LETO XXIII. — številka 54 Ustanovitelji, obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka *n Tržič. - Izdaja ČP Gorenjski tisk Kran'. — Glavni urednik Igor Janhar ** Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 18. VII. 1970 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od I. januarja 1958 kot poltednitu Od 1. jantarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, ln sicer ob sredah in sobota ii - Odgovorni urednik Albin Učakar " ln sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ■s^m^-~——v\\m\m\mxmrnmmmmmmmmKKmmmmxmmKmmm^r^ Hudo neurje na Gorenjskem z« letošnje poletje so zna-"2 nenadni vdori hladnega nevihte, toča in spet Vroema. v sredo, 15. julija, Žil laden zrak dodobra ohla-« Slovenijo, Gorenjsko pa Več ri-l-° hudo neurje. Naj-sk dežJa je padlo na Jezer- le "!lx tn to kar 137 mm- kar vfc kot povprečje za julij vhT jani- SiieS Je pobelil rnove do 1500 m nadmorske «g»e. Na Jezerskem je pa-Sr.«tudi toča- ki se Je v več dri, iextrov d8be11 plasti ob" aia še već ur Xemperatu- f Po vsej Sloveniji je padla 5k0raj za 20 stopinj. sev^hl^e ^e nem"Je prizadelo v emi del kranjske občine. črl ddV°ru J'e voda v iezcru raVlava narasla v po! ure sko- s 1 2a meter in je vdrla v i^°dnje Prostore hotela Bor in J Hrib' na ža^e lesno" v a«strijskega podjetja ter nekaj stanovanjskih hiš. V drlaZlŠČ" ie voda> W Je Pri-hiš S marJetne» zaMla več 1,1 , m kleJi stanovanjskih sče p'vZaliIa je tudi dvori-fuškarne. Gasilci, ki so Vode VeIik° dela S črPanJem galie' so nted drugim poma- tud» Pri reševanju živine. cesto II. reda Kranj- *ov Zersko Je zdrselo več pla- ' so morali cesto za- preti vse od spodnje Kokre navzgor. Inž. Peter Porenta s Cestnega podjetja iz Kranja, ki je cesto očistilo, je povedal, da je po prvih ocenah voda nanesla na cesto čez 380 kubičnih metrov grušča in zemlje, okrog 100 kubičnih metrov ceste je spodkopala in zasula 293 propu-stov vode. čeprav je neurje že zdavnaj mimo, še niso odstranjene vse nevarnosti drsenja plazov. V Kokri hudournik izpodkopava zemljo in grozi da se bosta dve hiši porušili. Verjetno ga bo treba preusmeriti. Selščica in Poljanščica sta v slabi uri narasli za pol metra. Potoki in hudourniki so vanju prinašali nesnago, tako da je Sora v hipu postala kalna. V Hotovljah (Poljanska dolina) se je utrgal plaz blata in s polzel po bregu navzdol. Zemlja in pesek sta prišla v dve od treh zajetij novega loškega vodovoda. Nekaj ur je iz pip tekla umazana, kavi podobna tekočina. Gospodinje so jo morale pred uporabo prekuhavati. Seveda je odgovorna služba podjetja Tehnik takoj posre- dovala. Zajetji so začasno zaprli, vodo pa klorirali. Mesto ln okolico je medtem oskrboval le tretji, spodnji izvir, ki ni utrpel poškodb. Prizadeti zajetji so očistili in kmalu sta začeli normalno obratovati. Strela je udarila v 35 kV daljnovod, ki vodi od Kranja proti Tržiču in je razbila izolatorje. Zaradi nevihte okvare niso mogli takoj popraviti, tako da je bil Tržič od enih popoldne do pol osmih zvečer brez električne energije. L. B.. I. G. Izvoljena kandidata za poslanca gospodarskega zbora V sredo opoldne se je v prostorih kranjske občinske skupščine sestala kandidacijska konferenca za nadomestne volitve poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine. Konferenca, sestavljena iz delegatov iz kranjske ln tržiške občine, je ugotovila, da so bili po pravilniku o predlaganju kandidatov za poslance pravilno predlagani oziroma evidentirani štirje kandidati. To so bili Marjan Markič, Stane Mešič, inž. Miro Repič in Tine Tomazin — vsi iz tržiške občine. Delegati so na kandidacijski konferenci izmed štirih evidentiranih izvolili dva kandidata. Potrebno večino glasov navzočih delegatov sta dobila Stane MešiČ in inž. Miro Repič. Tako bo ta dva kandidata kandidacijska konferenca predlagala občinski volilni komisiji. O obeh kandidatih bodo do 15. avgusta razpravljale še skupnosti delovnih ljudi v delovnih organizacijah v kranjski in tržiški občini. Nadomestne volitve za poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine pa bodo 3. septembra. Takrat bodo o obeh kandidatih glasovali odborniki obeh občinskih skupščin .in predstavniki delovnih skupnosti — elektorji. A. 2. Naslednja številka bo izšla v torek, 21. julija Sprejet zakon o ustanovitvi višje šole za organizacijo dela v Kranfti Pred nekaj meseci je skupščina SR Slovenije razpravljala o tem, ali Višja šola za organizacijo dela v Kranju lahko dobi verifikacijo v smislu sedanjega zakona o visokem šolstvu. Po dolgih razpravah je skupščina sklenila^ da verifikacije tej šoli ne da. Zaradi neugodnega položaja šole in slušateljev ter nadaljnjih možnosti za šolanje je skupščina občine Kranj predlagala, da bi slovenska skupščina sprejela zakon o ustanovitvi te šole in sicer po skrajšanem postopku. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je imenoval posebno strokovno komisijo, ki je pregledala delo šole in potem svoje stališče posredovala kulturnoprosvetnemu zboru. Ta je Zakon o ustanovitvi višje šole za organizacijo dela v Kranju z nekaterimi amandmaji sprejel na svoji seji v torek, 14. julija. L. B. V Kranju je bila v torek konferenca za izvolitev delegatov za kongres samoupravljavcev. Udeležili so se je predsedniki delavskih svetov in sindikalnih organizacij iz družbene dejavnosti, prometa in zvez, storitvene dejavnosti in deloma iz delovnih organizacij s področja industrije. Na konferenci v Kranju so s področja družbene dejavnosti izvolili za delegata Marjana Tratnika, ki je zaposlen v vzgojnem zavodu v Preddvoru, s področja prometa in zvez so izvolili Ivana Jelena iz PTT podjetja, s področja storitvene dejavnosti pa Rudija Obrulka iz Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Razen tega so na podobni konferenci v Iskri Kranj izvolili za delegata Henrika Peternelja in Franca Klemenčiča, v Projektu Kranj pa Marjana Prinčiča. Iz kranjske občine se bo prihodnje leto udeležilo kongresa samoupravljavcev v Sarajevu 9 delegatov. Svoje delegate za kongres samoupravljavcev bodo izvolili tudi v Tekstilindusu, Planiki in v Savi. A. Ž. JESENICE Delovne organizacije v jeseniški občini bodo do konca leta izdelale analize in ocene samoupravljanja znotraj kolektiva. Analize bodo obravnavali tudi delavci na širših sestankih. Nato bo občinski sindikalni svet zbral ugotovitve posameznih kolektivov in izločil glavne probleme, ki se pojavljajo v posameznih panogah gospodarstva. Delo bo končano maja prihodnje leto, tako da bodo delegati za II. kongres samoupravljavcev lahko zares dobro seznanjeni s problemi delavskega samoupravljanja na Jesenicah. -jk V sredo, 15. julija, je bila na Jesenicah druga kandidacijska konferenca, na kateri so izbrali Slavka Osredkarja iz Stanovanjskega podjetja za tretjega delegata za II. kongres samoupravljavcev, ki bo, maja prihodnjega leta v Sarajevu. Prva dva so izbrali na kandidacijskem zboru Železarne in sicer Ludvika Kej zarja in Franca Kobentarja. -jk RADOVLJICA Pretekli teden so v radovljiški občini na volilnih konferencah v vseh treh volilnih enotah izvolili 3 delegate za II. kongres samoupravljavcev. Čeprav so za odiožitev kongresa (moral bi biti letos, bo pa maja 1971), zvedeli šele po končanih volilnih zborih, so v občinskem koordinacijskem odboru menili, da so dosedanje priprave dobre. Odložitev kongresa pa bo pripomogla k poglobljenemu oblikovanju stališč. Ključ, ki je bil izoblikovan na kriteriju — števila zaposlenih — je sprejel koordinacijski odbor za pripravo kongresa. Prva volilna enota obsega edini delovni kolektiv, ki presega tisoč zaposlenih — tovarne verig v Lescah, drugo in tretjo volilno enoto pa sestavljajo vsi ostali zaposleni. V prvi volilni enoti je bil izvoljen za delegata II. kongresa Jože Maršol. V drugi volilni enoti, ki jo sestavljajo lesna, tekstilna in kovinska industrija, so od 5 evidentiranih kandidatov izbrali Slavka Knaflja iz tovarne Elan Begunje. Na konferenci III. volilne enote so prav tako izmed 5 evidentiranih kandidatov izbrali Petra Nuka. Gradivo zborov bodo objavili v posebnem sindikalnem biltenu. -cj ŠKOFJA LOKA Minulo sredo, 15. julija popoldan, je občinski sindikalni svet škofja Loka sklical volilno konferenco, na kateri so predstavniki tovarniških in drugih kolektivov v komuni izbrali delegate za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo maja prihodnje leto v Sarajevu. O pomenu in namenu kongresa samoupravljavcev sta navzočim spregovorila predsednik občinske konference SZDL škofja Loka Janez Thaler in tajnik republiškega sveta zveze sindikatov Jože Marolt. Sledile so volitve kandidatov. V komisiji za družbene službe II. kongresa bo škofjeločane zastopal Polde Kejžar, v komisiji za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Janez Ahačič, v komisiji za industrijo Franc Gaber, v komisiji za terciarne dejavnosti pa Tone Polajnar. (-Ig) Zveza borcev Podlonk prireja v sredo, 22. julija, ob 11. uri srečanje borcev škofjeloškega odreda in aktivistov. Ob tej priliki bomo odkrili tudi spominsko ploščo na Prtovču. Vabimo, da se slovesnosti udeležite. Za vse tiste, ki nimajo prevoznih sredstev, bo preskrbljen prevoz z avtobusom od češ-njice do Prtovča. Avtobus bo vozil od 8. ure zjutraj. Krajevni praznik v Kokri in Šenčurju Jutri bodo v Kokri praznovali krajevni praznik. Pred spomenikom padlih žrtev NOB v Kokri bo ob 9. uri svečanost. V kulturnem pro- gramu bodo sodelovali pevski zbor in recitatorji. V Šenčurju in Voklem, kjer letos že osemnajstič praznujejo krajevni praznik, je bilo že ta teden več priredi- tev. Minulo soboto je bila med drugim slavnostna seja krajevne skupnosti v Voklem, danes pa bo ob 20. uri slavnostna seja krajevne skupnosti v Šenčurju. ZHIS za kongres samoupravljavcev V ponedeljek, 13. julija, se je pri občinski konferenci ZMS Jesenice sestala dva-najstčlanska komisija, ki je bila izbrana za delo v pripravah na 2. kongres samouprav- ljavcev. Za delovnega vodjo so izbrali Zlata Vogriča, za tehničnega vodjo pa prof. Sreča Krča. Na tej seji so sklenili, da bodo 1. septembra anketirali 3 % mladih o vpra- šanjih usposabljanja mladih za samoupravljanje v šoli hi njihovem sodelovanju v samoupravljanju. 1$. B, Tržiška delegacija se fe vrnila V četrtek se je vrnila v Tržič s tridnevnega uradnega obiska v pobratenem francoskem mestu Ste . Marie aux Mineš uradna delegacija Tr- žiča. V Franciji se je udeležila slovesnosti ob državnem prazniku — obletnici zavzetja Bastilije. V delegaciji so bili Jože Šparovec, odbornik ob- činske skupščine, Anton Strl-tih, sekretar občinskega odbora ZZB, in profesor Edo Roblek, ki je član odbora društva prijateljev Francije. GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED* JESENICE• KRANJ• RADOVLJICA* ŠKOFJA LOKA-TRŽIČ VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Za vlagatelja, ki v času od 1. II. 1970 do 31. VIL 1970 vložo na hranilno knjižico ali na devizni račun — Din 2000 - vezano nad eno leto , — Din 10O0 - varano nad dve leti ■—• Obnovijo "y navedenem Času rok vezav« Za vsak navedeni polog en žrebni listek Za večji polo« več žrebnih listkov 19. 8.1970 na JESENICAH Hranilne vloge obrestujemo: -—navadne 6% — vezane nad 1 leto 7% — vezane nad 2 leti 7,5t Sredstva na deviznih računih obrestujemo: — navadna 51 v devizah 1% v dinarjih — vezana nad 1 leto 7&y devizah 0,51 v dinarjih 100 PRVA NAGRADA 1 osebni avto »750 Zastava« 5 pralnih strojev »Gorenjcu 5 hladilnikov 170 »Gorenje« 5 koles Pony »Rog« 10 tranzistorjev »Bled« UKW 5 elektr. gramofonov »Iskra« 9 brivnikov »Iskra sixtant« 10 garnitur »Girmi - iskra« 10 ur - potovalnih budilk 10 jušnih servisov 10 garnitur brisač 10 jedilnih priborov 10 el. likalnikcv »Rowenta« r a š a n j e 3. d g o v o r i V ponedeljek, 13. julija, so praznovali svoj dan šoferji. O poklicnih voznikih pravzaprav malo vemo, malo vemo o tem, kako težko je včasih cel dan vrteti volan na cestah prenatrpanih z vozili in pri tem nositi še vso težo odgovornosti za tovor ali za življenja potnikov. Suvo Vulin, šofer pri Transturistu, doma iz Kranja: »šotor sem že 25 let, zato vem, kako naporen je naš poklic. Šoferski poklic je včasih tudi zelo nehvaležen, posebno še za šoferja avtobusa, ki ima nemalokrat opravka z neprijaznimi in vsiljivimi potniki. V današnjem času mora šofer veliko znati, saj je njegova odgovornost za življenje potnikov ob povečanem prometu na cestah toliko večja. Poleti je naša služba še napornej ša, ker je veliko več voženj, razen tega pa morajo tudi šoferji na dopust, zato jih kolegi morajo nadomeščati.« Stane Avsenck, šofer avtobusa pri Creini, doma iz Tržiča: »Vozim avtobus na progi Tržič—Varaždin. Na vožnji sem dnevno celih 13 ur. Naš poklic je naporen, nikoli ni dobro voziti prehitro. Raje počakam in dam prednost drugemu, samo da ni nesreče. Na vožnji pa je dobro ■meti tudi malo sreče. Prej sem vozil tovornjak, sedaj pa že 8 let avtobus. Malo težjo je voziti avtobus, predvsem zaradi tega, ker je treba ob vsakem vremenu na pot tudi Ce je na cesti poledica, razen tega pa šoferja še preganja vozni red, saj je 'reba bili vedno točen.« Dominik Kajzer, šofer tovornjaka pri Vino Kranj, doma s Prebačeve- ga: »Sem nastarejši šofer pri podjetju Vino v Kranju, za volanom pa sedim že dolgo vrsto lot. Mod vojno sem vozil tank v I. tankovski brigadi, takoj po vojni pa sem se zaposlil kot šofer tovornjakov. Ne bi vedel, koliko kilometrov sem že prevozil, vem pa, da jih je še in še. Delovni dan je za šoferja naporen, posebno še, če je šofer že starejši. Ni tako lahko dočakati pokojnino za volanom, če drugega ne, se zrahljajo živci zaradi napornega dela, razon tega pa šoferji nimamo redne prehrane, premalo smo skupaj z družino, itd. Mislim tudi, da je šoferski poklic premalo cenjen, le malokdo upošteva, da se da naš delovnik raztegniti za nedoločeno število ur, poleg tega pa je treba voziti še po slabih cestah. Vesel sem pa priznanja, ki sem ga dobil pred kratkim za 200.000 nrevoženih kilometrov s Tamovim tovornjakom.« L. M. Krajevne skupnosti dobile denar Na predlog upravnega odbora sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča je oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Kamnik izdal sklep, da se krajevnim skupnostim, na območju katerih se odmerja in plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča, takoj nakaže vplačani prispevek iz leta 1968 in 1969, za izvajanje programov posameznih krajevnih skupnosti. Tako so pred kratkim dobilo denar naslednje krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Duplica za ureditev avtobusnih postajališč 106.900 S din (ta krajevna skupnost je iz tega vira že dobila dva milijona S din). Krajevna skupnost Šmarca za ureditev cest 1,067.500 S din, KS Moste pa 43.300 S dinarjev za javno razsvetljavo. KS Komenda je dobila 119.300 za urejanje cest, Podgorje pa za iste namene 194.700 S din. KS Nevlje je dobila za vzdrževanje cest in razsvetljavo 726.900 S din. KS Godič za javno razsvetljavo 46.900 S din in KS Kamniška Bistrica za ceste 381.400 S din. KS Kamnik denar iz tega naslova ni nakazan, ker se usmerja po posebnem programu. J. Vidic Za Finžgarjevo rojstno hišo Na žiro račun Odbora za odkup in obnovo Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovičah pri Breznici se je že zbralo 181.372 dinarjev. Osnovne šole so prispevale 43.281 dinarjev, šole druge stopnje 10.0(v) dinarjev, delovne organizacije 33.389 dinarjev, razne organizacije in društva 38.395 dinarjev, posamezniki 6236 dinarjev, skupščina občine Jesenice pa 50.000 dinarjev posojila. Odbor je imel ob koncu junija 120.516 dinarjev izdatkov, tako da je bilo v tem času na žiro računu še 60.855 dinarjev, -jk Kje ste, študentje ? Komisija za štipendije pri občinski skupščini Kamnik je razpisala 13 štipendij za šolsko leto 1970/71. Doslej so se javili šele trije interesenti, zato so rok za prijavo podaljšali. Vsekakor pa preseneča dejtsvo, da v kamniški občini redno ostaja nekaj razpisov za štipendije brez odmeva. Nekdo je hudomušno pripomnil, da ni dobro razpisati natančno 13 štipendij, ko pa je znano, da je številka 13 na slabem glasu. Ali pa imajo kamniški študentje dovolj denarja za študij? J. V. Zasedenost šol na Gorenjskem zunaj Kranja Kot v Kranju samem, kjer je 15 šol druge stopnje, so sprejemale na prvi razpis tudi vse ostale šole na Gorenjskem. Učenci sedaj že vedo, ali so sprejeti ali ne, zato je prav, da tiste, ki so bili odklonjeni ali se še niso vključili iz drugih vzrokov, seznanimo s preostalimi možnostmi. Izmed srednjih šol zunaj Kranja je bila s prvim zapisom zasedena edinole jeseniška šola za zdravstvene delavce. Za to šolo je bilo prijavljenih 40 deklet in sprejetih 32 brez sprejemnega izpita. Merilo za sprejem je bil uspeh iz osnovne šole. Sedemnajst sprejetih je bilo prav dobrih in ena odlična. Vse ostale šole zunaj Kranja imajo po svojem prvem vpisu prosta mesta, ne glede na to, ali imajo vpis vezan na pogodbo ali so to šole s prostim vpisom. GIMNAZIJA V ŠKOFJI LOKI je imela letos več prijav, kot prejšnja leta. Ob prvem razpisu se je prijavilo 56 kandidatov, 2 od teh sprejemnega izpita nista opravila pozitivno. Šola še sprejema kandidate do drugih sprejemnin izpitov, ki bodo 27. in 28. avgusta 1970. Doslej je še 7 novih prijav. Tudi jeseniška gimnazija ima še nekaj prostih mest. Njen običajen razpis za prvi razred je približno 90 učencev. Letos je od 81 kandidatov sprejela vse. Odlični( ki jih je bilo 40. so bili oproščeni sprejemnega izpita, prav dobrih je bilo 36 in 4 dobri. Vsega je doslej prijavljenih 25 fantov. V jesenskem razpisu bi sprejela šola še do 10 učencev in učenk. TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA pri železarskem izobraževalnem centru Jesenice je v prvem razpisu imela na vsakem svojem oddelku (metalurškem in strojnem) po 30 prostih mest. Od 22, ki so kandidirali za metalurški oddelek, so bih sprejeti vsi. Vzeli pa bi še okrog 10 fantov. Za strojno tehnično je bilo prijavljenih 34 kandidatov, od teh je 27 sprejetih. Tudi tu je še nekaj prostih mest. POKLICNA INDUSTRIJSKA ŠOLA pri Železarskem izobraževalnem centru je razpisala 120 prostih mest. Vseh 76 kandidatov je bilo sprejetih. Šola izobražuje poklice: ključavničar, orodjar, strugar, vodovodni instalater, elektrikar, klepar, va-ljavec in talilec. Za neizpolnjena mesta želi vključiti predvsem kandidate za ključavničarje, kleparje, vodovodne instalaterje, kakega elektrikarja in valjavce. Za valjavca se lahko prijavijo kandidati tudi s šestimi ali sedmimi razredi osnovne šole. Dodatno osnovno izobrazbo omogoči šola v povezavi z Železarno. POKLICNA ŠOLA KOVINARSKE STROKE RADOVLJICA je pogodbenega značaja in sprejme vse prijavljene. Podjetja njenega področja izkazujejo letos več potreb po vajencih kot prejšnja leta. Novost na tej šoli je ustanovitev oddelka strojne tehnične šole za odrasle oziroma izučene kovinarje, ki so zaključni izpit za poklic opravili s prav dobrim ali odličnim uspehom. Sprejemnih izpitov ni, kandidati so sprejeti v drugi letnik tehniške šole. Za to izobraževanje je veliko zanimanja, saj ima šola že 30 prijavljenih kandidatov. Vpis je še vedno mogoč. GOSTINSKA ŠOLA BLED je razpisala 120 prostih mest za kuharje in natakarje obeh spolov. Vpis je mogoč s pogodbo ali brez nje. Prijavljenih je 17 kandidatov. Podjetja imajo še nezasedena učna mesta. ŠOLSKI CENTER ZA KOVINSKO IN AVTOMEHANSKO STROKO ŠKOFJA LOKA sprejema fante s sklenjenimi učnimi pogodbamli za poklice avtomehanik (20), kovinar (25), monter hladilnih naprav (25). Vpis je seveda še mogoč. LESNOINDUSTRIJSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA bi sprejela do 120 učencev za poklice: pohištveni mizar, stavbni mizar, kolar, rezbar, strojni mizar, splošni mizar, brusač orodja in rezil, Žagar, sušilničar lesa, lesni strugar, površinski oblikovalec lesa, sodar. Pogodbe so lahko »štipendijske« ali »učne« v klasičnem pomenu besede. Doslej prispelih prijav je 12. šola bi organizirala tudi poklicni oddelek brez učnih pogodb, če bo zadosti prijavljenih kandidatov. ČEVLJARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER ŽIRI sprejema v industrijski oddelek prešivalke in prirezovalce. Fante in dekleta. Prostih mest je 60. Prijav še ni. Oddelek z učnimi pogodbami za obrtnega čevljarja ima običajno okrog 15 učencev. Sprejem je neomejen. Doslej je šola sprejela 4 prijave. A. Križaj Mladi pišejo — mladi pišejo Stopinje naših očetov in mater Hudim po gozdu, ki je pravkar ozelenet. V vejevju Žvižga kos, nekje v daljavi se oglaša kukavica. Vesel sem in brezskrben. Ob stezi rastejo prve spomladanske cvetlice. Topli popoldanski sončni žarki le s težavo prodirajo skozi vejevje košatih smrek. Povsod diha pom'ad. Pridem na majhno jaso. Predrami me srna, ki sem jo zmotil pri paši. Hitro skoči v varno zavetje. Ozrem te po jasi. Občudujem lepoto narave, diham sladki vonj pomladi. Stisne me pri srcu Prav na robu pod košato mogočno smreko je majhna zelena gomila. Nad njo je križ, kar priča, da tu nekdo spi večno spanje. Tu zares počiva v miru. Grob je na tako lepem kraju, pa vendar tako osamljen. Na jasi natrgam nekaj spomladanskega cvetja in ga položim na gomilo. Usedem se na debelo korenino tik poleg gomile. Po glavi mi rojijo razne misli. Poskušam jih urediti in se zbrati. Vesel sem, žalosten in obupan obenem. Kdo počiva pod mano? Je bil morda kurirček ali pa prekaljen borec? Tega nihče ne ve. Vemo samo to, da je bilo škoda njegovega mladega življenja. Sem že kdaj pomislil, kaj je storil za nas, kaj so storili ostali, ki so obležali po Širnih gozdovih? Sem že kdaj pomislil, koliko je stala svoboda, ki jo sedaj uživamo? Tudi o tem, kdo nam je priboril vse dobrine ii blagostanje, še nisem premišljeval Ne, o tem premišljujem prvič tu, na gomili hrabrega, neznanega junaka. Šele sedaj se zavedam, kaj so storili naši očetje in matere, da lahko danes,živimo svobodno. Zelo mladi so odhajali v partizane in se borili za boljše življe nje. Mnogo, premnogo jih je obležalo v krvi po naših goz ■dovih. Težko mi je, ker ne morejo uživati v svobodi, za katero so morali žrtvovati svojo mladost, svoje življenje. Lepo bi bilo, če bi bili med nami. Toda vojna je neizprosna. Strese me, ko se spomnim na sedanje razmere v svetu. Zakaj je treba Američanom Vietnam. Kambodža, zakaj Izraelcem Bližnji vzhod? Mar res niso strahote prve in druge vojne izučile imperiali-stov? Mar nam je res potrebna tretja vojna? Slej ko prej bo do nje skoraj gotovo prišlo. Velike sile ne znajo brzdati svojih imperialističnih nagonov. Takrat bomo tudi mi morali po stopinjah očetov in mater. Morali bomo v partizane, v borbo. Mar bom res moral tudi jaz obležati v krvi nekje v širnih gozdovih? Želim, da mi tega ne bi bilo treba, toda boril se bom, boril za svobodo, za lepše življenja Nočem in ne bom pustil na cedilu mladega junaka, ki počiva pod mano. Nočem ga razočarati. Zmračilo se je. Počasi se odpravim proti domu. Med smrekami se že spreletavajo netopirji. Zdi se mi, da vidim stopinje partizanov povsod, kamor se ozrem in koder hodim: po gozdu, po grapah, travnikih in poljih. Za vedam se, da teh stopinj ne smem nikoli pozabiti. Vem, to so stopinje naših očetov in mater, ki so nam prinesle lepoto življenja. KRČ ANDREJ, III. strojni oddelek Tehniške šole šol. centra ZP Iskra Kranj mladina v družbi samoupravljanja Razvoj demokracije je dosegel velike uspehe na vseh področjih družbenega življenja. Medtem ko še marsikate- ri družbi pojem demokracija še zdaleč ne pomeni tistega, kar bi moral, se je pri nas demokracija povzpela do novega častnega naslova: družba samoupravljanja. Samoupravljanje je zajelo vse plasti družbenega uveljavljanja. Mnogo se govori o samoupravljanju mladine, toda ravno tu je situacija še najmanj pregledna in začrtana. Mislim, da pravega, resničnega samoupravljanja mladine še ni. »Kal$o naj mladi vodijo samoupravljanje. Raje naj se učijo,« je slišati izjave. Dovolj dolgo smo govorili, da se na napakah učimo. Tudi mi, kot jutrišnji nosilci samoupravljanja, moramo znati tako pridobitev pravilno oceniti. Mogoče ne gre le za oceno, gre tudi za zgodovinsko spoznanje, da lahko pestra ljudska volja gradi miren in urejen svet. Mladina je kritična do vsake vrednote, ki jo starejša generacija prepušča kot dediščino njim. . Samoupravna družba je toliko stara kot mi, toda nismo je mi začeli. Ocenjevalen odnos do samoupravljanja je torej razumljiv. S tem, da se je samoupravljanje začelo v tovarnah, to še ni končano. Preko družbenopolitične nadstavbe se samoupravljanje razširja tudi na zavest, na družbeno zavest in človeka samega. Sami bomo izbirali način kulturnega in družbenega zadovoljevanja. V nas mladih je elan, vzmet življenja, ki je vrgla v zrak že marsikatero zastarelo in nesodobno pravilo zgodovine. Toda: »Mladost je no rost!« pravi pregovor. V samoupravljanju pa ni možnosti samostojnega preizkušanja možnih rešitev. V tako družbo lahko vstopa le 5«-mozavesten, svoboden in discipliniran član družbe. Le kot tak bo zmožen graditi sistem samoupravljanja do končne faze: komunizma. Pot do tja pa ni lahka. Vedeti moramo, kaj in kakšno družbo hočemo. Med potjo ne spreminjaš cilja. Mi smo prvi v zgodovini, ki hodimo po tej poti, zato je za nas, ki bomo verjetno prišli na njen cilj, . še posebno važno, da vemo kje v družbi je naše mesto. In družba? Nam je to mesto pokaz.ala ali ne? Naroča nam, naj se učimo, v tem je naša prihodnost, naš dolg preteklosti. Toda mi nočemo samo besed, željni smo dejanj, željni smo dela. Kje naj se učimo upravljati sami? Na miniaturnem dijaškem samoupravljanju. Anketa na neki srednji šoli je pokazala, da večina dijakov sploh ne ve, kaj je dijaško samoupravljanje. Kako naj potem vodimo upravljanje v celi družbi sami, samo mi. In, ali ni v nas še malo preveč egoizma za tak si- stem? Ali znamo ločevati družbene in osebne koristi? Morda smo še vedno »vrtič-karji« v prenesenem pomenu besede To pa je najslabša dediščina. Razdrobljenost, zaprtost na svoj teren, interesna cona, ki se konča na meji s sosedom, to je naša preteklost. Kakšne so naše dolžnosti? Gotovo je naša prva naloga to, da odpravimo vse korenine sebičnega pradobitništva v naši družbi. Čaka nas težko delo, kajti človek se najtežje odtrga od stvari, ki so mu najbolj njegove. Ne more se naenkrat spremeniti v poslušen stroj, ki ga spraviš v pogon s kovancem. Nekaj pa le lahko storimo že sedaj! Naučimo se živeti skupno, v nenehnem prizadevanju za boljše pogoje, ne samo standard, za boljše pogoje življenja, Lahko opazujemo, opažamo, razmišljamo, toda ne kritizirajmo, dokler tega sami ne izkusimo na sebi. Dokazati bomo morali, da kvaliteten prestop v družbeno čutečega človeka ni povezan z izgubo človeškega dostojanstva, pač pa nasprotno, da uresničuje njegovo voljo do meje zmogljivosti. AVGUŠTIN MARJETA, II.č, Gimnazija Kranj Stopinje naših očetov in mater Pridivjala je vojna, uničila in razdrapala zemljo. V rodni grudi pa je naše ljudstvo ostalo trdno zakoreninjeno, spet je pognalo novo življenje, nov cvet, ki naj postane plod. Tega plodu nima pravice nihče uničiti! Mi mladi si težko predstavljamo, kakšna ljubezen veže borce za svobodo. To je tol-stojevska ljubezen, ljubezen do bližnjega, spoštovanja člo- vekovega bistva. Ta ljubezen med nami izginja. Mladina vse premalo goji svojo nrav, v etičnih pogledih bi se morali zgledovati po naših starših. Vsi so si bili bratje iti sestre, vsi ena družina. Gradili so, vzpenjati so se po poti napredka, bratstvo med njimi je bilo zdravilo za rane, zadane od bratomornih nožev. Izdajalci so bili slabu či, tujci so morili, zaslepljeni in omamljeni od besne krt*" tosti. Toda naša volja do moči je zmagala, naše vstajanje je postalo simbol, mi smo usmerjeni v svetovni prostor, naš duh sega v neskončnost vesolja. Ta dediščina nas tnO-ra vzgajati! V nas mora buditi ponos, da smo ljudie, ki so si zadali cilj postati bratje in sestre, en duh, ki bo močan, ki bo sposoben, da razklene verige, ki ga priklepajo na zemljo. Čez neka; dni borni slavili dejanja očetov in mater. Vse bo potekalo tako formalno. Navajali bodo zgodovinska dejstva, govorili o gospodarstvu, donele bodo koračnice, ljudje se bodo naveličano razhajali. Malokdo bo pomislil na tisto, za kar so se naii bratje borili. Malokoga bo sprelclel srh ob misli na dolgo pot, ki je še pred narnu Naši očetje in matere sO skrbno postavili temelje, mi smo se naveličali graditi S tisto vnemo, s tistim ciljem, Z edino mislijo, da gradimo toliko časa, dokler ne borno vsi enaki. Duh pravičnosti, bratstva? ki je vladal med vojno, iz&i' nja. Potrt sem, ko vidim mladino, ki se omamlja z mamili, ker se ji življenje zdi prazno. Drugi posedajo v brezdelju, nimajo končnega cilja, ne vedo čemu živijo. Življenje jim je lepo, ne vedo pO, da mora biti predvsem koristno. Naši očetje in matere pa so trpeli od gladu, umirali so za idejo, mučili so jih, pobijali nedolžne, toda vsakdo, ki je umrl, je vedel, za kaj je umrl. Tudi oni so ljubili Življenje, bati so se smrti, toda umreti se jim ni zdelo zaman. Danes pa nekateri ii" vijo in umirajo brez cilja, prepuščajo se usjdi. To je slepota č oveštva, kt jo je treba ozdraviti. Kolifcd je •'še takih ki jih je trebd moralno spreobrniti. To P& se ne bo zgodilo nc danes in ne jutri, kajti to je titanskd delo, ki ga ne more opraviti posameznik, ampak složnd množica. Posamezniki z nO" prednimi idejami ne pomeni" jo nič, če jih ni veliko. Toda verovati moramo v človekovo dobro in se vsak posebej trti' diti, da bodo naši sinovi it1 hčere živeli mirno in korist* no življenje. POGAČNIK VID, 3.b, Gimnazija Kranj Pomoč Polafnarfevim V 15. številki Glasa, izšel Je 8. julija, smo na 5. strani obširneje pisali o položaju izumiteljstva in avtorstva tehničnih izboljšav pri nas in v svetu. S številkami smo podkrepili že znano ugotovitev, da izumiteljstvo pri nas stagnira in da so nas v tem pogledu prehitele že mnoge, po našem prepričanju manj razvite dežele. V teh deželah pride na milijon prebivalcev najmanj 200 izumov, pri nas pa borih 8,5. Ker je število izumov hi tehničnih izboljšav tudi merilo za razvitost neke dežele, smo sestavek naslovili z besedami »Izumitelji, kje ste?« S tem pa seveda nočemo trditi, da pri nas tehničnih izboljšav in izumov ni. So, vendar mnogokrat zaradi neurejenega položaja ostanejo neodkriti. Predstavljamo vam šmuca Aleksandra. NA PRIMER: V GLASU smo prebrali prispevek »POMOČ POLAJ-NERJEVIM V KOKRI«, ki je verjetno naletela na precejšen odziv vaših bralcev. Podoben primer je doletel dne 11. t. m. našega delavca Arha Antona iz Gorjuš št. 17, p. Bohinjska Bistrica, ko mu je strela nenadoma povzročila velik požar in mu uničila celotno gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Je visokogorski mali kmet in bo obnova celotnega poslopja zelo otežena. Poslopje je imel delno zavarovano, ne pa toliko, da bi ga lahko obnovil. Stroški adaptacije se zelo povečajo zaradi oddaljenosti od prometnih vez. Naš sindikalna podružnica je sklenila, da vsak delavec prispeva enodnevni zaslužek Univerzalni lovilec saj m pli 7 Minuli torek aopoldne sta Aleksander šmuc in Tone Papež iz Kranja v Stražišču Pri Kranju (na domu Toneta Papeža) praktično prikazala, kako deluje univerzalni lovilec saj in plinov, ki se to-Pijo v vodi. Prikaz pa so si ogledali tudi predstavniki gostinskega podjetja Jelen, ki namerava napravo (prototip) odkupiti, in še nekateri drugi. O Aleksandru Šmucu iz Kranja, ki se že več kot dvajset let ukvarja z različnimi Poskusi, kako ujeti oziroma odstranili iz zraka saje in druge strupene primesi, to-Plj ive v vodi, smo v našem časniku že pisali. Znano je, da So z njegovim izumom j^guvim izumom zelo zadovoljni v industriji gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. »Tone Papež iz StražišČa Prt Kranju mi na tem področju pomaga že štiri leta. 2 dosežki sva zelo zadovoljna, saj sva sedaj že drugič Praktično dokazala, da lov-Uenje saj in drugih trdih snovi ter strupenih plinov topljivih v vodi ni nobena težava. Ob tem moram omesti, da nama je pri delu do sedaj precej pomagala zveza energetikov Slovenije. V kratim nameravava opraviti še natančne meritve o lovljenju "novi in pli nov, vložila pa sva tudi že prijavo za patentiranje univerzalnega lovilca,« nam je povedal Aleksander Smuč. Hkrati pa je poudaril, da 3e v nekaterih podjetjih, si imajo precejšnje težave zaradi odvajanja različnih snovi skozi dimne tuljave v zrak, Pri nas še veino premajhno Zanimanje za to napravo. V Podjetjih največkrat prav:jo, da sicer vedo, da že obstajajo T7 »že pol leta bo tega, ko j sem oddal v jeseniško žele- i zarno na vpogled načrte, j Znano je, kakšne so posledice zaradi rdečega prahu na j Jesenicah. Takrat" so mi ob- ! ljubili, da me bodo obvestili, \ vendar do danes še nisem dobil odgovora.« šmuc pravi, da je že nekajkrat razmišljal, da bi načrte o tej napravi oziroma načinu čiščenja odstopil v tujino. Menda pri nas raje prisluhnemo tistemu, kar je narejeno zunaj. »Za zdaj bom raje počakal in skušal doma dokazati, da bi bila dokaj cenena naprava tako rekoč povsod učinkovita.« A. Ž. svetu takšne naprave, da Jo v jt)'l ■ Je njihovo delovanje p:c-gJ dvomljivo, hirati pa so merod.l'age- T^> v večini pri- 'v ostaja pri starem. »Jeseniška železarna, celjska Cinkarna, tovarne, velika naselja s skupno kurilnico itd. Povsod bi se dalo očistiti zrak,« pravita Aleksander šmuc in Tone Papež. — Foto: F. Perdan od osebnih dohodkov. Med drugim je bil tudi sklep, da se obrnemo na vaše uredništvo, da si po možnosti ogleda pogorišče vaš -novinar in da nato objavite podobno skupno akcijo kot za omenjenega Polajnarja. Priporočamo se za razumevanje. Sindikalna podružnica pri Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju »1 vprašanje 3 odgovori« V sredo, 16. julija, smo v Glasu, v rubriki 1 vprašanje 3 odgovori načeli vprašanje mlečnih restavracij in točenju alkoholnih pijač v teh lokalih. Oglasil se je tudi J. Pokom iz Kranja: »Strinjam se z vami, da je mlečna restavracija vse manj mlečna, vendar moram pripomniti, da v Kranju še nikdar ni bila taka kot bi morala biti. V Zagrebu, kjer je dovolj mlečnih restavracij, so tudi mlečne jedi in pijače zelo raznovrstne, tako da ie mogoče za majhen denar sestaviti odličen jedilnik. Sem proti točenju alkohola v mlečnih restavracijah, če pa že ne morejo brez njega, naj bi ga uporabljali v obliki punčev, šodojev in raznih dodatkov. Naj omenim še to, da so drugod po svetu tudi mlečni bari.« Bera rifieza se je začela Območje okrog Gorij je znano po dobrih sortah ribeza. Letos so ga že začeli obirati. Dozorel je šele v nižje ležečih vaseh, pa še to le sorta rožen tal. Letina je letos veliko slabša kot prejšna leta, ribez tudi zelo neenako merno dozoreva. Tudi obiralcev je veliko manj kot prejšna leta, ker še niso znane cene ribeza in ne vedo koliko bodo plačani. Ribez odkupuje Kmetijska zadruga Bled. Nov gasilski dom na Srednji Dobravi Prostovoljno gasilsko društvo Srednja Dobrava pri Kropi, ki je bilo ustanovljeno 1963. leta in je najmlajše v radovljiški občini, bo jutri, 19. julija, slovesno odprlo nov gasilski dom in predalo namenu novo motorno črpalko. Društvo bo ob tej priliki razvilo še svoj prapor. Slovesnost se bo začela ob dveh popoldne z mokro vajo, ki jo bodo izvedli gasilci oko- liških društev. Nato bo povorka krenila do novega doma, kjer bo krajša slovesnost. Sodelovala bo tudi godba na pihala iz Lesc. Po proslavi bo vrtna veselica z bogatim sre-čolovom. Obiskovalce bo zabaval kvintet Gorenjci iz Radovljice s pevcema. Dobravski gasilci želijo, da bi se njihove prireditve udeležilo Čim več ljudi. -Jk Na vrsti je pokljuška eesta Vse kaže, da se bodo dela na cesti, ki vodi z Bleda na Pokljuko, na odseku Krnica pri Gorjah—Zatrtnik, kmalu začela. Lastniki parcel, ki mejijo na traso razširjene ceste, so se pred kratkim dogovarjali z izvajalci del in z investitorjem o odškodnini za zemljo, po kateri bo speljana nova cesta. Obenem .so lastniki dobili nalog, da očistijo teren, da ne bi rastlinje in drevje oviralo izvajalcev pri delu. Zemeljska dela bodo izvajali pripadniki JLA. Cesta bo v času gradnje oziroma popravila zaprta za ves promet, na svojo odgovornost bodo po njej lahko vozili le vprežni vozovi, tako da bodo kmetje z višje ležečih senožeti lahko pospravili krmo. Prvotno je bila v načrtu tudi razširitev ceste na odseku Bled-Krnica, vendar je cestno podjetje iz Kranja na tem delu samo zakrpalo luknje. A. J. Zadovoljni udeležene! Živillnega izleta Veletrgovina Živila Kranj je 3. julija letos že tretje leto pripravila potovanje za potrošnike. Med tridnevnim potovanjem smo si ogledali Grossglockner, Zeli am See, Salzburg in največje ledene jame na svetu. Živila so tudi tokrat zelo dobro poskrbela za nas. Vsak dan so nam na potovanju stregli s kavo, hrano in pijačo. Udeleženci izleta iz radovljiške občine se predstavnikom Živil in agencije Transturist (še posebno šoferju Mirku in Alenki, ki je vodila izlet) prisrčno zahvaljujemo in priporočamo za naslednje leto. Marija GrU V galeriji Prešernove hiše razstavlja Peter Jovanovič Pokrovitelj razstave je Slovenski oktet / ■ skoraj tradicionalno vsakoletno srečanje s kiparjem Petrom Jovanovičem v Kranju je razveseljiv dogodek, še toliko bolj, ker lahko spremljamo napredek, uspehe, uveljavljanje v slovenski likovni ustvarjalnosti tega še pred nekaj leti domala neznanega kmečkega fanta, kiparja, samotastnika, ki si je prav letos s svojim delom priboril vstop med člane Društva slovenskih likovnih umetnikov. Tako kot ob vsaki razstavi bomo tudi tokrat skušali ugotoviti napredek v kiparskem snovanju Petra Jovano-viča. Bežen ogled razstave nam tako ob vseh razstavah samorastnikov vzbudi čuden občutek nekakšne stagnacije. Zanimivemu problemu pač ne moremo priti do jedra samo s kratkim sprehodom po razstavi, kajti vtis, da je kiparjevo delo (in r.e samo njegovo, tudi dela samorastnikov na razstavi v Trebnjem izžarevalo enak vtis) že prav od začetka takšno, kakršno je zdaj, tu, z vsemi značilnostmi pravega prvinskega ustvarjanja in z močnim osebnim pečatom, ta vtis je samo znamenje, da je obiskovalčevo dojemanje površinsko. Ker pri plastikah Petra Jovanoviča ne gre za dokončno podobo, temveč prej samo za izvabljanje življenja ln smtnjo dokončne rešitve, je ključ za ugotavljanje na- predka treba iskati prav v takem kiparjevem načinu dela. Kipar kosu lesa, deblu drevesa, veji ali panju, izvabi obliko, ki jo v njem vidi spečo, izvabi samo napol, tako da obstane m njegov posnetek figure ni dokončen in dokončan, !e nakaže nam jo in mi jo zaslutimo. Prv taška želja po oblikovanju izteče čokate figure, ki se podrejajo obh'kl izbranega kosa lesa, zato so negibne, kar arhaično delujoče In nomu-mentalnc. Fri vseh upodobitvah oseb iz kiparjevega okolja in tudi pri upodobitvi Martina Krpana ali Mojce j lahko zaznamo trdno povezanost z naravo, z gradivom, iz katerega teše, in pa še posebej in že zopet prvinski smisel za dekoracijo plitkih vrezov, tako značilnih okrasnih elementov ljudske aH celo barbarske umetnosti. Po vsem tem lahko sledimo napredku in ga odkrivamo v njegovi osnovni zamisli, ki mu razgibava domišljijo, da ustvarja čedalje bolje komponirane plastike, pri katerih izkorišča dane oblike lesa in oboje združuje z doslednim uporabljanjem dekorativnih elementov. Vse pa povezuje s pristno povezanostjo z naravo, se od nje uči in ji daje in vrača v plastikah, ki so odsev sodelovanja prvinskega ustvarjanja in eks-presionističnega zaznavanja. A. Pavlovec GRADNJA OSNOVNE ŠOLE V RADOVLJICI — Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice je pred nedavnim že začelo graditi novo osnovno šolo v Radovljici. Tako to radovljiško podjetje gradi že drugo osnovno šolo v občini. Kot smo že pisali, bo blejsko osnovno š.olo gradilo podjetje Projekt iz Kranja, za gradnjo šo!e v Bohinjski Bistrici pa bo razpis za izvajalca v kratkem končan. — A. ž. Škotski likovnik nas ocenjuje Ob zaključku IV. Groharjeve slikarske kolonije v Škof ji "Loki IV. Groharjeva slikarska kolonija je pri 'kraju, še dva dni in l&kovniki bodo pospravili papir, platna, barve, svinčnike ter čopiče. Kdo ve, kaj vse se skriva v njihovih mapah? Cel teden in več so hodih naokrog, Lazili po okoliških vzpetinah, po ulicah, trgih in klancih starega mesta ter tovili prizore, vredne ovekovečenja. Enemu je ugajaj zvonik, drugemu srednjeveško dvorišče, tretjemu razmajani kozolec s kopicami sena v ozadju... že doslej Ob zaključku šolskega leta so učenci osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču pri Kranju v prostorih svoje Šole razstavili nekaj svojih najbolj uspelih del. Večina teh del je rezultat celotnega skrbnega dela pod vodstvom likovnih pedagogov. — Foto: P. Perdan bogata zbirka del, ki prikazujejo ta ali oni detaijl iz nieOcdanje prestolnice freriisim-škega ozemlja in ki jih hrani Loški muzej, bo spet pridobila na vrednosti. »Kot bi zrl v ogledala, s katerih odsevajo najlepši kotički Loke,« je neki obisko-vailec naborno komentiral razstavo slik lanskih udeležencev kolonije. Enako bi lahko zapisaJa tudi o pravkar dokončanih podobah, saj nam kažejo mesto v novih, malce drugač B ih barvnih odi on K ih, a novega zornega kota. »škofja Loka in njena okolica skrivata neizčrpen vir Čudovitih motivov,« praai škotski likovnik John McLel-Lan, edem od štiri h tujih gostov letošnje kolonije, »šestič zapored sem v Sloveniji, a prvič v tem očarljivem kraju. Žal me ni prej še nikdar zaneslo tod mimo, sioer bi postal reden obiskovalec razgibanega sveta med obema ... kako jim a že pravite? ... aha, med obema Sorama,« se je pridušil umetnik, ki ga pri nas najbolj preseneča toplina in naklo-nijetnost ljudi. V primerjavi z njimi so suhoparni, nedostopni škofje menda prave ledene gore. McLellan je navdušen nad slikarsko dediščino Slovencev. Ves zanesen mi je pripovedoval o Jakopiču. »če bi bil možak, denimo, Francoz, bi danes gotovo veljal za enega največjih svetovnih mojstrov čopiča. Toda bil je Slovenec, zato njegova dela zunaj meja vaše dežele niso poznana. S škotskimi slikarji je podobno; doma jih lahko kujemo v oblake, Angležem pa so popolnoma, tjuji* Dva Jakopičeva sodobnika bi na primer zaslužila, da ju občuduje ves svet, a sta cenjena samo med rojaki. Za to je kriva zaprtost, ki jo dandanes, vsaj upam, premagujemo z mednarodnimi srečanji škoCjcloškega kova.« Št i r i na i s te r ica U k oivnikoV odhaja. Prihodnje leto se bodo vrnili in znova postavali na vogalih častitljiv ih si.".v'->. Niso hrupni, vendar je njihovo poslanstvo pomembnejše kot se nam včasih dozdeva. Nosilci kulture in umetnosti so, ki polagoma pronica med občinstvo. S tem pa je osnovni namen Groharjeve kolonije že izpolnjen, I. Guzelj KRANJ — Včeraj, v petek, 17. julija popoldne so v ga leriji Prešernove hiše odprli razstavo del kiparja — samouka Petra Jovanoviča iz Žeti-ne v Poljanski dolini. Lesene plastike še pred leti neznanega kmeta danes vzbujajo pozornost številnih likovnih poznavalcev in občinstva. Jovanovič se je z njimi predstavil na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah, bil udeleženec Forme vive 1968, leta 1969 pa sodeloval na taboru slovenskih naivnih slikarjev in kiparjev v Trebnjem. Razstava v Kranju bo odprta do 30. julija letos, in sicer vsak dan med 10. io 12. ter med 17. in 19. uro. (ig) Plavalna šola na Jesenicah Plavalni klub Jesenice je v letošnjem programu dela posvetil največjo pozornost plavalni šoli. Da bi bila akcija »Naučimo se plavati« čimbolj "spešna, so izvedli v šolah anketo, ki naj bi pokazala ko-liko otrok zna plavati. Rezultati'niso bili prav nič razveseljivi, saj se je pokazalo, da so neplavalci v veliki ve-Anketnemu lističu je bila priložena tudi prijavnica ta vpis v plavalno šolo. Prijavilo se je okrog 500 otrok. S požrtvovalnostjo plaval-n*h učiteljev Nika Brejca, Francija Fona in Benjamina Ramuša in dobro organizacijo bodo lahko vsi prijavljeni v letošnji sezoni splavali. Otroci so razporejeni v skupine po starosti. Vsaka skupina šteje 20 učencev. Šola traja štirinajst dni. V sezoni je predvidenih pet terminov, seveda če bo vreme ugodno. V veselje staršev kakor tudi plavalnih učiteljev je prva skupina okrog sto otrok — večinoma splavala. Le nekaj jih je moralo še par dni ho- diti v tečaj. Da niso zaplavali v roku, so v največji meri krive zamujene ure plavalne šole. Le peščica je takih, ki zaradi izrednega strahu pred vodo potrebujejo daljši čas vađenja. Otroci v plavalni šoli ne samo, da splavajo, temveč dobijo tudi potrebno fizično kondicijo, saj brez večjega napora preplavajo 50-metrski bazen. Po plavalni šoli pa imajo otroci možnost, če jih plavanje veseli, da se priključijo plavalnemu klubu. Mož izpod dragega parazola Dežnikarstvo je stara obrt, ki pa žal naglo izumira. Možakarjem spretnih rok ne uspeva več konkurirati industrijski proizvodnji raznovrstnih zložljivih, avtomatičnih, plastičnih, žepnih in podobnih »super marel«, s kakršnimi dandanes ljudje kljubujejo muhaverriu vremenu. Dežnikarji so se bodisi prekvalificirali v poprav' j alce in krpače, bodisi zamenjali poklic in si našli zanesljivejši vir dohodka. Baje Slovenija Premore le še 13 pristnih rnarclarjev, medtem ko jih Je v vsej Jugoslaviji komaj ^2. To Siino zvedeli od 30-let-noga Jeseničana Janeza Jenka, enega zadnjih sestavljav-c©v dežnikov pri nas. Tudi °n je bil prisiljen svojo delavnico spremeniti v servis za polomljene marele. Am-P*k pritrjevanje in ravnanje jeklenih lokov ter napenjale klota ni edini Janezov P°sel. Nas so zanimali predvsem njegovi parazoli, natančni posnetki originalnih gorenjskih dežnikov, kakršnih ziepa ne vidite. Samo Skof|,ek.van Lovro Planina x'Ua dva. Dragocena zapuščina ptednikov sta, zato i u se-Vtlda ne da nikomur. »Pisano skrpucalo, ki ga Jahko kupite v ljubljanskem Domu, je precej bleda ko-PUa mojstrovin izpred sto j« več let,« trdi Jenko. »Moji «delk| so čisto drugačni. Pehiajst sem jih naredil do-*,eJ. Le malo se razlikujejo °d pravih, saj mi je uspelo dobiti posebej sušene pušpa-n°ve šibe, iz katerih morajo b'U oporniki (špice). Tudi •»»silna palica — štabrle so 3i rekli včasih — in rczljan, bogato okovan ročaj, sta le-&ena. Blago, debelo bombažno tkanino z vezenim (ne Nakanim!) alpskim vzorcem, *em kupil na Tirolskem. V Sloveniji česa podobnega že dolgo ne prodajajo več.« Jeseničan, ki je zanj dež-nikarstvo družinska tradicija T 2 «j*rn se ukvarja kar tro-ijca bratov Jenko — pravi, bi rad svoje izdelke po- nudil kakšni folklorni skupini. 160 novih dinarjev, kolikor stane posamezni primerek, zares oni veliko. Preizkusili smo jih in ugotovili, da prav nič ne zaostajajo za nekdanjimi marelami, ki so bile sprehajač, sončnik in dežnik hkrati. »Veste, luč sveta sem uzrl 8. junija 1940, na dan zaščitnika marelarjev, sv. Medar-da, zato upam, da me bo zmeraj spremljal dež. Moje življenje je namreč tesno povezano s padavinami. Med služenjem vojaškega roka so mi celo zaupali meteorološko službo!« se je pošalil mladi mojster, oče 4-letnc deklice. Z ženo, poklicno šiviljo, ki dostikrat pomaga soprogu, nameravata v središču Jcsc-nic letos odpreti nov lokal. »Delavnica na prometnem kraju je edina rešitev,« meni Janez. »Će si skrit v kakšni zakotni ulici, te ljudje ne najdejo in posli gredo po zlu.« Jenku smo zaželeli srečo ter se poslovili, še več razkošnih, velikih gorenjskih marel bo naredil, nam je obljubil. Vsi, ki bi si jih radi omislili, naj torej pohitijo na Jesenice. In preveč ne kaže odlašati, sicer bo prepozno I. Guzelj Bežimo iz mest Ko so italijanski znanstveniki proučevali škodljive učinke onesnaženega zraka na človeški organizem, so prišli do zanimivih podatkov. Odveč bi bilo poudarjati, da so bili vsi rezultati preučevanj porazni. Posebno vznemirljivo pa je bilo odkritje, da prebivalci Milana, kjer so raziskovali, žive poprečno tri leta manj kot pa prebivalci okoliških manjših mest in vasi. Vrtoglavi napredek Ob sedanjem napredku znanosti in tehnike je vse mogoče. Zato lahko verjamemo napovedim znanstvenikov, da bomo kmalu nosili mini mini televizorje. Ekran pa bo menda tako majhen, da bomo te televizorje lahko nosili na roki — namesto ure. Slika na ekranu bo tako izpopolnjena, da bomo lahko program spremljali kar med hojo, na ulici. Nevarni bodo seveda trenutki, ko bo treba čez cesto, ravno ko bo najbolj napet film. GLAS Varčujmo za avto Težko bi bilo reči, ali je sedanji Naserjev obisk v Sovjetski zvezi predvsem namenjen osebnemu zdravljenju ali »zdravljenju« zelo nevarnega položaja na Srednjem vzhodu, toda dejstvo je, da je Naser prispel v Moskvo že 29. junija in da se je do osmega ali devetega julija, ko je podaljšal svoj obisk za deset dni, bore malo zdravil. Morda mfei je zdravje celo trpelo, ker se je v tem času izredno dolgo in naporno pogovarjal s sovjetskimi voditelji, predvsem z Brežnjevom ln potem še s premierom Ko-siginom, ko se Je ta vrnil z obiska v Bukarešti, kjer je z Romuni podpisal »pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči«. Spočetka je bilo znano samo to — in še to na temelju razumnega ugibanja — da se v Kremlju intenzivno pogovarjajo o Srednjem vzhodu ln najnovejšem ameriškem predlogu. (Američani so v Zdravljenje bistvu predlagali umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj vseh tistih arabskih držav, ki so sprejele resolucijo varnostnega sveta OZN iz novembra 1967 — Sirija je nI — trimesečno premirje oziroma prekinitev sovražnosti in obnovitev dejavnosti U Tantovega odposlanca Gun-nara Jarringa.) Prvi neuradni odmevi na ameriški predlog v Kairu in Moskvi so bili neugodni, čeprav komentatorji niso naravnost zavračali tega predloga, so poudarjali, da ne prinaša nič novega. Tako je moskovska »Pravda« pisala o »zakulisnih predlogih« in sam predsednik vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgorni je v neki zdravici obsodil ameriški predlog. Toda polagoma so začeli tuji dopisniki iz Moskve ome- njati možnost, da Sovjetska zveza le ni zaloputnila vrat Američanom pred nosom in da je celo že pripravila odgovor. Sovjetski tednik »No-voje vremja« je v najnovejši številki v petek celo zapisal, da »vsebujejo« ameriški predlogi stališča, ki so bliže zakonitim zahtevam arabskih držav«. Hkrati so se razširile govorice, da Sovjetska zveza v svojem odgovoru zahteva od Američanov dodatna pojasnila. Ali to pomeni, da se vendarle utegnejo začeti resna pogajania na Srednjem vzhodu, preden bi se super sili tam znašli iz oči v oči na bojišču? To je v tem trenutku lahko samo upanje, toda predsednik Nixon je nedvoumno opredelil ameriško stališče, ko je v televizijskem V delavskem domu v Kranju je bila v torek popoldne slavnostna seja delavskega sveta Turističnega prometnega podjetja Creina iz Kranja. Tako so že tretje leto zaporedoma proslavili praznik podjetja oziroma 13. julij — dan Šoferjev in avtomehanl-kov. Ob tej priliki je pod jetje nagradilo 29 šoferjev in avtomehanikov, 23 čla-lom kolektiva pa so po ielili pohvale. Razen tega pa je na slovesnosti 6 šoferjev, ki so prevozili nad 100 tisoč kilometrov brez okvare, prejelo zlate značke firme Mercedes, 3 šoferjem pa je tovarna TAM iz Maribora za več kot 200 tisoč prevoženih kilometrov brez okvare podelila praktične nagrade in Jiplome. V kulturnem programu sta na slovesnost] nastopila tudi kvintet Rožmarin in Veseli trio. A. 2. Mladi kmetovalci iz Komende »Tako, pa smo pospravili seno.« so radostno vzkliknili Polonca Korbar, Rajko in Marta Kepic in Jani Novak iz vasi Klanec pri Komendi. Kaj mladim kmetovalcem mar, če so vile ali grablje večje od njih. Samo, da bosta mamica in očka zadovoljna. Pridne pionirje smo slikali, potem pa so jo urno ucvrli domov na malico. — Foto: J. Vidic intervjuju med drugim dejal, da je po njegovem mnenju položaj na Srednjem vzhodu še nevarnejši kot v Indokini, ker se na Srednjem vzhodju neposredno soočajo Združene države in Sovjetska zveza. In vplivni ameriški dnevnik »Ncw York Times« je k temu zapisal, da so »ameriški in nasploh zahodni interesi na Srednjem vzhodu neprimerno večji kakor v Kambodži in Vietnamu«. Na pomolu je nov vietnamski »škandal«. Pravzaprav Je že izbruhnil. Ni dvoma, da bo okrepil gibanje proti vietnamski vojni v ZDA. Dva ameriška demokratska poslanca sta prejšnji teden v VVashingtonu odkrito povedala, kako ravnajo saigorv ske oblasti z jetniki v kaznilnici na otoku Poulo-Conv ljudje in d o god k i dore (ki ga imenujejo tudi Con-Son). Ta otok je bil dolga leta mučilnica, kamor sO francoske kolonialne oblasti pošiljale vietnamske rodoljufa be, in leži kakih 220 kilometrov južno od Siii gona. Zaradi izjav ameriških poslancev je odstopil član kO-misije predstavniškega domaj ki je obiskala Vietnam in raziskovala tudi mučenja na otoku Poulo-Condore, Harkui. Ta je zdaj povedal, da SO člani komisije poskušali vso zadevo »potlačiti«. Razlogov za strah pred jav« nostjo so imeli dovolj. V zaporih na otoku so jetniki vklenjeni v verige in stlačeni v »tigrovske kletke«, ki so tako tesne, da jim kmalu odpovejo udje. Jetnikom tudi trgajo nohte. Hrana je tako slaba, da jetniki rajši jedo žive insekte, kakor je izpovedal eden izmed redkih jetnikov, ki so jih izpustili. Zdaj je pričakovati uradne odgovore iz Saigona in Wa-shingtona. Ameriška javnost zahteva od Nixona, naj SO ogradi od teh strahot. Toda kakor povsod po nesrečni Indokini so tudi v tej strasni mučilnici — ameriški svetovalci. pri Gorenjski kreditni banki ŽIVIL. A. KRANJ V SVOJIH PRODAJALNAH PO VSEJ GORENJSKI VAM NUDIMO BOGATO IZBIRO PREHRAMBENEGA BLAGA IN GALANTERIJE ZIVIU KR AN ČUDOVITA AROMA JE V KAVI _ v ;——~"— KRANJ IMEJTE JO VEDNO PRI ROKI, DA NE BOSTE V ZADREGI, ČE DOBITE NEPRIČAKOVANE GOSTE »12 otrok, ki niso poznali staršev, sem spravila gor« Skrbela je zanje kot za svoje Po ozkih, vijugastih stopnicah v hiši številka 6 na Ri-benski cesti na Bledu sem prišel v prvo nadstropje. Prijazen in rahlo utrujen glas me je povabil naprej, ko sem potrkal. Milka Jer ina je pravkar pospravljala stanovanje. Začudeno me je pogledala, ko sem poprašal, če sem prišel prav, k ženi, ki je spravila do kruha 12 otrok, ki nikoli niso poznali staršev. Potem sva sedla. 77-letna ženica mi je začela pripovedovati o veliki družini. Tako so namreč že enkrat zapisali o njeni skrbi za otroke brez staršev in kot tako so jo in jo še danes poznajo mnogi prebivalci Bleda in okolice. »Rojena sem v Gornjem Logu pri Litiji. 13 otrok nas je bilo doina in mama se je sama ukvarjala z nami. Pred 47 leti sem se preselila na Bled in ker sama nisem mogla imeti otrok, sva se z možem odločila, da bova dva vzela v rejo. Tako se je začelo. Pred 12 leti sva vzela k sebi dvanajstega otroka. Bila je to 5-letna Marjetka, ki sva jo leto kasneje posvojila. Danes je stara 17 let in ponosna sva nanjo. Nisem ji mo- gla omogočiti šolanja. Zaposlila se je in čeprav je Še mlada, sem prepričana, da se bo dobro znašla v življenju. Želim si le, da bi živela še toliko časa, da bom povsem gotova za njeno prihodnost.« Milka Jerina je bila otrokom, ki so jih matere zapustile, otrokom, ki so ostali sami, druga mati. Skrbela je zanje kot za svoje. »Včasih, pred vojno, občina ni skrbela za takšne otroke. Matere, ki so bile razočarane, so jih zapustile. Nekaj pa je bilo med njim; tudi sirot brez staršev. Delala sem .v:-:: ::y;-;.:;v:-.: • Slike: velika družina Milke Jerina — Foto: E. Zalar Darilo Loškemu muzeju Zbirka originalnih dokumentov, fotografij,, risb in pisem iz zloglasnega nacističnega taborišča Auschvvitz Pred dnevi se je v našem uredništvu oglasil tov. Matija Mivšek, upokojeaec iz Kranja. Mivšek, ki so ga okupatorji med vojno prijeli in poslali v koncentracijsko taborišče Ausclr.vilz na Poljskem — imel je srečo in živ dočakal konec Hitlerjevega dokaj bogato založen oddelek NOB, a jim manjka dokumentov o nacističnih tovarnah smrti. Tovariš Mivšek pravi, da je škoda, ker Loški muzej ni uspel urediti tovrstne zbirke, saj so v AuschvviO.i in drugod umrli mnogi prebivalci mesta ob rajha — že vsa leta po osvo- i Sori in njegove okolice. Rad SIVIL.A boditvi skrbno zbira listine, fotografije, pisma, risbe in razne predmete iz tega zloglasnega morišča narodov. Večkrat je obiskal prizorišče velikega zločina, kjer so Nemci pokončali skoraj 4 milijone ljudi, in prinesel s seboj ostanke človeških kosti, žice ter opeke, najdene blizu ruševin nekdanjih kre-matorijev. Del redke kolekcije sta dobila muzeja v Kranju in Begunjah, ostalo pa lastnik želi pokloniti Lo-čanom, ki sicer Imajo lasten, bi pomagal nadoknaditi zamujeno in je upravi muzeja pripravljen odstopiti fotografije, albume in pisma inter-nirancev, reprodukcije risb, nastalih za bodečo žico, ter najrazličnejše spiske, od katerih velja omeniti zlasti dobro ohranjen seznam zapornikov z imeni in vtetoviranimi številkami. Na listini so zabeleženi tudi podatki o sedmih Gorenjcih, Mivškovih »sopotnikov« (le dva sta se kasneje vrnila domov). Govorili smo z direktorjem Loškega muzeja Andrejem Pavlovcem, ki je navdušeno pozdravil Mivškovo odločitev. Strokovnjaki bodo v kratkem nadrobno ocenili ponujene predmete in ugotovili njih vrednost. Povemo naj še, da bi tudi svojci ene izmed žrtev Auschvvitza radi posnemali Kranjčana in nxi-zeju odstopili originalno žaro s pepelom sežganih trupel, kakršne so komande koncentracijskih taborišč poslale večini sorodnikom umorjenih. Darovalci zaenkrat želijo ostati anonimni, kajti njih sklep še ni dokončen. Će bi svoj načrt uresničili, bi bil Loški muzej piva ustanova svoje vrste na Gorenjskem, ki hrani takšno dragocenost. I. G. Milka Jerina in kar sem prislužila ter s pomočjo ljudi sem jih izšolala in pripravila do poklica.« Vsi so ji pravili botrica. Danes, ko so povečini že odrasli in imajo svoje družine, ji redno pišejo in jo obiskujejo; razen fanta, ki je med drugo vojno padel v partizanih in dekleta, ki je kasneje zaradi bolezni umrlo. »Koliko so bili stari otroci ko ste jih dobili v rejo?« »Povečini sem jih dobila med 3. in 5. letom. Vedno serii imela največ dva. Le nazadnje, ko sem dobila Mar-jetko, sem imela tri. Bili smo res velika družina.« Nisva listala po albumu. Njen družinski album so uokvirjene slike v stanovanju. Slike otrok, ki so danes zaposleni doma in v tujini. Njen album so zapiski, kdaj je bil kdo bolan, kakšne bolezni je imel, kako je usp?v*al v šoli. Njen album so spomini... »Najbolj sem se navezala na Marjetico. Bila je slabotna in ko sem jo dobila, so menili, da ne bo preživela Danes sem vesela, kajti i«-.h:>:o sem ponosna nanjo... ve vem kaj je to, da sem tako navezana na otroke. Se sedaj, ko grem po cesti ne gledam po ljudeh, marveč otroke. Opazujem jih, kako rastejo, kako se razvijajo... če bi bila malo mlajša, bi takoj še koga vzela ...« Prisrčno io toplo je bilo srečanje z Milko Jerina; Ob spominih na veliko družino, v njeni skrbi za 17-letno Mar-jetko, sem ji zaželel še veliko zdravih let. A. žalar — Nikar me, prosim, takoj ne vprašaj, kaj je danes za kosilo? PHNJL0 Ali nisi nekaj rekla, Lojzka? C Preden sva se poročila, ti je na samotnih poteh večkrat zmanjkalo bencina, zdaj pa se to ni pripetilo ie trideset let! Eden izmed treh mož je poskušal previdno odpreti vrata, medtem ko sta ga druga dva z orožjem varovala. Vrata niso bila niti zaklenjena. Planili so v sobo in izmenjali nekaj strelov z dvema oficirjema, ki sta se od nekod prikazala; oba sta v spanju zgrabila za pištole in se kmalu zgrudila mrtva, eden v pižami, drugi v spalni srajci. Potem so z udarci razbili radijski oddajnik, ki je bil v sobi. Telefonske žice so prerezali že takoj na začetku in tako je bila tovarna odrezana od zunanjega sveta. Nekam so se pritajili oficir in dva vojaka, ki sploh niso reagirali na napad, kar je napadalce lahko hrabrilo ali pa tudi vznemirjalo. Razstreliva, ki so ga prinesli s seboj, sploh niso potrebovali, zakaj v sobi ni bilo nikakršne blagajne, ki bi jo bilo treba na silo odpreti. Vsepovsod so bile samo police. Na njih je bilo toliko dokumentov, da bi potrebovali nekaj tovornih avtomobilov, če bi hoteli vse odpeljati. Ta nepričakovana množica dokumentov je bila prva ovira, na katero so te noči naleteli: trije možje so prinesli s seboj le vrečo za krompir. Kako naj odberejo prave dokumente? Začeli so brskati po papirjih. Samo eden izmed njih je znal brali po nemško, s čimer pa si niso mogli kciove kaj pomagati. Ko so vrečo napoinili, so začeli papirje mašiti v žepe, med plašč ln suknjič, med suknjič in jopico, med jopico in srajco. Podobni Budovemu poprsju so še naprej vlekli s polic dokumente, jih obračali v rokah, si jih tlačili za obleko ali pa odmetavali po tleh. Bolj ko so minevale minute, bolj so se vznemirjali zaradi treh Nemcev, ki so se pritajili, če bi sprožili alarm in obkolili kamnolom, bi od tod nihče ne odnesel žive glave, vendar pa jih je ta množica dokumentov tako prevzela, da se od njih nikakor niso mogli ločiti. Kot DUOBOJ omamljeni so šarili po papirjih in krilili z rokami kot poblazneli arhivarji. Niso bili navajeni na takšno brskanje po papirjih, zakaj od leta 1940 dalje so se ukvarjali z veliko bolj dramatičnimi rečmi. Doml-nlque Ponchardier, krepak kot mlada gorila, z mrkimi očmi, ki so zrle izpod košatih obrvi, je postal s tridesetimi let] eden izmed voditeljev francoskega odporniškega gibanja. Z bratom Pierrom je vodil skupino Sosie (Dvojnik). 18. februarja je organiziral francoski del operacije Jerichon. Tedaj so angleška letala bombardirala zapore v Amiensu in iz porušenih stavb se je rešilo nekaj deset na smrt obsojenih članov odporniškega gibanja. Odtlej je bila Ponchardierovo ime na spisku ljudi, ki jih je iskal gestapo. Ne bi se mu bilo treba udeležiti napada na tovarno. Preveč je bil poznan in naloga skupine je bila tako nevarna, da se ne bi bil smel izpostavljati možnosti, da bi ga ujel). Toda Ponchardier je menil, da se takšnih akcij kdaj pa kdaj vendarle mora udeležiti, ne toliko zaradi samega sebe, kolikor zaradi poživljajočega vtisa na skupino. In tako je napad vodil on in ne njegov pomočnik Pepe, ki bi akcijo izvedel prav tako dobro kakor on sam. Pepe je bil komunist. Med špansko državljansko vojno se je bojeval v internacionalni brigadi. Bil je nizke rasti, suh, temnolas, resne zunanjosti. Ubijal je hladnokrvno in ročno, kakor da bi šlo za nujno nalogo petletnega načrta, medtem ko je bil Ponchardier pri takšnih rečeh bolj podoben samozavestnemu toda dobrodušnemu medvedu. V drugačnih okoliščinah bi bila gotovo dobra vojaka, toda čas in okoliščine, v katerih sta živela, sta ju prisilile, da sta bila zdaj tajna agenta, zdaj morilca, in tako sta v treh letih skupno vohunila, morila in pripravljala sabotaže. Par Ponchardier-Pepe je predstavljal za nemškega vojaka gotovo najnevarnejšo kombinacijo. Mahoma se je od zunaj zaslišalo streljanje. Kot bi odrezal, so nehali šariti po papirjih. Napeli so ušesa, da bi ugotovili, od kod streljajo. Poke je bilo slišati s tiste smeri, kjer sta bila moža, ki naj bi odgovorila na nemški napad. Torej so se lahko umaknili. Vsi trije so se splazili skozi luknjo v ograji, ki so jo bili napravili, in se pridružili tistima dvema, ki naj bi jim varovala umik. Da bi prišli do svojih motornih koles, so se morali spustiti po soteski, obrasli z grmičevjem. Brez žepne svetilke bi steze gotovo ne našli, luč pa je opazila nemška patrulja, ki se je takoj pognala za njimi. Ubili so tri nemške vojake in se pognali v sotesko. Zdajci pa je Ponchardier začutil v desni nogi silno bolečino. Vedel je, da je ranjen. Slišali so, kako sta streljala moža, ki naj bi zavrnila nemški napad, in se jim približevala. Med drdranjem njunih brzostrelk so kdaj pa kdaj usekale ročne bombe nemških zasledovalcev. Niso si več upali prižgati žepne svetilke. Nihče izmed njih ni že prej opazil, da se soteska cepi v dva dela. Moža, ki sta varovala umik, sta jo mahnila po levem delu, Ponchardier, Pepe in Peneau pa so jo z vrečo in dokumenti, ki so jih imeli pod obleko, ubrali po napačnem delu in se znašli pred goščavo grmičevja. Pineau je bil s svojimi močmi pri koncu in je dal vrečo Ponchardieru. Nemci bi utegnili zdaj zdaj priti. Vrnitev ni bila mogoča, zato so si morali utirati pot skozi gosto robi-dovje. Raztrgani in popraskani so se naposled le znašli na vrhu soteske, kjer so naleteli na zadnja dva moža. Nad glavami so jim zacvr-kutale krogle. Patrulja jim je prišla na sled, vendar se ni ganila iz svojega kritja. Zakaj naj bi še tvegali? Nemci so dali znamenje za alarm in kmalu bodo vse ceste blokirala oklepna vozila. Francoze je bilo treba le zadržati in počakati, da bodo prišle okrepitve. Tudi Ponchardier je to vedel. Svojim možem je rekel, da se morajo dokopati do m o- (iilles tornih koles in se tako združiti še z drugima dvema, nato pa se z vratolomno vožnjo prebiti z nevarnega območja. Najhuje jih je še čakalo: pobegniti z območja Saint-Scrvana, po katerem bo kmalu mrgolelo nemških uniform. Spet so se pognali naprej in streljali na Nemce, ki so jim bili za petami. Pepe je šel naprej, da bi našel pot. Ponchardier je bil sam s Pineaujem. švisnila je krogla in Ponchardier je v desnem stegnu začutil žgočo bolečino, Pineau je omahnil. Pepe je šel naprej, ne da bi bil vedel, kaj se je bilo zgodilo. Nemci so se prebijali skozi grmičevje in se jim vedno bolj približevali. Ponchardier se je nagnil nad ranjenca in si skoraj želel, da bi bil mrtev. Tukaj ga nI smel pustiti. Oprtal si ga je na levo ramo, 2 desnico pa pograbil vrečo z dokumenti tef se spotikajoč ob kamnih odmajal naprej. Hlače je imel prepojene s krvjo, lepile so se mu h koži, in ga ovirale pri hoji. Svojih dveh ran v desni nogi ni čutil, zdelo se mu je, kot da bi noge ne imel več, in vseeno je šel da' lje. Ranjenca bi za vse na svetu ne pustil sovražniku. Nikdar in nikoli. Kaj pa vreča? če bi jo odvrgel, bi šel lahko še enkrat hitreje in bi se laže prebil do motornih koles. Polna' vreča je bila tako težka kot Pineau. Zatikala se je ob grmovje, z njo je udarjal po kamnih. To je bilo zoprno in mivko breme. Pcfi-chardler si je mislil, da bi jo kdo drug, ki bi bil na njegovem mestu, gotovo odvrgel. Toda on je ni. še krepkeje jo je stisnil in se opo* tekal dalje. 3. nadaljevanje t 49 RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 3., 6., 7., M., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. uri l«r radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15.. 17., 22., 23. in 19.30. 18. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 Z ansambli domačih napevov -— 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — U 00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Dvajset minut klavirske glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — l-40 Polke in valčki s Pihalnim orkestrom Rudolfa Urbane a — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — **25 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zlati vek — D»lotna sir t a — l'>00 Vsak Qan za vas — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z ansamblom 1 Jožeia Privška — 18-00 Aki.u-a'nosti doma in v svetu — ^■15 Rad imam glasbo — J8 45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 **|»Ute z ansamblom Borisa Fr»nka — 20.00 Večer z na-Povedovalccim Zvonetom Mo-droj,em — 20.30 Zabavna ra-dlJ&ka igra — 22.15 Oddaja Za naše izseljence — 23.05 S 5es*nlJo ki plesom v novi teden. Drugi program j ,4-05 Zabavni zvoki — 15.00» a*z na drugem programu — f°-40 Sob otni mozaik — 17.35 ««a8 podlistek — 17.50 Stereo-»onski mo*«i.v _ 18.40 Iz I Prijeten večer ob popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Svet in mi — 20.20 Celovški madrigalisti — 20.45 Večer s pianistom Acijem Bertonc-Ijem — 21.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 22.30 Od solista do orkestra — 2335 Iz slovenske poezije. 19. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 838 Skladbe za mladino — 9.05 Sixvuii.Il v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — '11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dain — 13..30 Nedeljska reportaža — 1330 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Melodije s pevci in Pihalnim ansamblom — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 16.00 Zabavna radijska igra — 16.34 Melodije in ritmi — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Igramo za ples — 23.15 Jazz za vse. DrugI program 9.35 Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.50 Nedeljski simfonični koncert — 13.35 Popevke za prijetno popoldne — 14.35 Radi ste .jih posdušali — 15.00 Izlctiniški kažipot — 16.35 Sem in tja po Londonu — 17.00 Plesni zvoki — 18.00 V svotu operetnih melodij — J830 Popevke za vse — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Z orkestrom Dimitrija Tiom-kima — 20.05 športni dogodki dneva — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.45 Jazz do 22.00 — 22.00 Večeri pri slovenskih sklad.h--'-h — 23.55 Iz sbovenske poezije. arh'va lahke glasbe — 19.05 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Te-•efoni: redakcija 21-835 «1-860, uprava lista, ma-'°oglasna in naročniška shiiba 22 152. - Naročnl-J* letna 32 polletna 16 rt»n, cena za eno številko M Para. Mali oglasi: be-|*da 1 din, naročniki imajo ,8°/o popusta. Neplačanih Oglasov ne objavljamo 20. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Z orkestrom Herb Alpcrt — 9.45 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na d:jnaš-nji dan — 12.10 V starem slogu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vara — 14.10 Operetne melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualmosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko nočflfc. otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 20.00 Farust — opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.40 Za ples igra orkester Billv Vaughm. DrugI program 14.05 Maj lini ansambli vedri zvoki — 14.30 Popevke s pariških ulic — 15.00 Pol ure z orkestrom Jack \Volfe — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 Od popevke do popevke — 19.05 Ponedeljkova panorama zabavne glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Iz amen ških opernih in baletnih odrov — 21.45 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22 15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Recital baritonista Her-manna Preva — 23.55 Iz slovenske poezije. 21. JULIJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 Slovenske narodne v priredbi za klavir in zbor — 9.45 S Pihalnim orkestrom Harry Moi timer — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Majhen koncert baritonista Marcela Ostaševskcga — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Instrumentalne Skladbe za mladino — 14.25 Mladinska oddaja — 14.40 Prijetni zvoki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Nekaj arij iz opere Trubadur — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek na-svidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Prodajalna melodij — 2030 Radijska igra — 21.10 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Za ples igra orkester Giinther Gollasch. DrugI program 14.05 Melodije s pop ansambli — 14.30 S poipevkami po svetu — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsalkogar — 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Britten, Prokofjev in Ravcl — 21.00 V korak s časom — 21.10 Minute'za Jo-hamna Sebastiana Bacha — 21.45 Z. jugosjovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljtudje med seboj — 22.25 Iz manj znane operne literature — 23.00 Baročna glasba za razvodnilo — 2335 Iz slovenske poezije. 22. JULIJA 4.30 Jutranji glasbeni spored za praznik 22. julij — 8.05 Umetniška pripoved — 8.45 Orkestralna glasba za najmlajše poslušalce — 9.05 Vesele pesmi za mladi svet — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi partizanskih in mladinskih brigad — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 1120 Dopoldanski divortimento — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Popevke in melodije iz jugoslovanskih studiov — 13.30 Po domače z godci in pevci domačih viž — 14.05 Socialistična Sk>ve-nija 1970 pred mikrofonom — 15.05 Slovenska popevka 70 — 16.00 Odlomki iz Slovenskih oper — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Slovenske narodne in ponaro-dele pesmi in plesi — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert RTV Ljubljana — za praznični večer — 2125 Melodije za veselo razpoloženje — 2220 Melodije in ritmi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami, DrugI program 14.05 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 14.30 Priljubljene popevke — 15.00 Z velikimi orkestri — 16.40 Rezerviramo za mlade — 18.40 Vaši pevci iz preteklosti — 19.00 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Srečanje — 20.30 Na mednarodnih križpotjLh — 20.40 Od Mozarta do Pro-kofjeva — 21.45 Naši operni pevci nekoč in danes — 2220 2ive misli — 22.40 Proti morju — 23.55 Iz slovenske poezije. 23. JULIJA 8.10 Glasbena matineja — 9j05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.25 S Pihalnim ansamblom bratov Avsenik — 9.45 Filmske melodij« — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba — 13.30 Priporočajo ram — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.25 Iz repertoarja orkestra Franck Pourcel — 15 30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Skladbe sodobnih slovenskih skladateljev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad : imam glasbo — 18.45 Orgle v ritmu — 19.00 Lahko noč, 1 otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovanskim pisateljem Benom Zupančičem —• 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Glasbeni večen - 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albumov izvajalcev jazza — 23.40 Plesna glasba. Drugi program 14.05 Od popevke do popevke — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke-bo.vu — 18.40 Zvoki Latinske Amerike — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodijo po pošti — 20.05 Glasbene zgodbe Antonia Vivaldiija — 21.00 Naš intervju — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Odlomki iz jugoslovanskih oper — 23.00 Praški komorni orkester brez dirigenta — 23.55 Iz slovenske poezije, i 24. JULIJA 8.10 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Italijanske narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomek iz opere Carmen — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez poija in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Valčki in uverture — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Sonata št. 1 v f-molu za klavir — 16.00 Vsak dan za vas — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.00) Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Dobimo se ob ist* uri — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Poje zbor Kolo iz Šibenika — 20.30 Toppops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo. Drugi program 14.05 Revija zabavne glasba — 15.00 Še vedno jim radi prisluhnemo — 16.40 Popoldne ob sprejemuikih — 18.40 Melodije za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 1920 Igramo za vas — 20.05 Ott premiere do premiere — 21.45 Glasbeni večeri v Luganu — 23.10 Klavirski trio v h-duru — 23.55 Iz slovenske poezije, Za večjo prometno varnost 18. JULIJA 18.00 Obzornik, 18.05 Nove melodije, 18.30 Jaimie Mc Pheeters — serijski film, 19.20 Sprehod skozi čas, 19.45 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.45 Evropa pleše, 21.45 3-2-1, 21.50 Skrivnosti morja, 22.15 Močnejše od življenja, 23.15 TV kažipot, 23.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.20 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.20 Karavana (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 19. JULIJA 8.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Po domače z ansamblom Mihe Dov-Žana (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik — 10.30 Otroška matineja, 11.40 TV kažipot, 12.00 Jugoslavija, dober dan, 18.10 Beg iz trdnjave — ameriški film, 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1, 20.35 Na deževni dan (RTV Ljubljana) — 21.35 Videofon (RTV Zagreb) — 22.05 Športni pregled (JRT) — 22.20 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 20. JULIJA 17.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Risanke in še kaj, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Diapazon (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Užaljeni človek — drama Človek s kamero Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Lutke, 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Diapazcro (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV 21. JULIJA 18.15 Obzornik, 18.30 Pravljica o sestri Koviljki, 18.45 Risanka 19.00 Srečanje v studiu 14, 19.30 Voznik v prometu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Most — jugoslovanski film, 22.05 Kulturne diagonale, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 * Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.05 Mali svet, 18.30 Oddaja o prometu, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 22. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.00 Obzornik, 18.10 Plus pet, 18.55 Koncert godbe milice, 19.20 Spomenik v Barletti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Srečanje — ponovitev Mednarodni jazz festival v Ljubljani Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Rasti-mo, 18.30 Reportaža (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Sarajevo) — 19.20 Skrivnosti morja, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 23. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Risanka, 19.00 Mozaik, 19.05 Ekran v tednu, 19.20 Kaleidoskop, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Praznik v Švici (RTV Beograd) — 21.35 Večer z Antonom Ingoličem, 22.15 Mannix —- serijski film, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.02 Zgodba o zrakoplovu (RTV Zagreb) — 19.20 Marty Feldman (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 24. JULIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 18.15 Obzornik, 18.30 Sebastian in odrasli, 19.00 Obiščite z nami Sarajevo, 19.45 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Rekviem z boksarjem — ameriški film, 22.15 3-2-1, 2220 Znani obrazi, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Trapollo HH 33 (RTV Zagreb) — 18.30 Jazz glasba (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Znanost (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV Loterija Poročilo o žrebanju srečk 29. kola, ki je bilo 16. julija 1970 Srečke so zadele končnicami din 20 20 70 20 69500 2.000 82840 1.000 508730 50.000 561 100 61121 1.000 66461 500 274401 10.000 685521 10.000 82 30 6102 200 02162 500 178132 10.000 493262 10.000 3 6 41433 2.006 50043 506 325683 150.006 475423 10.006 647023 10.006 4 6 27634 506 45884 506 216194 10.006 490254 10.006 05 10 77655 500 82525 500 052435 10.000 6 t 6 24846 1.006 98086 506 039026 10.006 500446 10.006 17 10 67 10 57617 1.010 184007 10.000 742077 10.000 48 10 088 50 11578 1.000 89758 500 148178 10.000 486418 10.000 19 10 3209 200 79329 500 647389 10.000 Potniki v vozilu Potnik v vozilu ne sme z ukazovanjem, svetovanjem ali kako drugače vplivati na voznika, da bi na kakršen koli način nasprotoval voznikovemu prepričanju o varni vožnji. Število in položaj ljudi v vozilu ne smeta ovirati voznika in zmanjševati njegovo možnost za manevriranje ali mu zmanjševati vidno polje. V motornem vozilu sme biti le toliko oseb, kolikor jih je navedenih v prometnem dovoljenju. Dvoje otrok starih od 7 do 10 let se šteje za eno osebo. Če se na tovornem vozilu v prostoru za tovor vozijo ljudje, ne smejo na vozilu stati in ne sedeti na stranici karoserije, na nestabilnem tovoru ali na tovoru, ki sega nad stranice. Na tovornem motornem vozilu, ki nima stranic in na tovornem vozilu z avtomatičnim razkladanjem se ne smejo voziti ljudje. Tovorno motorno vozilo mora imeti, če se v njegovem prostoru za tovor vozi več kot 5 ljudi: pritrjene sedeže, stranice karoserije visoke najmanj 120 cm, trden zunanji naslon, cirade in cirado z dvema odprtinama za zračenje ter stopnice za vstopanje in izstopanje ljudi. Skupna teža ljudi, k; se vozijo v prostoru za tovor, ne sme presegati 70 odstotkov nosilnosti vozila, za vsako osebo pa mora biti zagotovljen sedež, širok najmanj 45 cm. Na tovornih motornih vozilih se v prostoru za tovor ne smejo voziti skupaj osebe, ki še niso stare 14 let, lahko pa se vozijo v spremstvu polnoletne osebe. Potnik ne sme skakati na motorno vozilo, skakati z vozila, ne odpirati vrat ali se nagibati iz motornega vozila, ki se premika. Voznik ne sme voziti oseb v zaprtem prostoru motornega vozila, ki se ne da odpirati od znotraj, razen v vozilih organov za notranje zadeve, JLA in pravosodnih organov. Tržni pregled V KRANJU Solata 2 do 2,50 din, korenček 6 din, slive 4 din, jabolka 1,20 din, pomaranče 5 din, limone 6 din, česen 8 din, čebula 4 din, fižol 4 din, pesa 2 do 2,50 din, surovo maslo 14 din, smetana 10 din, orehi 24 do 25 din, klobase 5 do 6 din, sir skuta 8 din, sladko zelje 2 do 3 din, paradižnik 5 din, breskve 4 do 5 din, marelice 5 din, kumare 5 do 6 din, paprika 5 do 6 din za kg, kaša 3 do 3,50 din, ajdova moka 4 do 5 din, koruzna moka 2 do 2,5 din za liter, borovnice 5 din liter, jajčka 0,60 do 0,65 din V TRŽIČU Solata 2 din, špimača 350 dim, korenček 5 din, slive 3,50 dim, jabolka 2 din, pomaranče 4,60 din, limone 6 dim, česen 15 din, čebula 350 dim, fižol 5 din, pesa 3 din, kaša 5 din, radič 5 din, če-bMlčok 18 din, ajdova motka 6 dim, koruzna moka 6 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 dim, orehi 12 dim, klobase 12 din, sir skuta 5 din, sladko zelje 2 dim, češnje 4 din, breskve 5 din, marelice 6 din, paradižnik 5 din, fige 5 din, krompir 1,80 dim za kg, jajčka 0,60 din. ie prireditve SOBOTA Bled — Ob 15. uri na stadionu tradicionalni medna« rodni jahalni turnir — preskakovanje zaprek. Šenčur — Ob 16. uri strelsko tekmovanje v počastitev krajevnega praznika in dneva vstaje. Jesenice — Ob 16. uri n» odbojkarskem igrišču turnir veteranov. NEDELJA Šenčur — Ob 8.30 na nogometnem igrišču v počastitev krajevnega praznika ter dneva vstaje tekma šemčur : Železna Kapla. Bled — Ob 15. uri na stadionu nadaljevanje medna rodinega jahalnega turnirja" — preskakovanje zaprek. — dh Trgovsko podjetje veleželeznina Merkur Kranj je včeraj, v petek, 17. julija, popoldne odprlo novo sodobno urejeno prodajalno na Gorenjski cesti v Lescah. Nova trgovina z železnino in tehničnim blagom je povsem sodoben lokal. Urejena je deloma po. samopostrežnem načinu, tako da ima kupec neposreden dostop do razstavljenega blaga. Tak način prodaje se je do sedaj, kjer je bil uveden, izkazal kot učinkovit in zaželen, zato so pri Merkurju prepričani, da bo nova trgovina ustregla vsem potrebam kupcev. Jrgovina bo prodajala blago na drobno in debelo. Na 240 kvadratnih metrih prodajne površine bodo lahko kupci izbirali med različno opremo in orodjem. Na voljo bo: Trgovina bo odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure. Ob trgovini je tudi velik parkirni prostor. Oglejte si novo, sodobno in prijetno opremljeno trgovino veleželeznine Merkur v Lescah! Slovesna otvoritev moderniziranega obrata ljubljanskih opekarn V sredo dopoldne je bila na cesti na Brdo v Ljubljani slovesna otvoritev prenovljene avtomatske oblikovalnice in novo zgrajenih umetnih sušilnic na obratu OPEKA. poleg številnih gostov sta se slovesnosti udeležila tudi Predsednik gospodarske zbornice Leopold Krese. V okviru Ljubljanskih opekarn je pet obratov in to Opeka, Vič, Indop, Obrov in Brdo. V osmih letih so modernizirali tri obrate. Naj-Prej so modernizirali Indop, Potem Vič in letos Opeko. V osmih letih so v investicije *a modernizacijo obratov vlomili eno milijardo in sto milijonov S din, poleg tega pa 80 precej sredstev vlagali za tekoče vzdrževanje. IV obrat Opeka so vložili "0° milijonov S din, od tega ljubljanske opekarne imajo svojega zastopnika tudi na Gorenjskem. To je Andrej Smole j, Kranj. Na-zorjeva 4, telefon 23-138. Ce Želite kakršnakoli pojasnila ali če želite naročiti opeko, se obrnite na omenjeni naslov. 300 milijonov S din lastnih sredstev. Kako hitro bo novi moderniziran obrat Opeka vračal vložena sredstva, se vidi iz podatka, da bodo Ljubljanske opekarne že' drugo leto banki vrnile 300 milijonov S din posojila. Znano je, da so bili ob stari tehnologiji dela v opekarnah težki pogoji dela. Posledica tega je, da je v slovenskih opekarnah zaposleno komaj polovico delavcev iz Slovenije, druga polovica pa je iz drugih republik. Delo v opekarnah je bilo sezonsko, kar je povzročalo nenehno menjanje kadra. Modernizacija je ukinila sezonsko delo; opekarne bodo namreč ob sodobnih sušilnicah in pečeh lahko obratovale pozimi in poleti. Tako bodo delavci v opekarnah stalno zaposleni, kar bo vsekakor dvignilo delovno disciplino in odgovornost. Kaj pomeni modernizacija opekarn pove naslednji podatek: 1959. leta je bilo v Ljubljanskih opekarnah zaposleno 380 delavcev, ki so izdelali letno 22 milijonov opečnih enot. Letos je zaposleno 300 delavcev (torej manj kot 1959. leta), ki bodo letos izdelali 53 milijonov opečnih enot. Prihodnje leto bodo ob istem številu zaposlenih izdelali 60 milijonov opečnih enot. V novem obratu Opeka bodo štirje delavci letno izdelali milijon opečnih enot. Ob tem uspehu ne gre prezreti besed direktorja Ljubljanskih opekarn, ki je na slovesnosti ob otvoritvi nove- oprema za centralno kurjavo vodovodni inštalaterski material oprema za kopalnice in sanitarije MERKUR LESCE orodje za industrijo in obrt stroji poljedelsko orodje MERKUR LESCE stavbeno in pohištveno okovje vijačno blago MERKUR LESCE gospodinjski aparati in druge gospodinjske potrebščine blago črne in barvne metalurgije gradbeni material ga moderniziranega obrata dejal: »Kolektiv Ljubljanskih opekarn se je vsa leta nazaj zavestno odrekal delitvi dobička in je vsa serdstva vlagal v razširjeno reprodukcijo.« V novem obratu Opeka bodo dnevno izdelali 80.000 surovih in 50.000 žganih opečnih enot. Opeka je na trgu iskano blago, zato s prodajo ni težav. Zanimiv pa je podatek, da samo 30 odstotkov opeke odkupijo gradbena podjetja, 70 odstotkov pa zasebni graditelji hiš. Ta podatek nazorno kaže, kako močno je pri nas razvejana gradnja zasebnih stanovanjskih hiš. Po ogledu novega obrata Opeka ter obrata Indop. je bilo v hotelu Ilirija posvetovanje predstavnikov slovenskih opekarn, ki so se ga udeležili tudi predstavniki gradbenih, trgovskih podjetij, banke in predstavniki opekarn iz Hrvatske in Srbije. Na posvetovanju so govorili o politiki cen opekarskih izdelkov, o uvozu opeke, o carinski stopnji na uvožene stroje za modernizacijo opekarn, o integracijskih procesih itn. Vsekakor je bila to koristna izmenjava izkušenj in stališč. vojna norala Ko sem se vračal z vaškega pokopališča, kjer so pravkar položili k večnemu počitku tragično preminulega sodelavca, se mi je pridružil nekdanji sodelavec, zdaj invalid s težko telesno okvaro. »Bolje je umreti, kot nositi to težko breme odveč-nosti med ljudmi,« je začel tarnati. »Ti samo pomisli, koliko cvetja vencev pa kako lep govor. Kakšen direndaj je >bil v podjetju okrog pogrebnega ceremoniala. Ko sem pa jaz pred leti, skoraj po dvajsetletnemu delu, po težki bolezni tudi za vedno moral zapustiti podjetje, pa še skromne slovesnosti ali pa majhnega spominskega darila niso zmogli.« »To je zgolj naključje, morda je bila vmes prezaposlenost,« sem ga skušal odvrniti od bridkih spominov na preteklost. Nisem ga mogel pomiriti. Z obraza mu je odsevala sama trpkost in razočaranje. Nisem ga več poskušal preusmerjati na kaj vedrega, pač pa sem molče prisluhnil pripovedovanju, »Kot sem že dejal,« je nadaljeval svojo zgodbo, »v podjetju sem delal skoraj dvajset let. čeprav je bilo delo, ki sem ga opravljal, zelo naporno, sem ga kljub temu, da je bilo slabo plačano, vestno opravljal. Morda se vse to sliši malo neskromno, kar pripovedujem. Moralo je pač biti naključje, da sem že v začetku svoje življenjske kariere našel delo, katero sem res z voljo opravljal, ter se v njem nenehno izpopolnjeval. Zdaj šele spoznavam, da sem zaradi prevelike zaverovanosti v delo in veselje nad uspehi, ki sem jih dosegal, pozabljal na materialno vrednost opravljenega dela. Kako sem bil zasenčen pred skupnostjo, med katero sem živel, sem spoznal šele ob nesreči, ki me je prizadela. Nihče ni dejal tistih nekaj besed: tovariš bil si marljiv, pošten, med nami je nastala praznina .. . Poklanjamo ti skromno darilce, ki naj te spominja in ob težkih trenutkih bodri. Mi te ne pozabljamo, vedno boš dobrodošel med nami. Teh besed ni bilo zame, odšel sem praznih rok s polno grenkobe v srcu, razmišljajoč, kako sem kot soustvarjalec kapitala, s katerim skupnost, v kateri sem živel, razpolaga, mogel biti deležen tako britkega slovesa. Kaj bi te še dolgočasil z mojimi težavami. Ti si zdrav in ne čutiš mojih težav,« mi je žalostno dejal, ko sva se na križpotju poslovila. Te be-bede mi zdaj nenehno zvenijo po ušesih. Tolažim se ob misli, da takih primerov ni mnogo, da večina, katero je doletela podobna usoda, le ni doživela tako mučnega slovesa. t. isr. Nov gasilski avto v Šenčurju Tako kot že nekatera gasilska društva v kranjski občini bo tudi društvo v Šenčurju dobilo težko pričakovani gasilski avtomobil, ki ga je izdelala tovarna IM V iz Novega mesta. Slovesen sprejem novega avtomobila bo jutri, 19. julija, ob pol štirih popoldne. Program-ob sprejemu avtomobila je naslednji: ob pol treh zbor vseh gasilcev pred novo šolo v Šenčurju, pol ure kasneje se bo začela parada skozi vas do gasilskega doma, kjer bo ob pol štirih sprejem avtomobila. Po sprejemu bo koncert godbe na pihala iz Gorij, nato pa velika vrtna veselica. -jk Tragično je preminil naš sodelavec Franc Burja Bled, Kidričeva 7 Pokopali ga bomo v soboto, 18. julija, ob 17. Liri. Do> pogreba leži na blejskem pokopališču. Delovna skupnost Lesnoindustrijskega podjetja. Bled izletu ltTiiku MESO NA ŽARU IZDALO ČZP ..KMEČKI GLAS" LJUBLJANA 0 Alpinistična naveza Janez Ažman, Stane Kofler in Janez Brojan je preplezala eno od najbolj zahtevnih smeri v francoskih Alpah, Grand Jorasses. Markič in Zaplotnik pa sta preplezala zahodno steno Tour Ronde ter Dented' Gigante, ki prav tako sodi med težje smeri v francoskih Alpah. Isto smer je preplezal tudi Tomaž Jam-niiik. % člani Gorske reševalne službe iz Kranja so 11. julija odšli na kondicijsko turo iz Zgornjega Jezerskega na Vođine, odtod pa na Malo Babo in na avstrijski strani še na Veliko Babo. k x r o r r O KOVINOTEHNA IMPORT Celje blagovnica Fužinar, Jesenice, Titova 1 Velika reklamna prodaja Zakaj kupovati drago? pralni stroji Gorenje art. 663 BIO z 12 programi redna cena 3256 din sedaj z lepotno napako in za gotovino SAMO 2890 din pralni stroji Gorenje art. 275 I. a prej 2375 din SEDAJ SAMO 1950 din hladilniki Gorenje 1351 redna cena 1276 din sedaj z lepotno napako in za gotovino SAMO 1170 din Novo! Hladilniki PEA Ponovno v prodaji trajnožarnj štedilniki kiip-persbuseh S 8,5 (štedilniki s pečico) Brezplačna dostava na dom po vsej Gorenjski. Ugodni kreditni pogoji: brez porokov, brez obresti, brez manipulativnih stroškov. Obiščite, oglejte si, in ugotovili boste, da najceneje kupujete v blagovnici Fužinar. Kupujte poceni v blagovnici Fužinar Jesenice m/m m* •• ■ | f v«i--— ,. «„„1 V pralni rbio-ox$an Sodobno pranje z meliziranjem Lepše perilo ndeset nriddijoaiov zavit-°v z oxylanorn doslej — to J^-' Pač neizpobiten dokaz po-°vne uspešnosti renomiranoga proizvajalca in obenem ^govorno merilo zadovolj-.y*. Mixai z oxylanom se je sf že dokaj zahtevnem jiugo-ovanskom tržišču tako uive- 'jA'Vi.l j„ ki-» * Je P0®13" pojam as,cnega deterge;nta ^ oirojno pranje. Toda v tovarni Zlatorog ne ^f^jo. Te dni so .namreč H proizvajati novi Mixal Strv. °K>Xyla,n0m- To nmo stroT° Prailno sredstvo so OKovnja!ki tovarniškega in- štituta pripravljali in preizkušali izredno dolgo in teme! jd to zato, da bi vsestransko zadovoljili našo preta-njeno zahtevnost. Stevilmi priznani speoiailisti za sodobna pralna sredstva so si pri tem odgovornem snovanju izdatno pomagali z bogato prakso milijonov privrženk MixaLa z oxyJanom. Tako je zdaj tu popularni mixal tudi v svojii novi izvedbi. Novi mixal z bio-oxy-lanorn perilo melizira. Meli-zirano penilo pa je belo in mehko hkrati. Melizirano perilo je zato lepše! Novi mixal z bio-oxylaaiom pere in opere raznovrstno perilo v avtomatih, superavto-matih in bioavtomaitih. Novi mixal razkraja tudi trdovratne madeže, medlem ko površino perila varfuje pred poškodbami. V pod ni meri preprečuje posedanje razikro-jene umazanije na oprano perilo. Novi mixaj pere biološko aktivno in naravno. S prilagojeno topnostjo vseh svojih sestavin učinkuje blagodejno in temeljito obenem. Potemtakem se bo brzda še naprej uresničevalo propagandno sporočilo: v pratiti stroj mixal. m. m. Samčev predor ozko grlo Kamnika Za Kamničane je pereč problem ozko cestno grlo v središču mesta, ki ga imenujejo Samčev predor. »Prava sreča je, da v mestu ni več prometnih nesreč,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Kamnik. »Razmišljamo o obvozni cesti, ki naj bi bila speljana po levi strani Kamniške Bistrice. Seveda bo to terjalo precej sredstev. Tega dela se sami ne bomo mogli lotiti, potrebno bo združiti sredstva cestnega sklada in občine.« — Foto: J. Vidic Spored prireditev za občinski praznik Kamnika 27. julija je občinski praznik občine Kamnik. Pester program prireditev kaže na gospodarsko in kulturno rast občine. Tako je bha 17. julija slovesna otvoritev novih obratov v tovarni Svilanit. V nedeljo, 19. julija, bo v Podgorju otvoritev novega vodnega zbiralnika in vodovoda. Na dan vstaje slovenskega naroda bo slovesna otvoritev nove osnovne šole v Komendi. 26. julija bo slavnostna otvoritev preurejenega športnega stadiona v Mekinjah, športna tekmovanja in telovadni nastop, 27. julija pa bo otvoritev novih proizvodnih obratov podjetja MESO Kamnik. Dramska skupina DPD Svoboda Duplica bo v torek, 21. julija, uprizorila partizansko dramo NOČ v PLAMENIH. V petek, 24. julija, bo v kino dvorani v Kamniku večer narodnih plesov. Nastopil bo folklorni ansambel »Tine Rožanc« iz Ljubljane. Kamniški muzej pripravlja likovno razstavo pod naslovom Podobe iz taborišča. V soboto, 25. julija, zvečer bo na Titovem trgu tradicionalni miting z ognjemetom s starega gradu. Avto-moto društvo organizira avtorelly. občinski odbor ZZB NOV Kamnik pa srečanje izseljencev s kamniškega in domžalskega območja v Kamniški Bistrici. J. V. Avtokovinar Škof j a Loka Poljanska cesta 7 sprejme 1 VK vodovodnega instalaterja 2 vajenca za vodovodno instalacijo 2 vajenca za stavbno kleparstvo SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Svet za zadeve borcev 1MOB in VVI VRSTNI RED PROSILCEV ZA POSOJILA ZA NOVOGRADNJE IN ADAPTACIJE STANOVANJSKIH HIŠ UDELEŽENCEV NOC, ZA KATERE JE SVET ZA ZADEVE BORCEV NOB IN VVI SKLENIL DA SE JIM POSOJILO ODOBRI Zap. št. i Ime in priimek Bivališče Štev. druž. članov Zaposlitev Znesek posojila Zsl kaj bo posoj potreboval tlo 1. ANICA CELAR Žablje 4 6 gospodinja 20.000 adaptacija stan. hiše 2. ALOJZ ČARMAN Kokrica 91 4 Sava 15.000 adaptacija stan. hiše 3. AVGUST DREMELJ Hotemaže 46 7 upokojenec 10.000 adaptacija st?n hiše 4 JOŽE DROBUN Predoslje 112 6 Oljarica-KžK Kranj 40.000 dograditev stan. hiše 5. JANEZ GERKMAN Sp. Kokra 2 7 Sava 40.000 dograditev stan. hišo 6 PAVLA HAFNER Visoko 10 3 Oljarica-KŽK 5.000 adaptacija stan. hiše 7. ANTON IVEC Komenskega 1 4 upokojenec 40.000 dograditev stan. hiše 8 PETER IN VIDA JANKOVIČ Voklo 89 ■•; 3.' OŠ Voklo 40.000 dograditev stan. hiše 9. JANEZ JENKO Trboje 43 5 upokojenec 5.000 adaptacija stan. hiše 10 ANICA KALAN Savska loka 14 4 Tekst Imdus 40.000 dograditev stan. hiše 11. FRANC KOROŠEC* Moša Pijade 5 4 SO Kranj 30 000 dograditev stan. hiše 12. MARIJA KRIŽAJ Strahinj 45 5 gospodinja 20.000 dograditev stan. hiše 13. ANDREJ KRNIC AR Babni vrt 10 6 kmet 10.000 adaptacija stan. hiše 14. MARIJA MALI Golnik 10 6 Inštitut TBC Golnik 20.000 adaptacija stan. hiše 15. MARIJA MOHOR Voklo 29 4 kmetica 10.000 adaptacija stan. hiše 16. FRANČIŠKA MURNIK Pšata 5 10 Iskra 40.000 adaptacija stan. hiše 17. FRANČIŠKA PAJK Strahinj 28 2 upokojenka 5.000 adaptacija stan. hiše 18. JOŽE PAJK Podreča 17 4 upokojenec 40.000 dograditev stan. hiše 19. JOŽE PAVLIN Zalog pri Cerkljah 53 3 kmet 10.000 adaptacija stan. hiše 20. TONČKA PERČIČ Cerklje 82 6 OŠ Cerklje 20.000 dograditev stan. hiše 21. ANA RAZPET Podbrezje 38 2 upokojenka 10.000 adaptacija stan. hiše 22. ANTON REHBERGER Nova vas 4 , ?'' ' kmet 10.000 dograditev stan. hiše- 23 VINKO RIBNIKAR Golnik 32 4 kmet 5.000 adaptacija stan. hiše 24. FERDO STIPLOŠEK Golnik 38 4 Inštitut TBC Golnik 20.000 dograditev stan. hiše 25. IVICA ŠULIGOI Gradmkova 2 1 SO Kranj 30.000 nakup stanovanja 26. ALOJZ ŠUNKAR Olševek 8 ■ 3 . upokojenec 5.000 adaptacija st vn. hiše 27. MARJETA TAŠKAR Mavčiče 14 3 upokojenka 20.000 adaptacija stan. hiše 28. JANKO TROHA' Kidričeva 11 4 Kom. podjetje 40.000 dograditev stan. hiše 29. DRAGO ZALETEL Zupančičeva 19 2 Tekst'lindus 5.000 dograditev stan. hišC 30. MARTIN ZAMAN* Valjavčcva 9 3 upokojenec 30.000 dograditev stan. hiše 31. MARIJA ŽAGAR Staneta Žagarja S 2 upokojenka 20.000 dograditev slan hiše 32. ANTON ŽNIDAR Sp. Brnik 46 < kmet 5.000 adaptacija stan. hiše 33. RADO DJUKIČ Likozarjeva 3 3 uookojenec 5.000 adaptacija stan. hiše Opomba*: Posojilo se jim odobri, če sedanje stanovanje odstopijo stanovanjskemu fondu za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOB. VRSTNI RED PRIČAKOVALCEV STANOVANJ - UDELEŽENCEV NOB Objava sveta za zadeve borcev NOB in VVI Skup: M ne občine Kranj Tek. št. štev. točk Priimek in ime Bivališče štev. članov Zaposlitev upokojitev Kakšno stanovanje potrebuje 1. 90 STARE Ana Kranj, Mošc Pijade 4 4 upokojenka trosobno 2. 83 TRPIN Jože Kranj, Ul. 1. avgusta 9 1 upokojenec garsoniero 3: 83 VIDIC Rozina Kranj, Smlcdniška 100 1 upokojenka garsoniero 4. 70 LUBI Cirila Kranj, Savska Joka 6 2 upokojenka enosobno 5. 68 DJERIČ Obren Kranj, Dražgoška 6 1 upokojenec garsoniero 6. 68 MACEFAT Ana Kranj Hafnarjeva 4 1 upokojenka garsoniero 7. 60 MAKUC Karel Kranj, Begunjska 6 4 upokojenec trosobno 8. 60 COTMAN Stane Šenčur 26 3 upokojenec dvosobno 9. 55 PODGORŠEK Lojze Kranj, C JLA 5 5 obrtnik trosobno 10. 50 ŠOLAR Ludvik Kranj, Planina 25 2 upokojenec enosobno 11. 45 KOŠIR Alojzij Kranj. Ručigajcva 24 2 upokojenec enosobno 12. 35 DJORDJEVIĆ Marija Kranj, škofjeloška 19 2 upokojenka dvosobna 13. 33 GLOBOČNIK Jožica Kranj, Cankarjeva 1 1 upokojenka garsoniero 14. 33 JAKŠE Štefka Kranj, Partizanska c. 10 1 upokojenka garsoniero 15. 30 LAHARNAR Jože Kranj, Gorenjesavska 10 2 upokojenec enosobno številka : 06-014 69-02/D Predse dnik sveta Datum: 8 ■7-1970 IVAN REP1NC Kranj CENTER 18. julija franc. barv. CS film V ZNAMENJU MONTE CRISTA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma SINOVI MUŠKETIRJEV ob 22. uri 19. julija franc. barv. CS film V ZNAMENJU MONTE CRISTA ob 15. in 19. uri, »em.-italij. barv. film POČI- VAJ V MIRU ob 17. uri, premiera franc. barv. filma NIC ROŽNATEGA ZA AGENTA O.S.S. ob 21. uri 20. julija franc. barv. film NIC ROŽNATEGA ZA AGENTA O.S.S. ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 18. julija amer. barv. CS film OBRNI SE, UBIL TE BOM ob 18. in 20. uri 19. julija italij.-špan. barv. film SIERA NEVADA ob 14. in 18. uri, amer. barv. CS film OBRNI SE, UBIL TE BOM ob 16. uri, nem.-italij. barv. film POČIVAJ V MIRU ob 20. uri Rešitev nagradne križanke I. KROPAR, 7. SAMINA, 13. RIGOLA, 14. TRAKAR, 15. OBETI, 16. MARCONI, 17. PELE, 18. BALA, 19. SAD, 20. GAL-VANI, 23. ART, 26. BERG, 27. RATO, 31. DIALOGI, 33. BEZEG, **■ ATRATO, 35. BONOMO, 36. MARJAS, 37. PRATER. Rešitev nam je poslalo 60 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednj: 1. nagrado 30 din prejme Stane Brezar, Kranj, Cesta 1. avgusta 11; 2. nagrado 20 din Kern Rozika, Kranj, Slovenijaavto — centrala; 3. nagrada 10 din Viktor Strauch, LJubljana, Vidmarjeva 23. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: 1. država v jugovzhodni Afriki, 7. zbirka Pesmi Vladimi rja Nazorja, 12. kraj na Gorenjskem z veliko Oljarno jekla, 14. vrsta kvalitetnega olja iz koruze, 15. kratica »našega štetja«, 16. človek, k' je meril na vatle, 18. dalmatinsko žensko ime, 19. ognjenik na Filipinih, 21. nogometni zade-ek, 22. jama za ilovico, 24. ime slov. pisatelja in socialista, *J Je živel v ZDA, umrl pa v Sloveniji (Kristan), 26. kljuka, belgijsko mestece, tik ob meji z Nemčijo, 28. reka v Burmi, Pr«ok Mckonga, 29. etipski plemič, 31. zajedavski mrčes, 32. ova vrsta, nov odstavek, 35. nada, 36. prebrisanka, navihanka, 38. "vodna glasba k operi, 40. nosilec očal, 41. gorsko letovišče v Pensih/aniji (ZDA), v l^AVpicN0: L materina sestra, 2. novi jugoslov. rekorder (17|tr°Stnem smucanJu» tekmovanje Je bilo pravkar v Cervlnii j 7L428 km na uro, Miran), 3. vzklik bolečine, 4. kratica za na-° vojsko med vojno, 5. dragotina, 6. ime pesnika Aškerca, • letovišče pri Opatiji, 8. kem. znak za telur, 9. pogosto žen-rtrit *me' ne^ai v zmanjšanem obsegu, 11. očka, 13. desni na P Rena v Av8triJ!» 17- obrežje, morsko kopališče, 20. kraj . ^morskem, kjer je bilo pred leti veliko partizansko slav 2i- italijanski spolnik, 25. oblika glagola biti, 26. prenehale, 27. tuja pisava za avto, 28. lijak, 30. drag kamen, 33. leseni/08 razširjen v Skandinaviji, 34. kratica za »fizikalna atmo-ra"» 37. kem. znak za aluminij, 39. pamet. Q re !ev P°ž,Jlte do četrtka, 23. julija na naslov: Glas, Trg • i .V°luc^e KranJ, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1 • M din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. 20. julija franc. barv. CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 19. julija amer. barv. CS film UBIJALEC NA KONJU ob 17. in 20. uri Tržič 18. julija amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 18. uri, franc.-italij. barv CS film BORA, BORA ob 20. uri 19. julija amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 15. uri, franc.-italij. barv CS film BORA, BORA ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 18. julija franc. barv. CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA ob 18. in 20. uri 19. julija franc. barv. CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA ob 17. uri Jesenice RADIO 18.—19. julija amer. film PATSCHOV ZAKON 20. julija špan.-italij. barv film CENA ENEGA ČLOVEKA Jesenice PLAVŽ 18.—19. julija amer. barv. CS film NAJVEČJI ROP STOLETJA 20. julija amer. film PATSCHOV ZAKON Dovje-Mojstrana 18. julija amer. barv. film KRVAVI POKER 19. julija amer. barv. CS film MAŠČEVALEC NA KONJU Javornlk DELAVSKI DOM 18. julija amer. barv. CS film MAŠČEVALEC NA KONJU 19. julija amer. barv. CS film SOS — ZAKONOLOM, špan.-italij. barv. film CENA ENEGA ČLOVEKA Kranjska gora 18. julija amer. barv. CS film SOS — ZAKONOLOM 19. julija franc. barv. film VESELO LETOVANJE Kamnik DUPLICA 18. julija amer. barv. film JAHALEC BREZ MILOSTI ob 20. uri 19. julija amer. barv. film JAHALEC BREZ MILOSTI ob 15., 17. in 19. uri Bled 18. julija amer. barv. film JUGOZAHODNO OD SONO-RE ob 18. in 20.30 19. julija amer. barv. film HEROJI FORT APACHA ob 15., 18. in 20.30 20. julija jugosl. barv. film LJUBEZEN S KLETVICO ob 18. in 20.30 škofja Loka SORA 18. julija amer. barv. CS film ZVEZDA ob 20. uri. amer. film DIVJAD ob 18. uri 19. julija amer. barv. CS film ZVEZDA ob 20. uri, amer. film DIVJAD ob 17. uri 20. julija amer. film IDIOT V HOLLYWOODU ob 19. uri Radovljica 18. julija amer. barv. film PIŽAMA ZA DVA ob 18. uri, zap.-nem. film PEKEL V MA-NITOBI ob 20. uri 19. julija amer. barv. film PIŽAMA ZA DVA ob 16. uri, amer. barv. film TAJNI AGENT 077 ob 18. uri, italij. barv. film DEKLE S SAMOKRESOM ob 20. uri Prijatelji delfini To poletje bodo sovjetski znanstveniki v Črnem morju nadaljevali poskuse v podvodnem laboratoriju. V orjaškem laboratoriju, ki je podoben cilindru, je prostora za štiri akvanav-te. Akvanavti bodo v podvodnem vttu ob laboratoriju poskušali gojiti različne morske rastline. Poskušali bodo tudi navezati stike z delfini. Te morske živali bi utegnile pomagati ljudem pri zbiranju rib in morda pr; nekaterih podvodnih delih. Znanstveniki bodo skušali najti sistem, po katerem bi se sporazumeli z delfini. Za delfine velja, da so »razumni mlajši bratje človeka in do njega prijateljsko razpoloženi.« Koliko nas je? Pq ocenah organizacije združenih narodov bo na svetu leta 2000, če se bodo seveda ljudje razmnoževali z enakim tempom, več kot 7 milijard ljudi. Pred dvema letoma je bilo na sve m 3,4 milijarde ljudi, samo v petih letih pa je človeštvo naraslo za 300 milijonov. Skoraj bi morali pritrditi šali nekega ameriškega profesorja, ki zahteva, da je skrajni čas za rezervacijo naselitvenega prostora na mesecu, sedaj ko je še prazen. Najbolj naseljena dežela je Kitajska s 730 milijoni prebivalcev, v Indiji jih je 542, v SZ 238, v ZDA 201 in v Indoneziji 113 milijonov. Vsak dan se rodi na svetu 180.000 otrok! Ne bo potomstva Kot je znano, sta upravi londonskega in moskovskega živalskega vrta dvakrat poskušala sprijateljiti edina medveda rodu panda, ki sta v ujetništvu. Vendar pa se redki živali nista sporazumeli in tako željenega potomstva ni. Direkcija londonskega živalskega vrta je sporočila, da je njihova medvedka že prestara in je zanjo ljubezensko življenje že končano, saj ima kar 14 let. Te vrste medvedi pa dožive največ 16 let. Ženin v Moskvi pa se je zaradi neuspešnega snubljenja in čakanja tudi že postaral. Zelo preprosto Znanstveniki vseh mogočih strok se ukvarjajo z vse večjim številom velikih nesreč na avto cestah. Razpravljajo o voznikih, cestah, motorjih itd. Medtem ko se pišejo obsežne razprave o vzrokih teh nesreč, je neki nestrokovnjak našel najbolj enostaven vzrok teh nesreč. Avtomobile prihodnosti namreč vozijo po včerajšnjih cestah vozniki sedanjosti. Bolezen stoletja Bolezen tega stoletja ni — kakor bi pričakovali — fizične narave, pač pa je psihična. Zdravniki, psihologi in sociologi so namreč ugotovili na nekem kongresu, da okoli 70 odstotkov ljudi vseh starosti in poklicev muči dolgočasje. Najhujše pri vsem tem pa je, da za dolgočasje ni vzrok brezposelnost ljudi. Ljudje veliko delajo, tožijo, da nimajo dovolj časa zase, pa vendar se dolgočasijo. Strokovnjaki se strinjajo, da imajo tako razširjena agresivnost, divjanje z avtomobili svoje korenine prav v občutkih dolgočasja. Zdi se, kakor bi se občutek dolgočasja kakor virus širil med ljudmi. Tenis Uspeh članov 2e tradicionalno odprto prvenstvo Celja je letos Kranjčanom prineslo velik Obvestilo Turistično prometno podjetje Creina Kranj obvešča potnike, da bodo v ponedeljek, 20. julija, začeli avtobusi voziti s kranjske avtobusne postaje proti Gorenjski iz Sto-šičeve ulice. Tako bodo poslej v Stošičevi ulici postajališča za smeri Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska gora, Golnik, Jezersko in Cerklje. Za omenjene kraje bodo avtobusi stali na istih številkah kot do sedaj na cesti JLA. Za druge smeri iz Kranja bodo postajališča nespremenjena. uspeh. Največji uspeh je zabeležil žnidar, saj se je uvrstil v polfinale z zmago nad Ferenčakom (Branik). V borbi za vstop v finale pa je izgubil proti Svemšku (Br*> nik). Od ostalih velja omeniti Muleja z zmago nad Roji-no, Anzelc pa je presenetljivo premagal Prešerna (Kamnik). Tudi tesen poraz Starca proti Šušteršiču (01) je uspeh za dobrega Kranjčana. I. P. i m t- Na Gorenjskem sejmu »Sobo bi rad, za eno noč,* je zaprosil gost. Stal je v recepciji in si brisal potno čelo, receptor pa je prelistaval knjigo gostov in končno ugotovil, da ni več prostora. Gost je rekel, da ne more ostati čez noč na cesti, da je tujec, da nikogar ne pozna in naj vendar uredi za eno noč, potem bo že nekako. Gost potegne iz iepa pettisočak in g* stlači v receptorjev žep. Trn se nasmehne in ponovno odpre knjigo gostov. »Hm,« reče in že se najde prosta soba. Gost se zadovoljno smehlja in gre v restavracijo. Receptor je imel prijatelja, zaposlenega v restavraciji nasproti hotela. Ker ni bilo gostov, stopi čez ulico v omenjeno restavracijo, poišče prijatelja in ga pokliče k sebi. »Saj se spomniš dolžan sem ti pet tisoč, še od takrat, ko smo šli kegljat,« mu reče receptor in potegne denar iz žepa. Seveda se je prijatelj spomnil tega dolga in zadovoljno spravi pettisočak v žep. »Ravno prav mi bo prišel,« še reče in že se poslovita. Receptor se vrne v hotel, prijatelj pa stopi do ene od miz iti potreplja človeka, ki je sedel za njo, po rami. »Zdravo Feri,« mu reče in nadaljuje: »Malo prej si me spomnil, da ti dolgujem pet tisoč. Vidiš imel sem srečo in jih dobil. Sedaj ti lahko vrnem in zopet bova imela čiste račune.« Feriju se je obraz razvlekel v blažen nasmeh, pograbit je denar in kot burja odhitel iz restavracije. Še zahvaliti se ni utegnil. Pridirjal je domov z tare-čim obrazom polnim zmagoslavja. Žena je začudeno strmela vanj. Stopil je pred njo in dejal: »Na tvojih pet »jurjev« in da ne slišim več, da sem zapit tvoi denar. Bil sem ti dolžan in sedaj ti vračam!* Žena je bila videti kar zadovoljna, saj sploh ni opazila, da je mož zopet odšel. Iffitro si je popravila lase, se nasula s pudrom in odžvrgo-lela ven. Tok — tok, je potrkalo pri Cvetkovih. Gospa si je hitro nataknila natikače in hitela odpirat. »O, gospa Ferijeva, kaj pa je vas prineslo k nam, tako dolgo se že niste oglasili, vstopite prosim.* n'art In je vstopila. Najprej sta pokramljali o tem in onem, nato pa je gospa Ferijeva prišla z besedo na dan. »Kaj res, da ste mi bili dolžni pet tisoč?* se ie čudila gospa Cvet kova. »Jaz sem pa že čisto pozabila na to. No ja, pa hvala, saj bodo prišli kar prav.* Nato se je gospa Ferijeva. poslovila, Cvetkova pa je stopila do moža in mu rekla: »Stopi no k Jerneju in mu vrni »pet jurjev«, zadnjič mi jih je posodil na trgu. Saj veš, da je meni nerodno.« DROBCI HENRIK ZBIL Gospodar je dal hlapcu priznanje, denar pa je sam obdržal. Malikovalci socializma delajo socializmu medvedjo uslugo. Bodočnost je ze tukaj. Brez družbe še pes pogine. Če je ponoči vsaka krava črna, zato še ni podnevi vsaka bela. Ni velike razlike med prvim aprilom in ostalimi dnevi. Zamaknjeni ljudje ne vidijo resničnih nevarnosti. In ker je bil mož ubogljiv, je stopil do Jerneja in poravnal dolg. Vendar dan še ni bil pri kraju, zato tudi tistih pet »jurjev« še ni našlo miru. Jernej je bil dolžan nekemu znancu, tisti znanec zopet nekomu in tako naprej, dokler pettisočak ni prišel v roko Skalarju. Ta možak, mislim Skalar, je bil moj dober znanec. Ti- Ni dolgo tega, ko sem peljal poslovne prijatelje v restavracijo hotela na kosilo. Ker pa i i prijatelji niso bili kar tako, mi je zmanjkalo denarja. Na srečo sem poznal receptorja in ta mi je posodil pet tisoč din. Ker je dolgove treba poravnati, sem se takoj usedel v avto in se odpeljal do hotela. Pot me je vodila v recepcijo in kot nalašč je bil v služ- letne dame in prav zadovoljno sta kramljala. Gost se je dami za trenutek opravičil in stopil do receptorja: »Sobe ne potrebujem več, sem te dobil drugo,« je dejal in se že obrnil, da bi šel. Potem pa se je nečesa spomnil in dejal: »Ker ne potrebujem sobe, mi lahko vrnete tistega pettisočaka, ki sem vam ga ob prihodu dal.« Stane Knific Začarani krog iti večer je potrkal na vrata in vstopil. Ker sva bila res dobra prijatelja, je bil večkrat pri meni in zato sploh nisem bil presenečen. Kot navadno sva malo poklepetala, odprl sem steklenico vinjaka, popila sva nekaj Čašic, nakar je Skalar dejal: »Pet »jurjev« sem ti dolžan, na, da se ne pozabi.« Nisem se branil, ker mi je bil res dolžan, pa Audi prav mi je prišlo. Pravijo, da poštenjak brez dolga ne shaja, jaz pa mislim, da sem pošten državljan, zato sem se tudi spomnil na dolg, ki sem ga imel. bi prav tisti receptor, ki mi je posodil denar. Izvlekel sem bankovec iz žepa in ga položil na mizo pred receptorja rekoč: »Saj se še spomnite, da sem vam dolžan, kajne? Od tistega kosila je.« še kako dobro se je receptor spomnil tistih pet tisočakov, zalo jih je hitro in zadovoljno stlačil v žep. V tem trenutku je iz restavracije prišel gost, tisti, ki je na začetku zgodbe iskal sobo in jo potem, ko je dal receptorju pet jurjev, tudi dobil. Bil je v spremstvu pri- Receptor mu je z žalostjo na obrazu vrnil denar in tako se lahko konča tudi naša zgodba. Važno je, da je volk sit in koza cela, važno je, da so vsi dolgovi poravnani- Pa naj reče kdo, da prepočasi obračamo denar. SMO ZA VAS IZBRALI SMO ZA VAS IZBRALI SMO ZA VAS 5 Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »V hlače se je podel«!,« so govorili im še govore, kadar ugibajo, če bo zdaj po klavrnem umiku ,onega usranca' svobodna državica Reka bolj na strani kraljevine SHS ali kraljevine Italije in potem razvneto razpravljajo o tem, čeprav se zavedajo, da mlatijo prazno slamo, kakor jo najbrž (tako ta hip misli Slavko, ki ^ še ni srečal s pravim, trdim življenjem) Dilatijo tudii rudarji, oziroma Pahorjevd in Vid-marjevi somišljeniki, ko govore o kongresu svoje stranke v Livortnu in si od tega kongresa obetajo vsemogoče, predvsem pa opravičujejo razkol, ki je na tem kongresu nastal v italijanski socialistični stranki med unitarno in "komunistično strujo, ker unitarci niso hoteli izključiti iz svojih vrst reformistov, teh zaviral-0ev revolucije. »Ko bi z unitarci obračunali že prej, kakor Srno mi, bi bili na kongresu v manjšini in bi do razkola ne prišlo. Tako pa komunistični struji ni ostalo drugega, ali stati še celo stoletje 'Odločno na razcestju ali pa kreniti iz negib-uosti s tega razcestja na pot za uresničitev revolucije.« O tem se pogovarjajo rudarji, ponosni, da je b|«a Juiijska Benečija edina dežela v Italiji, -1 Je dala večino glasov komunistični struji, slovensko glasilo 'Delo' je postalo takoj po *°ngresu glasilo novoustanovljene Komumiistič-partije Italije, medtem ko so uredništvo II Lavoratora' morali prisiliti, da je postalo Poslušno večinski struji v deželi im da je TI ^voratore' postal komunistični list. Zaman se je Oberdorfer razburjal in tožil v članku, ki se mu ga je posrečilo vriniti v posebno izdajo 27. januarja, in očital komunistom, da je njihova večina v Julijski Benečiji 'ponarejena'. — Sicer pa poglejmo pobliže to večino: iz česa izvira? kdo vam jo je zagotovil? Bolje kakor mi veste, da so vam jo dali 'Slavi' in ne tisti, stari preizkušeni m zvesti tovariši... marveč tisti novi komunisti, ki so v stranko stopili v zadnjem trenutku ... »Oberdorfer je ostal na razcestju, Mosconi-jev zaveznik in zaveznik meščanstva in na ta način podpihovalec Mussolinijevih fašistov in skvadristov.« Tako ugotavlja rudar Vidmar. čas pa teče in pritrjuje Vidmarjevim ugotovitvam. Dne 10. februarja požgo tržaški fašisti 'slavo-com-munistom' tiskarno njihovih glasil, slovenskega časnika 'Delo' in italijanskega TI Lavoratore'. »Se spominjaš, kaj sem govoril,« pravi dan po požigu prijatelju Pahorju. »Tudi Oberdorfer je s svojimi izjavami dal skvadrislom netivo.« Giuntovi skvadristi postajajo strah in trepet dežele. Ne divjajo samo v Trstu. G'unto, ki ga je v te kraje poslal Mussoiini prav tako kakor so druge italijanske politične stranke poslale Tržačanom in Goričanom svoje pokrajinske voditelje in namestile svoje ljudi v uredništvih italijanskih časnikov, je zaradi neoviranega delovanja dejaven in povsod, kjer je italijansko meščanstvo ali prebivalstvo, ustanavlja skvadre in jih uri za pretepe in poulične bitke, njihovo učinkovitost pa preizkuša z napadi na sedeže delavskih, predvsem komunističnih organizacij in na slovenska društva in prebivalstvo na podeželju. Tudi idrijski sekciji komunistične stranke so poslali grozilno pismo. Taka pisma pa prejemajo tudi drugi zavedni Slovenci, med njimi tudi profesor Andrej in celo ravnatelj gimnazije De Micheli, ki je zaradi tega ves iz sebe in ki zato nenehno nadleguje poveljnika karabinjerjev, naj ga zaščiti s karabin jerj i. Poveljnik seveda zagotavlja ravnatelju, da sa mu ne bo pripetilo nič zalega, če bo storil, da bodo profesorji na gimnaziji lojalni do Italije," ki je vendar demokratična država, saj dopušča Slovencem slovenske šole in celo slovensko gimnazijo, pa se še najdejo profesorji, ki imenujejo italijansko demokracijo, v sovraštvu do kraljevine Italije, demokracijo nasilja. Razumljivo, da so Italijani v pokrajini zaradi tega ogorčeni in se , zatekajo k samoobrambi italijanstva. Ravnatelj gimnazije naj zato pazi na vedenje nekaterih profesorjev do nove domovine poudarja poveljnik in omeni kot najbolj nelojalnega profesorja Andreja, ki vzgaja dijake v protiitalijanskem duhu in ki nenehno vabi v idrijsko prosvetno društvo nevarne ljudi z onstran meje, med njimi tudi nekega mladega človeka, nekega Srečka Kosovela, o katerem je poveljniku znano, da poslušalstvu ne prebira samo takih pesmi, ki bude v ljudeh odpor do italijanskih oblasti, marveč ga imajo tudi onstran meje pri oblasteh zapisanega kot hujskača delavstva in morda celo komunista, člana stranke, ki bi jo bilo po poveljnikovem treba prepovedati tudi v Italiji, kakor so jo prepovedali onstran meje. »Ta stranka je početnik vsega zla in na akcijske skvadre.« Tako govori poveljnik, ravnatelj De Micheli pa mu pritrjuje, kakor da tudi sam misli tako, obenem pa poveljniku zaupa, da je bil zaradi nediscipliniranega profesorja Andreja že pri prosvetnih oblasteh in jih prosil, naj ga suspendirajo. »Svaril sem vas, pri prosvetnih oblasteh sem vas branil in se potegoval za vas, pa jih žal nisem mogel pregovoriti, da bi vas ne odpustili,« dan po cvetni nedelji ravnatelj hinavsko izroča dekret o suspensu profesorju And roju, ta pa se mu samo cinično smehlja, kakor da mu vidi v dušo ali pa ve za resnico, ki bi jo profesorju rad prikril. »Vi morda mislite, da sem vas jaz ovadil,« govori in hinavsko zavija oči, kakor da je največji poštenjak, a kljub temu žrtev natolcevanj in klevet. Od lanu do platna (6) »To bi ga pretolkel, pa »i ga obrnil in bi ga še!« j^anes najprej nekaj o pranju štren. Ko je bilo spredeno vse Predivo (ponavadi na spomlad), smo štrene prali. Dali smo Jui v žehtarski čeber in zalili z mlačno vodo; tako so ostale 8ez noč- Naslednji dan smo vodo odločili; bila je rjava. Potem o čez čeber pogrnili platneno rjuho, dali nanjo bukovega epela in čezenj vlili vrelo vođo. Ta lug smo potem spet ^točili in ponovno še štirikrat polili z vodo čez pepel. Ko Čr -G kadilo, smo štrene vzeli iz čebra; voda je bila skoraj Sledilo je najtežje delo: pranje na vodi. Včasih, ko so Pridelovali veliko lanu, so štrene naložili na voz in jih s Parom volov zapeljali na pe-rišče. Iz naše vasi so jih vozili precej daleč v grapo, kjer j« bilo dosti vode. Tam je bila velika ploščata skala, čez katero je tekla voda. Nanjo 60 Polagali štrene in jih mla-s palicami. To so bili °8romnim kuhalnicam podobni količi. Tolkli so kar po £°di in po štrenah, ki so le-v njej. Obračali so jih in tolkli po njih, dokler ni tekla od njih čista voda. Ce *° hoteli imeti še lepšo pre-*°> so jih še enkrat žehtali in *e enkrat prali v potoku. Omenjena skala se je še oobro videla vse do velike po-^nji leta 1926, takrat pa jo * voda zasula s kamenjem in Prodom. Zdaj tam mimo vo-*K> avtomobili iz Poljan na Crni vrh. Kraj pa se še vedno imenuje Periše. V bližini je še do zadnje vojne stala lesena bajta, kjer je živela Za-periška družina. Čeprav so se že davno izselili, se še vedno imenujejo Zaperiški. Za moje mladosti smo štrene prali kar doma, zunaj, na močnem plohu pod vodovodno pipo, sicer pa na isti način kot nekdaj. OŽEMANJE, TREPANJE IN SUŠENJE ŠTREN Oprane štrene smo ožema-li. Ob prevezi smo poprej štreno lepo razrahljali; nobena nit ni smela teči čez prevezo, ampak le tako, kot je bila namotana. V štrfho smo potem vtaknili dve po pol metra dolgi in do 3 cm debeli palici. Dva, ki sta štreno ože-mala, sta z obema rokama prijela vsak eno od teh palic in stopila narazen, da je bila štrena med njima čimbolj na- peta. Palici sta potem sukala vsak na drugo stran, da je štrena končno izgledala kot debela vrv in je odteklo od nje že veliko vode. Treba je bilo kar močno priviti, da so se že delale »fige«. Potem sta štreno s palicami odsukala in jo začela tre-pati. Pri tem sta stala kak meter narazen drug od drugega. Palici s štreno sta približala tako, da sta se skoraj dotikali druga druge, potem pa sta čim urneje in oba hkrati potegnila palici k sebi, da se je štrena močno napela in stresla. Rekli so, da mora štrena pri pravilnem trepa-nju »peti«, in sicer: »fant, fant«. (Delo s štrenami je bilo v glavnem žensko delo.) Po nekaj zamahih je bilo treba štreno premakniti, da sta prišli palici tja, kjer je bila prej preja prosta, da se je Gorenjski kraji in ljudje torej z nadaljnjim trepanjem razpustila še tam, kjer so bile prej palice. Tako strepane štrene smo nataknili na dolge late, odvezali preveze in jih naravnali na lati čimbolj na tanko, da so se na soncu lepo posušile. Ko so bile popolnoma suhe, smo jih ponovno prevezah in sneli z lat. VITJE ŠTREN V KLOBČIČE V štreno, pripravljeno za vitje, smo ponovno vtaknili palico in jo z njo zasukali, nato pa s pralico ali tolkačem močno pretolkli na dolgem stolu, jo obračali in še pretepali. (Od tod prav gotovo izrek jeznih ljudi: »To bi ga pretolkel, pa bi ga obrnil in bi ga še!«) S tem se je preja lepo razmehčala in niti razpustile. Po končanem pretepanju smo štrene še enkrat strepali, nato pa smo jih dali na motovilo za vitje. To motovilo je moralo biti nekoliko manjše kot za motanje, ker se je preja pri pranju uskočila. To motovilo tudi ni imelo vinte. Na motovilu smo štreno odvezali in s koncem, ki je bil v prevezi, začeli viti. Konec niti smo najprej pretaknili skozi štritof. To je preprosta kontrolna naprava za debelino in nasploh kvaliteto niti. štitof je v bistvu kakih 10 cm dolga in 3 cm de- bela palčka, ki je bila cela le na obeh konceh, le kakšna 2 cm, v sredini pa je bila do polovice debeline izžagana. Skozi cele, okrogle konce je bila po sredi luknjica, skozi patero je tekla nit. Ta štritof je rabil za to, da so prsti od grobe preje manj trpeli; nit je tekla samo pod palcem desne roke. Obenem so se ob lesu stegnile vse krotine, ki jih tkalec ni maral. Tudi slaba preja se je skozi štritof preskusila, saj se je namreč utrgala prej, preden je prišla v statve. Take strgane konce smo povezovali s tkalskim vozlom. Klobčiči so morali biti vsi enako veliki, v premeru okrog 10 cm, naviti na male kupčke niti in lepo okrogli. V sredino klobka smo dali orehovo lupino. Če je bila preja močna in pravilno namotana, je bilo vitje lahko delo, če pa se je štrena zmedla, smo se ukvarjali z njo ure in ure. Menda tudi od tod izhaja izrek, da kdo komu »štrene zmeša«. Marija Frlic (Nadaljevanje) ZGODNJE ODKRIVANJE "*'*' RAKA REŠUJE ŽIVLJENJA RESNICA O RAKU Med kemične povzročitelje raka prištevamo tudi snovi, ki nastajajo ob izgorevanju tobaka in cigaretnega papirja med kajenjem. Danes je zanesljivo dokazano, da kajenje cigaret pospešuje raka na pljučih. V Ameriki so ugotovili, da je pri kadilcu, ki kadi 25 let po 40 cigaret na dan, 52-krat več možnosti, da zboli za pljučnim ra-kakor pri nekadilcu enake starosti. Kadilci, ki kadijo enako dolgo, vendar le po 20—30 cigaret na dan, imajo v primerjavi z nekadilci samo 22-krat večjo možnost, da zbolijo za pljučnim rakom. Izmed vseh oblik je ravno kajenje cigaret najbolj nevarno. Tudi zrak, onečiščen z izpušnimi plini motorjev, z dimom iz tovarn in stanovanj, vsebuje snovi, ki vplivajo na razvoj raka predvsem na dihalih. 3. Različni žarki Sončni, ultravioletni žarki igrajo določeno vlogo pri nastanku raka. Poznano je na primer, da se kožni rak pogosto pojavi na koži obraza in hrbtišča rok pri ljudeh, ki so dolga leta izpostavljeni močnemu soncu. Zaradi tega najdemo te spremembe večkrat pri pomorščakih in kmetih. Rentgenski žarki so pri zdravnikih in strežnem osebju pred leti, ko se še niso znali varovati, neredko povzročili raka na koži in krvnega raka. 4. Toplota Čezmerna toplota lahko tudi izzove raka na določe- nih delih telesa. Poznano je, da imajo pastirji v Kašmirju velikokrat kožnega raka na spodnjem delu trebuha, ki ga grejejo s polaganjem vročih kamnov v posebnih košaricah. Kitajci, ki uživajo zelo vroče jedi, imajo pogosto raka na požiralniku, enako pastirji v nekem gorovju Amerike, kjer zaradi mraza pijejo večkrat na dan zelo vroč čaj. 5. Hrana Težko je ugotoviti, kakšna prehrana vpliva na razvoj raka in v kakšnih okoliščinah, posebno danes, ko se zaradi industrializacije in hitrega življenjskega tempa hitro menja način prehrane. Med morebitnimi povzročitelji ali pospešujoči mi dejavniki pogosto navajajo pregreto mast, t. j. mast, ki smo jo že enkrat uporabili, in pa različna barvila, ki so do nedavnega bila v rabi živilske industrije. Ugotovljeno je, da alkohol sam ne povzroča raka, temveč le pospešuje njegov nastanek, ko draži povrhnjico želodca in požiralnika in jo tako naredi dovzetnejšo za razvoj raka. Trditve, da povzročajo raka paradižnik, krompir in določene vrste mesa, so neutemeljene. 6. Povzročitelji vnetij Tudi med raziskovalci je razširjeno, a še ne potrjeno mnenje, da raka pri človeku povzroča virus, saj je dokazano, da virusi povzročajo nekatere vrste raka pri živalih (npr. krvnega raka). To vprašanje je zelo zapleteno in je danes v središču pozornosti. Vsekakor pa nam praksa kaže, da rak ni nalezljiva bolezen. Ce bi bil, bi za rakom obolelo veliko večje število osebja, zaposlenega v ustanovah, kjer se pretežno zdravijo rakavi bolniki, kakor tudi ljudje iz njihove ožje okolice, predvsem pa svojcev. 7. Dednost, nagnjenost in naravna odpornost Rak sam (razen v redkih izjemah) se ne podeduje. Kot kaže, se podeduje le nagnjenost, tj. dovzetnost za raka, tako kot se podeduje npr. dovzetnost za vnetja, prebavne motnje ali druga obolenja. Vemo tudi, da igra pri obole-vanju za rakom kakor tudi pri samem poteku rakave bolezni veliko vlogo naravna odpornost organizma. GORENJSKI MUZEJ KRANJ — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kuiturno-zgodovinska in umetnostno-zgodo-vinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši pa je na ogled dokumentarna zgodovinska razstava Prešernova brigada. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Industrijski pejsaž akad. slikarja Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi razstavlja kipar Peter Jovanovič, v kleti pa je na ogled razstava Kranjski portali, ki jo je pripravil Zavod za spomeniško varstvo v Kranju. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. izleti v našo kulturno literarno m politično preteklost (Nadaljevanje) Se vedno smo na Skaručni za šmarno goro. Saj je ta vasica tako intimno povezana z našimi razmišljanji o Prešernovih poteh semkaj. Niso bili to le njegovi obiski pri stricu Francu in pesnikova pot z Ano k sveti Luciji, priprošnjici za zdrave oči — tu je tudi našel svoj mir Šiimen Prešeren, Ribičev oče iz Vrbe. V smrt je omahniti dine 23. oktobra 1837. Po sporočilu sestre Lenke je tudi najstarejši šimnov sin France pospremil očeta na poslednji poti. ŠIMEN PREŠEREN C* eprav so se Ribiču rodili trije sinovi — za dom ni biilo nobenega: France je šel po poti izobraženca, Jurij je postal duhovnik, Jože je umni še kot mlad študent. Na domu pa je ostalo kar pet hčera... In ni kazalo drugače, kot da se ena od njih omoži, da bi hiša dobila mladega gospodarja, ki bi nadaljeval Ribičev rod. K hiši je prišel Jože Vovk, ki je poročil Mino, štednjo od sestra. Z zetom pa stara Ribiča nista mogla biti zadovoljna, preveč je bil grob pa tudi ženi nezvest. Nista mogla gledati svoje hčere, kako trpi. — Prva je zapustila dom stara Ribička. Bilo je to 1. 1834, ko je odšla k strnu Juriju na Koroško in ostala pri njem do svoje smrti (25. aprila 1342). Ni pa zapustila le Vrbe in doma, zapustila je tudi svojega moža ... Nesrečna in zagrenjeni Ribič je še tri leta vztrajal na domačiji — očitno so njegove korenine segale globlje kot ženine — potem pa je tudi on zapustil rodno Vrbo in se prcselii'1 k bratu Francu na Skaručno. Umrl pa je že po nekaj mesecih — pokopan je v Vodicah. — Kot njegova žena v šentrupertu na Koroškem nima na grobu nobenega znamenja, tako je trudi Simnova gomila že zdavnaj zravnana... KOPITAR, ARKO, ALJAŽ, HUBAD Hiteti moramo, saj nas čaka še vzpon na vrh šmarne gore — vso pot moramo namreč opraviti v enem dnevu. Tale načrt smo si zastaviH. S Skaručne nimamo daleč do Vodic. Tu je bila prafara že 1. 1257. K vodiški fari pa sta že od nekdaj spadali tudi Skaručna in romarska cerkev na šmarni gori. Tu je župni koval sloviti Jernej Arko (1794—18^8), pesnikov prijatelj pa tudi prijatelj Julije Primčeve v lelih, ko je, služboval v Novem mestu. Njegovo podobo nam je ohranil Matej Langus na eni od fresk na Šmarni gori. O razvpiti »vodiški Joham-ci« pa ne bomo govorili, čeprav so postale Vodice prav po njej tako znane vsaj pred leti. Od Vodic, ki imajo ime po ob ulj u voda prav po vsej ra-vani. stopimo še do Repen j, rojstne vasi Jerneja Kopitarja (1780—1888) — slavista in slovenskega preporodi tolja, sdustvaritelja slovenskega in srbskega knjižnega jezika. Sicer pa so Repnje stara vas, zapisana v listinah že J. 1154. Tu je stal nekoč tudi lep grad Reittlstein — Valvasor ga je še videl. Danes pa o njem ni več sledu. L. 1815. so kmetje razvaline razvozili in si iz grajskega kamenja zgradili hiše in hleve . .. Še v Zavrh moramo stopiti, vasico na severnem šmarno-gorskem pobočju, sreda gozdov —- tu se je 1. 1845. rodil glasbenik in planinski organizator, »triglavslki župnik« Jakob Aljaž. Njegova pesem »Oj, Triglav, moj dom .. .« se še sedaj prepeva po vsem slovenskem svetu. ŠMARNA GORA Sedaj pa se odločimo in se povzpnimo kar iz Zaviha na šmarno goro, preden nam sonce ne zaide. Šmarna gora — markantni osamelec bik nad savsko strugo. Priljubljena razgledna točka za pomladanske in jesenske izletnike. Njen 667 m visoki vrh se pozimi, ko dolino pokriva megla, koplje v soncu in jasnini. Šmarna gora — prijateljica naših mladih let, zvesta znanka popotnikov, ki gredo že v jesenska leta pa tudi cilj tisočerih pobožnih romarjev, ki slepo zaupajo sreči vsaj v onostranstvu — vsi te poznamo, le kormu bi jo še odkrivali. Pozdravljamo te, ljubo staro znanko! Prav pa je, da sopotnika na naših izletih le opozorimo na zanimiv geološki sestav šmarne gore in sosednega vrha Grmade (676 m): spodaj na podnožju je savski prod in konglomerat, više v položnem bregu -o skladi črnih skrilavcev, strma vrhova m sta iz dolomitnih skal. Sprva se je Šmarna gora imenovala Holm (nemško Cholmbcrg, pozneje Kahlen-berg). Po Mariji posvečeni kapeli ali cerkvici na vrhu je nastalo današnje ime. Se v 13. in 14. stoletju je stal na šmarni gori grad Marten-berg, last šmarnogorskih gospodov. Prav na ta grad je mislil Prešeren, ko je pisal »Romanco od Strmega gradu« (= Maricinbergu): Doma leži gradnik bolan, puščavnik reče mu en dan, »Mariji dajte grad svoj v last, zidajte cerkev nji na čast!« Kjer bil je Strmi grad nekdaj, velika božja pot je zdaj. Prešeren je imenovai svojo pesem tudi »Romanco o z** danju cerkve na šmanoi gori«. Šmarnogorskc gospode M pesnik jim je lepo po staro-slovenko rekol »gradniki* omenjajo listine že 1. 1216. Zaradi turških napadov sO pozneje zgradili okrog cerkve visoko taborsko obzidje 1 strelnimi linami. Do danes se je obzidje le tu in tam ohranilo, bržčas je bil pozneje eden od vogalnih stolpov prezidan v cerkveni zvonik. Ime sosednjega vrha Grmada pa priča, da so n* njem kurili opozorilne kresove, kadar se je bližala turška nevarnost. Današnja velika baročna cerkev je bila zgrajena v I*" tih 1711—1712. Prej je bila, cerkev v gotskem slogu !■ dosti manjša. Poseonost šmarnogor^' cerkve so zares lepe i reske Prešernovega sodobnika ia prijatelja Matije Langusa. Lff zakaj ni slikar — če je 'i-s sebe, župn.ka Arka in & druge može upodobi, na fr«-ski — naslikal tudi pesiiAJcfti ki je bil, kar z dvorna pesnitvama (»Šmarna gorac i«1 »Romanca o Strmem gradu-*) in s svojimi obiski pri stric*! Jakobu Prešernu zares dovolj povezan z Goro? Saj pa je tudi nas vodila na vrh le misel o Prešernovih obiskih (v družbi z doktorjem Crobathom, profesorjem Kersnikom in Čopom) Šmarne gore. Stric njegov, Jakob Prešeren, je posip kura t Marijine cerkve 00 Gori že 1. 1830. Ostal je tU do svoje smrti 20. junij* 1837. Tudi pokopan je cerkvi na Gori — znamenja* ki je več let stal na njegO' vem grobu, ni več. Bnl je 10 zelen križ s podobo v vdoi' bini: kazala je majhnegp moža s sivimi lasmi Pesa1' kov stric Jakob je bil V** postavi sicer majhen mož, a veselega srca in dobrih m* Črtomir Zoreč Marta odgovarja Marija Z. iz Kranja — Stara sem 16 let, visoka 169 cm in tehtam 57 kg. Za poletje bi si dala ukrojiti obleko, Pa ne vem kako. Z željo, da mi pomagate pri izbiri modela, se obračam na vas. Za Pomoč, hvala. Marta — Narisala sem vam dve obleki. Leva je trenutno Zelo moderna. Ima okrogel ovratni izrez, rokavi so krat- ki, nagubani in stisnjeni s trakom. V pasu je v štiri vrste napeljana elastika. Desna obleka pa je kombinirana z dvema barvama. Ima okrogel vratni izrez, zapenja pa se zadaj. Linija je Ie rahlo m kazana. Izvedba kombinacije je morda nekoliko zahtevnejša, vsekakor pa tako izdelano obleko zaupajte dobri šivilji. Češnfeve rezine s skuto Potrebujemo: 20 dkg moke, ^rt Pecilnega praška, 10 dkg sla il ali mar8arine, 5 dkg ^clikorja, 1 rumenjak, Iimo-r'ii*Sniti 10000 barvnih razglednic SP z Mirom Cerarjem in U ,/azgletInic' na katerih je upodobljena telovadka Marlen-*a Kovač. Vstopnice za vsa tekmovanja XVII. SPG 70, vključno sve-no otvoritev, so že v predprodaji v vseh poslovalnicah poto-*»« agencije Kompas. PTT Jugoslavije je zagotovilo izdajo posebne poštne znam-lia P?*vecene SPG 70- Filatclistična zveza Slovenije in Ljub-Janski filatelistični klub pa pripravljata poseben ovitek z Pc°Uvom >z moške in ženske gimnastike. PTT bo dovolila I: seben spominski žig. Ljubljanski filatelistični klub priprav-Sprj!"^' razstavo Športne znamke, ki bo odprta v dneh jjju^P nioremo mimo pomoči in sodelovanja nekaterih delov-i • kolektivov z organizacijskim komitejem. Nekatera pod-•j-Ja Prispevajo sredstva, druga pa svoje izdelke kot darila, j ° bo npr. Steklarna Rogaška Slatina izdelala in poklonila 8ov i raeocena kristalna pokala, ki ju bosta prejela oba zma-'iah i% ninogoboja SPG '70, namreč najboljši telovadec in klo • a telovadka- Razen tega bo isti delovni kolektiv po-in šc ^° kristalnih manjših pokalov za najboljše telovadce (T, tcl°vadke SPG '70 na posameznih orodjih. Podjetje IMV iern «ftr''a motorn'n vozil) Novo mesto bo dalo organizator-nilo » G 70 na vo'J° 10 kombijev. Podjetje Darvvil bo poklo-kat • rocnm ur» ki jih bodo prejeli tisti obiskovalci SP, t0KCrin vstopnice bodo izžrebane. Žrebanje vstopnic bo po kovanju vsake discipline SPG 70. J.Javornlk Tenis Jagecov memorial V organizaciji TK Trešnjev-ka je bil v petek in soboto v Zagrebu tradicionalni Jagecov memorial. Sodelovali so vsi najboljši mladinci in mladinke do 21. leta. Kljub izredno močni zasedbi pa so se Kranjčani dobro odrezali. Tesen poraz Ciriča proti domačinu Premušu je lep uspeh za Triglavane. Solidno je igral Urbane proti Kanotiju, slabše pa Uranič proti Leva-ju. Od vseh sta se najbolje odrezala Jokovič in Purič. Premagala sta Dubrajo oz. Tomajkoviča. V nadaljevanju pa sta morala priznati premoč boljšima tekmecema, in sicer Jokovič — Saviču, Purič pa Broniču. Hitrostno smučanje A. lilinar in IH. Gašperšič nova rekorderja V sredo se je na plazu Platea Rosa v Cer vrni j i končalo letošnje hitrostno smučanje, na katerem je bil porušen šest let stari svetovni rekord Italijana Luiglja di Marca. Med najboljšimi smučarji, ki so se potegovali za Izboljšanje hitrostnega smučarskega svetovnega rekorda, sta bila tudi jugoslovanska predstavnika Jeseničana Andrej Klinar in Miran Gašperšič. Medtem ko je Klinar že tekmoval, je Gašperšič to pot prvič nastopil. Oba sta tekmovala na Elanovih smučeh, ki pa so se odlično obnesle. Postavila sta nov Jugoslovanski hitrostni rekord s 178,660 km na uro. Nov svetovni rekord pa je postavil Japonec Morešita s 183,392 km na uro. -dh I. zvezna vaterpolska liga Drugi remi Kranjčanov V drugi tekmi za točke na domačem bazenu so vaterpolisti Triglava gostili Primorca iz Kotora. Tako kot v prvi tekmi pred domačimi gledalci so tudi to pot iztržili samo točko, čeprav bi lahko obe. Gledalci, ki se jih je tudi na drugi tekmi zbralo okoli 2000, so gledali zanimivo in borbeno srečanje ter kopico golov v obeh mrežah. Trigla-vani so proti »Kotoranom« zaigrali veliko boljše kot v prvi. Spet pa je prišla do izraza njihova stara slabost — neizkušenost. Imeli so več od igre in bi z malo več športne sreče lahko celo zmagali. Tokrat je imel slab dan domači vratar F. Rebolj. Kljub nekaterim dobro uhranjenim strelom pa je skoraj kriv za dva zadetka. Gole za domačine so dosegli: Mohorič in šorli po dva ter F. Nadižar in J. Rebolj po enega. Dobro je sodil Splitčan Beslič. -dh Triglav : Jug (Dubrovnik) 6:5 (2:0, 2:1, 1:1, 1:3) Kranj — Letni bazen, sodnik Ničeno (Reka), gledalcev 1200. Strelci^ Šorli 2, Moho- rič 2, Nadižar 2 za domačine, za goste pa so bili uspešni: Stanišič 1, Pokovič 1, Vukče-vič 3. TRIGLAV: F. Rebolj, Mo-hoirič, Kodek, ' Nadižar, Bal-derman, šorli, J. Rebolj, Ve-likanje, Torkar, Košnik, Fin-žgar. JUG: Vezelič, Ruso, Gar-va'n, Pokovič, Stanišič, Sarri-novič, Vukčovie, Andrič, Pas-kojevič, Matković, šegrt. Tokrat se je v hladnom in deževnem vremenu na letnem bazenu zbralo okodi 1200 gledalcev, ki so navdušeno bodrili svoje Ijmbljenee. Niso zaman napihovali svojah grl, saj so se jim le-ti oddolžili z lepo, dinamično igro, katera jim je prinesla pno zmago v domačem bazenu. Že prva četrtina jc pokazala, da bodo domačini zaigrali na vse ali nič. Prva izključitev gostov, in domačini so povodli. Na drugi zadetek nismo čakali dolgo. Mohorič je namreč premagal gostujočega vratarja iz četverca. Gostje so zmanjšali razliko v prvih minutah druge četrtine. Toda domačini so z golom Nadižarja ter Mo-horiča (četverec) spet zvišali svojo prednost. Na noge pa je gledalec spraviila tretja četrtina. Sicer dobri sodnik Ničevo je v tem delu očitno spregledal vsaj dva četverca v korist domačinov. V zadnji je prišlo do zamenjave v domačem taboru. Vratarja Rebolja je zaradi krča zamenjal Finžgar. V tem delu so bili gostje uspešni tokrat, domačini pa le enkrat. Tako so Trgiavani po dveh remijih prvič zmagali in se z dvoma novima točkama odlepili z zadnjega mesta na lestvici. V torek pa bodo Kranjčani gostitelji solidne ekipe Splitskega POSK. D. Humer Bojni posvet trenerja kranjskih vaterpolistov Petra Didiča z igralci med dvominutnim odmo. rom. — Foto: F. Perdan w Zirovski problemi škofjeloške komune 3907 prebivalcev zgornje Poljanske doline lahko upa, da se bo pod novim gospodarjem, skupščino občine Škofja Loka, zanje marsikaj obrnilo na bolje Pred dobrim letom dni smo veliko pisal] o sklepu žirovcev, ki so se hoteli odcepiti od občine Logatec in prestopiti k severnim sosedom, k škofji Loki. Po dolgih mesecih homatij in prerekanj jim je podvig končno le uspel; od 1. januarja 1970 sta nekdanje središče čevljarske obrti in njegova okolica priključena loški komuni. Ne bi želeli pogrevati komentarjev, s katerimi so slovenski časniki začinili prispevke o »žirovskem puntu«, vendar pa moramo znova poudariti, da bo nedavna združitev — če naj doseže svoj osnovni namen — zahtevala precejšnje napore prizadetih. Problemov, nerešenih problemov, ki terjajo naglo posredovanje, je namreč zares veliko. O njih so v sredo, 1. julija, razpravljali tudi odborniki občinske skupščine Škofja Loka. NERED V STANOVANJSKI IZGRADNJI Območje Žirov meri 4416 hektarov. Na njem živi 3907 ljudi, od katerih je 1365 redno zaposlenih. Večinoma so to delavci- in kmetje. Slednji razpolagajo s 592 ha njiv, 904 ha travnikov, 937 ha pašnikov in 1770 ha gozdov. Preostanek odpade na zazidalne površine, ceste in drugo. Velja omeniti, da prav urbanizem in komunalna oprema naselij predstavljata eno najbolj perečih vprašanj, ki ga ne bo tako lahko razrešiti. Pred leti izdelan urbanistični načrt kraja sicer načelno odreja kako urediti prometne žile in določa namembnost posameznih parcel, toda kljub sprejetemu etapnemu programu stanovanjske izgradnje, ki zagovarja bolj koncentrirano zazidavo, so dovoljenja izdajali kar po-jjrck, ne upoštevajoč potrjenega dokumenta. Nekaj stavb je zraslo celo zunaj urbanističnega območja, saj so se posamezniki okoristili z odlokom občine Logatec in sveta za urbanizem, ki sta kar prevečkrat dovoljevala izjemne gradnje. Naselje novih hiš je zato zelo razpotegnjeno, razpršeno, in bo zahtevalo razvejano, nenavadno drago komunalno opremo. Mnogo investitorjev nima urejene niti najosnovnejše dokumentacije, dasi so stavbe že skoraj pod streho. Svet severno od zadružnega doma je malone do kraja pozidan. Treba bi bilo začeti sestavljati načrt druge etape, a ni obveznih geodetskih predlogov. Manjka tudi podrobnejša urbanistična obdelava samega središča Žirov. Odpravljanje naštetih pomanjkljivosti bo kajpak terjalo veliko sredstev, ki bi jih drugače lahko koristneje porabili. OBCESTNI JARKI NADOMEŠČAJO KANALIZACIJO Komunalna oprema zemljišč, kot smo omenili že prej, utegne biti zelo draga. Vodovodno omrežje je sicer zadovoljivo, kanalizacije pa ni nobene. Lastniki stanovanj- skih hiš so svoje odtoke speljali le do prvega jarka ob cesti. Od tam se nesnaga — seveda po površini — zliva v okoliške potoke in jjaprej v Soro. Pristojne službe hitijo sestavljati potrebne projekte, katerih uresničitev ne trpi nobenega odlaganja. Problem zase so prometni objekti. Cesta IV. reda in nekategorizirana vozišča je KS Žiri razmeroma dobro vzdrževala, medtem ko asfaltna plast na cesti III. reda Do-bračevo—Žiri terja čim hitrejšo obnovo. S področja gradbenih, komunalnih in stanovanjskih vprašanj so Ločani podedovali skupno 95 nerešenih zadev, od tega 35 nepopolnih vlog posameznih strank. Pri večini mora dati soglasje svet za urbanizem. Odločitev je marsikdaj povezana z ogledom na kraju samem. POMANJKLJIVOSTI, POMANJKLJIVOSTI... Kot smo zvedeli, skupščini občine škofja Loka manjka natančna evidenca vrednosti družbene lastnine za celotno KS i?.ri, ker uprava logaške komune zadnja štiri leta ni registrirala nastalih sprememb. Prav tako niso zabeležene spremembe naslova uporabnikov nepremičnin, ki pripadajo skupnosti. Da bi bili zapleti še večji, banka doslej ni dala na razpolago potrebnih podatkov o kreditih, i vloženih v območje Zirov. j Manjka namreč podrobna ' razmejitev sredstev med obči-! no Logatec in žirovskim okolišem. i Seznam pomanjkljivosti je dokaj dolg, zlasti če upoštevamo tudi celo vrsto drugih reči, ki sodijo v neposredno pristojnost občinske skupščine, ki pa jih tokrat nismo omenja!! Nič bolj skromen ni seznam obveznosti, prevzetih od Logatca. Izražene v dinarjih 7iia*aio skupno 479 tisoč 935,44 dta za leto 1970, k čemur ie treba prišteti nadaljnjih 60 tisoč 703,40 din anuitet. Kljub zgoraj nanizanim dejstvoix sta ob« »tranl — ži- ri in škofja Loka — z združitvijo precej pridobili. Seveda se utegnejo prednosti priključitve dodobra izkristalizirati šele čez nekaj let. Rezultati bodo v dobršni meri odvisni tudi od Žirovcev samih. I. G. I. zvezna vaterpolska liga Razpored tekem v Kranju 21. .23. 26. 28. julij JuUj julij julij POŠK (Split) : Triglav Jadran (Split) : Triglav Medveščak (Zagreb) : Triglav Mladost (Zagreb) : Triglav Partizan (Beograd) : Triglav 3. avgust Mornar (Split) : Triglav Vse tekme se bodo odigrale ob 20.30. Vstopnina: odrasli 8 din, mladina do 18 let 5 din, otroci 2 dinarja. Tekme se igrajo v vsakem vremenu. 30. julij Prireditve za 22. ju!ij KRANJ V Voklem in Šenčurju traja praznovanje dneva vstaje v okviru krajevnega praznika že ves teden. V soboto, 18. julija, ob 16. uri se bo pričelo V. zlet tabornikov končan Na planoti med Lescami in Bledom se je v nedeljo končal peti zlet bratstva in enotnosti jugoslovanskih tabornikov. Pokrovitelj tega največjega srečanja ob 25. obletnici osvoboditve in 20. obletnici taborniške organizacije je bil predsednik republike Josip Broz-Tito, ki je ob tej priliki taborniško organizacijo odlikoval z redom zaslug za bratstvo in enotnost z zlatimi žarki. V. zleta, ki je trajal deset dni, na njem pa so se mladi taborniki pomerili v različnih veščinah, se je udeležilo prek 6000 jugoslovanskih tabornikov. Na srečanju pa so bili tudi predstavniki nekaterih sorodnih organizacij iz zamejstva. strelsko tekmovanje v Šenčurju, ob 20. uri bo slavnostna seja KS Šenčur ter polaganje vencev na grobove padlih. V nedeljo, 19. julija, ob ob 8. uri srečanje nogometašev železna Kapla in Šenčur. Ob 14.30 bo zbor gasilcev pred šolo v Šenčurju, ki mu bo sledila povorka po vasi, v kateri bodo sodelovali gasilci, predstavniki družbenih organizacij, godba na pihala iz Gorij pri Bledu in narodne noše. Ob 17. uri bo godba iz Gorij izvajala promenadni koncert, praznovanje pa se bo končalo z ljudskim rajanjem. V Kokri bo v nedeljo, 19. julija, ob 9. uri proslava pred spomenikom aktivistom NOB. Proslava bo združena s praznovanjem krajevnega praznika. bornem ognju bodo recitirali borbene in partizanske pesmi, ansambel Caravelle bo nastopil s posebej za ta dan pripravljenim programom. Planinsko društvo Javor-nik-Koroška Bela in krajevna organizacija ZZB NOV Ja-vomik-Koroška Bela prirejata pohod na Stol. Pohod bo 21. in 22. julija. Prvi dan do Valvasorjeve koče, drugi dan pa naprej. Obenem bodo proslavili tudi 60-letnico postavitve Prešernove koče na Stolu, ki jo je postavilo Planinsko društvo iz Kranja. Po vrhovih bodo zagoreli kresovi. JESENICE Proslave na Jesenicah bodo v vseh krajih jeseniške občine, osrednja pa bo pred gimnazijo na Jesenicah, ki jo bo pripravila mladina. Ob ta- ŠKOFJA LOKA J V nedeljo, 19. Julija, bo V organizaciji krajevna organi- 1 zaclje ZZB NOV Gorenja vas, na žirovskem vrhu na Javor- I ču partizanski miting. j V sredo, 22. julija bo ob j 11» url na Prtovču srečanje i borcev škofjeloškega odreda ! združeno z odkritjem spomin-j ske plošče v spomin na po i žgano vas. L. B. Zakaj so v parku klopi? — Foto