmana in Tra-pćpa, katera nam kaže, kako brezvestno so bili ubogi delavci zapeljani k štrajku, ki jih je veljal ogromno svoto 30.000 kron. A ne samo teh 30.000 kron, katere so izgubili ubogi delavci na zaslužkih, tudi onih 20.000 kron, za katere je družba oškodovana, bode brezdvomno plačalo delavstvo, četudi pod drugim imenom. Kako nesramno je bilo postopanje gotovih ljudi za časa štrajka, dokazuje izjava obeh ravnateljev, ki pravita: «Prečastita gosp. župnika (jeseniški in belanski) sta morala pripoznati stališče industrijske družbe, ki ne more radi konca lahkomiselno in protipostavno pričetega štrajka delavcem ničesar privoliti, in sta prosila samo to, da naj se delavcem odpusti, vse štrajkujoče zopet vzame v delo ter nikogar ne kaznuje.» Torej to so tisti veliki uspehi, o katerih se je bobnalo po svetu. Kakor smo želeli delavcem, da bi bili s štrajkom dosegli kaj uspeha, tako nas veseli, da se je isti tako srečno končal. Ako namreč pomislimo, da se delavcem izplača na teden približno 30.000 K, bi bila prava katastrofa za celo okolico, če bi bila tovarna ustavila delo za nekaj časa. Tako velik denarni promet je tako dalekosežen, da ga vsi tisti krščanski socijalci niti pojmiti ne morejo kamoli, da bi mogli o priliki take katastrofe komu pomagati. Je pa še drugo dejstvo, ki nam kaže te vrle laži-katoličane v pravi luči. Ako premislimo, kako so hrulili ti ljudje, ko je naše sramotno plačano učiteljstvo prosilo, in sicer pohlevno prosilo malega priboljška, se nam čudno zdi, da bi bili ti ljudje sedaj toliko vneti za zboljšanje gmotnega stanja delavstva. Ko je učiteljstvo prosilo za povišanje plač, stavili so naši psevdo-kaloličani prvi in edini pogoj, da mora vse kranjsko učiteljstvo na kolenih prosili pred Ovijačevo hišo njihovo ožlindrano božanstvo — Janeza Šušteršiča, vulgo Ovijača (v pravem pomenu besede, opomba stavčeva). Toliko se nam je zdelo potrebno izpregovoriti o štrajku. Konečno nam je še pristaviti, da trdno pričakujemo, da bode obrtna družba odpravila vse nedostatke ter delavcem, kolikor le mogoče olajšala bedno življenje, ker tudi domačini zaslužijo, in to v prvi vrsti, da žive vsaj človeško življenje, ne pa pasje. Ako zvemo iz verodostojnega vira kaj, kar bi bila krivica nasproti delavcem, nikdar se ne bomo branili tako postopanje javno ožigosati, ker to smatramo za svojo časnikarsko dolžnost. Nikdar in nikoli pa ne bodcmo hujskali delavstva k nepremišljenim dejanjem, ki bi taistemu le škodovala. Slovenski Baedeker. Pro do m o. Konec. Ne samo že opisano, temveč še dokaj znamenitega pozna pisec »Vodnika*, ker mu je Kranjska, katero je peš prehodil na vse strani, popolno znana. Ravno vsled tega je obžaloval, da ni mogel obširnejše pisati «Vodnika*, kar bi bil lahko storil na podlagi svojih popotnih zapiskov, in ker mu je znano, koliko krasot ima naša dežela, kar bi donašalo Slovencem lahko milijone, zato ga boli srce, da vedno le jadikujemo, kako smo revni, toda zakladov, ki nam jih nudi narava, ne maramo dvigati. Gospod Ž. meni n. pr.: da jo v sedanjem času najznamenitejša vas na Gorenjskem Hrušica, ki baje niti omenjena ni v «Vodniku». Res je sedaj na Hrušici nekaj novega, ko vrtajo predor, a take posebnosti ni to, da bi se moralo bogve koliko pisati o tem. Mislim, da zadostuje to, kar je o Hrušici pisano na str. 44 v 1. odstavku. Ko bi o vsakem posestniku hotela ali gostilne hoteli pisati, kakor se zahteva špecijelno o hotelu g. -lalena, potem bi pač porabili še tri tako debele »Vodnike*. Prepričani pa smo, da bi bil g. Jalen gotovo inseriral svoj hotel v «Vodniku», ako bi želel še večjega obiska. Ako povemo, da je bilo treba celo med tiskom krčiti rokopis, potem vsakdo lahko ume, da vzpričo teh razmer ni bilo mogoče izdati «Vodnika>, ki bi vsestransko ugajal. Komur pa razmere niso bile znane, temu so se lahko usiljevale misli, da je «Vodnik* površen. PODLISTEK. Žreb naj odločil Osnovna slika z niacedonskega bojišča. Dalje. Turški vojaki hitro obkolijo vas od vseh strani, postavijo straže, si prižgo svetilke in baklje ter z divjimi kriki «Alah» in «hura»| naskočijo tiho in mirno naselbino. Kakor povodenj se vdero strašne pošasti v turških vojaških oblekah med hiše, turški vaščani in vaščanke pa jim hite veselo naproti ter se jim ponudijo za vodnike in pomočnike pri nameravanih grozodelstvih. Pokanje in hreščanje vrat kakor tudi oken zdaj zavrešči po vsej vasi in obenem zmaje ozračje srce presunjajoče kričanje in ječanje od Turkov lovljenih, že vjetih in mučenih bolgarskih stanovalcev. V stolpu so vhodna vrata znotraj trdno zaklenili in podprli, nekateri so vstali pri njih za stražo in obrambo, drugi, med njimi tudi Dobrilka, pa so splezali v temi po stopnicah gori v zgornji oddelek k velikim linam, da vidijo, kaj se godi doli na vasi. Pregrozen prizor se je razgrnil pred njihovimi očmi, prizor, da jim je vpričo njega strahu kri zastajala po žilah in bi vsi padli v nezavest, ako bi ne bili zrasli pod turškim jarmom. Sredi trga pred cerkvijo je plapolal z visokim plamenom velik ogenj, da se je daleč okrog svetilo, in na ogenj so Turki nalagali razbite lesene stene bolgarskih koč, vrata in razno pohištvo. V kristjanskih hišah so se po vsi vasi videle luči, ob njih so se vile in gibale različne postave, in vik in krik sta se razlegala od njih. V nekaterih hišah pa je bilo vse temno in mirno, kar Omenjamo še to. da je založnik nameraval prinesti v »Vodniku* vsaj kaki 2 do 8 pole slik, kar pa ni bilo mogoče vsled tega, ker ni dobil dobrih klišejev na razpolago. Da bi si bil pa tiskar omislil vse te klišeje na laslne stroške, tega pač nihče ne moro zahtevati. Glede zemljovida omenjamo, da se je pri tej izdaji ravno po posredovanju g. Lampreta in F. G. popravilo dokaj napak, trebalo bi gotovo še par korektur, za katere bi bilo treba plačati od 200—300 K, kar bi pa bržkone ne bilo zadostovalo, ker n. pr. (v soglasju z g. Ž.) niso samo Cerklje in Šenčur, ampak tudi Brniki, Dovje in dr., kakor tudi celo Jama pod Babjim zobom označeni kot trgi, posestnik Novak pri Dražgošah (hiša, hlev'in kašča) pa kot manjša vas i. t. d. Ko poide prvi natis zemljevida, naj se napravi večje število korekturnih pol, ki naj se razrežejo v manjša polja ter dopošljejo posamičnim zaupnikom v dolične kraje v korekturo. Na ta način dobimo dober in zanesljiv zemljevid. . Kako pridemo do «Vodnika», ki naj bi bil ponos Slovencev? Vsi slovenski osobito gorenjski posestniki hotelov, gostiln, vil, vsi trgovci in vsi denarni zavodi naj se zavežejo, da bodo priobčili inserate v novem »Vodniku*, kar bi bilo le njim v korist in kar bi se jim obilo poplačalo v kratkem času, dalje naj vsaka občina da le kakih 20 kronic, državna železnica nekaj in dežela nekaj subvencije, — potem se lahko izda «Vodnik*, kakršnega bi morali Slovenci imeti že davno. Ako pa prizadeti nočejo doprinesti najmanjše žrtve, potem se vendar ne more zahtevati, da bo kdo zanje delal reklamo in žrtvoval sto-tako. Ali bi ne bilo to v korist posameznikom, da bi dali na razpolago klišeje, ki jih imajo i. t. d.? Ce pa upoštevamo, daje na prvo notico »Slovenskega Naroda* o »Vodniku* zaključil neki »Gorenjec* svoje opazke v naslednjem »Slovenskem Narodu* z brco: »takega Gorenjci ne maramo!* — potem moramo reči: »Pri nas je lahko kritikovati, pač pa težko delati.* Konečno se zahvaljujemo za priznanja, ki smo jih prejeli že od prav mnogih strani za izdanega »Vodnika*. je vzbujalo žalostno slutnjo, da so tam krute turške igre že doigrane. Okrog hiše, v kateri je doma Dobrilka, je mnogo vojakov in drugega turškega ljudstva, streli se bliskajo in pokajo skozi okna ven in od zunaj proti oknom Turki, ki plezajo na okna, se z vračajo znak s krvavimi glavami in glasno bobneče razbijanje naznanja, da pojo vezna vrata pod težkimi vdarci mrtvaško pesem hrabrim braniteljem. V varnem zatišju zadaj pa stoje trije turški častniki in nestrpno priganjajo vojake k skorajšnjemu vzetju uporne hiše. Glavno mesarjenje in trpinčenje nesrečnih bolgarskih žrtev se pričenja okrog ognja na vaškem trgu. To dokazuje tudi na več ur daleč od tam v okolico se raz-legajoče rjovenje in vpitje na smrt mučenih, pojemajoče stokanje, ječanje in vzdihovanje. Tja so Turčini navlekli že cele kupe bolgarskega ljudstva in še vedno vlačijo tja posamezne osebe od vseh srrani. Tarn okrog ognja se vijo pod turškimi rabeljskimi rokami v smrtnem strahu, kriku in v smrtnih bolečinah obnemogli starčki, starke, otroci, njih še krepki očetje in matere, dečki in deklicet Turčini pa jih brez vse izjeme slačijo, jim odrezujejo posamezne ude, med katerimi pridejo prvi na vrsto spolni deli, jim režejo in trgajo kožo z živih teles, jih žgo in peko ob ognju, jim iztičejo oči, jih raztezajo na raz-teznicah i. t. d. Tam zadaj na vrtu za hišami in za obpotnim plotom, ki je okinčan z nabodenimi trupelci nedolžnih otročičev in z glavami nekaterih veljavnejših bolgarskih vaščanov, pa imajo Turki drugačno zabavo. Tja so iz hiš navlekli in nagnali v onečaščenje in oskrunjenje lepo število mlajših kristjanskih zakonskih žen in deklet. Ves vrt je To nas tembolj veseli, ker so nam ta priznanja dokaz, da se izpolni naša želja, ki smo jo izrazili v piedzadnjem odstavku predgovora v «Vodniku«. F. G. V Kranju, 7. maja. Delegaciji se skličeta na 14. t. m. Sprejem pri cesarju bo dne 16. junija. Zasedanje bo trajalo skoro gotovo do konca meseca maja, kvečjemu pa do 8. junija. Iz Srbije. Zvedelo se je iz diplomatičnih krogov, da odredi kralj Peter na zaupno nasvetovanje nekaterih tujih vlad povodom obletnice vladanja svečano mašo-zadušnico za kralja Aleksandra. Na ta način zavrne kraljeve morilce, ki trdijo, da je kralj Petar popolnoma navezan nanje. — Najvišje sodišče je odredilo, da se bivši minister Velja Todorovie zapre, ker je državi poneveril 98.000 frankov najemnine od državnega posestva na Ru-munskem. Z Balkana. Turška vlada je naznanila poslanikom velesil, da je glede finančnih vprašanj za macedonsko orož-ništvo že vse preski oljeno. Pismene pogodbe med Turčijo in inozemskimi orožniškimi častniki so se že poslale vrhovnemu nadzorniku Hilmi-paši v podpis. — Bolgarsko-turški dogovor je poln neodkritosrčnosti. Dočim se turška vojna uprava izgovarja, da zaradi tega še ni mobilizovala rezervnih vojev v Drinoplju in Solunu, ker bolgarska vlada ne preneha z oboroževanjem, bolgarska vlada pa izjavlja oficijelno, da od sklenjenega dogovora s Turčijo ni znova oborožila nobenega oddelka, temveč vzdržuje le za mirne čase normalno število vojaštva. Tedenske politične vesti. V Pragi je minulo nedeljo umrl slavni češki skladatelj dr. Dvorak. — Svetovno razstavo v St. Luisu je dne 1. maja otvoril predsednik severoameriških držav, Rosevvelt. — Na Hrvatskem so ustanovili nov klerikalni dnevnik. — Vsled najnovejše naredbe naučnega ministrstva imajo absolventinje javnih dekliških licejev pravico posvetiti se lekarnarskemu poklicu. Dopisi. Od nekod. Klerikalci so povsod enaki. Reda, postavnih predpisov, poštene odkritosrčnosti in nepristranske pravičnosti se ti ljudje ne morejo navaditi! Kjer imajo napolnjen z zvezanimi in s po travnatih tleh ležečimi ženskami, na katerih Turki svojevoljno paso svojo pohotost, dokler se nesrečnice pod njimi branijo, jokajo in prosijo usmiljenja; ko pa postanejo vsled obupa, sramote in obnemcglosti mirne in tihe, jih njih oskrunjevalci pomore na najostudnejše in najstrašnejše načine. A to ni še vse! Tam zraven je živa kopica popolnoma nagih ženskih teles. To so najlepša vaška dekleta, in nesramni turški pohotneži jih vlečejo za roke kvišku in silijo plesati «kolo». Kaj vse se bode še počenjalo s temi revicami med razuzdanim turškim vojaštvom in pozneje v haremih, to sam Bog ve! Kaj pa to? Zdivjani vojaki vlečejo za noge po tleh neko žensko mimo ognja k drevesu, na katerim visi že več mirnih in stegnjenih ljudi. Iz pripovedovanja vojakov je razumeti, da se je ta ženska s svojimi otroci vred delj časa zelo hrabro branila ter potolkla več Turkov, ko pa je nazadnje ranjena padla, so jo zgrabili in privedli sem, da prejme zasluženo kazen. In kakšna bo ta kazen? Poglejte: Vojaki jo dvigajo pod veje drevesa in jo privezujejo nanje za noge. Ko so gotovi s tem delom, ji strgajo vso obleko z života in ji z ošpičenim drogom predero život od zgoraj doli, da brizgne iz nje kri na vse strani in ona zarjove s takim strašnim in obupnim glasom, ki se ne da popisati . . . Dobrilki se je pri pogledu na ta pretresljivi prizor stemnilo pred očmi, še enkrat so zaplesale okrog nje od groznega ponočnega ognja razsvetljene turške pošasti, in padla je nezavestna v naročje Svojana! Dalje prih. v rokah kako zastopstvo in upravništvo, tam poizkušajo v svoji službi in v od ljudstva poverjeni jim oblasti gotovi možicelji okoristiti le sebe večkrat tudi na nepošten način, za ljudske koristi in potrebne občne naprave pa se prav nič ne brigajo. K večjemu včasih kaj obljubijo nezadovoljnemu prebivalstvu, a da pride tudi do izpolnitve obljube, je treba že največjega napora in pritiska od raznih strani. Tako se godi navadno tudi pri klerikalnih županstvih. Za župana se navadno postavi kakega kimovca, mečkača ali kakega drugega slabega očanca, ki vsemu slepo pritrjuje in je z vsem zadovoljen, kar se dela v občinskem odboru. In da se v takem občinskem odboru dela vse kar po domače in kakor bolj koristi ter ugaja občinskim očetom in da nazadnje tudi njih računi radi primankljajev, nepravilnega ter nepoštenega gospodarstva z raznim občinskim premoženjem, ustanovami in dokla-dami ne gredo skupaj, to se razume. Zato pa se iz klerikalnih občinskih odborov in sej le 'ežko kaj zve. Vse delajo na tihem in na skrivnem kakor bi kradli in občinski računi so občinstvu s sedmimi pečati zapečatena svetopisemska knjiga! Ljudstvo naj samo pridno plačuje občinske doklade in druge prispevke, kadar spet pridejo volitve, naj voli, kakor mu ukažejo njega klerikalni voditelji in pri vsem tem naj vedno potrpežljivo molči in molči! Kjer se še zdaj tako godi, tam vlada mir, klerikalen mir, ki pa je našemu slovenskemu ljudstvu povsod le v veliko škodo in pogubo. Ako pa se enkrat vendar tudi to ljudstvo tuintam naveliča svoje oslovske potrpežljivosti, izbacne iz občinskega odbora svoje črne tlačitelje, zajedalce in njih tope pojace ter si izvoli mesto njih može odkritega in poštenega značaja, može, ki se kažejo može doma in v vseh javnih delih in imajo tudi kake zaslugo za občni napredek in ljudske koristi, tedaj pa nastane vselej velik ropot, vrišč in brcanje v klerikalnem taboru, tako da odmevajo iz njega čudni glasovi daleč okrog. In še potem, kolikor mogoče dolgo morejo, nagajajo, se pritožujejo in na vse mogoče načine zavlačujejo vso zadevo patentirani klerikalni voditelji občinske uprave, da ta ne more dobiti boljših zastopnikov in oskrbnikov. In kaj je vzrok, da se klerikalni možicelji tako krčevito oklepajo županskega predstojništva in se zlepa ne morejo ločiti od njega? Kaj drugega kakor strah pred izgubo predobro si plačanih občinskih opravil in slaba vest radi zmedenih računov! Ako bi bili njih računi v redu, bi se gotovo tako ne bali izročiti jih v druge roke! Pri nas tudi razni Nemci in posebno gotovi nemški politični uradniki sim-patizirajo s klerikalnim županom in se močno ogrevajo za staro klerikalno gospodarstvo v občini, četudi vedo, da je to gospadarstvo jako slabo in ljudstvu v kvar. In da ne morejo dobiti tega gospodarstva v roke slovenski na-prednjaki ter napraviti redu v občinski upravi, podpirajo ti Nemci naše klerikalce na vseh straneh in se trudijo na vse mogoče načine, da bi se stvar še delj časa zavlekla ali pa izprevrgla po njih željah. Tudi to je naravno. Naši Nemci, to so slovenski renegatje s po nemško popačenimi imeni in iz drugih krajev k nam naseljeni ter na boljše službe nastavljeni nemški zagrizenci so veliki nasprotniki in sovražniki Slovencev ter porabijo vsled tega vsako priliko, ako morejo tem kaj škodovati. Ker vedo, da so ravno klerikalci največja coklja ali ovira slovenskemu narodnemu in gospodarskemu napredku in da lam, kjer so klerikalci na krmilu, našt ljudstvo najhujše in najhitrejše propada, zato Nemci v naših krajih kaj radi pomagajo pri volitvah klerikalcem, čeprav drugače ne marajo zanje. Poznamo Nemce, ki se radi družijo s slovenskimi naprednjaki in vedno zabavljajo črez duhovne: «Ti prokleti farji» i. t. d., a ko pridejo volitve, pohlevno capljajo volit naše črnosuknježe, ali pa ostanejo prihuljeno doma, ako nimajo upanja na klerikalno zmago. Taki so pri nas ti napredni Nemci! Posebno jasno in očitno se razodeva strankarska, včasih jako pristranska ljubezen med našimi klerikalnimi voditelji in tistimi nemškimi političnimi uradniki, ki mislijo, da niso ljudski služabniki, ampak le dobro plačani agentje Slovanom sovražne avstrijske nemške vlade! Pod zaščito te vlade se v gotovih uradnih krogih večkrat gode take nepostavnosti in strankarske pristranosti, da «e mora poštenemu slovanskemu rodo- ljubu kar studiti in srce krčiti ogorčenja in jeze. Zalo ni prav nič čudno ali novo, ako pri nas tudi na deželi dobi kak vladni klerikalni kimovec odliko za zasluge, katerih sam odlikovanec ne pozna in se sam sramuje svoje nezaslužene odlike! Koliko pa je okrog zares zaslužnih in veljavnih slovenskih mož, a pravične oči vladnih zastopnikov jih vidijo le takrat, kadar jim morejo napraviti le kako »dobroto*! S tem smo za danes le v splošnem nekoliko popisaii tukajšnje neznosne in nezdrave razmere, prihodnjič pa bomo seznanili širše kroge tudi s kričečimi podrobnostmi iz tabora tukajšnjih klerikalcev in njih različnih zaveznikov ter podpornikov, ako bodo ti s svojim trdovratnim izzivanjem izrabili našo potrpežljivost. Iz Škofje Loke. (Na obrtno-na dalje val ni šoli), ki je bila vprvič otvorjena 2. februarja 1889, se je sklenilo letošnje šolsko leto v petek 29. aprila t. 1. Deli se šola v pripravljalni tečaj, 1. in II. letnik. Koncem leta le bilo v pripravljalnem tečaju 24, v 1. letniku 1.'), v 11. letniku pa 6 učencev. Nekaj rokodelskih učencev je izstopilo med letom, ker so se preselili v druge kraje, nekaj pa jih je bilo med šolskim letom proglašenih rokodelskim pomočnikom. Po obrtu je bilo: 7 mizarjev, 6 čevljarjev, 2 krojača, 4 kovači, 6 ključavničarjev, 1 kolar, 2 kleparja, 8 trgovski učenci, dva klobučarja, 3 peki, 2 mesarja, 2strojar ja, 1 sedlar in 2 sodarja. Poučevali so 8 svetni učitelji, veronauk pa mestni župnik g. A. Šinkovec vse oddelke skupno po eno uro na teden Vodja g. Frančišek Piipa je poučeval v 1. in II. letniku risanje, g. Friderik Kramer je poučeval učni jezik in pisanje v pripravljalnem tečaju, obrtno spisje v I. in II. letniku ter obrtno knjigovodstvo v II. letniku. Bil je razrednik I. letnika. G. Josip Svetlič je poučeval risanje v pripravljalnem tečaju in obrtno računstvo v vseh oddelkih. Bil je razrednik v pripravljalnemu tečaju in v II. letniku. Obrtno-nadaljevalna šola se je vzdrževala s podporami c. kr. naučnega ministrstva, deželnega odbora kranjskega, obrtnijske zbornice in kranjske hranilnice v Ljubljani, škofjeloške mestne občine, cesar Franc Jožefove ustanove za kranjske obrtno-nadaljevalne šole in vpisnine rokodelskih učencev. Iz Stare Loke. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah v Stari Loki je nek mož silno zabavljal Čez kandidata Novaka, katerih psovk pa si tukaj še imenovati ne upamo. Pozvedeli smo, da je ta mož doma iz Žabnice in da je taka duševna ter zabita reva, da mu ga ni v treh farah jednakega in da ima v političnih ter verskih stvareh toliko pojma kakor novorojeno tele. Pozvedeli smo tudi, da ima ta poštenjak tudi neki čudodelni koš, ki ima v sebi to moč. da, ako kdo vanj n asi pije ukradeno rezanico, se dotični gospodar gotovo izbudi in nažene uzmoviča tako, da mu popusti še koš. Ta dogodba z njegovim čudodelnim košem se je pri njegovem sosedu izvršila tudi v resnici. Zatorej ti svetujemo, Francelj, rabi pamet, ako jo sploh kaj še imaš, če ne bo tvoj hudobni jeziček primoran iti v škofjeloške zapore lizat ričet. No, Gočov Francelj je pač lahko ponosen na take glasove. Z Dunaja. (Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava* na Dunaju) je izvolilo r.a letni tečaj sledeči odbor: Predsednik med. Hočevar ; odborniki: lil. Matjašič, tehn. Mencinger, jur. Sabothv, fil. Sever, jur. Šeničar, fil. Šerko; namestnika: vet. Beifuss, jur. Roš; pregled.: med. Češark, jur. Romold, farm. Rupreht. Novlčar. Na Gorenjskem. Osebna vest. Nadštabni zdravnik II. razreda dr. Ivan Schiffrer, šefni zdravnik Terezijanske vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu, je imenovan nad-štabnim zdravnikom I. razreda. Imenovani je rodom z Gorenje Save pri Kranju. Škofjeloški občinski svet je imel v petek 29. aprila t. 1. svojo sejo. I. zapisnik zadnje seje z dne 29. janu-varja t. 1. se prebere in odobri. Župan imenuje verifika-torjem zapisnika te seje gg. Josipa Guzelja in Janeza Debelaka. Župan poroča o pritožbi, katero je vložil v smislu predloga odbornika Leona Lavriča v seji 29. januvarja glede nedostatkov na tukajšnjem kolodvoru na vodstvo državnih železnic v Beljaku in o odgovoru vodstva. Od- bornik Lavrič predlaga, naj se zadevo izroči državnemu poslancu v nadaljno postopanje. Sprejeto. II. Gosp. Gašperju Maherju se zviša plača kot mesogledniku provizorično na letnih 000 K za to'iko časa, dokler ne bo dodelana mestna klavnica. III. Občinski odbor sklene proti podelitvi koncesije za prodajo piva v steklenicah na prošnjo Marije Šink iz Škofje Loke na okrajno glavarstvo ne ugovarjati. IV. Občinski odbornik Thaler poroča o reviziji občinskih računov ter predlaga, da naj odbor račune za leto 1903. odobri. Sprejeto. V. Župan poroča o došlem dopisu g. tovarnarja Alojzija Krennerja o zadevi pomnožitve električnih žarnic za mestno razsvitljavo. Odbor vzame poročilo na znanje, na kar župan c. kr. notar Niko Lenček 1 zaključi sejo. Pismeni zrelostni izpiti na tukajšnji gimnaziji se t bodo vršili v času od 2f>. do 80. t. m. V tukajšnji dijaški kuhinji je bilo plačati od 1»>. lebruvarja do .'JO. aprila t. 1. za .'1840 kosil in 8868 večerij 1280*86 kron. Stavka v Kropi in Kamni gorici. Dne 2. maj« so kovači v Kamni gorici ustavili delo in naslednji dan j tudi kovači v Kropi. Delavci zahtevajo zvišanje plače. Štrajkajočih je okrog 300. Žebljarska zadrugi je menda že obljubila stavkujočim, da jim zboljša plače, ako to store tudi drugi podjetniki. Danes se nam poroča, dajestavka že končana. Razpisani službi. Službi okrajnih babic na Bohinjski Bistrici in Bohinjski Beli z letno remuneraeijo po 100 K je takoj oddati. Prošnje je vložiti do 1"). maja t. I. na okrajno glavarstvo v Radovljici. Predsednikom krajnega šolskega sveta v Škofji Loki je bil izvoljen gospod Lovro Sušnik, pekovski mojster in hišni posestnik v Škofji Loki. Glas iz občinstva. Štedljivost je It pa lastnost, vselej pa le ni na mestu. Tako imajo v Školji Loki, kakor se nam poroča odondot, torej v kraju, ki šteje nad 2400 prebivalcev, ne vštevši veliko množico tujih delavcev, kar cela dva — poštna nabiranika: enega na glavnem trgu, drugega pa na spo Injem trgu, prebivalci Karlovca in kapucinskega predmestja — pa nič. Merodajni faktorji naj gledajo, da se pride temu nedostatku v okom, sicer se bo treba obrnili na drugo mesto. Naj se ne oporeka, da zahtevajo omenjeni prebivalci odpravo tega nedostatka iz prevelike komoditete, saj je vendar vsakomur jasno, da ni baš prijetno osobito ob slabem vremenu capljati po naših »priznano dobrih* cestah n. pr. iz Karlovca na glavni trg in to — radi kake dopisnice. Karlovčan. V Kokro je baje padel — kakor se govori — J raz železni most na Primskovem minulo sredo zvečer okrog 10. ure 20 letni tesar Janez Beton, p. d. Guzi iz Rupe pri Kranju. Prišel je vinjen na most in hotel skakati čez ograjo, rekši svojemu spremljevalcu: »Poglej, kako znam telovaditi!*, a obtičal je onkraj ograje in ni mogel nazaj. Tudi njegov spremljevalec mu ni mogel pomagati, zato je šel klicat v bližnjo gostilno na pomoč. Med tem časom pa Janeza Betona ni bilo več na ograji visečega. Da je padel v vodo, je skoro neverjetno, ker ga do danes še niso mogli najti. Njegov klobuk imajo shranjen v tukajšnji občinski pisarni. — Drugi zopet govore, da je mož izvršil samomor, kajti bal se je, da ne bo preveč kaznovan, ker je bil zraven pri nekem uboju dne 18. aprila na Bohinjski Beli, ali ker bi imel dne 16. t. m. biti poklican k orožnim vajam. V Velesovem — in ne v Kranju kakor je »Slovenski Narod* napačno poročal — bo javno predavanje v nedeljo, 8. maja t. 1. Govoril bode učitelj g. Fr. Gartner iz Ljubljane «o dolžnostih in pravicah državljanov*. Upamo, da se poslušalci odzovejo v obilnem številu povabilu, ker je predmet zelo zanimiv. Gasilno društvo v Kranju praznuje dne 7. avgusta petindvajsetletnico svojega obstanka. Ista se bo vršila v širšem krogu, zatoraj se prosi, da izvolijo druga društva jemati ozir na ta dan. Spored slavnosti se bo določil in naznanil pravočasno pozneje. Na čast sv. Florijanu ima tukajšnje gasilno društvo jutri ob osmi uri zjutraj mašo v župni cerkvi. Popoldne je izlet društva z meščansko godbo na Kokrico h g. Kmetu. Odhod tričetrt na 2. uro popoldne. IV. peš-izlet « Gorenjskega Sokola* se vrši na dan Vnebohoda, t. j. 12. t. m. č>z Tržič in Begunje na Bled z odmori v Tržiču in Begunjah. Odhod točno ob 5. uri zjutraj, g Zbirališče pred telovadnico. — Dne 29. t. m. je nameravan večji peš-izlet s telovadbo vŽabnico. Oproščen je bil pri včerajšnji obravnavi pri deželnem sodišču naš g. Hinko Rebolj, asistent tukajšnje žel. postaje, zaradi lanske železniške nesreče na kranjskem kolodvoru. Nekaj o grehih in ponižnosti. Ponižnost je lepa čednost, ki diči zlasti mladino in ki po našem skromnem mnenju že celo pri&toja duhovnim gospodom. Bojimo se, da se preč. gosp. profesor dr. Jožef Debevec ne more ponašati s posebno veliko porcijo te lepe lastnosti. V sobotnem »Slovencu* se namreč širokousti, da je od božiča do druge nedelje po veliki noči hodil vsako nedeljo in praznik maševat v Trboje, tako da od božiča do zdaj ni bil niti eno nedeljo prost, dasi bi bil — kot profesor — lahko! Nadalje pripoveduje, da je imel tretjo nedeljo po veliki noči v Cerkljah ob 10. uri nedeljsko službo božjo in popoldne istotam v društvu predavanja. Naravnost plastično popisuje, kako je vsako nedeljo na vse zgodaj, ob o. ali G. uri, ko se je »farbar* zibal še v sladkih sanjah, korakal mimo farbarjeve hiše proti trbojskemu polju. In čemu je obesil č. gosp. Debevec to svoje delovanje v vinogradu Gospodovem na veliki zvon? Pravi, da mu je »Gorenjec*, ki je takoj pripravljen z loparjem udariti po vsaki neljubi mu osebi, očital v predzadnji številki »sedmi naglavni greh*, t. j. lenobo v službi božji. Zalo tedaj, ker ga je naš list baje po krivem obdolžil, se je g. profesor v »Slovencu* tako na široko razkoračil in je obenem tudi zagrešil tisti greh, katerega predbaciva nam. Pripravljen je bil takoj z loparjem udariti po neljubi mu osebi, po farbarju, ki se za njegove maše briga toliko, kakor za lanski sneg in je bil šele po »Slovencu* opozorjen na dopis iz Trboj, ki se bavi s piečastito Debevčevo osebo. To omenjamo seveda le mimogrede. Zaradi tega ne bo nikake zamere, in Če »malega Kolina* še kaj teži, naj poljubno izliva svoj žolč v »Slovenca*, kar bo farbarju vedno v posebno zabavo. Tu se gre pred vsem zato, če je imel g. doktor sploh kak povod za naštevanje svojih del, kar diši močno po prvem naglavnem grehu (napuh), in čc morda ravno on ni »Gorenjca* po krivem obdolžil? Opetovano smo prebrali oni dopis iz Trboj in če ga tudi g. dr. Debevec še enkrat »sine ira et studio* prečita, bo moral z nami vred potrditi, da se mu v tem dopisu nikjer — tudi ne med vrstami — ne očita sedmega naglavnega greha — lenobe. Ker o svojem bližnjem mislimo vedno le najboljše, smo tudi prepričani, da g. profesor ni imel namena s svojo trditvijo v »Slovencu* obesiti pobožnim bralcem laži na vrat, marveč ga je le zapeljal šesti naglavni greh in je v svoji prvi jezi mislil, da je v »Gorenjcu* nekaj bral, česar ni bilo notri. C. g. doktor jo tedaj naš list po krivem obdolžd, in ne »Gorenjec* njega. Tako cn greh radi drugega. Malo več ponižnosti, potem pa tudi ne bo jeze in napuha. Pa brez zamere! Surovost je prvi in najgrši. znak »Slovencev*. Pred njegovimi podlimi in lažnjivimi napadi ni nihče varen. Osebni napadi so »Slovenčevi* svojati zlasti priljubljeni, ker se nadeja, da jim mi ne bomo sledili na to polje. Potrpljenje pa železne duri prebije. Ako še ne bo miru, borno jeli vračati milo za drago. — To notico smo ponatisnili iz »Slovenca*, samo da smo mesto besede »Gorenjec* ustavili besedo »Slovenec*. In sedaj lo notico vsak pošten človek lahko podpiše z obema rokama. Drobiž z Gorenjskega. Laški polir Peter Pipoli, ki je na Bohinjski Bistiici napadel natakarico v Markeževi gostilni in nevarno ranil g. Markeža, je bil pri deželnem sodišču obsojen na sodem mesecev težke ječe. — Na Kočni pri Dobravi so bili vsled eksplozije dinamita Lu-dovik Štravs s Primorskega smrtno nevarno, David Fabro težko, Marson in Martinanzi Giombatta pa lahko ranjeni. — Železniški predor pri Bohinjski Beli, ki je 240 metrov dolg, so prevrtali dne 4. majnika. — V Vižmarjih snujejo novo gas'lno društvo. _ Rusko-japonska vojna. Ob reki Jalu je že bila prva velika bitka. 16.000 Japoncev je prejšnji četrtek prekoračilo reko in napadlo 30.000 Rusov, ki so imeli dobro utrjeno stališče. Japonski strelci so poslrelili mnogo ruskih častnikov. Iz Londona se poroča z dne 2. maja, da so Japonci najprej zasedli neki otok v reki Jalu in potem prisilili Ruse, da so se umaknili v Kjuljeng. V petek zvečer je bil most čez reko •lalo gotov in je japonska armada prekoračila reko. Ob osmih zvečer je bila na desnem bregu. V nedeljo se je spoprijela z Rusi blizu Jakoko. Rusi so se umaknili. Z ozirom na poročila o bojih ob reki Jalu izjavlja rusko poslaništvo: Japonci nimajo prav nobenega vzroka smatrati umaknenje Rusov kot svojo zmago. Po ruskem vojnem načrtu ob reki Jalu ni bilo pričakovati bitke, ker je ruska armada tam noče. Rusko vojaštvo je imelo nalogo, braniti prehod čez Jalu samo majhnim japonskim oddelkom, večjim oddelkom pa je otežili. Iz poročila generala Ku-ropatkina je posneti, da je bilo ondi ranjenih kakih 800 Rusov, med temi 14 častnikov. Japonci so imeli dosti j večje izgube. Sodi se, daje bilo ubitih in ranjenih do 4000. Uradno poročilo generala Kaštalinskega poroča, da ; so Rusi izgubili v bitki pri Kiulienčcngu 2000 mož, 40 častnikov in mnogo podčastnikov. Tudi Japonci so imeli velikanske izgube. Ob prehodu na reki Iho, na notranji strani pozicije in na bol mili, katere sta branila dva bataljona, je bilo nakopičenih kakih 3000 do 4000 mrtyih Japoncev. Iz Petro grad a se poroča z dne 4. maja: Sovražnik je v bližini Port-Arturja. Pri zadnjem naskoku so Japonci pripeljali dvanajst branderjev. — Iz Londona pa se javlja, da se je Japoncem posrečilo zapreti vhod v port-arlurski pristan. Najnovejša londonska poročila pravijo, da zapirata dva potopljena japonska branderja vhod in in izhod iz portatturskega pristana. Gospodarske stvari. . Važno za konjerejce, ki se bavijo z rejo konj težkega plemena. C. kr. kmetijsko ministrstvo je dne 9. januarja t. I. podpisani odsek obvestilo, da namerava jeseni tega leta nakupiti GO do 70 težkih pinegavskih žrebcev. Nakup se bo vršil v prvi vrsti v Judenburgu na Štajarskem in v Ensu na Gornjem Avstrijskem. Ako-ravno je odsek uverjen, da na Kranjskem vzrejeni žrebci, — po materah ne popolnoma čistokrvni — ne morejo tekmovati z žrebci drugih kronovin (Solnograške, Štajerske, Koroške, Avstrijske), vsled česar tudi ne svetuje, da bi se udeležili razstav v- omenjenih dveh krajih, opozarja vendarle konjerejce na ta dopis c. kr. kmetijskega ministrstva za slučaj, da bi kdo imel v resnici popolnoma sposobnega žrebca. Odsek je obenem sklenil, dotične žrebce ob priliki letošnjih konjskih premovanj pregledati ter posestnikom svetovati glede nadaljnih korakov. Samostojni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Poslano. ) Podpisani se sklicujem na pričo svojega pomagača in svoje poštene vesti, da to ni res, kar se po Radovljici okrog ljudi trosi in razhaša o meni in o moji pekariji. S prisego lahko dokažem, da se pri meni ni zgodilo kaj takega, ker se najde le rnalokje tako čista in snažna pekarija, kakor je ravno moja. V tem oziru sem za snaž-nost zelo strog, m sem pri vsakem delu tudi sam pričujoč. Zagotavljam torej, da se pri meni ne more pripetili kaj takega. Slučajno, ako je to piišlo potoma, ko se je kruh prinesel, zato pač jaz ne morem biti odgovoren, ker tudi ne vem, kako in kje se je to potoma zgodilo. Bila jo pa to tudi malenkost, ne pa ves kruh, kakor se trosi naokrog. V moji pekariji se to ni zgodilo, za to dobro vem, kajti pri meni se dela čisto in snažno. Kdor ne veruje, se lahko prepriča z lastnimi očmi. Jožef Bajželj, pekovski mojsler v Radovljici. *) Za vsebino je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor rahteva zakon. 82 Najboljše sredstvo proti angini, priporočeno od prvih doktorjev. Pošilja se na vse kraje. 83—1 Pozor živinorejci! Za govejo živino, konje in prašiče je najboljše sredstvo „Baumgartenov rodilni prašek", kateri jo od c. kr. kem. in dcželnogospodarskega preiz-kuševališča na Dunaju najtopleje priporočan, se dobiva v zavitkih po 36 vin., ali pa na vago 1 kg K 3-20 pri 76-1 Albinu Rantu v Kranju. Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega v zvezi z gostilno na Gorenjskem se odda za dobo več let v najem. Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d. Naslov za ponudbe pove upravništvo «Gorenjca». 81—1 Naznanilo in priporočilo, Slavnemu p n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel Krenzberg«rj«Vo KaVarno V Kranja poleg „ZV«de". Ker sem že dolgo vrsto let bil v raznih največjih kavarnah, upam, da mi bo cenjenim gostom mogoče postreči v vsakem oziru. Trudil se bom kolikor največ, da bom zadovoljil p. n. goste tako z dobro pijačo, kakor tudi s točno in solidno postrežbo. Znižane cene. Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Jožef Carl, kavarnar. Uydroi/e žitne fcaue POSKUSITE! ■»«■ Viorak drigovoljno. Potmi 6 kg. posljki 4 K 60 h trtneo, ^DOMAČI PRIJATELJ" »•m odi.m»tc«m uilonj po>d|an> m»»6n*. T'yJroOa Mtrnt /i/ne taOt Vrifi-VUI, Doktor pl. Trnk6czy-jev Hranjsl(iSr«ililni prajcjjjza pra$Ue je dobil v Londonu, Parizu in Rimu 1903 najvišje odlikovanje Grand Prix! Dalje na tisoče zahvalnih pisem, tudi uradno potrjenih. Ta redilna moka se meša med krmo že pujskom Prašiči dosežejo največjo težo. 1 zavojček po 50 vin. se dobiva pri trgovcih, po pošti 5 zavojčkov v glavni zalogi Lekarna Trnk6czy, LJubljana. Uradno poverilo. Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 ulerje in t vinarja. Ljubljana, tretjega oktobra edentisoidevetstoena. (Notarski pecat.) Ivair^ltat-atem, c. kr. notar. Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskušnjo en zavojček redilnega praška za prašiče. Človek se n ora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj 'crmiti. strašansko veliko požro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodeni tudi priporočal. Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška za prašiče. Belifiče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoštovaDJem Josip Englisch železniški nadziratelj. Naznanilo. Nižje podpisani naznanja slavnemu občinstvu mesta Kranj in njegove okolice, da je prevzel zastopstvo svetovno znane tvrdke ,The Slnger', akcijska družba šivalnih strojev. Ima tudi stroj na ogled. Vse zraven spadajoče potrebščine, n, pr. olje, šivanke i. t. d. so v zalogi. Stroji se dobe tudi na mesečne obroke, ter se obroki lahko, ker sem od tvrdke pooblaščen, pri meni plačujejo. 78—1 Z odličnim spoštovanjem se si. občinstvu priporoča za obilni obisk Ivan Potočnik, črevljar, Kranj 192, 2942 Tedenski sejem v Kranju dne 2. t. m. Prignalo se je 89 glav goveje živine, 4 telet, 17f> prašičev, — ovac, — koza, — buš. — konj.—50 kg: pšenice K 8-—, prosa K 7-—, ovsa K 6'BO, rži K 7-—, ajde K 9*—, ječmena K 7*—. Ž07 Kdor hoče kupiti ^ G.Piccoli lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega kemično larmacvtičnega laboratorija, ki se izstavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Piccolijeva želodčna tinktur a krepi želodec, vzbuja veselje do jed i, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Piccolijevo železnato vino se uporablja pri m al o krvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspe-horn. Polliterska steklenica 2 K. Piccolijevi sirupi iz malin ali tamarinde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 130. Zunanja naročila po poštnem povzetju. P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. II. 199—30 Otroški vozički 4-50 gld. se dobivajo po sledečih cenah: 4-40, 5-50, 650, 7-50, 8'—, 9-—, 10'—, 12-— 14—, 16-—, 18-—, 20-— gld. Galanterijo blago na drobno in na debelo. ALBIN RANT v Kranju 59—3 pod mestom. fc -emayl v barvah Bro2>ke> priveske, gumbe ja zapestnice, igle ja kravate i. t. d. 49-6 JaJ^o lepa in primerna darila. Jzdeluje po vsaki fotografiji Jv. Jagodic--- - fotograf v Kranju ceno in dobro barvo pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwer-spatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. Wohlgemuth 65-2 v Kranju, glavni trg št. 118. Sedaj samo 70 gld., zelo znižane vozne cene v Ameriko. Preje 105 gld. Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje. 63—5 Iz Ljubljane v Novi York samo 70 gld. s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana Kalifornija i. t. d., toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici, s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg-Amerika Linie. Kedor je odločen potovati, in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 kron are na moj naslov: FR. SEUNIG, Ljubljana Dunajska cesta 31. 5Kladifc Visa je odprta s 1. fcbr. 1904 V Kranja Jitofo flursti zalnja katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina. Klet je v hiši Fr. Kuralta. Kdor želi imeli zdravo in dobro vino, naj pride in* poskusi ter se sam osvedoči o tem. * Cene bodo primerne! t Sredstvo zoper muhe 1 salonih. Komad 10 vin. Glavna zaloga za Gorenjsko: Ool«nz,£»L Veliki požar zamore se lahko in naglo pogasiti samo s 18—16 1 i SmeKalo^imi brizgalnicatni nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusla 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S L počastno diplomo za izboljšanje parnih in motor-briz-galnio ter lestev in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave. R. A. SMEKAL Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. Loterijska srečk« dne 30. aprila t. i. Trst: 6 Hi) 44 18 M iF, ipap v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in Nikelnasta anker-remonl. roskopf. želez- poštnine piObtO. ničarjem dobro poznana, najtrpeznejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov Razpošilja Se na stanovitno bel gld. 3-76. najfinejša znamka, gld. 6-fio. 140 4.U vse kraje sveta. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 144—45 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa M Ceniki sedoposljejo na za h te vanje zastonj. izvolite si ogledati v Špitalski ulici it. 5 moj novo urejen, bogato založen suknen oddelek, broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjih novosti, modni kamgarn in ševijot, lovsko sukno, dosking, trikot, peruvijen i. t. d. — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. 110 50 R. Miklauc. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja ▼se vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, irečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. - Polnovplačani akcijski J. kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. „Zakaj so Vaši zobje tako beli?" „Vsak dan rabim 0. Seydlovo higijenično kozmetično UStno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranju. 38—9 Svjstem laike frizer za dame in gospode Ljubljana, sv. Petra c. 35 priporoča za gojitev la* in za umivanje glave svoj zdravniško prip:roćeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Su'; brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame s seperat-uim vhodom. t* p- M rt »i i S* štedilnike, %>aw\ e &a hoteli, svakov tudi Hipe, vcu&e in v vozh batvah, tt-pej&ne in cen« priporoča pi-ua in največja peci j in &tina$ti4t i&dttfiov 11550 u fyuMi*ni. Imam v kleti &«-■ r> več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovoa ter namiznega olja lastnega pridelka. — Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. — Moje skladišče se nahaja pri Matku Košara, gostilničarju v Hrušici št. 33 pri Kavalaru. Ivan Pnjman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra). 71-4 I Trgovina z železnino in špecerijskim blagom Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, vodne Žage, pile,kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje „wwmu peter jtfajdič v 3(ranju. Prodaja Tomaževe žlindre, klaj-nega apna in redllnega praška za živino. ~W§ Stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za VOZOVe', železnih peči, Ronan-inportUnd-cement, traVerze, stare, železnice m šine za kolesa, podvozi in drugoželezo,sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv. d: oi g Slav. Šolskim vodstvom se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Krn nju. Naročajte si preža ni mi vo knjigo Banovi huzarji in Iliri. Starina slovenskih pisateljev. J. Trdina nam popisuje v tej knjigi osebe in dogodke na Hrvaškem, v oni za hrvaški n irod žalostni dobi za zloglasnega Bahovega absolutizma, ko so tudi nekateri naši rojaki igrali pomenljive, pa ne vselej častne uloge. Trdina je znan izboren stilist, način njegovega pripovedovanja je za-ni mirni v, njegov jezik v resnici naroden, bogat in iz-brušen. Kdor si hoče razširiti svoje znanje iz polpreteklosti hrvaškega in deloma tudi našega naroda ter se obenem prijetno zabavali, naj si naroči to knjigo pri založniku 10—17 L. Sohwentnerju v Ljubljani. Cena broš. 3 K, po pošti 3 K 20 h. 1 %*w^nw» y*&0**&*0*+0*l0**0i^T Vromatična harmonika se proda. % Kje? pove upravništvo < Gorenjca*. Konce*. zobotehnUtti atelije V Kranja (pri dr. Globočnikn) izdeluje vsa zobotehnična dela iz kavčuka in kovin kakor krone, mostičke, nasajene zobe, stroje za regulacijo čeljusti in postrani stoječih zob, Continuens Gum (dr. Allen), obturatorje i. t. d. Jtizlse cene! Tatina postrežba! Odprto vsako nedeljo od 8— 5. ure. Njegovi izdelki so bili odlikovani na razstavah v Rimu, Berolinu in Parizu z najvišjimi Odlikovanji in ga je doletela čast, da je bil zbog svojega strokovnega znanja in strokovne spretnosti imenovan Stalnim cenilcem jurv v Parizu. JOSIP 1FEJBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove uliVe št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilna mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stblpne križe, štedilnike I i d I2S49 Specijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). 17 49 G. Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarnn v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. F r a n c, i s - turbin e osobito za žagi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesa In o-genera -t o r s k i plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 8 vin. za konjsko silo in uro. Izhaja vs.*ko soboto zve-er, če je t» dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za diuge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K. za pol leta K 1 50. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vuuriev več. Po-amezne številke stanejo 8 vinarjev. - - Na naroćbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petit vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, r-e se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo ttankiiati. — hokopisi se ne vračajo. Ifdnjn in ralap) kotMoreiJ (florMUM* Odgovorni urednik Matija Cej. Tiska Iv. l'r. Lampi-el v Kranju.