KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 93 SISTEM OBVEŠČANJA PRED TURŠKO NEVARNOSTJO V 16. STOLETJU VASKO SIMONITI Turški napadi na hrvaško in slovensko ozemlje so trajali skoraj dvesto let, glavno ob- dobje le-teh pa od leta 1469 do bitke pri Sisku leta 1593. Pogosti turški napadi na naše ozem- lje zlasti v 16. stoletju so sodili posredno v krog sultanove višje politike. Ta je imela na- men izčrpati z majhno vojsko in ropanjem dežele na jugu, ki zaradi tega ne bi mogle pri- bite ti nemškemu cesarju na pomoč pri veli- kem obračunu.! Turško osvajanje Hrvatske^ in napade, ki so segali v slovenske dežele, naj bi že od leta 1522 preprečeval sistem trdnja- vic, ki je nato prerastel v trdno obrambno or- ganizacijo pod imenom Vojna krajina. Uspeš- na obramba pa je bila pogojena z dobro ob- veščevalno in signalno organizacijo. OBVEŠČEVALNA ORGANIZACIJA Kot središči obveščevalne službe za dogod- ke v Levanti so bile Benetke in Dubrovnik v 16. stoletju evropsko pomembni. Obe republi- ki sta imeli razpredeno mrežo obveščevalcev tako pri Visoki porti v Istanbulu kakor v sa- mi osmanski državi. Posebno dubrovniški tr- govci, ki so delovali raztreseni v vseh osman- skih deželah, zlasti pa na Balkanskem polo- toku, so posredovali vesti o dogajanju na Bal- kanu v svojo državico. Prek Benetk** in Du- brovnika pa so bila poročila posredovana na habsburški dvor.* Prav tako je nadvojvoda Ferdinand, ko je leta 1521 prevzel avstrijske dedne dežele (celotno Kranjsko šele leta 1522), ukazal svojiim poslanikom na dvoru ogrskega kralja Ludvika II, naj mu poročajo o turški nevarnosti, sam pa je s sodelovanjem ljub- ljanskega škofa Krištofa Ravbarja najel vrsto tajnih obveščevalcev.^ Taka obveščevalna služba avstrijskih vladarjev, ki je seveda de- lovala celo 16. stoletje, je precej uspešno opo- zarjala na turško nevarnost zlasti takrat, ka- dar je grozil velik napad pod sultanovim vod- stvom.* Vrhu tega pa so se habsburški vladar- ji zavedali tudi pomembnosti obveščevalne službe, ki so jo organizirali neposredno ob hr- vaško-slavonsko-turški meji hrvaški bani in vrhovni poveljniki krajine, kajti le tako je bi- lo možno preprečiti nenadne napade. Čeprav je bil v času nadvojvode Ferdinanda nekaj časa odgovoren za vohune hrvaški ban Ivan Karlovič in pa gradiščan Ivan Kobasić, po nju- ni smrti pa kapetan v Bihaču,' je vendar imel vedno glavno vlogo pri organiziranju in vode- nju obveščevalne službe na meji vrhovni po- veljnik v hrvaški in slavonski krajini. V fi- nančnih zahtevah za vojsko, kateri so pove- ljevali, je namreč vedno točno določena tudi vsota za vohune.^ V eni izmed takih zahtev, ki jo je poslal Ivan Lenković 1. marca 1553, tudi vidimo, da so bili vohuni vrhovnega po- veljnika razporejeni v Bihaču, Senju, Dubici ali (in) Sisku, v Dalmaciji in v sami Bosni; po- leg tega so bili v Dalmaciji obveščevalci tudi na čolnih, ki so o turški nevarnosti ria morju poročali v Senj." Tako so iz teh krajev na Hr- vaškem in v Dalmaciji hodili vohuni preko meje v Bosno, da bi izvedeli za načrte turških poveljnikov. Leta 1537 poročajo poslanci v hrvaškem sa- boru, da se brez vohunov ne more prav nič storiti. V začetku 17. stoletja pa piše ban, da bolje brani bansko krajino delo vohunov kat pa vojska. Svoje mreže vohunov so imeli na Hrvaškeni tudi posamezni poveljniki gradov ob meji, kar izvemo iz obvestil, ki jih le-ti pošiljajo vrhovnemu poveljniku ali pa direktno na Kranjsko. Naslovna stran »Turškega glasa« (AS, lase. 283, 284, nova št. fasc. 413, str. 210) 94 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Praviloma so ti vohuni anonimni, saj gra- diščani v svojih sporočilih pišejo, da so dobili vest o turški nevarnosti od »mojega tajnega obveščevalca« 11 ali od »kovača«,'^ kot jih tu- di imenujejo. Le redko pa izvemo njihova ime- na.'^ O vojaških pripravah v Bosni so veliko- krat poročali tudi vlaški starešine, ki so celo sodelovali v turški vojski," seveda pa so in- formacije posredovali tudi ujeti Turki, vča- sih pa posamezniki, ki jim je iz turškega ujet- ništva uspelo pobegniti." Vesti, ki so jih posamezni gradiščani ali vr- hovni poveljniki krajine izvedeli od svojih obveščevalcev, so zapisali in jih posredovali naprej proti Kranjski. Te vesti so po naslovu imenovane »Turški glasi«," nekatere so pisa- ne tudi v glagolici v hrvaškem jeziku.'' V na- slovu je vedno napisana točna smer, po kateri naj bi pismo šlo po Kranjski do Ljubljane. Ta je bila odvisna od tega, iz katere smeri je bilo turški napad pričakovati, oziroma je bila naj- bližja poštna smer. Ob strani je bila napisana tudi večkrat ponovljena beseda »cito citis- sime« ter točen datum (leto, dan in ura), kdaj je pismo prispelo v Ljubljano.'" Vsebina je ponavadi kratka in izvemo o zbiranju turške vojske, o njeni številčnosti, o nameri, kdaj in kje naj bi vpadli ter opozorilo, naj se dežela utrdi in vojska pripravi. Sledil je točen datum (leto, dan in ura) in podpis. Ob strani pa so bile (ne vedno) opombe gradiščanov (ne pa njihovi podpisi), kdaj so pismo v posameznem kraju sprejeli in se tako seznanili z vsebi- no." Ker je šlo tako pismo po določeni poti in tako ni bila seznanjena vsa dežela, je de- želni glavar vsem četrtnim glavarjem odpo- slal pismo z isto vsebino in z oznako »mutatis mutandis*; to pa so četrtniki potrjevali s svo- jim podpisom.^" Istočasno so bila poslana iz Ljubljane še pisma na Koroško in v Gradec.^' Te turške glase so prenašali po določeni po- štni mreži sli na majhnih (hitrih) konjih (po- sstpherdt) ali pa sli tekači (posstknecht zu fuess).^' V 16. stoletju so bili pri prenašanju teh vesti znani it. i. bihački konjici (Wihit- scher Pferde),^^ saj je ravno od tod velikokrat prišla prva vest o turški nevarnosti. Ta pošta je bila seveda izključno vojaškega pomena, saj so najemali sle v večini krajev na Hrva- škem le za devet mesecev, ponavadi od marca do novembra, ko je bila turška nevarnost naj- večja.2' Težko bi postavili trditev, kdaj je bila ta- ka vojaška poštna služba sistematično ureje- na. Podatke o slih, ki prenašajo turške glase, imamo že leta 1479,26 q^ jgta 1496 pa so »hit- ri sli tekali od državne meje do Dunaja in pre- našali uradne novice«." Vendar pa hi lahko govorili o sistematični vojaški poštni službi šele od leta 1522, ko dobi nadvojvoda Ferdi- nand dokončno dedne dežele in pa da bi te bolje zavaroval, prevzame sedem obmejnih trdnjav na Hrvaškem. Leta 1527, ko postane Ferdinand tudi hrvaški kralj, se odloči, da bo skrbel za dobro obveščevalno in signalno službo,-* deželni stanovi na Kranjskem pa se 30. marca 1528 v sklepih o obrambi dežele od- ločijo najeti »sto lahkih konj, ki jih bodo po- slali pol Bernardinu Frankopanu, pol Vuku v Brinje, da bodo skrbeli za poročanjes.^" Po dveh popisih poštnih konj in njihovi razdelitvi po Hrvaški krajini (delno tudi zu- naj nje) in Kranjski 1. marca 1553'" in 14. ap- rila 1556^' lahko rekonstruiramo, v katerih krajih vse so bili postavljeni sli; ti so bili pla- čani iz finančnega proračuna, ki ga je zahte- val vrhovni poveljnik. Tu je bilo razdeljenih ie oseminštirideset poštnih konj. Seveda ta spisek ni popoln, saj po turških glasih, na ka- terih je vpisana pot, kaže pogosto druge kra- je, pa tudi kraji, iz katerih so vesti prišle iz PIrvaške krajine, kažejo, da so morali biti po- stavljeni po teh kmjih sli konjeniki ali tekači, ki pa so jih morali vzdrževati sami gradišča- ni ali mesta. Tako je bilo število teh slov prav gotovo še enkrat večje. Ti kraji in pošt- ne smeri so bile naslednje: 1. Bihač (2),32 Otočac (4), Brinje (2), Senj (2),8» Vinodol (2), Reka ali Trst (dva sla teka- ča),'" Klana (2),8» Ravne (2)f'^ 2. Bihač, Drež- nik (2), Spodnja Kladuša (2), Jesenice (2), Mo- druša (2), Kunič (2), Skrad (2), Ogulin (2), Hoj- sič Gradec (2), Vinica (2), Poljane (2), Ribnica (2), Lož (1); 3. Vinica, Podbrežje (2), Metlika (2), Žužemberk (2), Trebnje (2); 4. Metlika, Pe- trovin (2), Samobor (2), Zagreb (2), Rogatec (2) in na Varaždin ali Ptuj; 5. Dubica (2)," Mlač (2); 6. vrhovni poveljnik (2). Na Kranj- skem so morale biti take poštne postaje s sli še v krajih, ki jih omenjajo turški glasi: 1. Prem, Postojna, Planina'', 2. Poljane, Kostel, Kočevje, Ribnica, Lož, Bloke, Cerknica, Po- stojna, Vipava"; 3. Poljane, Kočevje, Ribnica, Ortnek, Turjak, Ig"; 4. Mehovo, Toplice, So- teska, Žužemberk, Krka, Turn pri Višnji go- ri.41 Za pripravo učinkovitega odpora proti tur- škim plenilcem pa je imela pomemben delež tudi SIGNALNA ORGANIZACIJA V HrvaŠki krajini so bili urejeni ob meji in v notranjosti stražni stolpi, v katerih je voj- ska neprestano stražila, pazeč predvsem na prelazih, v gozdovih in na vrhovih. Ti stra- žarji (Scartleute) — leta 1553 jih je bilo v Hrvaški krajini 36, leta 1576 pa 72^2 _ po- navadi prvi javljali turške vpade z opozoril- nimi kresovi (grmade), streli in zvonjenjem.'" Sistematično je bila ta služba organizirana na KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 95 HrvaŠkem precej pozno (leta 1540)," medtem ko je bila na Kranjskem, Koroškem in Štajer- skem že v dvajsetih le>tih 16. stoletja. Kot pri organiziranju obveščevalne službe segajo začetki signalne organizacije v sloven- skih deželah že v 15. stoletje, v čas prvih tur- ških vpadov. V sklepih zgornje-štajerskih sta- nov 28. oktobra 1469 v Judenburgu lahko be- remo, da naj se uporabijo zvonjenje, opozoril- ni ognji in streli (?) tudi v primeru, če v de- želi pride do upora ali naravnih nesreč.*' 25. aep|tembra 1511 pa je bilo izdano v Gradcu splošno opozorilo (allgemeine Warnungsgene- rale), po katerem naj bi se na Štajerskem pra- vočasno uredil opozorilni sistem,** toda šele 1522. leta med mesecem marcem in majem je moral biti izdan mandat, ki je dal osnovo ka- snejšemu celotnemu signalnemu sistemu.*^ Istega leta je bil urejen tak sistem tudi na Koroškem.*^ Kranjcem je cesar Maksimilijan I. ukazal, naj pohitijo z izgradnjo signalnega sistema že 7. marca 1513, čemur pa niso bili vzrok Turki, temveč roparji na Kranjskem. Trgovcem in obrtnikom so onemogočali varno potovanje in trgovanje, zato je cesar ukazal, da jih pre- ganjajo in pri tem uporabljajo opozorilne strele in zvonjenje. V tem času vojne med ce- sarjem Maksimilijanom I. in Benečani se je namreč po Kranjski klatilo precej brezposel- nih vojakov.*" Administrativni ukrep o uvedbi tega sistema na Kranjskem, Istri in na Krasu je bil izdan petnajst let kasneje. Nadvojvoda Ferdinand je 28, marca 1528 izdal na Dunaju mandat, s katerim je ukazal, naj se odredijo v vsaki čCitrti v deželi sposobni četrtni glavarji, ki morajo poleg drugih vojaških dolžnosti uve- sti kar najhitreje signalno organizacijo.'" V 16. stoletju se je torej prek slovenskih de- žel razprostirala mreža krajev, kjer so se pri- žigali opozorilni ognji in se uporabljali streli. Sprva so bila taka mesta ločena, z mandaitom leta 1532 pa je bilo urejeno, da so bili na istem mestu pripravljeni kresovi in možnarji.'i Si- stem glavnih signalnih točk je bil razporejen po daleč naokoli vidnih vrhovih in je precej točno označeval smeri poti, ki so jih Turki uporabljali za vpade na Kranjsko. Na vrhovih Del Iz spiska krajev, kjer so stali opozorilni ognji (AS, fasc. 122, nova št. fasc. 194, ni pagine) 96 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 SO bile postavljene s(tražarnice in zgradbe za strelivo in orožje ter kresovi. Zaradi varnosti so bile take signalne točke tudi na utrjenih gradovih, manjše topiče pa so postavljali tudi na velika gospodarska poslopja (kašče).'^ Si- stem je bil zelo razvejan in so ga vzdrževali kmetje sami, le glavne točke so bile pod de- želno oskrbo. Na Kranjskem so bile te signal- ne točke, že tudi natančneje zapisane, nasled- nje'*: 1. Sp. kranjska četrt: Mehovo, Raka, Hmelj- nik, Boštanj, Primskovo, Žužemberk, Sum- berk, Višnja gora, Ljubljana; 2. Srednja kranjska četrt: Vinica, Poljane, Črnomelj, Meitlika, Kostel, Fridrihštejn pri Kočevju, Ribnica, Lož, Ortnek, Turjak, Ig, Ljubljana; 3. Istra in Kras: Gerovo, Klana,'* Učka, Li- sac, Gotnik (Gutnek), Šilentabor, Postojna, Hošperk pri Planini, Vrhnika, Ljubljana; 4. Zgornja kranjska četrt: Ljubljana, Sv. Ni- kolaj nad Savo v moravski fari. Stari grad nad Kamnikom, Šmarna gora, Šmarjetna gora, Sv. Peter pri Radovljici, grad na Bledu, Bela peč. Na spodnjem Stajarskem, kjer se je mreža signalnih mest razširila do konca 16. stoletja na preko sto, so bili kraji po za- pisu iz leta 1540 naslednji:" Celje, Rogaška gora, Zbelovo, Kebelj," Gromberk;'" Bori, Ptuj, Vurberk, Maribor; Ormož, Branek pri Ljutomeru, Ljutomer, Radgona. Mehanizem signalov se je sprožil v glavnem mestu, in sicer takole: ko je prišlo obvestilo o zbiranju sovražnikove vojske, sta biLa, izstre- ljena dva strela; če je sovražnik bil že na po- hodu proti meji, itrije streli; ko pa so sovraž- nika že opazili, so se iz tiste smeri oglasili štirje streli, zvonjenje in prižigali so se kreso- vi.'^ Na ta način je bila, kot piše Valvasor, v dveh do treh urah obveščena vsa dežela.'* Po prvih dveh strelih so se morali zbrati na določenih mestih za obrambo konjeniki in strelci,'" po treh strelih pa je bil izveden de- želni poziv. Ce je kazalo, da bo nevarnost trajnejša, je bilo izdano v deželi za vsako četrt posebej javno povelje (offne General), ki je predpisovalo, katerega moža naj vpokličejo (30., 20., 10., 5. ali celo 3.), ki naj bodo pri- pravljeni za odhod proti meji oziroma proti določenemu kraju. Ce je bila potreba, so bili nato izstreljeni štirje streli brez prižiganja kresov, kar je pomenilo, da naj se tovrstna vojska, preskrbljena najmanj za osem do de- set dni, čim hitreje premakne na določen kraj. Iz zgornje četrti ponavadi proti Ljubljani, spodnje četrfti proti Novemu mestu, srednje četrti proti Metliki ali Vinici in iz Istre in Krasa proti Šilentaboru,"' na Štajerskem pa so se čete premaknile iz Zgornje Štajerske projti Slovenj Gradcu, srednje Štajerske proti Mariboru, in iz Spodnje Štajerske v Celje.'^ Da bi se opozorilni streli opravili in da se ne bi nihče izgovarjal, da niso bili sproženi ali da jih ni slišal, kar se je verjetno večkrat do- gajalo, je skrbela sankcija v takem pismu, ki je obetala »najvišjo« kazen deželnega kneza.'* V vsaki deželi so bili za signalno organiza- cijo odgovorni četrtni glavarji, ki so skrbeli, da so bili ti kraji dobro preskrbljeni z orož- jem, municijo in hrano. O samem stanju pa bi morale vsako leto ali po potrebi poročati ko- misije, sestavljene iz četrtnega glavarja in po enega predstavnika vsakega stanu, ki bi poto- vale po deželi."* Toda pogosto so v deželi za- dolžili za to le enega moža s spremstvom, ki je dal o stanju poročilo. Ta nam pokažejo ze- lo različno oborožitev signalnih postojank. Za- radi različne oddaljenosti krajev med seboj so uporabljali različno močne lesene ali železne možnarje (od ena in pol do štirih funtov) za opozorilne strele, prav tako pa je bilo podano stanje tudi o drugem strelnem orožju, ki so ga hranili na teh mestih."' Turški vpadi v slovenske dežele v 16. sto- letju zaradi signalne in obveščevalne službe sicer niso prenehali, vendar pa veliki napadi niso dežele več tako strašno opustošili, ker so se ljudje lahko pravočasno poskrili ali se pri- pravili na obrambo. Prisilili pa so tudi Turke, da so spremenili taktiko. Začeli so napadati deželo z majhnimi četami, nenadoma in skri- vaj, tako da jih je bilo težko iz vohuniti in opo- zoriti prebivalstvo. Konec 16. in v začetku 17. stoletja pa vpadi povsem prenehajo, kar nam pokaže tudi poročilo o stanju signalnih točk na Krasu, napisano 10. julija 1614. Orožje, ki je bilo na teh mestih, je bilo skoraj vse ne- uporabno, tako da bobnar Ivan Lubanovič, ki je bil zapisovalec, zaključuje svoje poroči- lo, da ni našel ničesar, razen pičle hrane in za- nikrnosti."" OPOMBE 1. Stanko Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja, Glas- nik muzejskega društva za Slovenijo XXIV/1-4, Ljubljana 1943, str. 57 (S. Jug, GMDS). — 2. Meja, ki je v začetku 16. stoletja oddaljena od slovenskih dežel 90 km, se v letih 1576/77 pri- bliža na 45 km. Zadnji turški sunek pa se je le- ta 1592 ustavil le 20 km od Bele krajine, Bogo Grafenauer, O turški oblasti in o nastanku drobne zemljiške posesti v Prekmurju, .Zbornik razprav, Murska Sobota 1961, str. 80. — 3. Be- nečani so imeli že v drugi polovici 15. stoletja organizirano vohunsko službo tako dobro, »da se Turki niso mogli niti ganiti, ne da bi bili Benečani o tem obveščeni. Ker pa je bilo to predrago, so opustili, a se jim je takoj mašče- valo«, S. Jug, GMDS, str 15. Benečani so v 16. stoletju v Vidmu in Čedadu organizirali zbirna središča za poročila obveščevalcev, Josip 2on- tar. Obveščevalna služba in diplomacija avst-. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 97 rijskih Habsuržanov v boju proti Turkom v 16. stoletju, SAZU, Ljubljana 1973, str. 16 (J. Zon- tar Obveščevalna služba). — 4. J. Zontar, Ob- veščevalna služba, str. 21. — 5. J. Zontar, Ob- veščevalna služba, str. 181. — 6. Ignacij Voje, Vplivi osmanskega imperija na slovenske de- žele v 15. in 16. stoletju, ZC XXX/1-2, 1976, str. 16 (Voje, ZC XXX). — 7. Radoslav Lopašič, Bi- hać i bihačka krajina, Zagreb 1890, str. 67 (R. Lopašič, Bifiać); Josip Gruden, Zgodovina slo- venskega naroda, četrti zvezek, 1914, str. 588 (J. Gruden, Zgodovina). — 8. To je razvidno iz vseh finančnih zahtev nadvojvode v Gradcu deželnim stanovom notranjeavstrijskih dežel za vojsko, ki so ji poveljevali vrhovni poveljniki v hrvaški in slavonski krajini. Samo za primer v Arhivu Slovenije (AS), fasc. 136 (nova št. fasc. 230) za leto 1577/78, ali tudi v zahtevi Iva- na Lenkoviča iz 1. marca 1553, ki jo bomo tu še večkrat navajali, Radoslav Lopašič, Prilozi za povijest Hrvatske, Starine 17, Zagreb 1885, str. 204 (Starine 17). — 9. Starine 17, str. 204. 10. Fedor Moačanin, Osnovni problemi obrane Hrvatske u 16. stolječu, Historijski arhiv v Karlovcu, Zbornik radova, Karlovac 1979, str. 51. — 11. »meine gehaimbs khundtschaffter«. — 12. R. Lopašič, Bihać, str. 67. — 13. V letih 1570-1575 se pojavljajo Ivan Valčić, Krištof Premb (?), Simon Kanelič, Miloslav Uskok, glej Vaško Simoniti, Prispevek k poznavanju tur- ških vpadov v letih 1570—1575, ZC XXXI, 1977/4, str. 496, 502, 503; v letu 1579 neki Perica, AS, fasc. 288 (nova št. fasc. 422), str. 647. — 14. Vlah Vukdrag Mirisolyk (?), vojvoda Jurij Kappa, neki trgovec S. Francisco iz Dalmacije leta 1566, I. Voje, ZC XXX, str. 17; o poreklu glej tudi J. Gruden, Zgodovina, str. 588. — 15. » ... ein Teutscher mit namen Georg Kessler in disen tagen aus der Turghkey darinnen er lang jar gefangen gewest enndtsprungen«, to je iz leta 1576, AS, fasc. 287 (nova št. fasc. 420), str. 953. — 16. V AS je izredno veliko število teh turških glasov v seriji Landessachen-Miscela- nea, tudi v literaturi so večkrat omenjeni, tako na primer S. Jug, GMDS, str. 18, J. Gruden, Zgodovina, str. 539, Milko Kos, Zgodovina Slo- vencev, Ljubljana 1933, str. 226 itd. — 17. Sa- mo za primer AS, fasc. 283, 284 (nova št. fasc. 413), str. 67; J. Gruden, Zgodovina, str. 360; Deset izvirnih dokumentov, pisanih v glago- lici, ki se nanašajo na drugo polovico 16. sto- letja in vsebujejo podatke o turški nevar- nosti, je prepisal v latinico in objavil P. Ka- list Medic, IMK 1893, sešitek 3, 4, letnik 3. 18. Kot primer: »Turkhenkhundtschafft auf Po- len, Khotschee, Reifniz, Orttnegkh, Auersperg, Igg vnd gar gen Laibach pei tag vnnd naht in eyl zufurdern von Reifniz solihes auf Las Ob- lagkh Zirkniz vnd allnthalbn zuuerkhundten pta (presentata) den 4. Augusti anno 60 vmb 4 vr nach mittag,« AS, fasc. 283, 284 (nova št. fasc. 413), str. 210. — 19. Kot primer: »An heut den 4 augusti ist diss khunschafft vmb 11 vr zw Auersperg khumen«, ibid., str. 209. — 20. Kot primer: AS, fasc. 124 a (nova št. fasc. 202), ni pagine. — 21. ibid., ni pagine; le redko lahko najdemo skupaj vsa ta pisma. Večkrat najdemo turške glase vpisane tudi v sejnih zapisnikih deželnih odbornikov, AS, fasc. 2 (nova št. fasc. 876). — 22. Tu se uporablja beseda »gering«, kar Franc Kos sicer z vprašajem prevaja »slab«, Nekoliko črtic o turških vojskah. Izvest j a mu- zejskega društva za Kranjsko (IMK), letnik 3, zvezek 4, 1893, str. 135; S. Jug prevaja z »lahki« konji, GMDS, str. 47; pravilneje mislim, da bi bilo treba prevajati to besedo »hiter« ali »maj- hen«, kot je beseda »prevedena« tudi v slovar- ju Alfred Götze, Frühneuhochdeutsches Glos- sar, Berlin 1967, str. 103; na Balkanu je tudi najrazširjenejša in najbolj znana avtohtona ra- sa konj t. i. planinski konj ali mali konj. Voj- na enciklopedija, Beograd 1972, št. 4, str. 550. — 23. AS, fasc. 124 (nova št. fasc. 201), str. 223, 229. — 24. R. Lopašič, Bihač, str. 67. — 25. V popisu poštnih postaj 1. marca 1553 je točno določeno, katere so najete za devet mesecev, katere celo leto. Starine 17, str. 210, 211; iz po- pisa 14. aprila 1555 je razvidno, katere poštne postaje so razpuščene (geurlaubt) in jih bo tre- ba s prvim v mesecu ponovno najeti s staro plačo (» ... die abgeschafen mit ersten wider in der althen pesoldung aufgenumen werden«) AS, fasc. 124 (nova št. fasc. 201), str. 228. — 26. J. Gruden, Zgodovina, str. 359: »že leta 1479 či- tamo, da je Lovro Turjaški iz Hrvaškega spo- ročil kranjskemu vicedomu o pretečem turškem napadu. Listi š to novico so potem švigali sem ter tja. Vicedom je sporočil v Tržič z opombo, naj se razširi po vsem Gorenjskem. Koroški namestnik jo je izvedel iz Celja in jo takoj na- znanil Beljačanom, beljaški gospod pa svojemu gospodu na Bavarsko«. — 27. a. Koblar, Done- sek k zgodovini pošte na Kranjskem, IMK, 3. letnik, drugi zvezek, Ljubljana 1893, str. 54; redna pošta se je ustavila v notranji Avstriji šele 17. marca 1573, ko je nadvojvoda Karel odredil, da se osnuje redna peš pošta med Gradcem in Ljubljano, ibid., str. 54. — 28. O signalni službi glej naprej. — 29. S. Jug, GMDS, str. 42, 47; J. Gruden, Zgodovina, str. 562. — 30. »... die aussthailung der postphärdt durch dieselb gannz graniczen (hrvaško op. pisca) piss geen Laibach durch den Kharst vnd nach- mallen von der andern saidten piss geen Pettau oder Warosin zu dem herrn obristen«. Sta- rine 17, str. 210. -- 31. AS, fasc. 124 (nova št. fasc. 201), str. 228, 229. — 32. V oklepaju je število konj. — 33. V popisu 14. aprila 1556 so štirje sli tekači, AS, fasc. 124 (nova št. fasc. 201), str. 228. — 34. Na Reki so plačevali sle v prvi polovici 16. stoletja iz dohodkov mitninske postaje, Ferdo Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja s pomorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, SAZU, Ljubljana 1965, str. 50. — 35. En sel na konju je moral hiteti z obvestilom iz Kla- ne, skozi Godnik, Jablanice in Prem v Senožeče, drugi pa v Podgrad in Socerb proti Trstu, J. Gruden, Zgodovina, str. 595. — 36. Raunach so Ravne na Krasu, J. W. Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae Modernae, Ljubljana 1970. — 37. »... gegen Dubitz zu Khostaneuitz oder Prikhouersky«, Starine 17, str. 211. — 38. AS, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 fasc. 283, 284 (nova št. 413), str. 130. — 39. ibid., str. 64. — 40. ibid., str. 210. — 41. ibid. str. 66. — 42. Starine 17, str. 204; AS, fasc. 132 (nova št. fasc. 222), snopič 2; o stražnih stolpih in stražar- jih V porečju rek Mrežnice in Korane tudi v raz- pravi Zorislav Horvat-Milan Kruhek, Stari gra- dovi i utvrđenja u obrani Karlovca u 16. i 17. stoljeću, Historijski arhiv u Karlovcu, Zbornik radova, Karlovac 1979, str. 59—79. — 43. »Kreut- schus, Kreutfeuer, Glochenstraich«, Beseda Krei- de (pisane tudi kot Kreut, Kreutt, Kreid, Creuz) je starodavna in j o najdemo v povezavi z drugi- mi jeziki (angl., hol., franc, ital.), pomeni pa vo- jaški preplah, spoznavno znamenje, kričati, hrup delati, Joseph Zahn, Styriaca I, Graz 1894, str. 87, 88, 89 (Styriaca). — 44. Leta 1539 je Ferdi- nand pozval stanove na Hrvaškem, da urede si- gnalno organizacijo, Vjekoslav Klaič, Povijest Hrvata, knjiga 5, Zagreb 1973, str. 648; 14. marca 1540 pa poroča Ivan Ungnad štajerskim stano- vom, da je uvedel opozorilne kresove in strele. Starine 17., str. 159. — 45. »... aufrür und uber- vallung der stet, gslösser, merkcht, besetzten (!) der kirchen, perg und tal in dem land besechech, von innern oder äussern des lands oder ander veynt beschedigt werden möcht... so dan die ge- satzten das volkch ervordern wurden, es wer mit ausiahen der glokchen, mit kreidfeuer oder manung, das dann ain yeder mit seiner weer an alles vercziehen berait und auf sey...«, Bur- ghard Seuffert-Gottfriede Kogler, Die ältesten steirischen Landtagsakten, Teil II (1452-1493), Graz 1958, str. 117. — 46. Johann Loserth, In- nerösterreich und die militärischen Maßnahmen gegen die Türken im 16. Jahrhundert, Graz, str. 23. — 47. Styriaca. str. 94. — 48. Winfried Schul-" ze, Landesdefension und StaatsbUdung, Wien- Köln—Graz 1973, str. 131. — 49. »...auch so es sich zuetraget mit kreitschussen vnd glocken- stegen wamung zethun aufzesein vnd noch zeei- len ... vnd zumalen an den grenitzen der an- stossenden kunigreichen vnd lannden auf der Strassen vnd wasserstram geraubt vnd gemort werde. Deshalben der kauf vnd gewerbend man auf den Strassen mit iren leiben vnd gutern nit sicher hanndien noch wanndeln ... Das den fet- tem vnd raubern nachgestellt vnd aller vleiss furgekert auch darzu kreitschuss vnd glogken- slag gebrauch werden vnd nach denn zubesor- gen ist, das sich etlich rewter vnd zufuessen die diser zeit mit dinsten nit versehen in das selb vnnser furstentumb dermassen zestraiffen vndersten mochten«, AS, listina 7. marec 1513. — 50. «... in ain yedes viertl einen teuglichen viertlmeister verorden ... vnd wellen allspaldt der glogkhenstraich kreutschuß oder kreytfeuer durch denselben viertlmeister beschehen vnd angeen.«, AS, fasc. 121, 122 (nova št. fasc. 194), ni pagine. — 51. Styriaca, str. 95. — 52. »... die man zu Venediger oder alhie im lanndt an son- dere grossen cassten bestellen macht«, AS, fasc. 145, 146 (nova št. fasc. 246), str. 85. — 53. Poleg literature, ki je do sedaj navedena, najdemo kraje, kjer so signalne točke bile, in podatke o samem problemu še v: Carl Prenner, Die Kreut oder Kreuzfeur vnd die Tabor in Krain, Carnio- lia 1838, št. 60 in 61; Peter Radics, Die Einfälle der Osmanen in Steiermark, Kärnten und Krain im 15. und 16. Jahrhundert, österreichische mili- tärische Zeitschrift, 2, 1864; Heinrich Noe, Die Kreidfeuer in Krain, Feuilleton der »Laibacher Zeitung«, 1888, št. 148, 149; Franc Levec, Die Einfälle der Türken in Krain und Istrien, Lai- bach 1891; S. R., Silentabor, IMK, letnik 7, zve- zek 6, Ljubljana 1897, str. 204; Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda 3. zvezek, Ljub- ljana 1956; Peter Fister, Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Ljubljana, 1975 (zemljevid); Silvo Kranjec, Grmade in tabori, Mohorjev ko- ledar za leto 1975, Celje 1974; Stane Stražar, Mo- ravska dolina, Moravče 1979; Bogo Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962 (zemljevid, kjer so tudi vrisane signalne točke). Vsi avtorji se v glavnem opirajo na delo Val- vasorja, Die Ehre des Herzogthums Crain, Lay- bach 1689, kjer v drugi knjigi str. 172, 208, 253, 284 in 296 (kjer našteje iste kraje kot na strani 284 za notranjo Kranjsko) daje pregled gla'/nih signalnih točk in pa na že navedeno delo Jo- sepha Zahna. V tem prispevku so našteti kraji manj znanega zapisa na Kranjskem, ki so bili določeni 30. aprila 1613 na deželnem zboru v Ljubljani, vendar se od prejšnjih le malo raz- likuje, AS, fasc. 122 (nova št. fasc. 194), ni pagi- ne; IMK, letnik 8, zvezek 4, Ljubljana 1898, str. 219. — 54. Gerovo in Klana sta v tem zapisu prečrtana, AS, fasc. 122 (nova št. fasc. 194), ni pagine. — 55. ibid., ni pagine. — 56. »am Gibi bey Stettnberg«, ibid., ni pagine; Gibi je Kebel, Hans Pirchegger, Die Üntersteiermark in der Geschichte ihrer Herschaften und Gülten, Stä- dte und Märkte, München 1962, str. 145, 146, 276. — 57. Na težko dostopnem kraju nad dolino reke Polskave so razvaline nekdanjega Gromberškega gradu (Grünberg), Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str.426. — 58. »... Als nemblich so gewisse khundtschafft khumbt das der veindt in versamblung sey soll man zu War- nung zwen schüssn vnnd so der veindt im an- zug vnnd auf dem weeg ist drey schüssn, wann aber der veindt das lanndt erraicht vnnd mit äugen gesehen, soll man vier khreydschüsn auch die khreidfeuer vnnd glockhenstreich ergeen las- sen.«, AS, fasc. 145, 146 (nova št. fasc. 246), str. 81; AS, fasc. 122 (nova št. fasc. 194), ni pagine. — 59. J. W. Valvasor, Die Ehre ..., II, str. 172. — 60. Winfried Schulze, Landesdefension und Sta- atsbildung, Wien—Köln—Graz 1973, str. 131. — 61. »... Auf weliches wir dan auch die gewonli- chen vier kreudscbüß alhie ergehen lassen... die gerichts vnd grundobrihkeit euern ins auf- bott gehörigen vnd hievor gemussterten (zehen vnd funfften man wollbewehrt und zum fehern vortzug aufs wenigist auf acht oder zehen tag der bedürfftigen proviandt furgesehen vnd in solhen muglichisten eyl bey tag vnd nacht nach (Rudolfswerdt) abfertigen vnd schikhen wollet, AS, fasc. 124 a, 124 b nova št. fasc. 203), ni pa- gine. — 62. Styriaca, str. 94. — 63. »... Weil wir aber nicht vergwisst sein das berürter kreud- schuss aller oris beschehen oder gehört worden, vnd sich der vnwisenheit niemands zuentschul- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 99 digen, also ist darauf in namen der fur: dur: etc... wegen an euch alle vnd iede vnser gar ernstlich beuelch bey höchster landsfurstlichen vngnad vnd straff gebietend, das ir an dem ort die kreudschuss zuthun«, AS, fasc. 124 a, 124 b (nova št. fasc. 203), ni pagine. — 64. Alfred Loebl, Die Landesverteidigungsreform im ausge- henden 16. Jahrhundert, Archiv für österreichi- ; sehe Geschichte, Wien 1907, str. 45. — 05. Poro- čilo o stanju v spodnji in srednji četrti ter Istri in Krasu leta 1596, AS, fasc. 146, 146 a (nova št. fasc. 248), str. 1188—1191. — 66. »Auf alles hieob- gesezten örttern ist... an munition kraut vnd lott gar nichts vorhanden. Hanns Lubanouitsch hörpaucker«, AS, fasc. 122 (nova št. fasc. 194), ni pagine.