PoMn) urad SOM Cetovet — VeHagtpostam! SOM Ktagenturt trhaja w Cetovcu — EncheinvngsoM Ktagentvrt Posamezni isvod ).!0 !)!., meseina naročnina S tiiingov P. b. b. Letnik XXtX. Ceiovec, petek, 2. avgust 1974 Štev. 31 (1670) Tudi beneški Siovenci zahtevajo svoje narodnostne pravice Kamenica pri Siari gori v Beneški Sloveniji je letos že četrtič prizorišče srečanja med sosednimi narodi. Srečanje prirejajo krajevna kulturna društva v Beneški Sloveniji in izseljeniška društva in je postalo že prava tradicionalna manifestacija vseh tistih, ki verjamejo v ideale bratstva rn pravičnosti in ki želijo, da bi meje prostate faktor zbliževanja med ljudmi, ne pa da bi jih ločevala. Ta humanistična miselnost se je izpričala tudi no zadnjem srečanju prreteklo nedeljo v Kamenici pri Stari gori v Beneški Sloveniji. Na srečanju pa so znova spet postavili zahtevo po enakopravnosti naših rojakov v videmski pokrajini, da bi oblasti priznale obstoj še nerešenih etničnih in jezikovnih problemov v videmski pokrajini ter s tem izpolnile točno določeno obveznost, ki jo predvidevata 3. člen de- želnega statuta in 6. člen ustave. Uradno priznanje slovenskega življa v Beneški Sloveniji bi koristilo demokratični zavesti in tudi kulturnemu dvigu in bistveni človeški obogatitvi prostora kjer živita dve narodnosti. Pri tem bogatem kulturnem življenju naših rojakov na za-padni meji slovenskega kulturnega prostora, v današnjem času ni možno tajiti rodu, ki že več kot tisoč let živi na svoji zemlji. Kljub ne-priznanju najosnovnejših narodnostnih pravic, so beneški Slovenci vedno znova dokazali svojo prisotnost, čeprav jim celo odrekajo pripadnost k slovenski narodni skupnosti. Zato je rozumljivo, da se je tudi na tem koncu slovenskega kulturnega prostora pričela buditi narodna zavest in je povsem razumljivo, če je novi Matajur — list beneških Slovencev, ob tem prazniku zapisal, da je čas, da nehamo Postopek ZA odpoklic predsenika Nixona sprožen Pravni odbor predstavniškega doma je izgiasovai sklep, da uvedejo proti predsedniku Nixonu postopek za odstavitev — takoimenovani im-peachment, ker je kot predsednik prekršil ustavno prisego s tem, ker je ^zavlačeval, preprečeval in oviral preiskavo v aferi Watergate". Postopek za odstavitev Nixona je drugi primer v zgodovini Združenih držav Amerike. Prvi postopek je bil uveden leta 1868 proti tedanjemu predsedniku Andreu Johnsonu, nasledniku znanega Abrahama Lincolna, vendar zaradi enega glasu, ki je manjkal za dvotretjinsko večino, ni bil odstavljen. Kot znano je pravni odbor glasoval s 27 proti 11 glasovom za odstavitev predsednika Nixona. S tem je 38-članska komisija po 11 tednih razprave za zaprtimi vrati in štiridnevni javni razpravi, napravila zgodovinsko odločitev, da spodnjemu domu ameriškega kongresa predlaga odstavitev predsednika. Če bo predlog sprejet, za kar je potrebna navadna večina, se bo razprava nadaljevala v senatu, kjer pa je za dokončni sklep o odstavitvi Nixona potrebna dvotretjinska večina. Čeprav je predsednik Nixon prepričan, da bo predstavniški dom zavrnil priporočilo pravnega odbora, ker „v resnici ni zagrešil nobene kr- šitve ustavnih določil", položaj Nixo-na ni tako čvrst kot to zatrjujejo njegovi pristaši, saj je že v prvem predlogu od 17 republikancev v komisiji glasovalo šest za odstavitev predsednika Nixona. Tu se ne bomo spuščali v obravnavanje zakaj Nixonu grozi odstavitev s predsedniškega položaja, saj je afera Watergate znana. Pri celi zadevi gre predvsem za spraševanje ameriške vesti, ki v odnosih do drugih narodov nikakor ni čista. Sicer pa to ni nič novega, vendar v primeru „Watergate" tudi „uradni" Ameriki ni več vseeno. Zlasti pa to ni vseeno ameriškemu ljudstvu, ki z močno nevoljo spremlja ta nezdravi razvoj, ki ZDA čedalje bolj vleče v dvom tudi pri tistih, ki so prisegali na svetinje načel ameriškega družbenega reda. Še tako prikrivanje sproženih procesov, Ameriko pretresa močna notranja politična vihra, ki brez dvoma ne bo ostala brez posledic. Eno pa je jasno že danes: ta vihar se ne bo polegel od danes na jutri, pozitivno je, da se je pričel, od moči političnih činiteljev, ki so storili ta pogumni korak, pa je odvisno, kako dolgo bo sedanji ameriški administraciji možno igrati tak politični hazard in ali ji bo možno zaustaviti razvoj, ki v prvi vrsti najbolj škoduje Ameriki sami. s plašnostjo in da se skupno napo-fimo po pofi obrambe kulturnega bogastva Beneške Slovenije, ki je draga Evropi in vsemu človeštvu. Da naši rojaki želijo iskreno sožitje med sosednimi narodi, potrjuje tudi dejstvo, da so na prireditev vabili v obeh deželnih jezikih, prireditev soma pa je bita izvedena celo v štirih jezikih in da so na prireditvi sodelovali tako Slovenci Beneške Slovenije, iz matične Slovenije ter s Koroške, kakor tudi skupine večinskega naroda, je dovolj KONZUL SFRJ BRANKO ČOP SE JE POSLOV! L V torek dopofdne se je v prostorih jugosiovanskega konzufata v Celovcu od predstavnikov poiitičnega in kulturnega življenja Koroške poslovil konzul Branko Čop. Jugoslovanski generalni konzul Bojan Lubej je ob tej priložnosti koroškim predstavnikom predstavil novega jugoslovanskega konzula Petra Zupančiča Iz Ljubljane. Bivši konzul Branko Čop se je v sredo vrnil v Slovenijo, kjer bo prevzel novo službeno mesto. Pred odhodom je skupno s svojim naslednikom obiskal sedež Zveze slovenskih organizacij v Celovcu, kjer se je poslovil In hkrati predstavil novega jugoslovanskega konzula. Razgovor je potekal v prisrčnem in prijateljskem razpoloženju. Obema — bivšemu In novemu konzulu želimo pri nadaljnem delu mnogo uspeha. zgovoren primer, kako je sožitje raznih narodov le prisotno. Koroški Slovenci smo z beneškimi Slovenci v njihovem boju za dosego njihovih pravic solidarni in budno spremljamo celoten razvoj njihovega prizadevanja. Vso napredno humanistično gibanje pozivamo, da se priključi in beneške kakor vse primorske Slovence podpre v prizadevanju za dosego njihovih najosnovnejših narodnih in človekovih pravic. Afriški narodi na poti k osamosvojitvi V Afriki prihaja do velikih sprememb. Tudi tam se odraža svetovna tendenca, da narodi sveta hočejo samostojnost in neodvisnost. Afriški narodi to svobodo plačujejo z velikimi žrtvami, vendar njihov boj za osvoboditev prinaša uspehe. Ne nazadnje je prišlo do reobrata v Portugalu prav zaradi dosledne in vztrajne orbe afriških narodov zoper kolonializem, ki povsod v svetu doživlja poraz za porazom. Čeprav nova portugalska vlada pod vodstvom predsednika Antonia de Spinole sprva ni kazala dovolj pripravljenosti do zahtev afriških dežel, da bi jim zagotovile popolno neodvisnost, je morala le vzeti na znanje, da z vojaško silo ne bo mogoče reševati zapletov tako v notranji kot zunanji politiki, pa čeprav je Spi-nola potom vojske prišel na oblast. Kot vse kaže bodo sprožili postopek za spremembo ustavi, tako da bi lahko tudi na podlagi ustavnega zakona takoj začeli resnično demokratizacijo portugalskih kolonij Gvineje-Bissau, Angole in Mozambika. Ta postopek je najavil predsednik Spinola in je vzlic njegovi dosedanji politiki presenetljiv in bo res prišlo do preloma dosedanje kolonialistične politike Portugalske, s tem pa tudi ugaša zadnji kolonialni imperij na svetu. Tako se je že dejansko pričela druga faza portugalske dekolo- nizacije. S tem tudi ni daleč trenutek do proglasitve neodvisnosti v Gvineji-Bissau, Angoli in Mozambiku. Že izjava portugalskega zastopnika v OZN, da bo na jesenskem zasedanju generalne skupščine glasoval za sprejem Gvineje-Bissau v OZN. Pa tudi razvoj v Afriških deželah samih priča o zmagi nad kolonializmom. To uvideva tudi portugalska vojska, saj je v Vitla Pery, 2.500 portugalskih vojakov odložilo orožje in Ferlemo priznava za edinega predstavnika mozambiškega ljudstva. Ta razvoj pa seveda vpliva tudi na notranji razvoj v Portugalski. Čeprav je sprva kazalo, da bo odstop predsednika vlade Carlosa, portugalsko politiko premaknil na desno, se je izkazalo ravno nasprotno. Spinola je moral postopek demokratizacije pospešiti, da-siravno je bil sam tisti, ki je ta razvoj zavlačeval. Pri tem pa vsekakor niso bile civilne sile tiste, ki so ta razvoj pospešile, ampak je to bilo gibanje .vojske", ki je močno zastopana v novi vladi. Dogodki v Afriki oziroma Portugalski so brez dvoma afriške narode privedli do zmage nad kolonializmom in je to v prvi vrsti zasluga osvobodilnega gibanja, ki je že marsikateri afriški deželi prineslo priborjeno svobodo in neodvisnost. Odstej tudi vabiia v siovenščini Zadnjo sredo, dne 24. 7. 1974, je zasedal na Dunaju pod predsedstvom pravosodnega ministra dr. Christiana Brode pododbor kontaktnega komiteja za pravna vprašanja. Takoj v začetku seje so predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev izjavil, da v dosedanjem zakonu z dne 19. marca 1959 za izvedbo določil člena 7 § 3 državne pogodbe, ki zadevajo uradni jezik pred sodišči, ne vidijo zadovoljive rešitve vprašanja, slovenskega uradnega jezika dodatno k nemščini, ker ta zakon niti krajevno niti stvarno ne odgovarja določilom § 3 člena 7 državne pogodbe. Proti temu postavljanju je minister dr. Broda sicer ugovarjal, hkrati pa predlagal, da naj se topot ne obravnavajo zakonodajna vprašanja, marveč zgolj izvedba obstoječega zakona. V smislu tega dnevnega reda so nato bila na sodišča, ki so v zakonu navedena, sklenjena navodila glede uporabe tudi slovenskih sodnih vzorcev dodatno k nemškim In sicer od trenutka, ko prizadeta oseba sodišču sporoči, da hoče razpravljati v slovenskem jeziku odnosno se hoče poslužiti slovenskega jezika; to se prav), da se mora od tega trenutka naprej vršiti celotni postopek dodatno k nemščini tudi v slovenskem uradnem jeziku. Nadalje se bodo dopolnile knjižnice navedenih sodišč s potrebnim) knjigami, zlasti s pravnimi in drugimi slovarji ter z zakonskimi knjigami, v kolikor obstojajo v slovenskem jeziku. Končno je bilo govora še o eventuainlh dokladah sodnikom in sodnijskemu osob-ju za večje storitve, ki so nujno povezane z dvojezičnostjo. Po daljšem razpravljanju o raznih konkretnih slučajih in o konkretnih težkočah v zvezi z dvojezičnim postopkom je bila seja zaključena In se bo ta pododbor sestal ponovno dne 18. oktobra 1974 v Celovcu. Na Cipru premirje Glede sovražnosti na Cipru, je prišio v Ženevi, kjer so se pogajati zunanji ministri Caltaghan (Angti-ja), Mavros (Grčija) in Gunes (Turčija) po šestih dneh te do sporazuma, ki je začet vetja+i v torek ob 21. uri. Po tem sporazumu morajo vse vojaške enote ostati na poto-žajih, na katerih so bite v torek ob 21. uri. Turška vojska ima na otoku Cipru mostišče, ki se vteče od pristanišča Kirenije do glavnega mesta Nikosije. Trenutno imajo vojaške site OZN natogo, da točijo grške oziroma ciprske site od turških. An-gteška aviacija pa skrbi za to, da iz zraka kartografira turško zasedeno ozemlje, da ne bi prišto do kakršnih nepredvidenih diferenc, iz sklenjenega ženevskega sporazuma je znano samo to, da turške sile trenutno ostanejo na otoku. Kako dotgo, aii vedno, to še ni znano. O tem bodo še razpravtjaii pri nadaljnjih zasedanjih v Ženevi. Turki in Grki so mnenja, da je sedaj na otoku vzpostavtjeno vojaško ravnotežje sit. Turki so pripetjati na otok skupno 20.000 vojakov, vendar menijo, da jih imata Grčija in Turčija vsaka po 30.000, upoštevajoč tudi tiste, ki so itegatno prišti na otok. Trenutno je položaj na otoku zelo ugoden za zahodne site, ki tega niti ne skrivajo, saj kažejo odkrito zadovotjstvo. Sovjetska zveza in neuvrščene države pa štej ko prej zahtevajo spoštovanje in uresničenje že sprejete resotucije o Cipru, z dne 20. julija v varnostnem svetu. Tudi na mednarodnem zborovanju, ki ga je v torek skticat statni sekretariat AAPSO v Kairu, so sprejeli sporočilo v katerem zahtevajo izvajanje resotucije OZN, oziroma ponovno vzpostavitev ustavne ureditve na Cipru in umik vseh tujih čet s tega otoka. Sporočito tudi odtočno nasprotuje vsakršni detitvi Cipra. Na zborovanju je bita izražena zahteva, da mora ta strateško pomembni otok ostati eden od stebrov neuvrščenosti in osvobodiine- ga boja narodov. Tudi Makarios, ki je trenutno v Londonu zahteva umik čet iz otoka, pri tem ga podpirajo Sovjetska zveza in vse neuvrščene države sveta. Položaj na otoku se po pobegu Makariosa ni mnogo spremenit. O usodi Cipra ne odtoča ciprsko tjudstvo, kot je bito to skienjeno v resotuciji OZN, temveč spet vojaške sile Grčije in Turčije. Vsekakor se je protidemokratičnim sitam Grčije in Cipra, kijub temu, da sta morati odstopiti obe vojaški hunti, posrečilo to, da Makarios kot predstavnik neuvrščenosti še nima možnostih da bi se vrnit nazaj na otok. O nekdanjih zahtevah zahodnih potitikov, da naj se Makarios vrne na Ciper, pa tudi ni več duha ne stuha. Cdcza&c sc pripravi?** n** hcnfcrcncc neuvrščenih Sr: Zanka, mala dežela na indijski podcelini ko gostitelj prikodnje kon-/erfHce neavrščenik držav. Vrk neavrščenik ko v glavnem mesta Co-lomko, kjer je vlada že napravila prve akrepe za aspešen potek tega po-rnerM^nega srečanja, ki je sklicano za leto 7976. Da ko srečanje predstavnikov neavrščenik držav v Sr: Zank:, je za deželo veliko priznanje na račan njene dosiedne poiifike neavrščanja in načelnosti stališč na mednarodnem področja. To je izrazil dr. Colvin de Silva, eden iz?ned najaglednejšik članov vlade in minister za astavna vprašanja. Ok tej priložnosti je poa-daril najnost po stalnem sodelovanja neavrščenik na gospodarskem in dragik področjik, saj tako lakko pomagajo draga dragi pri premagovanja gospodarskik proklemov, ki so predvsem pereči zaradi svetovne in-jlacije, ne glede naraščanja cen pri živilik, najti in dragik važnik ar-tiklik. Colvin de Silva je povedal, da se z vso resnostjo pripravljajo na kiižnjo konjerenco neavrščenik in da to ni le zgolj skrk vlade, pač pa iskrena volja Ijadstva države Sri Zanka, da ko konjerenca aspešna. 3 — Štev. 31 (1670) 2. avgust 1974 H .7 M a ^ ^ L ^ H Or.KareiŠiškovičvTrstu o,pravnem pobžaju Siovencev v !ta!iji' Formalno-pravni položaj Slovencev v Italiji je moč deliti na šest obdobij, vsako na svoje značilno spričo zgodovinskih obdobij, ki jih je preživljala Italija. 1. Od leta 1866 do 1918 so se znašli v okviru Italije Slovenci iz Beneške Slovenije. Zaradi značilnosti tedanje liberalne Italije, ki ni niti zdaleka razumeta nujnosti posebnih pravnih določil za državljane neitalijan-ske narodnosti, je bil objektivni in subjektivni normativni in upravni odnos italijanskih oblasti usmerjen k raznarodovanju in asimilaciji slovenskega prebivalstvo. Zato temu prebivalstvu niso bile zagotovljene niti osnovne pravice individualne enakopravnosti v zvezi z uporabo slovenskega jezika v javnosti, šolanja v slovenskem jeziku, podpiranja prosvetne in kulturne dejavnosti, omogočanja slovenske publicistike in tiska. V tem obdobju ni bilo govora o kakršnikoli obliki skupinske zaščite. Če se k temu dodajo splošni in posebni normativni in upravni ukrepi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja: šole, državnega jezika, poslovanja krajevnih uprav, tiska publicistike itd., prihajamo do zaključka, da je vsa politika tudi na normativnem področju težila k asimilaciji. Če so se običaji, jezik in podzavestna pripadnost k slovenskemu narodu ohraniti, je to bil sad spontanih obrambnih instrumentov in pomanjkanje totalitarnega značaja države. Po drugi strani pa je bil to sad ohranitve določenih narodnostnih značilnosti preko uporabe jezika v krajevnem cerkvenem življenju. 2. V obdobju od 1919—1922 t. j. takoj po končani prvi svetovni vojni in pred nastopom fašističnega režima, se je v okviru italijanske države znašlo veliko večje število primorskih Slovencev, ki so že imeli utrjeno narodno zavest in močne politične, kulturne in gospodarske pozicije. Kljub vsem obljubam ni Italija sprejela posebnih ukrepov, ki bi varovali, ohranili in zagotovili narodne značilnosti Slovencev. Predfašistična Italija je nekaj časa dopustila delno učinkovanje avstrijskih zakonov in upravnih ukrepov, ki so za tiste čase zagotavljate določeno enakopravno življenje Slovencev. Istočasno je nadaljevala svojo asimilacijsko politiko v Beneški Sloveniji in omejevala avstrijske zakone in ukrepe, da bi lažje pristopila k obravnavanju slovenske narodnosti na asimilacijski in raznarodovalni način. V tem času so tudi še veljavni avstrijski zakoni in ukrepi prišli pod udar fašističnega terorja, kar je v glavnem onemogočilo njihovo izvajanje. 3. v fazi od 1922—1945 so Slovenci v Italiji doživljali svoje najhujše obdobje, ker je fašistična Italija izdala veliko število protislovenskih represivnih in raznarodovalnih določil v obliki zakonov, državnih in krajevnih ukrepov. Cilj posebne antislovenske zakonodaje je bit onemogočiti s pomočjo formalnih zakonskih in upravnih ukrepov popolno roznorodovitev slovenskega prebivalstva. V ta namen so vrhovi fašistične države izdali zakone o šoli, o imenih, o priimkih, o toponamastiki, o službencih, o sodstvu, o jeziku itd., ki so omogočali popolno italijanizacijo javnega in zasebnega življenja na območju, kjer so živeli Slovenci. 4. V obdobju 1945 — 15. septembra 1947, t. j. v obdobju po drugi svetovni vojni, ko še niso bile določene nove vzhodne meje Italije, so bile podane na italijanski uradni strani razne obljube o drugačnem ravnanju s Slovenci, ki bi ostali pod Italijo. Pod upravo Italije so takoj po osvoboditvi prišli beneški in kanalski Slovenci. V zvezi z njimi pa antifašistična Italija ni sprejela nobenih posebnih ukrepov, ki bi jim zagotavljali narodnostne pravice, čeprav je prav v tem času sprejela nekatere posebne ukrepe za Francoze v Dolini Aosta !in Nemce v Južnem Ti-rolu, kot npr. ustanovitev manjšinskih šol, spremembe v toponamistiki, uvedba manjšinskih jezikov v javnem življenju, odprava fašističnih diskriminacijskih zakonov glede osebja v javnih službah, glede italijanizacije priimkov in imen. Nasprotno, Italija je skušala tudi preko določene politike pritiska na upravnem področju prikazovati svetu, da v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini ni ,narodnostnega problema*. 5. Po uveljavitvi pariške mirovne pogodbe (15. sept. 1947) je del goriških Slovencev prišel pod Italijo z Gorico in njeno okolico ter s Tržičem in njegovo okolico. Kljub izrecnim in konkretno formuliranim zahtevam goriških Slovencev leta 1947 in 1949, Italija ni izdala posebnih ukrepov v korist Slovencev v Italiji in ni spoštovala prehodnega in končnega člena ustave, ki je veleval, da se v primeru, če se začasno ne bi ustavila avtonomna dežela s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina, morata spoštovati glede .jezikovnih manjšin 3. in 6. člen ustave". Italijanska država je edino .de facto* dopustila obstoj slovenske šote na Goriškem, uporabo Kmetijski stroji bodo močno zastopani na sejmu v We!su Ker so strokovni sejmi idealno izhodišče za informacije in strokovne razgovore, je Zvezno združenje za prodajo kmetijskih strojev izrabilo to priložnost, da bo na razstavi kmetijskih strojev v okviru mednarodnega kmetijskega sejma v Welsu na Zgornjem Avstrijskem (30. 8. — 8. 9. 1974) razstavljalo svoje proizvode. S tem v zvezi bo Zvezno združenje v sredo 4. septembra 1974 ob 9.30 uri povabilo vse avstrijske proizvajalce in trgovce kmetijskih strojev na enodnevno zasedanje pod motom „Dan avstrijske trgovine s kmetijskimi stroji", v sejni dvorani zbornice obrtnega gospodarstva v Welsu. Zvezni predsednik združenja, kom. svetnik Franz Zoubek bo imel referat o trenutnem položaju avstrijske trgovine s kmetijskimi stroji in o splošnem razvoju te gospodarske veje. Zoubek, ki je hkrati tudi prezi-dent CLIMAR, mednarodne organizacije za trgovanje s kmetijskimi stroji v Evropi, bo nakazal tudi spremembe ustroja evropskega kmetijstva. Seveda bodo na zasedanju predavali tudi drugi strokovnjaki s tega področja. slovenskega jezika v zasebnem življenju in zasebnih manifestacijah ter tisku. V Beneški Sloveniji pa so ostale prilike takšne kat po vojni, pred vojno in še pred prvo svetovno vojno s to razliko, da so se subjektivni momenti poslabšali. 6. Z rešitvijo tržaškega vprašanja 5. oktobra 1954 so tudi tržaški Slovenci prišli v okvir Italije. Z aktom, ki je dodeljeval Italiji večji det bivše cone A STO, so tržaški Slovenci dobili tudi posebni statut, ki naj bi urejeval njihovo narodnostno zaščito. Dejansko pa so se znašli v istem položaju kot za časa onglo-ameriške uprave in kot Slovenci pod Italijo od 1947—1954. Ostale so jim le še šole s slovenskim učnim jezikom, možnost uporabe slovenskega jezika v zasebnem življenju tudi preko tiska, združevanja fn zborovanja, možnost uporabe slovenskega jezika v nekaterih pretežno slovenskih občinah. Vse ostalo se ni spremenilo do leta 1961, ko je izšel za goriške in tržaške Slovence zakon o slovenski šoli (dopolnjen I. 1973). Leta 1966 je bila .tacite" s splošnim zakonom o imenih odpravljena fašistična norma o prepovedi tujih imen. Se danens pa so stali v veljavi fašistični predpisi o priimkih, o toponomastikii, o uporabi slovenskega jezika na sodiščih itd. Tržaški Slovenci so do neke mere dobili nekatere izboljšave glede cestnih kažipotov (v zadnjem času tudi na Goriškem) in glede slovenskega prevoda nekaterih aktov javnih uradov. Drugače je ostalo vse še na ravni tako imenovane splošne državljanske enakopravnosti, kar pomeni, da se ni uresničil 6. člen ustave tako, kot se je uresničil v Dolini Aosta in v Južni Tirolski. Tudi ustanovitev avtonomne dežele Furlaniije-Julijske krajine leta 1964 ni prinesla nič novega razen nekaterih čisto formalnih omemb Slovencev in vključitev slovenskih zastopnikov v nekatere deželne posvetovalne komisije. Dežela Furlanija-Julijska krajina je na ta način popolnoma razvodenela svoje bistvo, ki bi moralo biti v tem, da na poseben način omogoča zakonodajne in upravne ukrepe v korist slovenske narodnostne skupnosti. * Odnos italijanske države do slovenske narodnostne skupnosti je diskriminatorski in protiustaven. Diskriminatorski glede na njen odnos do drugih narodnostnih skupnosti v Italiji, protiustaven glede na dejstvo, da ni sprejela posebnih ukrepov, ki jih narekuje 6. člen ustave. Prav zato so nekatere politične sile predložile parlamentu in deželnemu svetu ali pa politični javnosti razne predloge za globalno rešitev slovenskih problemov v smislu 6. člena ustave, predlogi KPI, PSI, PSIUP parlamentu, predlog SS-SDZ kot peticija parlamentu in kot predlog za zakonski osnutek deželnemu zboru ter predlog SKGZ vsedržavni politični javnosti za spremembo posebnega statuta avtonomne dežele Furla-nije-Julijske krajine. Italijanska država je dolžna spoštovati ustavo tudi v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti. Zato Slovenci pričakujejo, da se bo lotila reševanja njihovih problemov na podlagti ustavnih določil in dosedanje prakse v zvezi z drugimi narodnostnimi skupnostmi v Italiji: z globalno zakonodajo, ki naj na poseben način zagotovi Slovencem individualne in skupinske pravice na političnem, gospodarskem, družbenem, šolskem, kulturnem in drugih področjih. Važno pa je pri tem, da se k pripravljanju, odobritvi in izvajanju norm ki so zapisane v ustavi, pokličejo kot soodločajoča sila tudi Slovenoi, ki morajo imeti vse možnosti, da soodločajo o svoji lastni usodi. Prisotnost slovenske narodnostne skupnosti pri vsakem ukrepu, ki jo zadeva, mora biti novo načelo, ki naj vodi napreden koncept o reševanju manjšinskih vprašanj. Ta koncept je italijanska država že enkrat uveljavila v svoji praksi, ko je šlo za .južnotirol-ski paket", in zaradi tega ne bi smel predstavljati zanjo neznanke, ko bi se lotila konkretnih in odprtih problemov Slovencev. postROKODsveru HAAG. — Mednarodno sodišče v Haagu je razsodilo, da se sklep Islandije o razširitvi izključne pravice do ribolova na 50 milj (okrog 80 km) od obale ne nanaša na Veliko Britanijo. To razsodbo so sprejeli z desetimi proti štirim glasovom, potem ko so se seznanili z argumenti Velike Britanije in ZRN — državi, ki sta se bili z Islandijo zapletli v „ribiško vojno". Islandija pa je ostala pri svojem prejšnjem stališču in zatrjuje, da mednarodno sodišče v Haagu ni pristojno za reševanje tega primera. BEOGRAD. — Rdeči križ Jugoslavije je poslal ciprskemu ljudstvu, žrtvi nedavnih oborženih spopadov v tej prijateljski neuvrščeni in miroljubni državi, pomoč v zdravilih. Zdravila, antibiotike širokega spektra, so poslali z letalom čez postajo mednarodnega odbora Rdečega križa v Bei-rutu. MOSKVA. — V Sovjetski zvezi so izdelali film ..Vesoljska vsakdanjost", ki gledalcem predstavlja raziskovalce zvezdnega oceana. Film prikazuje konstruktorske dvorane, „doke" za gradnjo in preizkušnjo vesoljskih ladij. Gledalci prisostvujejo treningom na orbitalni postaji tipa „Sa!jut" in lahko pogledajo v poskusni ..zemeljski zvezdoplov" — prototip bodoče vesoljske ladje. Film nudi zanimiv pogled v pestro delo armade strokovnjakov, ki uresničujejo sovjetski program osvajanja vesolja. SYDMEY. — Prebivalci avstralskega mesteca Tibuber, ki leži 1200 kilometrov severozahodno od Sydneya, od časa do časa pobirajo zlato, ki je raztreseno po mestnih ulicah. Po zelo močnem deževju, ki izpere tla iz zlate rude, se ulice, prekrite z zlatimi luskinami leskečejo v soncu. (Tako je bilo tudi pred kratkim. Ulice tega avstralskega mesta so se po osemdnevnem deževju zableščale v zlatem sijaju in prebivalci so — kot v kakšni zlati mrzlici — spet krenili pobirat zlato). STOCKHOLM. — Švedski časnikar Per Sanden, ki je pripravil reportažo o Južni Afriki za švedsko televizijo, trdi, da je južnoafriška vojska septembra lani popolnoma uničila neko vas v Nambiji in pobila vseh 105 prebivalcev. Švedski časnikar je sporočil, da bo mož, ki mu je uspelo uiti pokolu, prihodnji mesec pričal pred pristojno komisijo OZN o grozodejstvih južnoafriške vojske v Nambiji. Južna Afrika si je dejansko anektirala Nambijo, ki jo ji je OZN pred leti zaupala v upravo. OZN ni priznala aneksije in je načelno prevzela državo v lastno upravo leta 1966, dejansko oblast pa imajo peto-rijski rasisti. MEW YORK. — Ameriški znanstveniki so izdelali načrt za napravo, ki jo lahko montirajo na kakršenkoli ledolomilec. V trupu ladje je motor, ki ima petsto konjskih moči in stiska vroč plin, ki nastaja pri izgorevanju mešanice zraka in propana. Skozi ventile ga potiska v odprtine na ladijskem pljunu. Potem se plin dvigne v obliki velikanskih mehurjev, ki lahko razbijejo led, debel štirideset do petdeset centimetrov. Če je motor močnejši, lahko ti plinski mehurji lomijo tudi ledene plošče, debele več metrov. SKOPJE. — Zaradi grško turške situacije na Cipru se vsi turisti vračajo iz Grčije. Na jugoslovansko-grški meji je velika gneča, ki se nadaljuje tudi po avtocesti Gevgelija—Skopje. V avtokampih in motelih ni dobiti niti najmanjšega prostora. Makedonski turisti, ki so hoteli na počitnice v Grčijo, bodo večinoma odšli na Jadransko morje. CfUDAD MEXfCO. — ^Latinska Ameri ka je na pragu odločne bitke za svojo gospodarsko neodvisnost. Potovanje mehiškega predsednika Echeverrija po latinskoameriških državah je omogočilo, da se v celoti ugotovijo narasli tokovi v prid latinskoameriški enotnosti s pozicij napredka in teženj za popolno gospodarsko neodvisnost". S takšno oceno mehiškega dnevnika „E1 Dia" o izredno pomembnih rezultatih obiska predsednika Echeverrija v Peruju in Argentini se strinjajo tudi mnogi drugi la-tinsko-ameriški šasopisi. Odkar je mehiški predsednik pred dnevi odpotoval iz države, je imel med obiskom v Kostariki, Ekvadorju, Peruju in Argentini številne govore, v katerih je obdelal teze o nujnosti latinsko-ameriške enotnosti kot „instrumen-ta moči na pogajanjih za spremembo sedanjih odnosov v svetu". TRBOVLJE. — Minulo soboto je iz Trbovelj odšla na mladinsko delovno akcijo ..Kozjansko 74" v Šentvid pri Planini mladinska delovna brigada ^bratskih mest". Sestavlja jo okoli 70 brigadirjev iz pobratenih rudarskih krajev Aleksinca, Lazarev-ca in Raške iz Srbije ter Zagreba, Trbovelj in Hrastnika. Brigadirji iz Srbije in Zasavja bodo v Šentvidu gradili vodovod in cesto. Taktika zaviačevanja Ugledni avstrijski manjšinski izvedenec dr. Theodor Veiter je pred dnevi v posebnem članku v dunajski Die Presse opozoril, koko nevarno utegne postati za Avstrijo, če bo še naprej zavlačevala izpolnitev 7. členo državne pogodbe. O tem priča že razprava v posebnem odboru OZN za odpravo vseh oblik rasizma. Kako neprepričljivo potem zvene izjave zunanjega ministra dr. Kirchschlagerja, češ da je Avstrija natančno izpolnila svoje obveznosti! Če bi bilo res tako, čemu potem še študijska komisija in kontaktni odbor? Dr. Veiter opozarja tudi na možnost, da se velesile dotaknejo avstrijske nedoslednosti pri izvajanju obveznosti, posebno Moskva. In vendar vse kaže, da Avstrija ne bo spremenila taktike. Dr. Kreisky je te dni v pogovoru s koroškim dnevnikom Kleine Zeitung izjavil, da reševanje manjšinskih vprašanj ni samo zvezna zadeva, ker pač .brez intenzivnega sodelovanja s pokrajino, v kateri manjšina živi, ni mogoče rešiti nobenega manjšinskega problema . To reševanje pa si seveda zamišlja potem, ko je priznal .socialistično napako", v dogovoru z ljudsko in svobodnjaško stranko ter Karntner Heimatdienstom, torej s silami, ki najprej zahtevajo obvezno manjšinsko preštevcnje, nato pa čim bolj ozke, omejene ukrepe za vsakršno manjšinsko varstvo. Se pravi v nasprotju z dotočili državne pogodbe in avstrijskimi obveznostmi... 3reč&o Arnič, Večer 2. avgust 1974 Štev. 31 (1670) — 3 SPO bisernica" v Celovcu imela občni zbor Petru Petroviču Njegošu odkriti mavzolej Čeprav je čas počitnic in letnih dopustov, je pred nedavnim SPD .Bisernica" v Celovcu izvedlo svoj občni zbor. Udeležilo se ga je lepo Število članov, namesto zadržanega predsednika dr. Bucha, je navzoče pozdravil podpredsednik dipl. trgovec Milan Breznik, ki je občni zbor tudi otvoril. Delovno poročilo je podal tajnik Mirko Kelich, ki je naglasil, da je društvo pod predsedstvom dr. Bucha svoje delo močno poživilo, saj je priredilo vrsto predavanj uglednih strokovnjakov ljubljanske Univerze, pa tudi družabnost je prišla na svoj račun. Priredili so vrsto družabnih večerov in nekaj izletov. Tajnik Kelich je z zadovoljstvom ugotovil, da je delo društva kljub nekaterim pomanjkljivostim bilo uspešno. To je predvsem bilo razvidno iz podrobnega poročila posameznih prireditev, ki jih je društvo izvedlo v času od zadnjega občnega zbora. Tako je društvo imelo skupno 19 prireditev od tega 1 literarni večer domačih avtorjev, 6 predavanj, 2 pevska koncerta, 5 družabnih ter 4 kegljaške večere. Vse prireditve so bile dobro obiskane, kar povsem upravičuje eksistenco celovškega prosvetnega društva .Bisernica". Tudi (inančno poslovanje društva je bilo uspešno, kojti društvo ima trenutno več sredstev kot pred zadnjim občnim zborom, seveda bi za še bolj uspešno delovanje bito potrebno več denarja, članarina in občasne podpore s strani javnih torumov so vsekakor premalo za večje akcije. Po poročilih je na dnevnem redu bila volitev novega odbora. Ker je dosedanji predsednik dr. Buch še vedno zaposlen izven Koroške in se bo vrnit šele konec tega leta, je na njegovo željo bil izvoljen nov predsednik .Bisernice" in sicer Andrej Mohar. Ostali odbor je bil ponovno potrjen. Andrej Mohar je ob izvolitvi za novega predsednika dejal, da bo bodoče delo društva odvisno od vseh članov, zlasti odbora in zato člane slednjega pozval, da skupno gredo na delo. Društvo bo z delom pričelo po počitnicah, kot prva nalo- ga pa bo zbiranje novih članov za društvo ter izdelava načrta za prihodnjo prosvetno sezono. Dosedanjemu predsedniku pa bo novi odbor izrazil zahvalo za njegovo marljivo delo v društvu. Sicer pa se bo dr. Buch, ko bo spet prišel na Koroško, vključil v prosvetno delo. SPD .Bisernica" po svoje brez dvoma prispeva h kulturnemu delu med Slovenci v Celovcu. K temu poslanstvu mu čestitamo in želimo, da bi v prihodnje pri svojem delu imelo še več uspeha. S strani Slovenske prosvetne zveze bo društvo tako kot doslej deležno široke podpore pri uresničevanju njegovih kul-turno-prosvetnih načrtih. Sodobna slovenska poezija v prevodih Slovenska poezija si je utrla pot v evropsko književnost že od vsega začetka. Prešeren, Cankar, Prežih, Kosovel, Finžgar in številni drugi slovenski avtorji so bili prevedeni v druge jezike. Tudi sodobna slovenska literatura je v mednarodnem literarnem življenju močno prisotna, kar je dokaz, da je kvalitetna in izvirna. Eden izmed uspešnih prevajalcev sodobnih slovenskih avtorjev, je brez dvoma študent slavistike na graški univerzi Peter Kersche, ki je prevedel že vrsto slovenskih in tudi srbskih pesnikov ter njihova dela objavil v raznih literarnih revijah in antologijah v Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji in Švici, skratka ta- „Le Hvre Slovene" o zamejskih Slovencih Še pred tržaško mednarodno konferenco o manjšinah je izšla v Ljubljani nova številka lista „Le livre Slovene", ki ga izdaja Društvo slovenskih pisateljev, slovenski center PEN kluba in Društvo književnih prevajalcev Slovenije. Očitno pričujoča številka dalj časa ni mogla iziti, sai je to dvojna številka (2—3) preteklega leta. Zadnja dvojna številka revije zajema slovensko zamejsko literaturo. Nekoliko prikrajšana je slovenska manjšina na Madžarskem. Njenih kulturnih ustvarjalcev se spominja le Jože Koruza v članku o deležu slovenskih obrobnih pokrajin k slovenski literaturi v njenem zgodnjem obdobju. Dr. Janko Jeri z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani razpravlja v svojem uvod- nem prispevku o Slovencih v Italiji in v Avstriji. Govori o njihovem narodnostnem položaju ter o njihovem kulturno-političnem življenju v preteklosti. Dr. Matjaž Kmecl razpravlja o slovenski literaturi v zamejstvu. Pesmi in proza slovenskih besednih ustvarjalcev iz vrst koroških Slovencev so prevedene v nemščino. Milena Merlak in Erich A. Richter sta prevedla pesmi Matije Schneiderja, Urbana Jarnika, Josipa Štefana ter Frana Ellerja. Prestavila pa sta tudi po eno ali več pesmi živečih in bolj znanih koroških slovenskih pesnikov. Najdemo še kratek odlomek Sketo-ve Miklove Zale, odlomek Lipusche-vega dela Zmote dijaka Tjaža, ki ga je prevedel Peter Kerže ter Messnerjevega Joba. korekoč v celotnem nemškem kulturnem prostoru. Karnten in Wort, Neues Forum, Poesie, Literatur und Kritik, Die Tal, Das Pult, Steirische Berichte, Aha, Podium, Integration, ZET (Das Zeichenhett (ur Literatur und Graphik), Spektrum, Akzente, Die Horen, Drehpunkt, so naslovi revij in edicij v katerih so tiskali prevode avtorjev, ki jih je Peter Kersche prevedel v nemščino. Če tu naštejemo še imena nekaterih slovenskih pesnikov, potem bo že to zgovorna slika obsežnega prevajalskega dela Petra Kerscheja. Šalamun, Brvar, Zagoričnik, Pregelj, Kovič, Makarovič, Fritz, Taufer, Kocbek, Minatti, Janusch, Kokot, Prunč, Lipuš in še drugi so avtorji, med njimi tudi koroški Slovenci, ki jih je prevajalec Kersche objavil v raznih revijah in knjigah in tudi na literarnih večerih in radijskih oddajah so brali njegove prevode, ki so napravljeni zelo skrbno odnosno kvalitetno. S tem delom Peter Kersche opravlja veliko nalogo, saj s tem predstavlja sodobne slovenske avtorje nemški kulturni javnosti. Pri tem pa je brez dvoma tudi znak, da je slovenska sodobna literatura kvalitetna dovolj, da pride do njenih prevodov. Seveda pri tem ne gre brez spoštovanja slovenske kulture in vztrajnega dela. To oboje pa je odlika Petra Kerscheja in mu k temu uspešnemu prevajalskemu delu iskreno čestitamo, hkrati pa želimo, da bi njegovo prevajalsko delo bilo tudi v bodoče tako uspešno. V nedeljo 28. julija 1974 so na Lovčenu na 1640 metrov visokem jezerskem vrhu odprli veličastni mavzolej v slavo jugoslovanskemu pesniku in črnogorskemu državniku Petru H. Petroviču Njegošu, delo kiparja Ivana Meštroviča. Otvoritveni slovesnosti so prisostvovali naj-Višji predstavniki SR Črne gore, pa tudi iz drugih republik in zveznih forumov so bili navzoči predstavniki. Otvoritveni govor je imel predsednik predsedstva SR Črne gore Veljko Milatovič, ki je med drugim dejal, da to ni hladna marmorna krsta vrh opevane gore, niti ni svetišče, ki bi odmaknjeno od smrtnikov terjalo strah in spoštovanje. Njegošev mavzolej, je govornik poudaril, postaja danes nerazdružljivi del Lovčena, katerega vrh je sam pesnik izbral za svoj grob. Ostaja vsem blizko znamenje, ki naj s svojo odprtostjo in dostopnostjo služi pristnemu približevanju in povezovanju Njegoša pesnika s sedanjimi in prihodnjimi generacijami. Mavzolejski kompleks je zgrajen na ovalni greben gore in je dolg 220 metrov. Mavzolej je viden z vse Črne gore, z morja in s Skadar-skega jezera, najbolje s Cetinja, posebno ponoči, ko je osvetljen z žarometi. Do mavzoleja se pride po 21 kilometrov dolgi cesti, ki pelje iz (Cetinja. ! ^ Ves kompleks se začne pri obračalni ploščadi, s katere se obiskovalec po 461 stopnicah napoti na sam vrh gore, kjer je na planem nenadoma pred 11 metrov visokim, 16 metrov širokim in 37 metrov dolgim mavzolejem. Dve mogočni kariatidi, ki ju je Meštrovič izklesat po fotografski predlogi tristotih Črnogork, zaključujeta preddverje in stojita na vstopu v kapelo, kjer stoji 28-tonski Meštrovičev spomenik Njegošu. Pod kapelo je kripta in v njej pesnikova grobnica. Ob navzočnosti številnih umetnikov, znanstvenikov in politikov so slavje zaključili s kulturnim programom na katerem so poleg recitalov Njegovševih pesmi, izvajali še črnogorske ljudske plese in pesmi. Umrl je Erich Kastner Znan: 2watf/j Er/cB Kasf- wer je v powede/;e& 29. ;a//?a 2974, ne&aj mesecev po svojem 73. rojstnem dnevK Hmr/ v MaHcBena. Kast-nerjevo r/e/o je znano po vsem &a/-tMrnem sveta, saj so njegova t/c/a preverjena v števr/ne taje jezice. Po krivic: je Kastner znan „samo" ^ot pitate/? za otrobe, saj je nameni/ večino svoji/; r/e/ pret/vtem or/ras/im. Kastner ni&o/i ni M ametni& zaradi ametnosti, vedno je /;ote/ s svojim de/om /jadem ne^aj do/očenega povedati. Bi/ je angažiran pisate/j, antifašist in to tadi ta^o poveda/, da so ga /jadje razame/i. Ni&o/i se ni siriva/ za fow2a/A;/čn:?w igračkanjem (kar je predvsem v /iriki ze/o nevarno). 7o pa je tadi prived/o do tega, da so fašisti pod Goekke/som za-žga/i Kastnerjeve knjige in ma pre-poveda/i nada/jno /iterarno adejstvo-vanje. Vendar je pod raz/ičnimi psevdonimi naprej okjav/ja/. /z vsega njegovega de/a se pokaže korka proti fašizma, mi/itarizem, kirokraciji in z/a-gani mora/i ma/omeščanov. Kastner sam se je označi/ kot „mora/ista" — in to je ki/ v najko/jšem pomena ke-sede. Že zdavnaj pred začetkom drage svetovne vojne je vide/, kam ko konec koncev prived/o poživ/janje nemškega naciona/izma in tej nevarnosti je posveti/ šfevi/ne pesmi („Kennst da das Pand, wo die Ka- nonen k/aken?", „7kr and die Damm-keit ziekt in Viererreiken" itd.) 3/ed okema vojnama je Kastner de/a/ kot novinar, a ki/ že /eta 292# zaradi „radika/nik nazorov" odpa-ščen iz s/ažke. Pako se je krez sta/-ne s/ažke s pisanjem preživ/ja/ do /eta 2943. Ko je ki/ fašizem končno premagan, je Kastner de/a/ v Manekena kot arednik, astanovi/ svoj ka-karet in ki/ do/ga /eta tadi predsednik nemškega PEN-k/aka. Večkrat je ki/ tadi pred/agan za Noke/ovo nagrado, a ni dožive/ te najvišje pi-sate/jske časti. Najko/j znana Kastnerjeva de/a za odras/e so roman „fakian" in zkir-ke pesmi „Herz aaf Pai//e", „Gesang zrNscBfM den Stak/en", „K/eine Vers-fakrik" in drame „Žwei Manner im Scknee", 5cka/e der Diktatoren" i. dr. Napačno pa ki ki/o in nikakor ne v smis/a pisate/ja, če ki prezr/i njegovo de/o za otroke. Pa moramo omeniti „Das f/iegende K/assenzim-mer", „Panktcken and Anton", „Emi/ and die Detektive", „Das dop-pe/te Pottcken" i. dr. Vedno spet je Kastner zakteva/ večjo pedagoško skrk za otroke in apa/, da kodo otroci zmožni zgraditi ko/jši svet. Otroke pa je pozva/.* „Bodite ko/jši od-ras/i kakor smo mi. Nam namreč zgraditev ko/jšega sveta, ki smo ga že/e/i, ni popo/noma aspe/a." * IONE SVETINA 239 .Lažje se je boriti, kof ogledovati bojišče," si je mislil Primož. Čusfvo zanosa, moči in gnusa se je v njem pomešalo z usmiljenjem. Tu se je počutil, ko da je človek vse !n nič. Kri je bila sveža. Od tistih, ki so bili ranjeni in še živi, se je odtekala na mrzlo cesto. Zemlja je ni popila. Navdalo ga je zamolklo začudenje. Bojne strasti ni bilo več in (udi sovraštvo je odtavalo, kot je bilo prišlo. Čudi) se je tovarišem, ki so bili pijani zmage. Vojakom so odpenjati čutadce in se nalivali z rumom . .. Pod cesto sta ležala ob prevrnjenem vozu dva konja s prestreljenimi nogami. Zanju se nli nihče zmenil. Iz nosnic so se jima kadili hlapi toplega zraka in gobca sta imela odprta. Primož in Travnikarjev sta se ustavila ob njih. Bila sta rjavca, podobna drug drugemu kot dvojčka. Spodnji je že omagovat. Položil je bil glavo na trebuh drugega, ki je imel odsekane noge. .Kdor ne ve, kaj je življenje, naj se zazre v oči konja." Kako so bile žalostne... Kot jezero obupa, vdanosti v trpljenje, s slutnjo konca. Nekaj nedoumljivega ... Konj je zahrzal, ko ju je videl. V njem se je zganila navezanost na človeka, od katerega je pričakovat pomoč. .Primož, prosi naju, naj ga ubijeva! Daj ga ti, jaz ga ne morem ..." Tucti Primož ga ni mogel. Rad je imet konje. Enega so imeli doma. Oče ga je kot otroka večkrat posadil nanj, kadar sta šla na polje. Primož mu je vsako jutro prinesel kruha, včasih tudi kocko sladkorja. Spomnit se je očeta, nemških čelad in salve in okrvavljenega peska. Grenko mu je postalo v duši. Stopil je h konju In ga pobožal po glavi. Žival je hvaležno zahrzala. Čutila je prijateljsko roko. .Kdove kaj čutijo živali pri vsem tem, kar se godi?" Že je hotel Primož naprej, ko je izpod prevrnjenega voza v bližini počilo. Zapeklo ga je v ramenu. Samogibno je obrnil cev v smer poka in pritisnil. Rafal je razcefral telo, ki se je nekajkrat zvilo in obmirovalo. Stopil je tja in vzel ubitemu nemškemu oficirju iz rok pištolo. Dal jo je Travnikarjevemu. Segel si je k ramenu in zatipal kri. Na srečo ga je krogla samo oplazila. Od ceste je kdaj pa kdaj prasnil strel. Postrelili so konje in ranjene. Iz neke kotanje so privlekli tri Nemce, še žive. Imeli so prestreljene noge, eden pa je bil ranjen v trebuh. Ta je bil v obraz čisto rumen. Nemci so držali roke nad glavo. Leban je poklical Borisa, da bi tolmačil. Okoli njih so se strnili borci, ki so jih zanimali živ' Nemci. Vsi trije so bili plavolasi in mladi. Povedali so, da pripadajo sedmemu bataljonu divizije SS Princ Evgen. Podali so jih bili na Kras, da bi se v bojih s partizani navadili (ronte. ,Mi nismo prišli prostovoljno v SS," je povedal podoficir, kot bi prosil, naj jih spuste. ,Mi pa smo prišli prostovoljno v partizane!' se je brž nekdo oglasil iz gruče. Poveljujoči so se posvetovali, kaj naj napravijo z njimi. Čeprav so bili esesovci, so se kot ljudje, skrušeni, nemočni in bedni zasmilili Lebanu, saj so bili tako mladi, še osemnajst let jim ni bilo... Kaj je hotel? Nobene možnosti ni bilo, da bi se lahko ukvarjali še z ranjenimi. Imeli so svojih osem težko ranje- nih ... Obrnili so se in šli naprej, eden od borcev pa jih je odrešil muk. Za kamnito ograjo je Leban našel stotnika in ostrostrelca, oba zadeta v čelo. Stotnik je ležal vznak, njegove sinje oči so bile široko odprte. Mimo očesa se je vlekla prek lica in ust delta strnjene krvi. Pod vratom je imel pripet viteški križec in na prsih še nekaj odlikovanj. Odpel mu jih je. Le križec pod vratom se ni dal odpreti, zato mu ga je moral s silo. Za hip ga je podržal v roki in pomislil: ,Kdo ve, koliko krvi je bilo prelite zavoljo tega križca? Kdo vse je plačal zanj ceno?" Imelo ga je, da bi ga vrgel med vse te polomljene ostanke in razbitine nemške vzvišenosti. Pa se je premislil: ,Ne, to je preredka troteja." Odpel mu je še oficirsko torbo in ga pustil. Iz bližnjega gozda so Borisovi fantje pripeljoli dvoje osedlanih konj. Rjavec z bistrimi očmi se je Lebanu na mah prikupil. Samo pobožat ga je pa je zahrzal. Zato je veselo odločil. ,Ta bo pa moji* Zajahal je in žival ga je voljno sprejela. Se pred nočjo so prišli iz bližnje vasi kmetje z vozovi. Mrzlično so pomagali natovoriti plen: orožje, moko, sladkor, makarone, margarino ... Marmelado in kruh pa so si borci nemudoma razdelili. Prav tako konzerve: odpirali so jih in jedli. Primož je šel po cesti in gledat, kako vsak po svoje uživa zmago. Med zasneženo kamenje so padale klinaste sence in severni veter jih je ledeno rezal v lica. Z borovja se je usipat prhek sneg in se vrtinčil po bojišču. Ob okleščenem drevesu je zagledal nemškega poročnika. Bluza je bita preveč okrvavljena, da bi se jo splačalo sleči, hlač in škornjev pa že ni ime) več. Na levici mu je blestel širok zlat prstan z vrezanimi začetnicami imena. I K njemu je prišel eden od borcev, se sklonil, mu vzdignit Pevski zbor SPD „Edinost" sodeloval na srečanju med narodi v Kamenici Pevci moškega pevskega zbora SPD .Edinost* v Pliberku in še nekateri izletniki smo se preteklo nedeljo napotili v Beneško Slovenijo. Tja so nas preko Slovenske prosvetne zveze v Celovcu vabili, da sodelujemo na srečanju med sosednimi norodi. Temu vabilu smo se radevolje odzvati, saj nas koroške Slovence in Slovence v Beneški Sloveniji druii ista usoda, namreč, da ne uživamo tistih narodnostnih pravic, ki nam gredo po zakonskih določilih. Beneški Slovenci so tozadevno še veliko bolj prizadeti. Pred nastopom v Kamenici pri Stari gori smo napravili izlet na Staro goro, potem pa smo bili gost prirediteljev, ki so poskrbeli, da smo se pred nastopom dobro okrepčali. Z nami je bil tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzej Weiss, ki se nam je pridružil na Ločilu. Prireditev v Kamenici je bila na prostem. Udeležilo se je je veliko število obiskovalcev od blizu in daleč, največ seveda domačinov. Spored prireditve je bil zelo obširen. Najprej je bil koncert mladinske godbe prosvetnega društva .Vesna" iz Križa pri Trstu, zatem je bila maša v štirih jezikih. V drugem delu prireditve so nastopili: godba .Veseli planšarji", beneški pevski zbori, (olklorna skupina .Balarins de Riviere* iz Čente, pevski zbor iz Kobarida za le-tem je pod vodstvom Valentina Hartmana nastopil naš pevski zbor ob koncu pa še Tržaška (olklorna skupina. Za sledečo plesno zabavo so poskrbeli .Veseli planšarji" in ansambel .Pomlad". To je nekako zaporedje velike kulturne manifestacije preteklo nedeljo v Kamenici v Beneški Sloveniji. To kar se je dogajalo pred in po prireditvi, pa je bilo treba doživeti. Vtisi, ki smo jih odnesli iz Kamenice so bili edinstveno doživetje, bratske manifestacije med narodi. Ob takih priložnostih se vedno spet sprašujemo, zakaj nekateri še vedno netijo mržnjo med narodi in zakaj pristojni politiki ne izpolnijo danih obljub in obveznosti? Ko smo se vračali domov, smo se ob počitku še enkrat srečali s pevskim zborom iz Kobarida. Naši novi prijatelji so nas tovariško počastili in tako smo v kratkem času postali prijatelji. Zato smo se dogovorili, da se med seboj obiščemo. Naši pevci so tega sklepa bili nadvse veseli in verjetno bo še letos v jeseni prišlo do gostovanja naših pevcev v Kobaridu. Tako smo preteklo nedeljo doživeli lep dan bratstva med narodi, dan poln humanistične rhiselnosti. In veseli smo, da smo na taki manifestaciji lahko zastopati koroške Slovence. in nepozabnega Tončija Serajnika. Na domu pokojnika so ob krsti držali častno stražo in ga tudi sami položili v domačo zemljo. Ob odprtem grobu se je eden tovarišev iz Primorske v imenu Tržačanov, Kraševcev, Brkinov in mnogo dru-dih zahvalil za njegovo nesebično pomoč, ko je tvegal svojo glavo, ko jim je reševal življenja, ker bi jih drugače ne bilo več med živimi. Sele tukaj ob žalostnem slovesu smo zvedeli za pokojnikove človečanske vrline, o katerih večina niti slutila ni. Prav to pa priča o njegovi veliki skromnosti, saj je vse to kar je storil za druge, smatral kot samo po sebi umevno. Kakor je bil priljubljen pri primorskih tovariših, tako je bil spoštovan tudi med domačim prebivalstvom, ki ga je množično spremljalo na njegovi zadnji poti. Serajnikov Tonči je zapustil ženo in štiri sinove v globoki žalosti, s katerimi občutimo iskreno sočustvovanje. Pogrebni obred je opravil pokojnikov bratranec župnik Tevži Nagele iz Zitare vasi ob asistenci domačega kaplana Marka Jerneja. Zveza koroških partizanov je namesto venca, Serajnikovim svojcem predala denarni znesek. Pokojnika bomo ohranili v lepem spominu, svojcem in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Št. Peter — Št. Jakob v Rožu Preteklo sredo smo spremili k zadnjemu počitku na šentjakobsko pokopališče Tončija Serajnika p.d. Zofrana iz Št. Petra. Umrl je na posledicah neozdravljive bolezni, star komaj 61 let. Zofranov Tonči je v svojem življenju mnogo pretrpel. V zadnji vojni je bil ranjen na ruski fronti, od koder so ga poslali na okrevanje v Škofjo Loko, kjer se je takoj povezol s tamošnjim narodno osvobodilnim gibanjem. Po okrevanju so ga premestili na tržaško ozemlje, kjer je nadaljeval svoje delo in pomagal primorskemu in kraškemu ljudstvu kjerkoli je le mo- gel. Šele ko je spoznal, da je že sam ogrožen, ker so Nemci obsodili in ustreliti oba njegova tovariša, s katerimo je sodeloval v boju proti fašističnemu okupatorju, je tudi Tonči ušel iz nemške vojske irt se skupno s primorskimi partizani boril do osvoboditve izpod fašističnega jarmom Kako so ga bivši primorski partizani in tamošnje ljudstvo spoštovali in radi imeli, dokazuje ne samo to, da so bili tudi po vojni z njim stalno v stikih, ampak tudi dejstvo, da so prišli njegovi najožji primorski tovariši na Koroško, da se poslovijo od junaškega SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje v sodelovanju z osnovno šolo v Vuzenici ob Dravi likovno kolonijo v dneh od 18. do 24. avg. 1974 v Vuzenici ob Dravi. Ker je število mest omejeno, prosimo, do prijavite res samo otroke, ki jim je slikanje v veselje in so na tem področju tudi v šoli odlični. Prijave je treba poslati najkasneje do S. avg. 1974 Slovenski prosvetni zvezi, Celovec, Gasometergasse 10, kjer dobite tudi vse tozadevne intormacije. Avstrijsko-jugos!ovansko društvo na Koroškem pošilja koroške otroke na morje Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem se med drugim bavi tudi s pošiljanjem koroških otrok na morje. Letos je izvedlo že tretjo akcijo imenovano .koroški otroci na morje". Pred dnevi je odpotovalo 30 otrok v mladinski letoviški dom v Poreč v Istri, kjer se bodo zadrževali tri tedne. V tem domu so poleg koroških otrok tudi otroci iz Švedske, Češkoslovaške in iz Jugoslavije. Po izjavi organizacijskega referenta Avstrijsko-jugoslovanskega društva na Koroškem Wernerja Pressla, je letovišče v Poreču kot nalašč ustvarjeno za to, da se med mladino ustvarjajo pravi prijateljski odnosi, ki bodo koristno služili sporazumevanju med narodi. Seveda je društvo zainteresirano, da bi med mladino teh različnih narodnosti prišlo do čim boljšega sodelovanja in tovarištva. Da so uspehi vidni, pričajo številna poznanstva, ki se po razhodu še pismeno nadaljujejo In utrjujejo. Prihodnji ponedeljek se bo nadaljnih 80 koroških otrok odpeljalo na morje, tokrat v Koper, ker bodo ob športu in igrah našli potrebno razvedrilo. Slovensko prosvetno društvo .Trta" v Zitari vasi vabi vas in vaše goste na KULTURNI VEČER v nedeljo 11. avgusta 1974 ob 20.30 url pri Rutarju v Ži-tari vasi. Sodelujejo: Moški pevski zbor SPD .Trta" Žitara vas, vodi Jozej Starc MGV Sittersdorf, vodi Stanko Topar Meš. pevski zbor .Danica" Trio Korotan iz Št. Vida v Podjuni, vodi Hanzej Keiar Ljubitelji lepega petja prisrčno vabijerti! Odbor Št. Janž Št. Janž je že od nekdaj veljal za enega najbolj športnih področij v Rožu. Takoj po zadnji vojni so domači smučarji pripadniki Slovenske fizkul-turne zveze zgradili ob vznožju Karavank 60-metrsko skakalnico (načrt naredil slavni graditelj planiške skakalnice inž. Bloudek), na kateri so se odvijala mednarodna smučarska tekmovanja. Zal je v teku let skakalnica propadla, zato pa je takratna občina Svetna vas pred leti na št. Janške Rute zgradila smučarsko vlečnico, letos pa bodo dali v pogon še nadaljno, ki bo vodila neposredno iz Št. Janža na Št. Janške Rute. Da pa Šentjanščani ne obračajo pozornosti samo na zimski šport, priča dejstvo, da so v nedeljo v Št. Janžu otvorili novo kopališče in s tem dali domačemu prebivalstvu in tujim gostom možnost, da uživajo tudi poleti pri kopanju, kar bo seveda imelo ugoden odmev v pospeševanju turizma na tem območju. Tisti časi, ko so se domačini še kopali v togih ob Dravi so pri kraju, vse tiste .plaže" bo Slovensko prosvetno društvo .Danica" Št. Vid v Podjuni vas in vaše goste prisrčno vabi na KOROŠK)VEČER v nedeijo 4. avgusta 1974 ob 20. uri pri Vogiu v Št. Primožu. Sodeiovaii bodo: Godba .Fantje izpod Obirja", instrumeniaini trio .Korotan" s pevci in mešani zbor SPD .Danica", pove-zovaine besede dr. Erik Prunč Odbor v Rožu poplavilo bodoče umetno jezero boroveljske elektrarne. Za odškodnino pa so zato Dravske elektrarne prispevale k novemu kopališču 700.000 šilingov. Tudi dežela je dala 1 milijon podpore, občina pa je prispevala 800.000 šilingov, tako aa skupni stroški novega kopališča znašajo 2,5 milijona šilingov. Kopališče je dolgo 25 in široko 12.5 metra in se da ogrevati. V njem se bo lahko kopalo do 200 ljudi. Šentjanžčani pa se udejstvujejo tudi v drugih športnih panogah, kot na primer v nogometu, namiznem tenisu itd. Tako bodo imeli v nedeljo nogometni turnir, katerega se bo poleg treh domačih moštev, udeležilo tudi nogometno moštvo Iskra iz Kranja. Na šentjanškem igrišču bodo do jeseni vsako nedeljo imeli nogometno tekmo, kar priča o veliki športni aktivnosti tega kraja, ki ga lahko upravičeno smatramo za najbolj aktivno športno središče Roža in to brez razlike bodisi poleti ali pozimi. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton roko in skušo! snefi prsfan. Zaman se je (rudi). Zafo je spusti! roko, da je padla na t!a kof mrfvo urno nihalo, in šel naprej. Za njim sta poskusila še dva, toda zaman. Potem je priše! četrti. Primož ga je pozna!. Bila sta skupaj v vodu. Ozrl se je naokrog in spusti! roko na t!a, stopil nanjo in prislonil na zglob pištolo, ustrelil, odtrgal prst in vtaknil prstan v žep. Primožu je želodec silil v grlo. .Takšne ljudi je nevarno imeti za hrbtom," je pomislil. Potlej je stopil k njemu. Srečala sta se z očmi. ,No, kaj pa zijaš tako neumno?" .Mrhovinar!" mu je zabrusil Primož. .Prekleta reva! Mar ti je žal, da sem te prehitel?" je zarežal vanj. Primož ni odgovoril. Obrnil se je in šla sta vsak svojo pot. Preden so odropotati zadnji vozovi s plenom, je prišel h komandantu dežurni in poročal: .Na bojišču smo našteli šestdeset mrtvih Nemcev, precej pa so jih odvlekli s seboj. Sami imamo šest mrtvih in šestnajst ranjenih. Zaplenili smo tri minometalce, pet mitraljezov in trideset pušk." Ko se je znočilo, so zašumeli borovci. Reka severovzhodnega vetra je zašibita drevje in dvignila sipki sneg, da se je vrtinčil vse do njihovih krošenj in zasipaval krvave sledove. Na nebu so zasijale zvezde. Mesečina je lila v premrle oči ljudi in konj in iskrila kristale. Bojišče je bilo zdaj kakor zapuščeno pokopališče, kot gozd, ki ga je opustošil plaz, kot zapuščena krajina, ko so se odtekle poplavne vode... Na robu gozda se je v goščavi oglasila lisica, ki ji je ščegetal nosnice vabljivi vonj konjske krvi. Njen glas se je spajal s piskanjem vetra in vabil na pojedino. Pokrajino, podobno hrapavi površini mrtvega planeta, je samo nekaj časa objemal mir. Potem so se vrnili borci. Prišel je bataljonski obveščevalec in z njim komandir oddelka Minerec. Dva meseca je že nosit v nahrbtniku nekaj kilogramov težko protitankovsko mino, ki se je ni mogel znebiti. Kot preizkušen miner se je domislil, da bi trupla zaminirali, ker bodo naslednji dan zagotovo prišli ponje Nemci. Z njim je prišlo nekaj fantov, ki so nositr v zaplenjenih telečnjakih mine, sestavljene iz nemških ročnih granat. Miner je poiskal stotnika. V gomilo kamenja je položil svojo mino, jo povezal z žico in s truplom ter prislonil truplo na gomilo, da je bilo videti, kot bi stotnik utrujen zaspal. Potem so tako nastavili še druge mine. Kako zavratna vojna, je pomislil Primož, kii je poleg Travnikarja z mitraljezom varoval tajinstveni in nevarni posel. Izrabiti moraš vse možnosti, tudi to, kar je človeškega v sovražniku: ko se bo vrnit, ga bodo ubili njegovi mrtvi... Na vsakem koraku past... Kako dolgo bo še človek lovil človeka bolj brezsrčno kot navadno zver? Kdaj bo svet takšen, kot si ga slika Ana? Najbrž nikoli... Nesporazum je vsajen v svet. Ljudje se najbrž rodijo tako, da ne morejo razumeti drug drugega. Države pa, namesto da bi zbliževale ljudi, zaostrujejo razdor med njimi. In vse se ponavlja. Čas je surov ... In kaj naj napravi on, Primož, da ne bi bil tudi sam surov?" je mislil in stiskal ovratnik okoli ušes. S Travnikarjevim v teh trenutkih nista govorila. Po vsakem boju so bili nekaj časa molčeči, vsak zase je premleval vtise. Minerji so odšli, mrliči in konji pa so ostali.. . Primož je položil strojnico na korenine. Bilo je že zelo pozno, ko ju je zmotil nov šum. Prihajali so terenci in aktivisti, ki so bili zvedeli za konjski pokol na cesti, štab jim je dovolil, da se po mili volji založijo z mesom. Ti mesarji po sili so bili oboroženi z noži iin sekirami. Ni bilo časa za odironje živali. Sekali so samo stegna. Kraška zemlja je bila skopa, in meso, čeprav konjsko, je bilo prava poslastica. Že tri leta so prihajale razne vojske in samo jemale. Prav do Primoža je bilo slišati hreščanje kosti, ki so jih drobile sekire. Zaseda je cepetala od mraza. Naposled so se zadnji konjski mesarji le zbrali na cesti in lizginili v gozdu. .Narava vse izravna. Kar je za nekoga slabo, je dobro za drugega," je rekel Primož. Travnikarjev je prikimal in dal znamenje, da lahko gredo. Kot so bili prišli, tako so se tudi tiho 'izgubili v mrtvo noč. Bojišče je ostalo samotno in nemo. Truplo so ležala negibno v hladu januarske noči. Tu in tam so skrivenčeni prsti moleli iz snega kot zapuščeno strnišče. Kdaj pa kdaj je potegnil veter, vzdignil pršič in ga razsul po bojišču. V goščavi je skrivnostno zavijalo. Klicale so se lačne živali. V borovju je zažarelo dvoje oranžnih oči. Razprle so se mehke peruti in velika ptica je z vetrom zajadrala skoraj neslišno nad belo globel. Spustila se je na konja vranca. Sedla mu je na podolgovato glavo in mu s kremplji prebodla oko. V drugo oko pa je usekala s kljunom. Dražilo jo je zvezdno nebo, kii se je ogledovalo v mrtvem zrklu. Potem je skočila na trebuh, kjer je ob veliki rani zavo-njata drob. Zasadila je vanj kljun in izvlekla črevo. Potem je zletela na vejo okleščenega drevesa in pretrgala molk noči s svojim pogoltnim krikom. Veter je odnesel krik v zasnežene hoste. Nezmotljivi nagon gladu je privabil še drugo druščino. Zašumele so mehke peruti in ostri kljuni so zasekali v preobilje mesa. Le včasih so ptice obstale, kot bi se utrudile. SPD Borovtje priredi!o iztet na Vetiko pianino Slovensko prosvetno društvo Borovlje je v nedeljo 21. julija priredilo izlet na Veliko planino v Kamniških Alpah. Izleta se je udeležilo 50 ljudi brez razlike na narodnost, kar je seveda lep primer sožitja obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Čeprav smo objavili v časopisih, da bo odhod ob pol sedmih, so prvi izletniki prispeli že ob šestih, boječ se, da ne bi prišli prepozno in zamudili omnibus. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Iz Borovelj smo se peljali na Podljubelj nato preko Sopotnice v Brodi in od tam skozi znani ljubeljski predor, katerega so prevrtali v času Hitlerjeve strahovlade v letih 1943—1945. Gradnja tega predora je zahtevala ogromno število človeških žrtev. Na južni strani pre- dora so tašisti imeli koncentracijsko taborišče, kamor so pripeljali iz vseh delov Evrope na tisoče ljudi in jih trpinčili do smrti. Le malo se jih je vrnilo na svoje domove. Žrtvam, ki so zgubile življenje v tem taborišču oz. predoru, so Jugoslovani postavili lep spomenik — mrtvim v spomin, bodočim rodovom pa v opomin. Pot nas je nato vodila mimo Tržiča, Kranja, Kamnika v dolino Kamniške Bistrice prav do postaje žičnice. Z gondolo smo se hitro dvignili na rob Velike planine, kjer je lep hotel, nato smo se še s sedežnico povzpeli na višje ležeči Zeleni rob, odkoder se je nudil čudovit pogled v Kamniške oz. Savinjske Alpe. Velika planina je tipična visokogorska planota, ki se razprostira med 1500 in 1800 metrov višine. Do nedavnega je bila eno najbolj obsežnih planšarskih področij Slovenije, na katerem se je razvila svojska ljudska arhitektura lesenih pastirsih stanov, ki tudi že propadajo ali pa se spreminjajo v vik-endske hišice ljudi iz mesta. Velika planina predstavlja vedno bolj lep primer arhitekturno smotrne preobrazbe prvotno planšarskega naselja v sodoben turistični rekreacijski center, katerega hrbtenico predstavlja gondolska žičnica, ki je omogočila postavitev hotela, gostinskega obrata in številnih smučišč in sedežnice. Velika planina pa ni zanimiva samo poleti, temveč tudi pozimi, saj je pozimi še bolj obiskana, ker nudi smučarjem čudovite možnosti zimskega užitka. Kar prehitro je mini! čas in morali smo se posloviti od Velike planine, ki nam je nudila nekaj lepih ur veselja, koterega bi uživali še naprej, če nas ne bi temni oblaki z zahoda opomnili, da se bo treba vrniti v dolino. V hotelu ob gorski postaji žičnice so nam spet imenitno postregli s kapljico, nakar smo se z gondolo spustili v dolino, kjer nas je čakal omnibus. Tudi vreme se je spremenilo na boljše, tako da smo se na poti domov še ustavili v Tržiču v hotelu Pošta, kjer smo ga dati spet malo na zob. Zidane volje in srečni, da je izlet dobro uspel smo se vrniti na naše domove. Našemu šoferju se tem potom prav lepo zahvaljujemo, da nas je tako srečno pripeljal nazaj v naše lepo puškarsko mesto Borovlje. Letovanje otrok v Savudriji OBVESTILO STARŠEM V zadnjih dneh smo obvestiti starše, katerih otroci so biti sprejeti v počitniško koionijo v Savudriji pod pogojem, da pristojni zdravnik ietovanje priporoči. Otroci odpotujejo v četrtek 8. avgusta t. i. Kakor iansko ieto, bodo otroci tudi ietos potovati s posebnim avtobusom. Stroške za vožnjo naj piačajo pred odhodom v Dobri! vasi v podjetju Štetan Sienčnik, v Ceiovcu pa v knjigarni NAŠA KNJiGA, Gaso-metergasse 10 — vhod Wuitengasse. Za dan odhoda so zbiraiišča doiočena tako-ie: # v Dobrii vasi ob 7.10 uri zjutraj — odhod točno ob 7.40 uri izpred avtopodjetja Štetan Sienčnik; # v Ceiovcu ob 8.00 uri — odhod točno ob 8.20 uri izpred Gasometergasse 10. Srečanje koroških in siovenskih planincev v Triglavskem narodnem parku Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem je v soboto 13. in nedeijo 14. julija priredilo izlet v znani Triglavski narodni park v Julijskih Alpah. Izlet v ta čudoviti svet ob vznožju triglavskega pogorja je lepo uspel, saj se ga je udeležilo nad sto avstrijskih in slovenskih planincev. Med avstrijskimi planinci je bilo zastopanih tudi 20 planincev Slovenskega planinskega društva v Celovcu. Pot je naše izletnike vodila iz Celovca preko Ljubelja, mimo Blejskega in Bohinjskega jezera do Koče pri Savici, kjer so pustili vozila in se potem peš povzpeli do 1520 m visoko ležečega Doma na Komni, kjer so jih pričakovali in prijazno sprejeli slovenski planinski tovariši. V imenu Slovenske planinske zveze je avstrijske goste pozdravil njen predstavnik tov. Fetih Mirko, (v nemščini pa tov. Fili). V svojem govoru je med drugim izrazil željo, da bi zastopniki Avstrijsko-jugo-slovanskega društva — katerih cilj je gojiti prijateljstvo in dobrososedske odnose med obema državama — v tem smislu še naprej vplivali na tiste sodeželane, ki še niso preživeli zablod preteklosti in ki še anahronistično vztrajajo na svojih zastarelih nazorih in ne uvidijo, da jih je razvoj časa že zdavnaj prehitel. Čeprav se drobijo že zadnji okovi kolonializma, je dejal tov. Fe- tih, pa neki avtohtoni manjšini v visoko razviti srednji Evropi še vedno kratijo najosnovnejše elementarne pravice. V imenu Avstrijsko-jugoslovanskega društva je nato spregovoril njegov predstavnik Werner Pressl, ki je med drugim povedal, da ga zelo veseli, da se je srečanja udeležilo predvsem toliko članov Slovenskega planinskega društva v Celovcu in hkrati ugotovil, da je na Koroškem še mnogo iskrenih prijateljev koroških Slovencev, ki si resno prizadevajo, da bi s svojimi slovenskimi sodeželani živeli v miru in slogi ter na koncu svojega govora poudaril, da se društvo slej ko prej prizadeva ustvarjati in poglabljati dobrososedske odnose med obema sosednima deželama oz. državama. Naslednji dan v nedeljo so naši planinci pod vodstvom Jozeja Miklavčiča obiskali Kočo pri sedmerih jezerih, tik ob idiličnem Dvornem jezeru sredi Triglavskega narodnega parka in se potem mimo Črnega jezera in strme Komarče vrnili nazaj h Koči pri Savici. Med potjo so seveda tudi obiskali naravno čudo — slap Savice, ki predstavlja hrati izvir Save Bohinjke. Polni lepih vtisov in zadovoljni so se naši planinci spet vrnili proti domu z željo, da bi takšna in podobna srečanja še večkrat priredili. Drugo leto bo podobno srečanje v naših koroških gorah. Nič novega pri OVP Prejšnji petek je deželni predsednik avstrijske ljudske stranke, namestnik deželnega glavarja Bacher povabil zastopnike tiska na informativen pogovor. Poleg njega sta se pogovora udeležila tudi dr. Paulitsch in deželni svetnik Knafl. Zbranim novinarjem so razjasnili stališča OVP k raznim vprašanjem notranje in gospodarske politike. Seveda so govorili tudi o manjšinskem vprašanju, vendar o njem niso povedali kaj novega. Zavzemali so se za čimprejšnjo ugotavljanje manjšine, ker brez ugotavljanja Slovencev ni možna — tako Bacher — rešitev sedmega člena avstrijske državne pogodbe. Do tega stališča da je prišla tudi tako imenovana študijska komisija pri uradu državnega kanclerja. Vendar pa mora — po mnenju OVP — biti rešitev sedmega člena zelo obširna, se pravi, da se ne sme omejiti le na koroške Slovence, ampak tudi na Slovence na Štajerskem in na gradiščanske Hrvate (glej, glej, kako se zanima koroška OVP za pravice drugih avstrijskih manjšin!). Bacher je izrazil začudenje nad odklonitvijo ugotavljanja manjšine s strani Slovencev. Svetujemo mu, naj si ogleda prakso OVP-jevske politike, pisanje Volkszeitung in hujskanje KHD — in bo razumel odklonitev preštevanja. Najbrž pa mu tega sploh treba ni — saj OVP vedno znova dokazuje, da ji sploh ne gre za izpolnitev demokratičnih pravic, ki gredo Slovencem, ampak da stoji ljudska stranka v prvi vrsti nemškonaciona-lističnih sil na Koroškem. TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BR/^ „S*e?ie ^eine Nufz7;c/i^e;f/" Wže Jer JCzrntMfr Presse ZK ewt-nežweH (23. 7. 7974), tJttigtfM ver?nKt/:'(A s/owemscAe 7?%rger des L^ndes, w:eder /l^t/onen, in dene?! sie, w;'e scAoM so o/t, die noc/? o/Jene?! Frcgen des zlrfi&e/s 7 des .SrdRtsvertrgges uoM 1933, /c/) scAoH ehdgeTTM/e Jestgeste//t, d%j? zcA :n so/c^en Sescžrz/tKngs-a^tzoMfH TMc/zt d%s gefzgnete Afztte/ se%e, fin Pro%df?M ZK /osen, wed so-toas e;'we?n KHD Hnd zlTzAtng MMr wd/^0?H77Zf7!fS W%SSfr 4K/ SfZMf /fM ;'sf. (Wds dort gezTM^/fM tozrd zst %?;'fzrez