Leto IX.
T Celju, dne 28. maja 1914.
Št. 16.
NARODNI UST
Ishaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: (lNarodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
Celjski nemški špispurgarji in slovenska gimnazija.
Ako vzamemo, da spadajo pod okoliš celjskih srednjih šol vsi sodni okraji celjskega okrožnega sodišča, torej Gornjigrad, Vransko, Celje, Šoštanj, Slovenjgradec, Konjice, Šmarje pri Jelšah, Kozje, Brežice, Sevnica in Laški trg, potem je prebivalstvo v tem okolišu skoraj izključno slovensko in sicer štejemo kakih 225.000 Slovencev ter samo dobrih 10.000 Nemcev oz. nemškatarjev. Ljudje z zdravim razumom bi mislili, da morajo biti srednje šole v takem okolišu s takim prebivalstvom skozinskoz slovenske. Ker pa pri nas na Avstrijskem v državnih rečeh zdravi razum nima nič opraviti, zato je ravno narobe: v popolnoma slovenskem okraju se zdržujejo nemške srednje šole in sicer v Celju popolna osemrazredna nemška gimnazija, razun tega smo si Slovenci doslej z največjo težavo priborili štirirazredno gimnazijo, kjer je pouk do polovice slovenski in do polovice nemški.
Iz vsakdanjega življenja vemo štajerski Slovenci, da postaja nemškutarija v naših mestih in trgih proti nam od dne do dne predrznejša. To morajo posebno občutiti naši slov. dijaki na srednjih šolah od strani nemških profesorjev. Cisto posebno pa se to občuti na nemški gimnaziji v Celju. Zato se Slovenci zmiraj potegujemo za popolno slovensko gimnazijo v Celju. Tudi v pretečenein letu se je v tem oziru napravila spomenica na vlado. Razume se, da so se v prvi vrsti postavili po robu celjski nemškutarji, na čelu jim nemškutarski občinski odbor mesta Celja z duhovitim županom Jaborneggom vred. Veseli pa nas, da smo posebno v »Tagespošti« dobili celo od Javornika samega podpisan, že decembra storjen sklep celjskega mestnega urada pod oči, da se nas tako od najmerodajnejše celjske nem-škutarske strani zopet opozori, s kako sorto ljudi imamo pri celjski nemškutariji opraviti.
Razume se, da se celjska nemškutarija postavlja proti naši zahtevi po slovenski gimnaziji, toda od ljudi, kakor Javornik, ki v svojem imenu nosi celo ime »plemeniti«, bi pričakovali vsaj to, da se bodo taki »plemeniti« borili proti nam in proti našim zahtevam s poštenimi sredstvi. Od Javornika podpisan sklep občinskega odbora celjskega z dne 19. decembra 1913 dokazuje ravno nasprotno. Dotični sklep je naslovljeni na naučno ininisterstvo ln hoče dokazati, da je slovenska gimnazija v Celju nepotrebna, da celo — škodljiva, kajti
1.	Na obstoječi nemško-slovenski nižji gimnaziji v Celju se je dobilo učence skupaj le z največjo agitacijo in se je vzelo v to gimnazijo vsakega, tudi najmanj zmožnega učenca.
2.	Uspehov nima slovenska nižja gimnazija nobenih, kajti fantje, ki prestopijo iz nižje potem na višjo nemško gimnazijo, to s svojim znanjem najboljše dokazujejo.
Prva trditev celjskih špispurgarjev je čisto navadna nesramnost, kajti resnica je, da so bili slovenski profesorji na slovenski nižji gimnaziji vsa leta, kar ta zavod obstoji, tako pri sprejemanju u-čencev, kakor tudi pozneje pri izpraševanju skoraj zmiraj prestrogi in smo morali v tem oziru slišati že nešteto pritožb. Toda slovenski profesorji te gimnazije so se zavedali, da morajo fantje, ki hočejo prestopiti na višjo gimnazijo, iti le na kako nemško višjo gimnazijo, ker slovenske na Štajerskem nimamo, in so spustili naprej zmiraj samo tiste fante, o katerih ni bilo niti najmanjšega dvoma več, da ne bi mogli naprej zdelovati, seveda ako jim kaka posebna okolnost ne bo vzela veselja do
„Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 80 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev.
nadaljnega študiranja. Trditev celjskih špispurgarjev, za katero je odgovoren celjski župan Javornik, je torej čisto navadna nesramnost, ki je pa ravno-tako značilna za vso moralno vrednost teh celjskih ljudi, s katerimi se moramo tukaj Slovenci boriti za svoje pravice.
Druga trditev pa, da naši fanti nič ne znajo, je čisto navadna laž. Če je kaj poštenejših profesorjev na nemški gimnaziji, potem bodo tisti priznali, da se nemški dijaki z nadarjenostjo in z znanjem niso nikdar mogli meriti z onimi slovenskimi fanti, ki so prišli iz slovenske gimnazije. Res pa je, da se je mnogokrat slovenskim fantom na nemški gimnaziji ubiio veselje do študiranja in do pridnosti, ker so dan za dnevom opažali, kako so nemški profesorji te gimnazije zmiraj preganjali in zapostavljali slovenske študente, v vsakem oziru pa podpirali nemške, posebno one iz študentenheima. Pl. Javornik naj se torej tukaj prime za nos in naj pusti slovenske profesorje, ki so še zmiraj pravično nastopali proti vsakomur, pri miru. Kako sploh pride celjski mestni svet do tega, da si upa javno obrekovati dijake in profesorje javnega državnega zavoda?
V navedenem sklepu pravi celjski občinski odbor nadalje, da naučno ministrstvo na noben način ne sme razširiti slovenske gimnazije iz dveh razlogov. Prvič bi se s tem, tako pravijo nemškutarski modrijani celjski, »zopet razrušilo mirno skupno življenje obeh narodnosti na vročih celjskih tleh.« Kar vidimo odbornike celjskega mesta, kako zavijajo oči proti nebu pri teh besedah in se v svoji notranjosti navdušujejo »za .nirno skupno življenje.« Posebno vnet za to je Ambrožič! Drugi pa nič za njim ne zaostajajo. »Mirno skupno življenje!« O ti pro-kleta hinavščina, in »plemeniti« Javornik jo seveda lastnoročno podpiše! Se razume, saj on ne more biti drugačen, kakoršni so ostali celjski nemškutarji. Kdo pa je delal proti mirnemu skupnemu življenju v Celju, Slovenci ali nemškutarji? Kdo pa Je domače celjsko slovensko prebivalstvo napadal že toliko in tolikokrat po celjskih ulicah s palicami In s kamenjem? Ne celjski nemškutarji? Seveda ne, saj ti so vendar za »mirno življenje«! O, gospod purgarmajster! Ako res mislite na mirno skupno življenje obeh narodnosti v Celju, potem dajte predvsem svojega lajbfuksa Ambrožiča malo za ušesa prijeti in ga naučiti, da po uradnem ljudskem štetju prebiva v Celju nad 2.000 Slovencev in 4.000 Nemcev. Zaupno vam pa lahko povemo, da je naše privatno štetje spravilo veliko več Slovencev skupaj, kakor jih je vaš Ambrožič na magistratu naštel. So to torej številke, ki pravijo: Če hočete doseči mirno skupno življenje Slovencev in Nemcev v Celju, potem morajo Slovenci pri občini, v šolstvu, v uradih in povsod imeti ravno iste pravice, kakor jih imajo Nemci. Ali lahko vi, pl. Javornik, danes trdite, da imajo Slovenci danes v Celju iste pravice, kakor celjski nemškutarji? Koliko pravic ima slovenski jezik v mestnem uradu, koliko pravic ima v mestnem šolstvu, koliko pravic ima v mestni hranilnici in v drugih mestnih podjetjih? Vi veste, da prav nič in vi si drznete napraviti na naučno ministrstvo vlogo, v kateri govorite, da bi razširjenje slovenske gimnazije motilo mirno skupno življenje v Celju; O, kako se smešite pred vsem svetom, vi abderiti!
Nadalje pa pravite tudi, da bi zato ne kazalo razširiti slovenske gimnazije, ker bi potem dobili sčasoma pri sodnijah itd. uradništvo, ki bi sploh nemščine ne znalo in si drznete trditi v svoji vlogi na naučno ministrstvo tako med vrstami češ, da pridejo danes Slovenci z visokih šol in ne znajo več nemški. Tu imamo samo eno željo i. s. to, da bi vsi nemški uradniki, ki na Slovenskem službujejo
Oglasi se raCnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: ..Narodni List" v Celju.
znali vsaj toliko slovenščine, kakor zna tisti slovenski praktikant nemščine, ki po vaši trditvi ta jezik najmanje obvlada. Sicer pa sami veste, da niti te vaše trditve, kakor sploh celega vašega sklepa z dne 19. dec. 1913 nihče ne more vzeti za resnega; kvečjemu bo to storil — Hochenburger! Naučno ministerstvo pa ima itak našo spomenico v rokah in če je pošteno, bo moralo reči, da so dali na njo celjski renegati prav slab odgovor.
Je dobro, da tako celjski nemškutarji včasi sami opozorijo nase in Slovence spomnijo, da so stvari v Celju, ki jih bo treba spraviti na drugo pot, kakor so sedaj. Pred vsem bo treba mirno delo zadnjih let za jačenje Slovenstva lepo nadaljevati in potem si lahko približno izračunamo, kedaj bo napočil tisti dan, ko ljudje Javornikove in Ambrožičeve sorte ne bodo imeli več prilike pitati koga s takimi sklepi, kakor je bil oni z dne 19. dec. 1913. Samo ob sebi se pa razume, da pri tej priliki tudi z vso odločnostjo zahtevamo od vlade, da se naša upravičena želja po razširjenju slovenske gimnazije v Celju čimprej usliši. Ni treba, da imate zgoraj na Dunaju in v Gradcu za nas zmiraj samo lepe besede, temveč pokažite enkrat tudi nekaj dejanj! Lepih besed smo že siti.
H koncu seveda tudi ne moremo opustiti naj-ostrejše graje na naše klerikalce. Celjski nemškutarji se v svojem sklepu sklicujejo tudi na to, da celo kranjsko slovensko prebivalstvo, to so kranjski klerikalci, zahtevajo več nemškega pouka. To so torej ljudje kakor Majer, eolski nadzornik v Ljubljani in vsi oni, ki tega klerikalnega nemškutarja drže po koncu. Na te se danes sklicujejo celjski nemškutarji pri vladi, kadar mi celjski Slovenci zahtevamo zase slovensko šolo. In naši' klerikalci seveda še zmiraj trde, da so narodni! Tudi to jim je še povedati, našim klerikalcem, da nam vsak dan pripovedujejo na svojih shodih in v svojih časopisih, kako so vsegamogočni, in vendar ne sega njihova vsemogočnost niti tako daleč, da bi nam izposlovali slovensko višjo gimnazijo v Celju. Ali pa so morebiti naši klerikalci tudi v celjskem gimnazijskem vprašanju narodni samo doma kakor glede koroških Slovencev? Tudi pri njih smo že lepih besed siti. Štajerski državni poslanci, mi hočemo videti dejanja.	Mladin.
Kmečki napredni shod v Vuzmntincih.
Preteklo nedeljo so se zbrali najuglednejši kmetovalci dolnjega ormoškega okraja v Vuzmetincih, kjer se je vršil pri Štamparju znamenit gospodarski shod političnega društva »Sloga«. Otvoril ga je predsednik dr. Gvido Sernec iz Ormoža, predsedoval je župan Šinko iz Središča. Shod so posetili tudi zastopniki ljutomerskega okraja. Deželni vinarski pristav Znidarič je v zanimivem govoru razpravljal o vinarstvu ter dajal na mnogoštevilna vprašanja o škodljivcih trte strokovnjaška pojasnila. Deželni poslanec dr. V. Kukovec, ki je prišel iz Celja, je v sijajnem govoru presojeval gospodarsko politiko kmečke zveze v deželnem in državnem zboru, v kmetijski družbi, na zadružnem polju ter zlasti v ormoškem okrajnem zastopu. Pokazal je na vzgledih škodljivost delovanja kmečke zveze, ki za kmečki stan ni dosegla nič, ampak kmečkemu gospodarstvu prizadjala neizmerno škodo in kmečkemu ugledu sramoto. Osvetlil je zanikernost poslanca kmečke zveze Novaka kot poročevalca o osuševalni zadrugi za Ivanjkovce in Zerovince pri zadnjem zasedanju deželnega zbora. Kmetje so se
Podružnica ljubljanske kreditne banke u Celju.
Delniška glavnica 8 mlljonov kron.	Rezervni zaklad čez 1 mlljon kron.
Centrala v Ljubljani, podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica.
Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. — Otvarja tekoče in čekovne račune. — Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 41/2°/o- ~ v®čje vloge na tekočem računu proti odpovedi obrestuje po 43/4% od dne
vloge do dne dviga — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja.	98 n
zgražali, ko so izvedeli o gnjusni ovadbi dr. Ver-stovška, ktero je zoper napredno kmečko zadružništvo vložil pred kratkim pri poljedelskem rnini-sterstvu. Kmetje so gorčeno vpraševali, zakaj se skrivata deželna posianca kmečke zveze za ta okraj Meško in Ozmec, zakaj ne položita računa o petletnem delu za kmeta v deželnem zboru in zakaj kmečka Zveza pošilja rajši na shode puhlega Bren-čiča, ki je izpostavil kmete v državnem zboru za-smehu s predlogom, naj se kmetu pomaga s tem, da «;e več bankovotv tiska. Govornik je razpravljal o nastopu vodje kmečke zveze dr. Korošca v delegacijah, kjer ni govori! o potrebi boljših trgovinskih pogodb, ampak na ljubo madžarskimi! veleposestnikom ščuval k sovraštva zoper slovanske države ter govoričil z dr. Šuštciršičem vred o.potrebi di;ia-stične politike, akoravno se je dal isrv-olifi. da dela kmečko gospodarsko politiko. Zamolčanje gospodarske bede in ščuvanje k vojnim pustolovščinam je izdajstvo na slovenskem kmetu. Izročitev ormoškega okraja vladnemu komisarju, k čemur je kmečka zveza pripomogla s sramotnimi spletkami z Nemci, je sramota za kmečko zvezo, s ktero bode kmet obračunal pri volitvah. Da se glasilo kmečke zveze roga naprednima kmečkima zastopnikoma v glavnem odboru kmetijske družbe Roblcku in Peto-varju, so navzoči kmetje ostro obsojali, ker poznajo njih zasluge in strokovno znanje. Dr. Kukovec se je izrazil nujno za takojšnji razpust deželnega zbora in za nove volitve. Kar se tiče na občnem zboru kmečke zveze izraženega veselja zaradi go-vornikove središke izjave, da v trgih ne kandidira več, kmetje sami n. pr. z volitvami na Polzeli dokazujejo, da še kljub temu ni napočila zlata doba za kmečko zvezo, ampak ji obračajo hrbet. Govornik izjavlja, da se je iz zaupnih sestankov zadnjega časa prepričal, da napredni kmetje hočejo iti pogumno v volilno borbo za deželni zbor proti kmečki zvezi ter bode zato kandidiral v enem izmed kmečkih okrajev. Kmetje so to izjavo dr. Kukovca sprejeli z velikim navdušenjem. Dr. Gvido Sernec je na podlagi spisov in izjav iz najmerodajnejših krogov dokazal, da so ormoški okrajni zastop razbili Nemci, kterim so to omogočili kmečki zvezarji s svojim izdajalskim sodelovanjem. Shod, kterega se je udeležilo veliko število županov in občinskih svetovalcev, je mogočno dvignil kmečko samozavest v doljnjem ormoškem okraju.
Štajerske novice.
Shod zaupnikov narodne stranke iz Savinske
doline se vrši v nedeljo, dre 7. junija v Žalcu. Kraj in čas se bodeta zaupnikom še pravočasno naznanila. Na tem shodu se bodo posvetovali zaupniki o vseh političnih in gospodarskih potrebah Savinske doline ter o sredstvih, s katerimi se bode strankina organizacija V dolini razširila in utrdila. V spominu je še pač savinskim kmetovalcem veličasten shod po zadnjih državnozborskih volitvah, na katerem so ostro obsodili grdo nasilje duhovnikov proti naprednim volilcem. S tem nasiljem so vzeli duhovniki ln razni njihovi ničvredni podrepniki Savinčanom domačega kmečkega poslanca Robleka in jim usilili tujega, večini savinskih kmetov neznanega kaplanC-ka Korošca. Posledice tega ropa se že kažejo. Sa-vinski hmeljarji so brez zastopstva v drž. zboru in pri oblastih; kadar kaj rabijo, si morajo pomagati sami in sreča je, da imajo med seboj može, ki so za to zmožni. Kaplan Korošec se potika po farovžiti, na zborovanja hmeljarjev ga ni blizu; boji se pač pokazati svojo grozno nevednost v kmetijskih zadevah. Po celi dolini so potrebne gradnje cest, regulacija potokov, ne stori se pa ničesar, ker dela dr. Korošec na Dunaju kranjsko dr. Šusteršičevo politiko, v deželnem zboru pa obstruira mesto da bi delal. Teh razmer pa ne bo konec, dokler se iz Savinske doline ne nažene dr. Korošca in njegovih hlapcev, dokler se duhovnikom zopet ne pokaže pot v cerkev in k njihovemu pravemu poklicu nazaj. Vsi trpimo — zato pa si tudi z združenimi silami pomagajmo, dokler je še čas! Pogovorimo se na trojičko nedeljo v Žalcu, kaj bodemo v naši dolini storili za združenje kmetov proti klerikalnim sovražnikom. Zberite se dne 7. junija v Žalcu napredni možje Savinske doline! Življenje in gibanje mora priti zopet v vrste savinskih kmetov; ako hočejo, ni sovražnika in ni kaplana, ki bi jih premagal!
Iz Brega pri Celju. Ciril-Metodova podružnica za Breg in okolico imela bode svoj II. redni občni zbor v nedeljo, dne 7. rožnika t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni pri »Pleterskemu« (E. Vihar). Na dnevnem redu je poleg običajnih točk govor urednika Lešničarja. Po zborovanju bode prosta zabava, pri kateri sodeluje teharski pevski zbor in tambu-raši celjskega slovenskega delavskega podpornega društva. Uvažujoč nujno potrebo narodne probuje za zapadni del celjske okolice, najvljudneje vabimo, da se slavno narodno občinstvo iz rfiesta in okolice tega važnega zborovanja mnogobrojno udeleži. Z obilim obiškom bodete pripomogli,: da se zopet pu-loži, četudi neznaten kamen na stavbo naše narodne šole, katera ima poleg drugih lepih čednosti gojiti tudi našo narodno zavest. Na mnogobrojno svidenje!
Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 28. maja ti. v gostilni »Pri Jelenu« v Celju.	>
Za trgovino s pohištvom se ponuja v Celju zelo •ugodna prilika. Lep, zračen lokal ob glavni prometni ulici je na razpolago. Take trgovine ni na celem Spodnjem Štajerskem. Soliden, gospodarsko trden mizar, ki bi otvoril tako trgovino, ima najlepšo bodočnost. Vprašanja na uredništvo.
Narodnim društvom na znanje! Pomanjkanje prostora v »Narodnem listu« nas sili, da se bodemo vbodoče omejili le na čisto kratka in res važna društvena poročila. Mnogo društev izrablja naš list za reklamo pri svojih prireditvah, ne smatrajo pa za potrebno, da bi si naročila tudi le en izvod- »Nar. listd«. Takim društvom vbodoče sploh ne bodemo nobenih oznanil'in poročil objavljali drugače kakor proti plačilu; Uredništvo.
Novi ,cerkveno-konkureiični odbor za župnijo celjsko je' itnel v četrtek 21. 5. 19 f4 "prvo sejo, v kateri se 'Je pod predsedstvom načelnika dr. A. Božiča obravnavalo o faznih tekočih zadevah. Vgotovilo se je sedanje denarno stanje cerkvene občine in sklepalo se je o poročilu glede rekurzov zoper razdelitev naklad na davčne obvezance, pri čemur se je povdarjalo, da ste že najmanj dve tretjini vseh obdačencev izpolnili svojo dolžnost; govorilo se je tudi o popravilih pri župni cerkvi celjski. Že leta 1905 se je pri lokalnem ogledu našlo, da severni del cerkvene strehe premaka, ker je precej strešnega škrlja odpadlo in se polomilo; podstrešna čumnata nad cerkvo je skoraj podrta ter obstoji silna nevarnost v slučaju ognja. Cerkvena vrata se morajo preurediti, ker ne odgovarjajo ognjevar-nostnim predpisom. Ta v letu 1905 sklenjena in od namestništva že davno odobrena dela se do sedaj še niso izvršila. Zato je novi cerkvenokonkurenčni odbor sklenil, da se ta dela v najkrajšem času izvršijo. Dela se bodo razpisala in oddala najnižjemu ponudniku.
II. shod avstrijskih jugoslov. odvetniških in notarskih uradnikov. Opozarjamo tovariše tem potom opetovano na ta velepomeinbni kongres ter poziv-Ijemo k mnogobrojnd udeležbi. Na shodu govorita tv. R. Tavčar (o naših zahtevah) in 1. Gutsch iz Dunaja (o naši organizaciji). Začetek na binkoštno nedeljo ob 10. uri dop. v Narodnem domu. Tovariši, ki pridejo v Ljubljano že v soboto, se naj snidejo zvečer v hotelu Štrukelj v kolodvorski ulici. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju.
Iz Celja. (Avtomobilna nezgoda). V nedeljo 24. maja ob četrt na 10. uro zvečer se je peljal zdravnik dr. Branko Žižek iz Idrije po državni cesti iz Celja proti Vojniku. Pri Flisu, v Šmarjeti je zavozil v voz, s katerim se je peljal lesni trgovec Glonferro z nedeljskega zleta domu nazaj. Avtomobil je imel eno svetilko, voz pa dve. Nesreča je hotela, da ste se avtomobil in voz izognila v isto stran in avtomobil je zavozil naravnost v konje. Enemu konju je od-drobil nogo, drugega je le rahlo poškodoval. Na Glonferrovem vozu je sedel gospodar z ženo in ' otroci ter bi se seveda lahko zgodila velika nesreča, K sreči sta avtomobilist in voznik ohranila vso hladnokrvnost in nadaljnjo nesrečo preprečila. Cilonrer-rovega ranjenega komi so morali na mestu ubiti; bila je lepa žival, vredna nad 1000 K. Vozu se nI prav nič zgodilo, pač pa j^ bil avtomobil precej poškodovan.
Kazen božja. Splošno je znano, s kako hudobijo so brskali klerikalni voditelji po naprednih zadrugah in jim skušali na vse načine škodovati. Ta gonja je trajala več nego 5 let in ni prizadjala naprednim zavodom poraza, kakor so pričakovali dr. Korošec in njegovi prijatelji. Sedaj pa slišimo, da so izgubili klerikalci v svojih lastnih zavodih premoč, kakor kažejo vzgledi v Artičah in v Ljutomeru. Praskali so se, kjer jih ni srbelo, svoje zavode so pa zanemarjali. Čaka jih še več takih slučajev. To je pač pravična šiba božja.
Prizanesljivost je bila doslej jedna izmed naj-odličnejših lastnosti pri naših somišljenikih. Kolikokrat so naprednjaki prizanesli in odpustili duhovnikom, ko bi imeli biti ti občutno kaznovani za svoje hudobije pri sodnijah. Obratno pa nismo še nikoli slišali o kaki prizanesljivosti ali odpuščanju. Duhovnik zasleduje kot krvi žejna zver svojega političnega nasprotnika do zadnjega, če le more, mu škoduje na premoženju in ugledu. Skoraj v vsaki fari imate vzglede za to. Kaj je dandanašnjim kaplanom in premnogim župnikom krščanstvo ter njegovi nauki! Zato svetujemo svojim pristašem, da naj včasi vsaj premislijo, ali kaže kakemu kaplanu odpustiti ali ne; prepričani naj bodo, da hvaležnosti ne bodo želi. Dobrota je vedno sirota!
Zlet celjske sokolske župe v Brežice bo dne 14. jun.ja 1914 ob priliki desetletnice brežiškega ,.Sokola". Vsa v tej župi združena društva se pridno pripravljajo na veliki svoj praznik, posebno pa brežiški „Sokol" ki je prevzel na svoja pleča vse priprave za veliko ljudsko slavnost. Povsod, kjer bivajo jugoslovanski sokoli, je živo zanimanje za to narodno slavje. Obisk so zagotovili br. Hrvatje in Srbi, pričakujejo se tudi večja odposlanstva sosednih slovenskih žup, celjska so-kolska župa pa je pozvala vse moštvo na krov, kajti praznovanje desetletnice brežiškega „Sokola" bo velika manifestacija sokolskega dela in moči ter slovenskega napredka.
Iz Celja. Voglajoski most pri Rebevšku, ki je last okrajnega zastopa celjskega, znova preples-kavajo ln popravljajo. To dela; je dobil celjski slikar in pleskar Da Toma, ki je strupen sovražnik Slovencev in nima zanje nikoli drugega, ko cinično zasmehovanje. Sploh oddajajo vladni komisarji v celjskem okrajnem zastopn skoro vsa dela nemšk m obrtnikom in podjetnikero. Slovenci tvorijo večino v okraiu in plačujejof tudi večino davka, njih obrtniki pa ne dobe pri okrajnem zastopu niti vinarja zaslužka. Da se jih tem lažje opehari, se oddajajo, zdi se nam, vsa dela pod
roko. Mi odločno zahtevamo, da se v bodoče oddajajo vsa dela za okrajni zastop potom javnih razpisov in da se upošteva tudi slovenske tvrdke in obrtnike.
Sadjarska razstava. V Celju bodemo imeli to jesen sadjarsko razstavo in sicer najbrže na istem prostoru pri g. Sušniku na Lavi kakor je bila znana imenitna čebelarska razstava. Z odkritosrčnim veseljem pozdravljamo misel vrle šentjurske kmetijske podružnice, da se priredi v Celju, južrioštajerska ali vsaj savinska sadjarska razstava in bodemo to podjetje na korist našim kmetovalcem radi podpirali. Naše sadje je boljše ko tirolsko in katerokoli drugo ter je treba, da dobi tudi v svetu primeren sloves.
Dijaški kuhinji v Celju sta darovala Martin in Celestma Frece na Bizeljskem v spomin srebrne poroke ^ 20.— Prisrčna hvala.
Kaj bo z meščansko šolo v Žalcu? Kakor znano, je cesar potrdil ustanovitev meščanske šole v Žalcu. Prostor za en razred je pripravljen, učitelji so takoj na razpolago — samo štajerski deželni šolski svet se doslej še ni zganil. Deželni glavar Attems je zatrdil trškemu dež. poslancu dr. Kukovcu, da je potreben denar na razpolago. Treba samo še primernih sklepov deželnega šolskega sveta. Upati je, da se šola že to jesen otvori. Staiiši v Žalcu in vsej bližnji Savinski dolini bi si to zelo želeli.
Južnoštajersko hmeljarsko društvo priredi v nedeljo dne 7. junija ob 3. uri pop. pri gostilničarju Brinovcu na Vranskem poučni shod, h kateremu vljudno vabi vse hmeljarje.
Iz Petrovč pri Žalcu. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo meseca januarja težaka Alojza Pečnika na dva meseca težke ječe, ker je metal pri posestniku Martinu Tratniku v Arji vasi v okna kamenje. Ko je svojo kazen prestal, je prišel Pečnik te dni zopet do Tratnikove hiše in tam s palico po oknu tolkel. Ko ga je prišel Tratnik od svoje hiše odgnat, mn je z nožem grozil in bi ga bil tudi zabodel, ako bi se Tratnik pravočasno ne umaknil. Nasilnega Pečnika so dejali znova pod klinč.
Šmiklavž pri Št. Jurju ob Taboru. V sredo 20. t. m. je pogorel kozolec posestniku Culk Franc p. d. Urhovatek. To je v kratkem času že tretji požar pri istem gospodarju.
Gomilsko. Tu je umrl za sušico posestnik ter bivši trgovec Rizmal.
Ločica pri Vranskem. Ves mesec juni se bode kegljalo za dobitke pri Ceretu. Cisti dobiček gre v dobrodelne namene.
Vransko. Savinjsko učiteljsko društvo obhaja letos štiridesetletnico obstanka.
Sv. Hijeronim pri Vranskem. V mariborski kler. cunji se zaganjajo v našega naprednega župana. Priljubljenemu g. Schaurtf se s takimi bedarijami ne škoduje pri ljudeh pac niti najmanje. Torej šče;ne, le lajaj!
Kmetijska podružnica slovenjegraška priredi na binkoštno nedeljo, dne 31. majnika ti. ob pol 3. uri popoldne v gostilni gospoda Ferdinanda Kaca v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu podučno predavanje o umni svinjereji. Predavat pride naš obče priljubljeni deželni živinorejski nadzornik, gospod Martin Jelovšek iz Gradca. Z ozirom na posebno važnost omenjene gospodarske panoge vabijo se prav uljudno vsi člani podružnice kakor tudi nečlani, da se tega zborovanja zanesljivo in polnoŠtevilno vdeleže, zlasti pa ne pozabijo na predavanje s seboj vzeti oziroma poslati gospodinje in dekle. Gospodarji in gospodinje! Ne zamudite zlatih naukov!
Za poštarja na Fali pri Maribor« je imenovan Ciril Novak, ki je že doslej tam služboval.
Iz poštne službe. Absolvirani gimnazijec Valter Legat je imenovan za poštnega praktikan-ta v Ptnju.
Iz Frama pri Mariboru. Neka zlobna roka trosi v bližnjem gozdu zastrupljeno meso in je že 12 psov poginilo, ker so požrli strupeno hrano. Orožniki naj store svojo dolžnost!
Dve novi kmečki posojilnici ste se zadnje dni na Spodnjem Štajerskem ustanovili, in sicer enia v Slivnici pri Celju, druga pa v Št. Petru pod Sv. gorami. K obema so pristopili odlični kmečki mio/je in se jima obeta lepa bodočnost.
Vprašanje na volilce marnberškega, slovenjgra-škega, šoštanjskega in marnberškega okraja! Vaš poslanec dr. Kari Verstovšek ima na leto kot c. kr. profesor 8. plačilnega razreda na dopustu, dalje kot deželni odbornik in državni poslanec okoli 18.000 K dohodkov. Za to mu ni treba skoro nič delati, irna prosto vožnjo po vseh železnicah ter še druge ugodnosti in dohodke. Vseh 18.000 K gre iz vaših davčnih grošev, kmečki volilci! Ako bi imeli kmečkega poslanca, bi isti živel med vami ter bi ostalo vsaj nekaj denarja v okraju. Izvolili pa ste si tujega, nobel profesorja za poslanca, da živi z vašim denarjem daleč od vas z nemško ženo veselo in imenitno v Mariboru in Gradcu. Ali je že dal kak groš za reveže v vaših okrajih? Ali da kaj za revne šolske otroke kakor sta to delala svoj čas poslanca Roblek in Ploj? Nič, samo za norca nas ima na shodih in samo za dobrobit faibvžev dela. Na drugem mestu čitajte, kako zna ta profesorski poslanec pisati o-vadbe proti — Slovencem. Kmetje, ki ste Verstov-ška volili, sramujte se takega »voditelja*! Kmetje, glejte, da to sramoto pri prihodnjih volitvah zbrišete s svojega poštenega imena! Somišljeniki, povejte od ust do ust ljudem, kdo in kakšen je Verstovšek!
V	Vučji vasi na M. p. priredi narodni gostilničar Jožef Čagran na Binkoštni pondeljek ljudsko veselico, h kateri vabi prijatelje in sosede.
V	Št. Janžu pri Sp. Dravogradu se je vršil na Križevo ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Mežo, št. Janž in okolico. Pristopilo je takoj 40 rednih članov in članic ter nekaj podpornikov. Lep uspeh!
Umrla je v Konjicah županova mati, hišna po-sestriica Klemen v 34. letu svoje starosti.
Iz Affič pri Brežicah. To vam je bil ogenj dne 24. tm. pri posojilniŠkem občnem zboru v Artičah. Da in zmaga je bila naša, zmaga na celi črti! Klerikalci so mislili, da bodo kmetje tako neumni in bodo njih listke kar za med jemali — pa so se varali, v načelstvo in nadzorstvo so bili izvoljeni pošteni ln delavni možje, ki bodo delovali posojilnici v prospeli in deležnikom v blagor. Klerikalni kandidatje so pa šli vse poparjeni domu, bralo se jim je na čelu, da so njih upi splavali po vodi. Zopet enkrat je pokazal naš kmet, da je zaveden in da trezno premisli delo, ki ga začne! Sicer pa Artiče splošno napredujejo, kmalu bode nad njimi plapolala zastava napredne stranke! Le par klerikalčkov se še potika okrog, kot ovce brez pastirja so — a tudi te bodemo kmalu razkropili — zora bode vstala in vstal bode velik dan .— vstajenja! Mi sejemo, mi žanjemo!
Okrajni zastop v Ormožn naznanja, da se vrši na ormoškem sejmišča licenciranjo in pre-miranje bikov za okraj Ormož. Živinorejci, ki hočejo spuščati svoje bike k tnji živini, jih naj priženejo k temu licenciranju, da dobe dopustnice; kajti spuščati nelicencirane bike k tuji živini je po postavi prepovedano in izvanredno licenciran-je se lahko med letom le izjemoma pripusti, ker povzroči isto okraju velike stroške. Licencirani bodo le biki, ki so stari najmanj 18 mesecev in so zdravi, brez dednih napak ter pravilne postave. Pripadati morajo k enemu peterih domačih plemen (mnrodolskemu, muriškodolskemu, mariiadvor-skemu, gorskim šarGem in pinegavskemu). Za sre-diško okrožje bodo licencirani izključno samo pi c-gavski biki. Licenco lahko dobe že zdaj tudi biki, ki so stari samo 15 mesecev in so sicer sposobni za pleme; spuščati se jih pa sme še le z 18 mesecem. Za posebno lepo vzrejene bike so določene sledeče premije: državna in prva premija 70 K deželne premije 50 40 K in 30 K okrajne pa znašajo skupaj 400 K. Premiranega bika mora obdržati lastnik za pleme najmanj jedno leto, sicer bo moral vrniti premijo. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Mala Nedelja. Kmet. podružnica priredi v nedeljo dne 7. junija v Moravskem vrhu praktično vinogradno demonstracijo pod vodstvom enega ali dveh tozadevnih strokovnjakov. Začetek je ob treh popoldne s predavanjem na dvorišču gostilne g. Zajdela (pri kapeli). Od tam se podajo udeleženci po goricah do vinogradov negovske graščine. Pri tem obhodu se bo od strokovnih moči opozarjalo na napake obdelovanja, spoznavale raznovrstne trsne bolezni itd. V negovskih goricah bode na prošnjo podružnice graščinski oskrbnik razkazal in pojasnil vse posebnosti teh goric.
Mala Nedelja. Čebelarska podružnica naznanja, da ima na binkoštni pondeljek po rani službi božji v šoli g. Jurančič poučno predavanje o čebelo-reji; popoldne ob treh pa praktični pouk pri Znidari-čevem čebelnjaku v Drakovcih.
Središkemu Sokolu je daroval g. Jakob Čuček, poštar pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. po g. Dogša Srečkotu 10 K. Prisrčna mu hvala! Nazdar!
Promocija. Starejšina akad. tehn. društva »Triglav« M. U. C. Jos. Majcen je bil dne 23. tm. na c. kr. Karol Francovem vseučilišču v Oradcu pro-moviran za doktorja vsega zdravilstva.
Iz Ormoža. Znana ormoška klerikalna petelina Rojs in kaplan sklicala sta na zadnjo nedeljo neki shod, na katerem bi naj klobasarila in ljudstvo far-bala po duhovniški agitaciji izvoljena poslanca Miha Brenčič in Ozmec. Uboga reveža čakala sta do pozne noči, če bi jima prišel kdo na limanice, toda kmečko ljudstvo je že tudi toliko zavedno, da se ne da več farbati. Klerikalci bodo to svojo blamažo gotovo opravičevali s tem, da je bilo slabo vreme, toda tudi ta izgovor jim ne pomaga nič, ker za slučaj slabega vremena bil je shod napovedan v zaprtih prostorih. Teh dveh politikujočih hujskačev ne bo več v naš okraj. Da pa se nista nepovabljena gosta zastonj trudila v ta preklicani liberalni OrmoZ, pogostil ju je g. oberčuk s pristnim domačim kozjim mlekom in sirom, na kar sta obadva z dolgim nosom popihala.
Od Sv. Barbare v Halozah. V nedeljo, dne 21. junija 1914 se vrši na krasnih, senčnatih prostorih domače posojilnice velika narodna veselica za Haloze. VeselVčni odbor Ciril-Metodove podružnice pridno pripravlja za to slavnost. Ker bo veselica velike važnosti za Haloze, se prosijo vsa sosedna društva, da se ozirajo na to prireditev. V slučaju slabega vremena se vrši veselica 5. julija 1914.
Družba sv. Cirila in Metoda je sprejela od blagajnika m. CM. podružnice v Trbovljah gosp. Fr. Oseta iz nabiralnikov za mesec maj 77 K 03 v. Prvenstvo je dobil nabiralnik vrlega predsednika g. Forte. Pri njem se zbirajo biljardisti in zbirajo »zrno do zrna«. Speeijalist in podpredsednik je zelo požrtvovalen. Pridni so gosp. Grebenčeve, Volker, Pinterič, Ocepek in Goropevšek. Pohvalno morama omeniti narodno gostilno Počivavšek. Cirilmeto-darji širom naše lepe slovenske domovine posnemajte navedene Trboveljčane. Prosimo tudi ostale Trbovce, ki imajo nabiralnike, v posnemanje.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala Posojilnica v Brežicah 4 K, delež g. K. Dolinšeka, c. kr. davkarja v Gradcu, ki ga je odstopil družbi. Gosp. Ant. Godec, učitelj v Limbušu je nakazal 10 K v spomin petstoletnice ustoličenja koroških vojvod. Dne 1. novembra 1913 je umrl g. Anton Kompara lz LahovjCa in zapustil družbi sv. Cirila in Metoda 100 K. Drago Ocepek, učenec IV. razreda na Dolu je poslal 5 K 08 v, katere je nabral s svojo součenko Marico Pintar ob izletu dolskih učencev v Ljubljano
18- tm" „ sodbti •	tvaiŽb : o
Od Sv. Frančiška Ksaverija. V nedeljo, dne 17.
t. m. se je vršil tu hmeljarski shod, katerega je po prizadevanju gosp. Cernevšeka priredilo »Hmeljarsko društvo v Žalcu«. Na shoda je predaval gosp. Petriček iz Žalca, ki nas je v dve uri trajajočem govoru poučil o vsem, kar mora vedeti vsak hmeljar o hmelju in o vzgoji tistega, kakor tudi o raznih škodljivcih, ki uničujejo hmelj. l)asi nas ni bilo veliko število, vs^d raznih zadržkov in slabega vremena, vendar se je razvila prav živahna debata ir se je izrekla marsikatera dobra beseda. Pa! Bog. da bi našla tudi rodovitna tla in da bi se jednaki shodi vršili večkrat. Predavatelju gosp. Petričeku in Cernevšeku pa še enkrat srčna hvala. R.
Od Sv. Tomaža pri Ormožu. Kakor ste svoje-časno poročali, je prerezal na velikonočni pondeljek posestniški sin Lovrenc Zelenjak posestniku Alojzu Bobnar na nogi žile, da je slednji vsled izgube krvi takoj umrl. Zelenjak se je javil sam sodniji ter bil 14 dni v preiskovalnem zaporu. Kmalu potem je bil poklican pred sodišče v Maribor, ki mu je prisodilo 6 tednov ječe, vštevši preiskovalni zapor, torej še bo sedel 4 tedne.
Iz Slov. Goric. Časniki so pisali, da je napravil pomladanski mraz na vinogradih mnogo škode. Po-zebli so deloma le zelo nizko ležeči vinogradi, po bregovih se komaj mraz pozna celo na zelo zgodnjem trsju. Sedaj je treba pravočasno škropiti, ker se že kaže ponekod peronospora.
Iz Slovenskih goric. Nedavno sem potoval skozi lepe slovenske gorice. Ker me je zalotila medpotoma nevihta, vstopim v bližnjo hišo pod streho. Skrben mož in žena sta imela veliko opravka s streljanjem proti toči. Čudno se mi je zdelo njuno početje; toda kmalu mi začne žena navdušeno pripovedovati, kako preganja ona točo z »žegnh. V vsak možnar mora namreč priti devet žegnov. Kadar so isti v zraku, izpustijo hudiči svoje kremplje, s katerimi držijo oblak in toča se razprši na vse strani. Rekla je, odkar ona z žegni strelja, Se ni padala toča, le če je streljala prepozno! Naštevala in razkazovala mi je potem te čudne žegne, namreč, svečo, les, vodo itd., najhujši pa je baje tisti žegnani vosek, ki se dobi tam pri Mariji Bistrici na Hrvaškem (morda od kakega Žida.) Ta slučaj nam jasno kaže, kako potrebna je ljudstvu izobrazba. Pameten človek se temu smeji, kakšen.(kaplan pa se veseli, da še se nahajajo tako duševno nesvobodni ljudje, ki so slepi in gluhi za svet ter strastno sledijo duhovnikom. Izobrazba in napredek sta ljudstvu potrebna, kakor vsakdanja hrana. Izobrazujmo se, rešitev je v nas samih!
Iz Žetal. Pri nas imamo za politiko zelo gorečega kaplana, znanega Krajnca. Pred kratkim ga je prosil neki ugledni kmet, da bi šel njegovo ženo spovedat. On pa ga nahruli, rekoč, da le takrat gre na spoved, če je žena za smrt bolna. Kaplan je rekel v svoji predrzni nesramnosti: »To pa menda ni, če je tak gobec imela, da je Vogrinca skregala.« (To je namreč tisti Vogrinc, ki je možu omenjene žene pri volitvi župana v Nadolah napisan listek iz rok strgla in pod mizo vrgel ter z nogami poteptal.) Na dan občinskih volitev v Zetalah 21. a-prila se tudi kaplan ni zmenil za pouk v šoli ampak je zjutraj že ob 5. maševal, potem pa kakor besen letal od volilca do volilca. Ali ni to za politiko vnet duhovnik? Politika je pri njem vse, in kar stori, ima političen namen. On le po tem hrepeni, kako bo kmalu celo faro strahoval. Pa to še ni vse. On daje celo članom Marijine družbe prepovedane nauke. Njegovemu neutrudljivetnu priganjaču Vincencu Koresu je svetoval razmerje z neko deklino, če jo misli potem v zakon vzeti. A mati je za to zvedela in ga odpravila še o pravem času. Kadar pride knez in škof k nam, se lahko prepriča o delovanju svojega kaplana, če hoče vprašati može, a ne samo njegove kimovce.
Iz Ljutomera. Klub slov obrtnikov v Ljutomeru naznanja, da vsem oddaljenim udeležencem našega I. obrtnega shoda na binkoštni pondeljek preskrbi hrano in stanovanje, ako se tozadevne želje javijo po dopisnici najkasneje do bink. nedelje predsedniku Jož. Velnarju v Ljutomeru.
Sestanek zaupnikov narodne stranke se vrši na Binkoštni pondeljek popoldne ob 3. uri v gostilni gospe Kukovec v Ljutomeru. Več v vabilih. Sestanka se udeleži tudi dež. posl. dr. Kukovec.
Iz Ljutomera. Neka farovška metla piše v »Slovencu« in v »Straži« o moji osebi nekatere laži radi volitve tukajšne okrajne posojilnice. Tak novoverski šolar ni je vreden mojega poštenega resničnega odgovora. — Viljem Schneider, stara vera.
Še jeden zanimiv članek o razmerah pri ljutomerski okrajni posojilnici priobčimo v prihodnji številki. i <'[ lil .	a -
Iz Ljutomera. Zadnji »Slov. Gospodar« bljuje zopet ogenj in žveplo, gnojnico in sploh ves smrad, ki se nahaja v klerikalnih vrstah, na ljutomerske »liberalce«. Kaj pa s: je /godilo tako groznega? Stvar je ta. Okrajna posojilnica je imela svoj občni zbor, pri katerem so se vršile tudi volitve načei-ništva in nadzorništva; šlo se je za to, kedo bo
sedel pri koritu, ustanovljenem in vzorno oskrbovanem mnoga leta po »liberalcih«, ki se sedaj menda niti obč. zborov ne bi več smeli udeleževati, ampak bi naj pustili klerikalcem zavod, da razsipavajo z denarjem brez vsakega ugovora, kakor njim drago. Ker pa je korito vendar premajhno, da bi mogli zraven.vsi lakomneži in ki čutijo prazne žepe, zato je bila borba velika, a ne med ^liberalci« in klerikalci, pač pa med treznomislečimi klerikalci in far-škimi podrepniki. Ker so zmernim prišli na pomoč tudi napredni glasovi, se je zgodilo, da je prodrla listina teh izven enega kandidata na celi črti. Tako je res, ne pa kar laže >Slov. Gospodar c. Ako ste res tako imenitno zmagali, ljubi gosp. podrepniki, zakaj se tedaj toliko hudujete? Sedaj se zvijajo, obreku-jejo, lažejo: in hinavsko preobračajo oči, ker se bojijo, da se jim odcepi najboljši del njihovih pristašev. Ker so skusili moč Magdičevo in Dolamičevo, se jima sedaj zopet dobrikajo, boječ poraza po lastnih bratih tudi pri prihodnjih volitvah. Seveda sedaj trdijo, da so Magdiča izigravali liberalci, dočim Je on izvedel od klerikalnih pristašev o nakanah novega vodstva posojilnice; saj pa tudi predobro pozna lakomnega Japeca in častihlepnega zgagarja Korleka, ki baje imata nalogo reševati posojilnico ter pitati na posojilnične stroške nikdar site mlade »Čuke«. — Da je zletel iz listine podrepnikov Do-lamič, imenujejo sedaj neljubo pomoto; seveda so pomotoma djali na njegovo mesto Korleka, ter so pomotoma strastno agitirali proti njemu ter ga pomotoma javno nazivali »liberalca«. Oj ti nesrečna pomota! Tudi Velnar jim je zašel med liberalce, tisti Velnar, ki se je nekdaj toliko boril, da je posojilnica prišla v popolnoma klerikl.ine roke, tisti Velnar, ki še se vedno pri raznih prireditvah toliko žrtvuje za klerikalno stvar. Sedaj trdijo, da je dobil po milosti podrepnikov mesto v odboru. Ali ste slišali glasen odpor proti Korlekovi kandidaturi, ki je videč, da ni rešitve, izjavil, da ne sprejme mesta, pa je še vkljub temu dobil dva glasova. Sedaj pa se hočete iz svojega zaslužnega pristaša norčkati rekoč, da njega izvolitev vzbuja v Ljutomeru veselost. Da, da, vsa volitev vzbuja veliko veselje, a veliko žalost in potrtost v vrstah podrepnikov, saj pa jasno kaže, da ljudstvo, vkljub temu, da je do mozga klerikalno, se vendar ne da komandirati od par kaplanov in če ti tudi dobijo povelja od zgoraj. Delo tako-zvanih »katoliških« mož je bilo, da so pred led izrinili Velnarja iz posojilnice ter na njega mesto postavili vzor »katolika«, tako gorečega »katolika«, da so bili prisiljeni, ga pred volitvami izriniti iz posojilnice ter ga danes po »Gospodarju« nazivljajo pohujšljivca in seveda uvrščajo med liberalce. Ker je tedaj prodrla pri volitvah listina zmernih, ni bilo druzega pričakovati, kakor da se isto zgodi pri volitvah nadzorništva. To pa se na noben način ni smelo zgoditi, zato so zagriženci storili volitve neveljavne s tem, da so oddali po več listkov ter je bilo končno oddanih več listov, kakor je sploh bilo volilcev. To je kakor pribito, in imamo ljudi, ki so videle osebe, katere so oddale več listkov. Da bi pri volitvah liberalci nastopali nasilno ter trgali listke kakor poroča »Gospodar«, ni res, pač pa smo videli nekega drugega Reissmanna, kako se je sukal posebno krog ženic ter trgal listke; pa tega gospoda menda itak ni zamenjal poročevalec s kakim »liberalcem«. Da bi zavračal vse neslane, zlobne napade in obrekovanje je popolnoma nepotrebno, saj se poznamo. Nasvete, ki je daje obrekljivec našim doktorjem, bi bolje naslovil na gosp. kaplane, katerih naloga bi bila, ostati v nedeljo v cerkvi, ne pa zunaj ljudi hujskati. Sploh pa si ne bo dal nikdo vzeti pravice udeleževati se zborovanj zavodov, katerih član je. Radi verjamemo, da bi izhajal klerikalni odvetnik prav dobro, kajti kdo se več tožari kakor buteci in teh v klerikalnih vrstah ravno nI malo. Enega odvetnika bi vzdrževal Korlek s svojimi tožbami sam. Dobro vemo, kdo tiči za vso gonjo. Svetujemo temu že bolj priletnemu gospodu, da se spomni malo svojih mladostnih grehov, ki Se v Ljutomeru niso pozabljeni, ampak jih le zakriva plašč »liberalne« prizanesljivosti ter ne hujska, ker se to nikakor ne strinja ne z njegovim stanom, ne z njegovo viteško častjo. Nismo radi indiskretni, a če ne bo drugače, prisiljeni smo poseči tudi po tem orožju, ki ga klerikalci tako radi rabijo. H koncu je v »Gospodarju« ginljiv poziv na vse katoliške kmete in vrle žene iz Murskega polja, da pridejo zopet 7. junija na bojišče, ker je vera v nevarnostih), ako bi zlezel kak »liberalec« v posojilniški odbor. Seveda je vera vsikdar v nevarnosti, ako so globoki duhovniški žepi prazni, zato pa le vkup uboga gmajna, da pride čim več kaplanov v posojilnico, ker ti so priznano najboljši čuvaji narodne svetinje, sv. vere. Vodstvo posojilnice bi si dovolil vprašati, s katerim dovoljenjem je bil v zborovalni dvorani urednik »Gospodarja*. Je mogoče tudi član? Ali za njega ne veljajo pravila? Na prihodnjem občnem zboru bo tudi treba povprašati, kaj je s 15.000 K, ki jih je dobil veržejski samostan brezobrestno. Kje je obljubljena kmetijska šola? Kaj nc, ljubi klerikalci, to je vzorgospodarstvo, da se vrže kar 15.000 v blato, dočim za ubogega kmeta o priliki kake nesreče ni podpore, da, še posojila ni lahko dobiti, saj vam vedno manjka denar.
Makole. V nedeljo, dne 24. tm. je priredilo ta-mošnje učiteljstvo s šolarji predstavo, čigar čisti dobiček — okroglih 58 K — se porabi za šolsko knjižnico. Vsa čast gre vrlim sosedom iz Studenic, Maj-šperga in Ptujske gore, ki so nas posetili v večjem številu, a pogrešali smo marsikaterega somišljenika iz drugih sosednjih krajev, ki bi, tako v gmotnem in moralnem oziru povzdignil prireditev.
Iz Ljutomera. Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredita dne 5. julija 1914 v Seršenovem logu veliko ljudsko veselico. Sosedna društva se prosijo, da se ozirajo na ta dan ter ne prirejajo svojih veselic. Natančneji spored bo se pravočasno razglasil pc časopisih.
Iz Makol. Dne 20. tm. je napajal veleposestnik Jakob Košar iz Statenberga pri Makolah svojega bika. Žival je v svoji zlobnosti napadla moža in mu polomila oprsje. Vsled dobljenih poškodb je moral revež, ki zapušča več nepreskrbljenih otrok, predčasno dne 24. tm. zatisniti oči. — Ta tragičen slučaj bodi posestnikom bikov svarilen vzgled!
Iz Ptuja. V torek, dne 2. junija ti. gostujejo na našem odru v »Narodnem domu« člani slov. dež. gledališča v Ljubljani. Uprizorijo velezabavno burko »Maks v škripcih«, ki je na vseh odrih dosegla najlepše uspehe. Začetek točno ob 3. uri zvečer. Vabimo cenj. občinstvo, da se te prireditve v polnem številu udeleži, da s tem počastimo naše mile goste.
Iz Ptuja. »Pettauer Zeitung«, glasilo ptujske klike, trpi z urednikom vred očitno na paralizi, kar se razvidi iz vodenih in skrajno neumnih člankov. Zaganja se na primer v slov. odvetnika g. dr. Fer-mevca, ker se ta vozi v zadnji dobi s kolesom. Hu-duje se nad slov. odvtenikom g. dr. Gosakom, ker ta v neki pravdni zadevi svoje klijentinje sporazumno z njo ni več nadalje zastopal proti mestnemu stražniku. Svetujemo vodstvu »Pettauer Zeitung«, da si v sličnih bodočih slučajih pravočasno oskrbi kuratelo čez dotične stranke, da se ne bodo mogle taiste prosto dogovarjati s slovenskim zastopnikom in da založi to vodstvo pri zastopniku pravdne stroške v naprej. Duhovita >Pettauer Zeitung« napada gdč. Marico Mahoričevo kot veleizdajalko radi neke prav nedolžne šale. Huduje se tudi, da novega odvetnika dr. Sadnika nismo veseli. Za Ptuj in okraj bi zadostovalo 5 odvetnikov, ker je okraj čisto slovenski in je mestno prebivalstvo po svojem poko-lenju razven petorice mož tudi slovensko; so torej nemški odvetniki tukaj čisto nepotrebni, sploh posebej še pa g. dr. Sadnik. Omejen je urednik Linhart v svoji trditvi, da časopisni članki iz Ptuja izhajajo same iz slovenskih odvetniških pisarn kakcr da bi nikdo drug ne znal pisati par vrstic. Vobče opažamo, da je ta »Pettauer Zeitung« tako skrajno plitev list, da ga gotovo težko prenavljajo tudi najožji pristaši ptujske klike. Občudovanja vredna je ideja: Ptujski renegati izdajajo »Štajerca«, da bi vzgajal kmečke renegate, »Pettauer Zeitung«, da bi vzdržala meščanske renegate pri odpadništvu. To krasno idejno polje pa se namaka v Straschillo-vem žganju in papricira z moralo Girtlerja, dr. Hof-ferja in drugih mestnih veličin, ki kot zakonski možje, vzgojitelji mladine ponoči razgrajajo po ptujski javni hiši. Zdi se nam, da je nemškutarstvo v raz-sulu, ker je do mozga nemoralno. Sedaj pa prepuščamo renegatu Linhartu, da vodi svojo renegatsko vojsko zopet naprej.
Pozor, slovenski železničarji! Oni slovenski železničarji, ki se mislijo udeležiti letošnjega kongresa »Lige slovanskih železničarskih organizacij«, ki se vrši dne 27., 28. in 29. junija v Krakovem, naj to takoj javijo centrali »Zveze jugoslovanskih železničarjev« v Trstu. Istotako pa naj takoj prosijo za dopust in za prosti vozni listek za brzovlake. Ker Je »Liga« intervenirala pri železniškem ministrstvu in pri generalnem ravnateljstvu Južne železnice, da dobijo udeležniki kongresa dopust in da se jim dajo prosti vozni listki za orzovlake, naj vsak prosilec v svoji prošnji izrecno navede, da se hoče udeležiti železničarskega kongresa v Krakoveni. — Komur bi bila prošnja odbita, naj to takoj sporoči centrali Z. J. Ž., da napravi ista potrebne korake. Stroški za hrano in prenočišče v Krakovem so preračunjeni na dnevne 3 K. To je tako malenkostna svota, da o-mogoči gotovo vsakemu železničarju udeležbo na kongresu. Zato tudi opravičeno pričakujemo, da se slovenski železničarji udeleže tega važnega kongresa v kar najlepšem številu.
Beležke.
Homatife v Albaniji. — Knez prvikrat pobegnil.
Albanski vojni minister Esad-paša se je spri z nizozemskimi in avstrijskimi oficirji v Draču ter je bil nenadoma odstavljen. Knez Viljem ga je celo sumil, da ga hoče s pomočjo mohamedanskih Albancev odstraniti in sebe za albanskega vladarja oklicati. Albanski orožniki pod poveljstvom nizozemskih oficirjev ter katoliška knezova telesna straža so naenkrat obkolili Esadovo hišo in odpeljali Esada na avstrijsko vojno ladijo >Sigetvar«. Esad pa drži z Italjani proti Avstrijcem in italjanski poslanik v Draču se je tudi zavzelza niega; spravili so ga z avstrijske na italjansko vojno ladijo, ki ga je odpeljala v Italijo. Z odstranitvijo Esada pa se je še-le začel v Albaniji pravi pleš, Mohamedanci trde, da vleče knez s katoliškimi Albanci in so se vzdignili. 2.000 mohamedanskih vstašev je zasedlo najprej knezovo poletno rezidenco Tirano, potem pa so drli pred glavno »mesto« Drač (ki sicer ni večje ko kak srednji spodnještajerski trg). Pred Dračem se je vnela v soboto med knezovimi vojaki (t. j. orožniki pod nizozemskimi oficirji, prave armade še v Albaniji ni) in vstaši bitka, v kateri so bili orožniki s svojimi poveljniki vred ujeti. Položaj je postal tako nevaren, da je moral knez s kneginjo in otroci zbežati na italjansko vojno ladijo »Misurata«. V Draču je nastala strašna zmešnjava, vse je bežalo na ladije; katoliška albanska telesna straža, ki sta jo vodila dva frančiškana (!), je pometala puške vstran in pobrisala iz strahu pred mohamedanci. Pozno v soboto zvečer so se končala pogajanja z vstaškimi
vodji; ti so svoje jetnike izpustili in knez se je vrnil v Drač; stražijo ga italjanski pomorščaki. Cas-niška poročila pravijo, da bo pa kmalu zapustil Albanijo za vedno in prišlo bo najbrž do tega, kar so dalekovidnejši politiki že vnaprej prorokovali: Albanijo bodeta zasedli Avstrija in Italija, ako bodeta hoteli napraviti v deželi red in mir. Kako se bodemo pa potem pogajali z Italjani, to bode pokazala bodočnost. Zadnji čas nas italjansko časopisje strastno napada, češ, da povzročamo v Albaniji sami nemire. Kakor kaže slučaj z Esadpašo, bo pa ravno narobe res.
Zanimive nadomestne državnozborske volitve na Kranjskem. Minuli torek so ce vršile za umrlim dr. Žitnikom na Notranjskem nadomestne volitve. Klerikalni kandidat je zmagal, ako vštejemo prazne in neveljavne glasove, z malenkostno večino 346 glasov. Napredni kandidat Lavrenčič, župan postojnski, je dobil 3.223 glasov, dr Pogačnik (izvoljeni klerikalni kandidat) 5.130 glasov, 346 glasov je bilo neveljavnih in praznih. Kako nazadujejo klerikalci na Kranjskem, kaže to, da je dobil 1. 1911 dr. Žitnik v istem okraju 6.559 glasov, dočim je dobil naprednjak takrat komaj 1.383 glasov. Ta napredek pa ni prišel sam od sebe. Naši kranjski somišljeniki so v tem okraju pridno širili časopisje »in prirejali v vsaki vasi zaupne sestanke, na katerih so ljudi temeljito podučevali o ničvredni klerikalni politiki.
Belokranjsko železnico so v pondeljek na slavnosten način otvorili. Ob tej priliki je prišel na Dolenjsko tudi železniški minister Zdenko pl. Forster. Vsi kraji ob novi železnici Novo mesto — Metlika
—	Črnomelj — Karlovec so bili okrašeni s slovenskimi zastavami.
Pri izpraševaini komisiji za ljudske in meščanske šole v Gorici so napravili izpite za ljudske šole: Bukovec Marija, Cerjak Terezija, Kerkoč Anton, Lavrenčič Pavlina, Malič Justa, Podberšček Alojzija, Podreka Ivana, Rode Terezija, Skerl Angela, Stegovec Ivan in Širok Armela; s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Ahtik Josipina, Čuček Franc, Gosak Uršulina, Horvatič Andrej, Jeglič A-lojzija (z odliko), Jenko Pavla, Kavčič Frančiška, Simšič Ana in Zwolf Ivana.
Cvetlični dan v Gorici. V Gorici so priredili Slovenci cvetlični dan, t. j. po ulicah so prodajala dekleta cvetke v korist Ciril-Metodovi družbi. Istočasno so imeli Italjani cvetlični dan za svoje narodne namene. Zanimivo je, da so Slovenci imeli 2.160 K čistega dobička. Lahi pa le 1.792 K.
Polom velike hrvaške posojilnice. Prva hrvaška hranilnica v Karlovcu na Hrvaškem ni v soboto več odprla svojih uradnih prostorov. Ravnatelj Her-mann je bojda zgubil na borzi velike svote in je pognal posojilnico v pogubo. Zavod ima okoli 5 miljo-nov hranilnih vlog.
Se že začenja! V Toblbadu in okolici (blizu Gradca) so imeli v nedeljo popoldan hudo točo. Padalo je suho in ostro zrnje tako gosto, da je zemljo pobelilo. Škoda na drevju in polju je zelo velika.
Umrl je v Budimpešti znani ogrski politik Fr. Košut, sin Ludovika Košuta, v starosti 72 let. Franc Košut je živel kot inženir v Italiji, 1. 1894. pa se je vrnil na Ogersko, postal tam državni poslanec in vodja neodvisne stranke. L. 1906 je postal železniški minister in je ostal v tej službi do 1. 1910, ko je zmagal Tisza in je spravil Košutove pristaše z vlade. Franc Košut je bil jako naobražen mož (govoril in pisal je 5 jezikov), toda kot politik ni zdaleka do-sezal ognjevitega svojega očeta.
Umrl je v Veltrusih pri Pragi bivši češki minister dr. Bedržich Pacak.
Kmetijski vestnik.
O TRTNIH HIBRIDIH NA ŠTAJERSKEM.
Spisal c. kr. vinorejski nadzornik Franc Matjašič.
Na Štajerskem se je zasledila — kakor znano
—	leta 1880 trtna uš.
Od tega časa se je razširila ta trsna škodljivka po celi deželi, tako da ie od skupnega štajerskega vinorodnega površja od prvotnih 34.055 hektarjev do danes okuženih in sumnih okužbe že 27.452 hek tarjev.
10.000 hektarjev starih vinogradov še več ali manj rodi, 13.000 hektarjev pa je zopet zasajenih z amerikanskimi trtami. 7.055 hektarjev vničenih vinogradov še do sedaj ne donaša pridelka in 4.000 hektarjev vinogradov, ki so ležali v manj dobrih legah in v klimatično manj ugodnih okoliših, se ie trajno opustilo, in se je sploh uporabil dotični svet za druge kulture.
Ko se je ugotovila trtna uš — uvedlo se je svoj čas zatiranje trtne uši potom skstinkcijskega in kultur alnega postopanja; ni pa prineslo zaradi talnih razmer, kakor tudi zaradi že velikega razširjenja te škodljlvke zadovoljnih uspehov, in filoksera se je naglo razširjala naprej vkljub naredbam, ki so se uvedle zoper njo.
Ker torej ni bilo upanja, da se obdržijo s tem postopanjem stari vinogradi, uvedla je leta 1883 država poskusne nasade z amerikanskimi trtami, ktere so uporabljali že na Francoskem zoper trtno uŠ, in so jih že tamošnji vinogradarji spoznali kot odporne zoper to škodljivko. S časom so nastali v različnih delih dežele taki poskusni amerfkanski nasadi iz državnih sredstev.
Namen teh poskusov je bil, preskusiti odpornost amerikanskih trtniih vrst v naših razmerah, praktično izvesti poskuse s cepljenjem in ugoditi trpež-nost cepljenk.
Ker so se dosegli v navedeni smeri v državnih nasadih z nekaterimi amerikanskimi trtnimi vrstami (Riparia, Solonis, Rupestris) zadovoljivi uspehi, začelo se je z oddajo teh trt vinogradarjem v nadaljnjo poskusno nasaditev.
Hitremu razširjanju nasadov z amerikanskimi trtami so pa nastale izprva na Štajerskem velike težkoče; zlasti so bili odločilni veliki stroški, koje povzroči obnovitev vinograda, ki mora biti mnogw skrbneje pripravljena kakor pri starem vinogradu.
Ti stroški so na Štajerskem tem odločilne j šega pomena, ker so tukajšnji kmečki vinogradarji skoro da ne vsi odvisni le od dohodka svojih vinogradov, in drugih prejemkov za svoje preživetje sploh nimajo.
Ker vinogradi vsled opustošenja po trtni uši niso dali več nobenega dohodka, usahnil je tem posestnikom edini vir prejemkov in od te škodljlvke prizadeti niso v resnici imeli nobenih denarnih sredstev za obnovitev vinogradov.
Navedene razmere so tako splašile male, sedaj popolnoma obubožane vinogradske posestnike, da so se Izprva po večini dali le težko pregovoriti za poskusne nasade.
Še le od države in dežele leta 1893 započeta akcija dovolitve brezobrestnih posojil onim vinogradnikom, ki so ubožali vsled opustošenja vinogradov po trtni uši, v svrho obnovljenja uničenih vinogradov, je omogočila hitrejše regeneriranje (že prej pa je začela štajerska hranilnica akcijo s tem, da je dovoljevala brezobrestna posojila na dobo šestih let).
Denarna sredstva pa, ki so bil.i na razpolago, niso zadostovala z ozirom na regeneracijska dela, ktera so bila potrebna že v velikem obsegu.
Ker je nedostajalo tudi trsja, se niso mogli izvršiti novi nasadi takoj, ko so stari vinogradi propadli.
Leta 1895 na primer, to je 15 let po pojavljenju trtne uši, uničenih je bilo po trtni uši že 4400 hektarjev. Površje, ki je bilo do tega leta zopet zasajeno z amerikanskimi trtami, je pa znašalo komaj le še 1200 hektarjev. Leta 1900, toraj dvajset let po kom-statiranju trtne uši, obsegalo je z amerikanskirn trsjem zasajeno površje 4000 hektarjev; leta 1905 (25 let po konstatiranju trtne uši) 7500 hektarjev, in leta 1912, toraj 32 let po ugotovljenju filoksere, 13.000 hektarjev.
V	začetku obnovitve vinogradov bilo je posestnikom vinogradov le na tem ležeče, v čim najkrajšem času nasaditi svoje vinograde z amerikanskimi trtami, da čim preje mogoče zopet pridelujejo vino.
Na razmere tal so se posestniki prav malo ozirali, čeravno se je že leta 18S9 opažalo na Bizelj-skem, da nektere amerikanske trtne vrste v apne-nem svetu le slabo prospevajo.
Toda tozadevno nam je manjkalo še natančnilh izkušenj.
Tudi glede evropskih trsnih vrst, ki so se uporabljale za cepiče, izprva ni nikdo dosti izbiral.
Glede talnih razmer sicer za kulturo amerikanskih trt ne obstojajo v večjih štajerskih vinorodnih okoliših nepremostljive zapreke.
V	onih vinorodnih pokrajinah, kjer se je že prej pridelovalo najboljše štajersko vino, sta zemlja in podnebje za prospevanje amerikanskih trt. ki so se uporabljale za obnovljenje vinogradov, skoro povsod ugodne.
V	več okoliših, zlasti v južnih okrajih, pa napada nove nasade dostikrat kloroza.
Različna, proti ti bolezni uporabljena sredstva imajo le začasen uspeh. Taki klorotični nasadi so v mnogih krajih sčasoma tuintam odmrli, nadomestni nasadi pa kažejo v največjih primerih ravnoiste znake bolezni.
Kjer se porabi kloroza le tuintam. nima sicer nevarnega značaja.
Težavneje pa so razmere tamkaj, kjer vsebuje zamlja v vinogradu večjo množino apna, kar najdemo v nekterih krajih šmarskega in rogaškega okraja.
Toda tudi drugod, na primer v nekterih okoliših Blzeljskega, v Halozah in Zgornjih Slovenskih Goric se jako pojavljajo klorotične prikazni in sicer v taki meri, da bodo sedaj tamkaj nasajene čiste amerikanske trte (Riparia portalis, Solonis, Rupestris monticola) težko trajno obdržale svojo odpornost proti ti bolezni.
Za navedene, jako obljudene pokrajine pa je vinarstvo visoke gospodarske važnosti, ker živijo zlasti tamkajšnji manjši posestniki skoro izključno le iz dohodkov svojih vinogradov. Iz tega se da tudi pojasniti živahno stremljenje dotičnih vinogradar-jev, ki vse poskušajo, da vzdržijo svoje vinogradi e vkljub neugodnim razmeram zemle.
Da se določijo za apneni svet primerne podlage, ustanovil se je leta 1903 v Dvoru v bližini Šmarja pri Jelšah državni nasad, kojega naloga je, preskušati za apnena tla priporočene hibride, ali in v kolikor so pripravni za one razmere, ki pridejo v poštev.
Hibridi se vzgajajo razventega tudi v deželnih zavodih in pri nekterih zasebnikih, tako da smemo pričakovati, da bomo dobili o uporabnosti raznih teh trt kmalu jasno sliko in presojo.
Navedeni državni nasad v Dvoru obstoji 1. iz matičnjaka za vzgojo ključic; 2. iz trsnice, kjer se ukoreničijo trte deloma cepljene, deloma necepljene in 3. iz poskusnega vinograda, kjer se preskušajo že cepljeni hibridi.
Nasajenje hibrid v tem nasadu se je porazdelillo na več let, da se lahko uporabijo pri naslednjih nasadih že pri prejšnjih pridobljene izkušnje.
Slikar >, pleskar
v Celju
Graika cesta 43
prevzame vsa v svoje stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo na steklo, les. Zmerne cene.
V. BEVC
Močna, okusna in zdrava
dalmatinska vina
se dobi edino-le pri
dalmatinski, vinarni
J. Matkovič
Glavni trg B Celje filavni trg 8
Zahtevajte cenik in vzorce I
Denarni zavod spodnještajerskega trgovstva in obrtništva
Trgovsko - obrtna kreditna zadruga v Celju,
sprejema vloge na knjižice
od vsakega in jih obrestuje po

otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja spioh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
V sledečih vrsticah hočemo na kratko govoriti o izkušnjajh, ki smo jih pridobili v nasadu v Dvoru s hibridi.
Hibridni nasad v Dvoru leži na strmem hribu z južno lego, približno 300 metrov nad morsko gladino.
Spodnjo in srednjo lego holma zavzema matič-njak; višje lege so zasajene kot poskusni vinograd s cepljenkami. Trsnica se nahaja ob vznožju vinograda.
A. Matičnjak.
Zemlja v tem delu posestva je v nižjih legah lapornata, v višjih pa kamnata, skalnata. Matičnjak obsega 83 arov in je s 3301 trsi 45 vrst hibridov zasajen. (Štiri sorte so se že odstranile, kakor navajamo pozneje).
Sedaj se še preskušajo sledeče vrste hibridov: Berlandieri-Riparia 33 in 34 E. M., 15711 in 420 A, B in C; Rupestris-Solonis 2151 in 2171; Rupestris Berlandieri 219 A, 220 A, 301-37-152 in 301 A, B in C; Aramon-Ganzin 1; Riparia-Cordifolia-Rupestrfs de Grasset 1068; Riparia-Monticola 1 R; Riparia-Rupestriis —; Riparia Rupestris 101, 101", 3306 in 3309; Mourvedre-Rupestris 1202; Solonis-Rupestris i—; Solonis-Riparia 1616; Cabernet-Berlandieri 333; Chasselas-Berlandieri 41 B; Gamay-Couderc, Berlandieri-Riparia Teleki 4, 5, 6, 7, 8 in 9; Riparia-Berlandieri 150-15; Rupestris-Berlandieri Teleki 10 a; Taylor-Narbonne; Aramon-Riparia 143 B; Co-lombeau-Riparia 2502; Malbec-Berlandieri 1 A; Riparia - Rupestris Schwarzmannj Pinot-Rupestris 1305; Cabernet-Rupestris 33 A; Rupestris-Solonis Pecs in Riparia-Berlandieri Teleki 8 B.
Razven teh navedenih hibridov nasajene so v svrho primerjanja v matičnjaku sledeče vrste, in sicer od vsake po 25 komadov: Riparia-Portalis, Solonis, Rupestris-Monticola in Rupestris-Gothe 9.
Po dosedanjih izkušnjah v matičnjaku lahko hibride po njih razmerah rasti razdelimo v tri skupine.
I. skupina.
V to skupino uvrstimo one sorte, kojih se do sedaj v matičnjaku sploh ni prijela kloroza. Semkaj spadajo:
Riparia-Cordifolia-Rupestris de Grasset 106/9; Berlandieri-Riparia 420 A; Aramon-Ganzin; Chasselas-Berlandieri 41 B; Riparia-Monticola 1 R in Riparia Rupestris.
Te sorte so se v matičnjaku v Dvoru že v prvih letih nasada odlikovale izmed ostalih hibridov vsled lepše, zdrave rasti.
Aramon-Ganzin ln 41 B se morata varovati pred peronosporo.
Rast vrst 106/8, 420 A in 1 R je nekoliko neenakomerna; vegetacija vrste 41 B je slabeja kakor ostalih sort te skupine. Les vseh vrst te skupine lepo dozori; te sorte tudi proti suši niso občutljive.
II. skupina.
V	to skupino spadajo vsi oni hibridi, kteri naproti klorozi sicer niso neobčutljivi, ki pa drugače še zadovoljujejo.
Te vrste so: Solonis-Riparia 1616; Mourvedre-Rupestris 1202; Solonis-Rupestris —; Berlandieri-Riparia 420 B in C in 33 in 34 E. M.; Riparia-Berlandieri Teleki 4, 5, 6, 7, 8 im 9; Riparia Berlandieri 15711; Rupestris-Solonis 21511 in 2171; Riparia-Berlandieri 150-15; Pinot-Rupestris 1305; Rupestris-Berlandieri 150-15; Pinot-Rupestris 1305; Rupestris-Berlandieri 301 A; Malbec-Berlandieri 1 a; Taylor-Narbonne; Gamay-Couderc in Aramon-Riparia 143 B.
Ravnokar navedeni hibridi so v Dvoru glede odpornosti proti klorozi sila nestalni; vsako leto spomladi obledijo posamezne trte teh vrst, dobijo pa tekom poletja zopet bolj zdrav značaj.
V	enem letu klorozirajo trte, ki so bile sicer zdrave, in prej klorotične so dozdevno zdrave. Prihodnje leto pa je čestokrat stvar ravno narobe.
Les dobro dozori tudi pri teh vrstah. Vrsti 1616 in Solonis-Rupestris kažeta v Dvoru jako malo odpornosti proti trtni uši. Zadnjo navedeno vrsto napada tudi pereči ogenj, vrste 1202, 215\ 2171 in 1305 pa antraknoza. Peronospora se loti vrst 1202, Ga-may-Couderc, 1305, 143 13 in 1 A. Melanoza se je opažala na'420 C in 150-15.
(Dalje sledi.)
Loterijske številke.
Dunaj, dne 23. maja 1914 29, 68, 34. 87, 54. Gradec, „ 27. „ „ 21, 36, 73, 60, 8.
Prodajo se
3 teleta (junčki) za rejo. — Vpraša se naj pri P. NlaJdiiČ, Spodnja Hudinja, Celje.
269 i
Izkaz
živinskih sejmov na Štajerskem v mesecu jun. 1914.
V političnem okraju Celje: Žalec dne 13., Št. Jurij ob J. ž. dne 22., Laško dne 24.; Konjice: Konjice dne 24., Sv. Duh dne 2. in 13., Oplotuica dne 15.. Zreče dne 30.; Ljutomer: Mala Nedelja dne 4., Ljutomer dne 2.; Maribor: Št. Jurij n. Š. dne 9., Sv. Marjeta ob Pesn. dne 2., Račje dne 2., Pekel dne 22., Poljčane dne 13., Spodnja Poljs-kava dne 30., Slov. Bistrica doe 4., Sv Trojica v SI. g. dne 8., Št. Lenart v SI. g. dne 24.; Ptuj: Št. Andrej v SI. g. dne 13., Ormož dne 2., Kost-rivnica dne 15., Sv. Lovrenc na Dr. polju dne 27., Pobrežje dne 15., Breg pri Ptuju dne 6., Trnovci dne 30., Sv. Tomaž dne 21.; Mozirje: Mozirje dno 15., Ljubno dne 24.; Radgona: Radgona dne 2., 9. in 16., Mureck dne 26.; Brežice: Kapele dne 8„ Pilštanj dne 9., Brežice dne 13., Kozje dne 13., Žigarški vrh dne 13., Planina dne 15., Sevnica dne 22., Podsreda dne 24., Rajhenbnrg dne 30.; Slovenji Gradec; Št. Janž pri Sp. Dravograda dne 13, Št. Lenart dne 2., Marenberg dne 2. in 22., Šoštanj*dne 22.; mesto Gradec: dne 4., 10., 18. in 25.; mesto Maribor: 6., 10., 13., 20.. 24. in 27.; mesto Celje dne 2.; mesto Ptuj: dne 2., 3., 10 , 16., 17. in 24.
Celje
Na debelo
ililflflgi
Priporočava svojo bogato založeno zalogo z galanterijskim in modnim blagom. Postrežba točna.
IHliRllRIHl
Kramar
Za spomlad otročje vozičke in igrače. — Novost kravat in srajc. Cene zelo nizke.
Vse bolezni dihal
110 5-3
Kašelj, nahod, influenco in astmo SET*
ln profesorji vsak dan s
slrolinom „Roche*
Izborni, blagodejni učinek izdelka se kmalu opazi. Neprijetno ponočno potenje izgine. Tek in telesna teža rasteta. Sirolinu „Roche" lastna zdravilna moč se je izkazala že skozi 15 let. Manjvredne ponaredbe in takozvane nadomestne izdelke odločno zavrnite in zahtevajte izrecno sirolin „Roche" v originalnem zavoju. Sirolin „Roche" se dobi v vseh lekarnah po 4 K.
Illlllllllllllllllllllllllllll^^
LISTEK.
Gostija v Normandiji.
Francoski spisal (iuy de Mauapssant.
Sprevod se je prikazal na potu, ki so ga osen-čevala drevesa, posajena na robu posestva. Najprej sta prišla novoporočenca, potem starši, nato gostje, nazadnje domači ubožci; in paglavci, ki so letali semtertja ter obkrožali sprevod kakor mušice, so splezali časih celo v veje, da vidijo boljše.
Mladi mož je bil lep fant, Zan Pati, najboga tejši najemnik v deželi. Najprej je bil navdušen, strasten lovec, ki je izgubil pamet, če je šlo za to njegovo strast, in je porabil mnogo denarja za svoje čuvajske in lovske pse, za svoje veselje in svoje puške.
Nevesto, Rozalijo Rusel, so obžalovali vsi že-neželjni fantje iz okolice, zakaj zdela se jim je čedna, in vedeli so, da ima veliko doto; izvolila pa si |e Patija, ker ji je bolj ugajal kot drugi in znabiti tudi — kajti bila je razumna Normandka — ker je imel več cvenka.
Ko so dospeli do velikega plotu svojega posestva, zadoni štirideset strelov iz pušk, ne da bi se videlo strelce, ki so ležali skriti v jarkih. Pri tem poku se polasti moških divje veselje, da so začeli poskakovati v svojih nedeljskih oblekah; Pati pa pusti svojo ženo, skoči k hlapcu, ki ga je opazil skritega za drevesom, iztrga mu puško, izstreli strel sam ter skače pri tem kakor žrebe.
Sprevod se napoti pod hruškami, ki so se že šibile pod svojo težo, dalje skozi visoko travo, kjer so vstajale počasi krave, topo zrle na ženitovanjce ter jim obračale svoje gobce.
Možje so se zopet zresnili, ko se je bližal čas obeda. Nekateri, bogati, so nosili visoke, svetle svilene klobuke, ki jih še tiiso poznali tu v teh krajih; drugi so imeli stara pokrivala dolge dlake, ki bi jih imel lahko za krtove kože; najrevnejši so imeli kape.
Vse ženske so imele ogrtače, položene po hrbtu, nji|h konce pa svečano po obeh rokah. Bili so rdeče progasti, kričavih barv, ti ogrtači; in njih sijaj je zelo zanimal kure na gnojišču, race na robu vaškega ribnika in golobe po slamnatih strehah.
Zelen pokrajine, zelen trave in dreves se je zdela v dotiku s to žarjavasto rdečico še močnejša in obe tako podobni barvi sta bili pod žgečo pol-danskega solnca naravnost bleščeči.
Staro poslopje je bilo, kakor da čaka tu, na koncu hrušjega loga, na goste.
Iz duri in iz odprtih oken je silil dim, in močen duh po mesu se je valil iz prostornega poslopja, iz vseh njegovih odprtin, da celo iz njegovega zi-dovja.
Kakor kača se je vH trop gostov skozi dvor. Prvi, ki so prišli do hiše, so pretrgali verige ter se porazgubili, pri odprtem plotu pa so se vrivali še vedno novi. Jarki so se napolnili sedaj s paglavci in radovednimi ubožci; streljanje kar ni jc-njalo, pokalo je po vseh krajih naenkrat, smodnikov dim se je dvigal v zrak ter se spajal z njim v vzduh, ki omamlja kakor absint. Pred durmi so otrepale žene prah s svojih oblek, odpele trakove pri klobukih, snele ogrtače raz ramo, jih obesile prek roke ter stopile v hišo, da odlože vse te svoje stvari.
Pogrnili so v svoji veliki kuhinji, kjer je bilo prostora za sto oseb.
Ob dveh so sedli za mizo. Ob osmih so še jedli.
Možje so se odpeli, sedeli so zaripljenih obrazov goloroki ter so požirali jedi, kakor bi jih metal v brezdno. Rumeno vino je prijazno svetlikalo, jasno in zlato v velikih kozarcih; poleg je bilo barvasto vino, temno vino krvave barve.
Za vsako jedjo se je napravljalo luknjo, nor-mandsko luknjo, in sicer s kozarcem žganja, ki je vlival ogenj v živote in norost v glave.
Od časa do časa je vstal gost, uaphan kot meh, odšel je k bližnjim drevesom, olahkočil se je ter se vrnil z novo lakoto.
Zaripljenih, rdečih obrazov so sedele tudi kmetice, modrce napete kakor balone, napihnjene zgoraj in spodaj so ostale za mizo iz sramežljivosti. Ko pa je odšla ena, ki ni mogla več vzdržati, so vstale vse ter šle vun. Vrnile so se veselejše, pripravljene na smeh in dovtip. In zdaj so se začele debele šale.
Dvoumnosti, ki so govorile seveda vse o poročni noči, so frčale preko mize semtertja. Zaloga kmečkih dovtipov se je izpraznila. Ze sto let so služile iste polzkosti pri istih prilikah, in četudi jih je poznal vsakdo, so vendar učinkovale, da so prasnili gostje v obeh vrstah v silovit krohot.
Starec sivih las vzklikne: »Popotniki v Me-zidon!« in vsa družba je zavrisnila radosti.
Na koncu mize so pripravljali štirje fantje, sosedje, dovtipe za novoporočenca, in morali so se domeniti za nekaj prav posebnega, ker so venomer hihitali ter skakali pri tem samega veselja.
Naenkrat porabi eden od njih trenotek miru ter zakliče:
»Ti, nocoj pa gotovo pridejo divji lovci! Kaj praviš, Zan?«
Mladi poročenec se hitro obrne ter pravi:
»Naj le samo pridejo, divji lovci!«
Oni pa se mu zasmeje:
* Na severnem Francoskem.
»Oj, bodo že prišli! Gotovo pridejo; ti zato ne opustiš svojega!«
Vse omizje se je vilo same razigranosti. Tla so se stresala, kozarci so žvenketali.
Poročenec pa se je razjezil pri misli, da bi lahko izrabili njegovo poroko, da bi pri njem lovili, in zakliče:
»Pravim ti samo to-le: naj le pridejo!«"
Zdaj pa je začelo frčati dvoumnih šal, da je nevesta, že malo nemirna, na rahlo zardela.
Ko so se zalili z žganjem, se je vsakdo zavlekel domov spat, in novoporočenca sta stopila v svojo sobo, ki je bila pri tleh kakor vsi prostori v hiši; in ker je bilo tu nekam soparno, odpreta okno ter zapreta polknice. Mala, prav neokusna svetiljka, dar ženinega očeta, je gorela na komodi, postelja je stala pripravljena.
Mlada žena je že odložila okrasje z glave, slekla obleko ter ostala v krilu; odvezovala si Je črevlje, Zan pa je kadil konec cigare in od strani ogledoval svojo ženico.
Poželjivo jo je gledal, bolj poltno kakor nežno; zakaj bolj se mu je je hotelo kakor pa jo je ljubil; in hitro kakor bi hotel na delo, sleče suknjo.
Rozalija je sezula črevlje, slačila je zdaj nogavice, pa mu je rekla, ki ga je tikala že iz otroških let: »Stopi, stopi tja za zaveso, da grem v posteljo.«
Hotel se je malo obotavljati, smejal se je pre-frigano ter se skril pa polukal izza zavese. Ona se mu je smejala, zatiskala mu oči, in tako sta se igrala zaljubljeno in veselo, brez priučenega sramu in brez najmanjše zadrege.
Konečno se on uda; ona pa v hipu vrže raz sebe zadnje krilo, ki ji spolzne ob nogah na tla ter se sesede tam kakor svetek. Pustila ga je tam, stopila iz njega ter se spustila v posteljo, da so zaškripala pod njo peresa.
Tedaj je prišel k postelji Zan, bos, v hlačah, sklonil se je k svoji ženi, iskal njenih ustnic, ki jih je skušala skriti v blazini, ko v tem hipu začuje strel z daljave, v smeri od Rapeškega gozda.
Nemiren se dvigne, skoči k oknu ter odpre polknico.
Ščep je oblival dvorišče z rumeno lučjo. Sence hrušk so metale temne proge po tleh, in v daljavi se je svetilo polje, kjer je že vse dozorevalo.
Ko se je sklonil Zan skozi okno in poslušal na najmanjši šum, sta se mu oklenili dve goli roki okoli vratu, njegova žena ga je vlekla v sobo ter mrmrala: »Pusti jih, pusti! Saj nič ne de!«
Obrnil se je, jo prijel in objel, kakor je stala pred njim; dvignil jo je s svoimi močnimi rokami ter jo nesel na ležišče.
V tem hipu, ko jo položi v postelj, zadoni nov pok, zdaj dosti bliže.
Ves zdivjan od jeze, zakolne Zan: »Hudiča, kaj mislijo, da me ne bo zaradi tebe? Le počakajte! Le počakajte!«
S temi besedami ofenje črevlje, sname puško, ki je visela vedno nabasana, se iztrga svoji ženi, ki se ga je oklenila in' ga ni hotela pustiti proč, skoči k oknu in vun.
Čakala je uro, dve uri, do jutra. Moža ni bilo domov. Zbegana je klicala, pravila o Zanovi jezi in kako je hitel za divjimi lovci.
Tedaj so se odpravili hlapci, kočijaž, sluge iskat svojega gospodarja.
Našli so ga dve milji od posestva, zvezanega od nog do glave, napol zadušenega od jeze, puško izvito, hlače narobe oblečene, tri mrtve zajce okoli vratu in na prsih listek, kjer je bilo napisano:
»Kdor hodi na lov, izgubi svoj prostor.«
Če je pozneje pripovedoval o svoji ženitovanj-ski noči, je vedno pristavil: »O, to je bilo imenitno! Zelo imenitno. Kakor mladega zajca so me zvabili v zanjko, falotje, ter mi potisnili glavo v vrečo! O, če jih kdaj dobim, naj se le vesele!«
Tako se zabavajo po gostijah v Normandiji.
Sto zdravnikov hvali
upliv
THTMONIEL SCILLAE
(Besedilo zavarovano.) Vpliva na ustne in dihalne dele telesa, odpravlja kašelj, lahkega in oslovskega, varuje pri boleznih v. dihalih, odpravlja težko dihanje in je za otroke in odrasle^ enake vrednosti. Zdravniška autoritete ga priporočajo. ima prijeten okus. I steklenica 2 K 20 v. Pošlje se po pošti proti plačilu naprej za K 2 90 1 steklenica, z K 7 — 3, za K 20'— pa 10 steklenic franko. Ne dajte si drugih slabih sredstev vsiliti!
E. f IKIEI. lekarnar,
c. in kr. dvorni založnik Z PRAGA III., št. 203
Čuvajte svoj želodec
predno je prepoznoI
Domače sredstvo, ki se izdeluje iz najboljših in dobro učinku-jočih zdravilnih zelišč kar najskrbneje, ki vzbuja tek, pospešuje prebavo in pa čisti čreva, odpravlja posledice nezmernega življenja, napačne hrane, prehlajenja. sedečega življenia in zaprtja, napenjanja, krčev, je
Dr. ROSfl balzam
za
želodec
Glavna zaloga: Lekarna
B. FRAGNER, oAl^r
,.Pri Črnem orlu", PRA6A, Mala stran 203.
Se razpošilja dnevno, ogel Nerudove nI. I cela steklenica 2 K, polovica I K.
Po pošti se pošiljajo proti povzetju ena mala steklenica za K 150, velika K2"80, zaK 4'70 se pošljeta dve veliki, za K8--štiri velike in za K 22'— 14 velikih steklenic na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zalopa) »seli avstro-oj skiii lekarnah. C VARILO! Vsi deli embalaže nosijo U to postavno zavarov. znamko.
Jabolčnik, pristni mošanciger in slovito ter dobro ljutomersko vino se
248 4-3	dobi pod naslovom
Vatro Kosi, Dobrafa, p. Celje.
Jabolčnik 24 vin., vino od 48 vin. naprej.
Samo 4 enotne cene
« 9 50, 12*50, 16*50, 20*20
Največja izbira v najelegantnejših in najmodernejših čevljih za gospode, dame in otroke. Redfca prilika za nakup! Večja partija čevljev je prišla jz mode, a je izvrstno ohranjena in se proda 30% Pod nakupno ceno. Sandali, platneni čevlji, j.ennis čevlji — v vseh vrstah in po nizkih cenah.
Prva največja zaioga ln izdelovalnlea čevljev
Štefan Slrašek,
Celje, Kovaška ulica štev. 3.
Popravila hitro in po ceni.	237 3-2
0F
(L
n e
n
Nagrobne vence
1
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov imata v zalogi
Goričar & Leskovšek
v Celju.
93 11-5
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Goričar & Leskovšek, Celje.
Priloga »Narodnemu Listu" št. 16
»Mariborski Glasnik" dobe le
naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K.
MARIBORSKI GLASNIR
GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA «MARIBOR» V MARIBORU
Uredništvo v
Mariboru, Tegetthoffova _ ^ cesta št 30.
Potreba slovenskih delavskih organizacij v Mariboru.
Kolikor toliko popolna je družabna organizacija posameznih slojev med mariborskimi Slovenci. Toda eno organizacijo pogrešamo močno, delavsko organizacijo. Na tisoče obrtniških in tovarniških delavcev v Mariboru in v obmestju tava v narodni nezavednosti, na stotine med njimi jih je odločnih odpadnikov in pristašev nemških ter socijalno-de-mokraških društev, oziromai organizacij. Gospodarska odvisnost od premožnih nemških in ponem-čenih trgovcev, obrtnikov, tovarnarjev vpliva odločujoče v tej smeri. Nemške šole so nam uničile že celo generacijo in jo naredile skoraj da nedovzetno za slovensko narodno zavest, za našo slovensko kulturo. Studenci, Pobrežje, Karčovina in Lajtersberg so nam resen spomin, da treba zastaviti vse sile, da se zabrani nadaljno ponemčevanje ln odnarodovanje našega delavstva. Nič manj ne kriče po delu naša predmestja, v katerih bivajo skoraj izključno slovenski delavci.
A kako zajeziti to odnarodovanje? Slovenskih šol treba. A ne samo šole. Vzbuditi nam je v slehernem delavcu narodno zavest, smisel za naše knjige in časnike, za slovensko gledišče, zlasti pa za slovenska društva. Kakor se ostali sloji družabno združujejo, baš tako naj to store delavci. Inteligentnejši in probujenejši med njimi naj smatrajo za svojo dolžnost, da sami izvedejo organizacijo mariborskega in okoliškega delavstva. Pomagalo pa bi jim naj pri tem i-elc naše ^n^riur-nstv o s svetom in dejanjem. Delavska in obrtniška izobraževalna, zabavna in slična draši/a treba ustana\ Ijati, poleg tega treba strokovnih organizacij. Vse to pa se bo dalo izvesti le, ako bodo slovenske delavske organi zacije našle tudi kako dobro streh D. kajti na cesti ah v kaki beznici društva ne morejo uspevati. Nič manj potrebno bo, zlasti od kraja, gmotno podpreti delavska društva. Ustanovitev koristnih gospodarskih in kreditnih zavodov bi tudi utegnila biti na mestu.	•
Slovenski naj bo Maribor. To je naša stara zahteva. Zgodilo pa se bo to le, ako bomo zajezili na daljnje ponemčevanje slovenskega delavstva. Ako bomo dosegli, da se od naših ljudij, zlasti od delavcev nikdo več ne bo ponemčil, potem smemo reči brez skrbi, da bo kmalu konec nestrpnosti mariborskih Nemcev in nemčurjev. Maribor nam bodo izvo-jevali naši delavci. Posvečajmo zato več pozornosti razvoju slovenskega delavstva v mestu in obmestju.
Državnemu pravdništvu v Mariboru! Ali se pristojne oblasti prav nič ne zmenijo za pretepače Fridaua, Jana in druge nemške fantaline, ki so prejšnji teden- pred cirkusom napadli in ranili mirne slovenske obrtniške pomočnike? Radovedni smo, ali se bo sploh kaj ukrenilo? Nazadnje bodo slovenski fantje kaznovani, Nemci pa, ki so začeli prepir in pretep, jo bodo takole lepo odkurili.
Nemški visokošolci pridejo v Maribor na bin-koštne praznike. Radovedni smo, ali se bodo vedli dostojno, kakor se spodobi akademiku. Da bodo nemški hišni posestniki razobesili zastave, je um-ljivo, skrbeli pa bomo, da se nikdo naših ljudij ne bo spozabil, kakor se je to že zgodilo večkrat.
Osumljen je, da si Je sam zažgal mlin. Pred kakim mesecem smo poročali, da je znovič pogorel Marksov mlin v Lajtersbergu. Splošno se je že takrat reklo, da je mlin gorel, ker je moral goreti. Pred par dnevi je državno pravdništvo v Mariboru dalo pod ključ Marksa samega in njegovega poslovodjo Grafa.
Wastian in knjige. Nemški poslanec \Vastian je pred kakim letom dnij pri neki njemu popolnoma tuji vdovi v Mariboru vzel na ogled več dragocenih starinskih knjig. Kljub ponovnemu opominu jih ni vrnil in jih dotična gospa še do danes ni dobila vrnjenih.
Hiša v Mariboru za 28.000 kron je na prodaj. Polovica ostane vknjižena. Več pove g. V. Weixl, trgovec, Maribor, Glavni trg 22.
Nov slovenski časopis v Mariboru. Spomeniški svet lavant. škofije v Mariboru je začel izdajati časopis: »Ljubitelj krščanske umetnosti«.
Dirka v Mariboru. Na Križevo se je vršila na Tezni ob velikanski udeležbi občinstva običajna vsakoletna 'dirka mariborskega dirkalskega društva. Za »ljutomersko darilo« se je razvila prav živahna konkurenca. Prvi je bil triletni Mih. Filipičev (Stara-Nova vas) »Jopič«, druga »Fora« Jožefa Slaviča (Cven), tretja Mih. Filipičeva »Princesa«, četrta »Mijolka«, posestnika Alojza Jelena v Lukavcih in zadnja »Nada« Marko Slaviča iz ključarovec. Pridna »Luksa« Filipičeva je žal nenadoma pred dirko poginila in trpi posestnik veliko škodo. Pri »tezenskem darilu« (dirka dvovprežnih vozov) sta b;li prvi »Fora« in »Nada« (posestnika kakor zgoraj); vozili ste nad vse pričakovanje izvrstno. Drugi ste bili »Vurica« (Vaupotič iz Lukavec) in »Mijolka«, tretja
»Beti« — »Jopič« (»Beti« je last Jos. Kolmaniča iz Bučečovec). Pa tudi pri vojaških dirkah, ki so se vršile zadnje dni v Mariboru, so se ljutomerski konji krasno obnesli.
Brezvestna babica v Mariboru. Dne 14. prosinca je prišla posestnikova hči Marija Drus k 60-letni babici F. Dolenc, da pri njej porodi. Porod pa je bil težaven in je povzročil neko notranjo po škodbo porodnice. Le zdravnik bi bil mogel pomagati. Čeprav pa je Brusova ponovno zahtevala zdravnika, Dolenčka vendar ni poslala ponj in še le porodična mati, ki je par dni po porodu prišla na obisk je šla po zdravnika. Ta je odredil, da mora Brusova takoj v bolnišnico. Odpeljali so jo tje, toda črez par dni je že umrla. Ker babica Dolenc ni poklicala zdravnika k bolnici Brus, je bila v soboto, 23. majnika pri okrožnem sodišču v Mariboru obsojena na 6 tednov strogega zapora. To je že druga kazen, ki je zadela to lahkomiselno in brezvestno babico. Dne 21. sušca je bila namreč obsojena Dolenčka na 3 tedne zapora, ker je neko porodnico tako malomarno oskrbovala, da je za vnetjem trebušne mrene umrla. Take brezvestne babice bi sploh ne smele izvrševati tako odgovornostipolne obrti. Žene in dekleta, varujte se brezvestnih babic!
Ptujsko blato pred mariborskim okrožnim iso-diščem. Med ptujskimi Nemci vlada razdor že dalje časa. Eni so za Ornika, drugi za Hutterja in tov. Z Ornikom vlečejo seveda vsi mestni uslužbenci, kajpada tudi uradni predstojnik in vsi policaji. Tovarnar Hutter se drži na drugi strani in ima tudi mnogo pristašev. Hutterovci in Ornikovci se nikakor ne morejo in posebno policaji Hutterja nimajo v časti. Dne 21. rožnika lanskega leta je šel Hutter po noči v družbi nekaterih oseb po mestu. Družba si je popevala. Nadstražnik Centrih je takoj prav surovo nahrulil Hutterja. Kmalu za tem se je Hutter zaradi tega stražnikovega postopanja pismeno pritožil pri mestnem uradu v Ptuju. V dotični vlogi je navedel Hutter sledeči zanimiv slučaj: Dne 28. svečana 1913 sta prišla uradni predstojnik Girtler in gimnazijski profesor dr. Hofer v ptujsko javno hišo. Dekleta so sicer že spala, povsod je bila tema, toda zaklenjena hišna vrata niso bila. Podvzetna stebra ptujskega Nemštva, Girtler in dr. Hofer sta začela divjati, ker punic ni bilo. Divjala in razbijala sta ter preklinjala, kar sta mogla. Profesor dr. Hofer je bil prinesel seboj kar cel slovar izbranih besed. Končno sta sicer prišla 2 policaja, seve reda nista naredila. Naloga nadstražnika Centriha bi bila, v jutranjem raportu naznaniti vso zadevo mestnemu uradu. Tega pa ni storil, seve, ker vendar ne gre, da bi prišel navskriž s svojim šefom. Ker Hutter nima Centrihu ničesar komandirati, ima seve C. proti njemu dosti korajže. Zato ga je uvodoma navedenega dne tako nahrulil. To postopanje Centrihovo je H. v dotični vlogi imenoval pristransko. Zaradi tega očitanja in zaradi objavljanja te fine dogodbice sta se čutila Girtler in Centrih užaljena in sta tožila Hutterja zaradi razžaljenja časti pred ptujskim sodiščem. Pravda je bila odkazana okrajni sodniji v Mariboru. Pri razpravi dne 17. sušca je bil Hutter oproščen, ker se je sodišče prepričalo, da je Centrih res postopal pristranski in da je Girtler res kravaliral v ptujski javni hiši. Pač pa je bil Hutter obsojen na 50 K globe zaradi tega, ker je v dotični vlogi Orni-kove protokole imenoval »više«. Ker sta se C. in G. zaradi oprostilne razsodbe pritožila na okrožno sod-nijo, se je pred tem sodiščem v sredo, dne 20. majnika vršila vzklicna razprava. Okrožno sodišče pa je njuno pritožbo v glavnem zavrnilo in je ugodilo le v toliko, da je bil Hutter obsojen na 100 K globe zaradi tega, ker je Centrihu očital, da ga je 21. Junija po noči nahrulil in izzival. — S tem je sodnijsko dokazana pristranost ptujskih stražnikov in magi-stratovcev. Ako so ti ljudje tako pristranski napram lastnim rojakom, kako so neki šele proti Slovencem! No ptujski Slovenci so menda že imeli dovoljkrat priliko, čutiti to pristranost. Sicer pa rečeno samo emo: vzori in značaji niso možje, ki stoje na čelu ptujske občine!
Iz Polskave. V zadnji številki smo čitali, da se poteguje za mesto distriktnega zdravnika pri Sv. Trojici dr. Rizinsky iz Račja, ki je sedaj distriktni zdravnik za Polskavo. Na Polskavi bi moral pravzaprav prebivati, toda, ker mu je Polskava premalo nobel, se je naselil v Račju, čeprav to ne bi smelo biti. Seve v Račju je lepše, kar ob železnici je. Menimo pa, da bi moral distriktni zdravnik stanovati tam, kjer je določeno, ne pa tam, kjer bi sam hotel. Ako bi g. dr. R. prišel za distriktnega zdravnika k Sv. Trojici, bi se menda kmalu preselil v Sv. Lenart ali pa v kak drug kraj. Mislimo, da ima ljudstvo, ki plačuje distriktnega zdravnika, pravico zahtevati od njega, da se naseli tam, kjer je zanj določen kraj in ne gi*e, da bi si sam določil bivališče.
Za birmo primerna darila imata urarja Bureš ln Stoječ v Mariboru na Tegetthoffovi cesti. Priporočamo ju vsem mariborskim in okoliškim Slovencem. (Glej oglas.)
Ljubljanski dramski ansambl pod vodstvom režiserja g. Milana Skrbinšeka na štajerskem. V Mariboru igra imenovani ansambl na binkoštni pon-deljek, dne 1. junija, sredo dne 3. junija in petek, dne 5. junija in vprizori prvi dan zabavno burko »Maks v škripcih«, drugi dan tri zanimive enodejanke: pretresljivo tragedijo ruske žene »Nihilistka«, originalno burko »Metuljčki« in neizmerno efektno grotesko »Maske satana«, tretji dan pa zabavno, duhovito in po svojem sujetu drzno komedijo »Vrag« z vodjo g. M. Skrbinšekom v glavni vlogi. — V Celju se vrše iste predstave v enakem razporedju ob sledečih dnevih: nedeljo, dne 7. junija, torek dne 9. junija in četrtek (praznik) dne II. junija. — Vmes igra ansambl burko »Maks v škripcih« v sledečih krajih: Ptuj, torek dne 2. jun., Ljutomer, četrtek dne 4. jun. Vransko pondeljek dne 8. junija. — Nato gostujejo ljublj. igralci še v Trbovljah, Zagorju in Krškem, nakar končujejo svoje gostovanje s predstavami v Novem mestu, Metliki, Karlovcu, Črnomlju in Ribnici.
Slovenjebistriški Slovenci so napravili v soboto zvečer v hotelu »Austria« imenitno odhodnico odvetniškemu kandidatu dr. Rudolfu Ravniku, ki se preseli v Maribor. Udeležili so se odhodnice Slovenci vseh stanov in celo več gostov iz Celja, da bi pokazali, kako zelo so cenili dr. Ravnikovo narodno delovanje v Slovenski Bistrici. Mariborskim Slovencem moremo na tem možu le čestitati.
»Škrobarjev Loschnigg« na tleh. Niso več tako slabe razmere v Slov. goricah, kakor jih opisuje v svojem romanu »Kontrolor Škrobar« dr. Kraigher. Najlepši dokaz za to bila je seja sanitetnega odbora, ki se je vršila radi sestave tema za mesto zdravnika pri Sv. Trojici v Slov. gor., ki je postalo prosto vsled preselitve navedenega pisatelja v Ljubljano. Zupan pri Sv. Trojici, Ferdinand Golob, katerega o-pisuje Kraigher kot tako vsegamogočnega, šopiril se je že ves čas s svojim nemškutarskim kandidatom dr. Rizinskim. Oblazil in obleta! je vse župane sanitetnega distrikta ter prišel končno do prepričanja, da pride njegov kandidat v temo — in seve tudi v njegovo prazno hišo pri Sv. Trojici, za kar se prav za prav gre. V svoji preveliki nadutosti in domišljiji šel je tako daleč, da je za »svoje« 12 župane naročil že pred sejo pojedino zmage — nem-čurstva zoper Slovenstvo. A tu se je siromak zara-čunil. V krasni slogi nastopile ste obe slovenski stranki za vse tri slovenske prošnike in to tako, da je ostal mogočni Ferdo z svojim kandidatom v manjšini 5 zoper 15 slovenskih glasov. To je bil mogočen uspeh — mogoče deloma tudi zasluga »Kontrolorja Škrobarja«.
Okradel je svojega tovariša. 19 letni vojarski pomočnik Anton Šifer v Karčovini pri Mariboru je ukradel svojemu tovarišu zlato ifo, vredno 145 K. Zato bo moral sedaj 3 mesece sedeti v ječi. Tako je razsodilo okrožno sodišče v Mariboru pri razpravi minulo soboto.
Studenci. Minolo nedeljo se je ustrelil Vinko Kralj, pomočnik pri peku Mulecu. Vzrok samomora ni znan.
Zaradi neke punice so se sprli vojaki in civilistje prejšnji petek zvečer v Karčevini pri Marboru. Civilistje so lučali kamenje, vojaki pa so divjali z bajoneti. Vojaka Langa je zadel kamen na glavi, da so ga morali precej odpeljati v bolnišnico. Z bajoneti pa so bili ranjeni civilistje Kapun in brata Fras. Stepli so se radi dekleta.
V Šentilju in v sosednih občinah lovi neki Ko-larič naše ljudi. Prigovarja jim, naj jemljejo pri nemških hranilnicah posojila. Za razne pote in dopisovanje pa izvablja od kmetov kar po več sto kron provizije. Slovenski kmetje, varujte se pred tem človekom.
Pijan je prišel na sodnijo. 19 letni hlapec Janez Lešnik iz Selc je prišel 15. aprila pijan k razpravi na sodnijo k Sv. Lenartu. Ker se je nedostojno vedel, ga je sodnik kaznoval s 24 urnim zaporom. Dva sluga sta ga odpeljala v zapor. Gredoč pa je Lešnik suval sluga, preklinjal na vse pretege, kar je le mogel. Dne 22. majnika ga je okrožna sodnija v Mariboru za to obsodila na 3 mesece težke ječe.
Kadar staro vino vre. Posestnica Ana Pukšič iz Z. v šentlenarškem okraju ima že 68 križev, toda črez plot še vedno rada skače. Čeprav ni čisto pri pameti, ima močno razvit čut za ljubezen. 42 letni fant Peter Kozmar jo je znoril. Ljubila sta se, kolikor sta mogla in si vse zaupala. Zaupljivost po-starne ljubice pa je znal izkoristiti Kozmar. Pregovoril je starko, da je prodala posestvo in izročila njemu od kupnine 600 K denarja v shrambo. Komaj je imel K. ta denar, pa je izginila iz njegovega srca ljubezen do Pukšičeve. Sklenil je, zapustiti jo. Vzel je seboj še puško, samokres in en sod v skupni vrddnosti 33 K in jo popihal. Zastonj je žalovala ljubica. Toda oko postave je kmalu izsledilo Koz-marja in v petek, 22. majnika mu je okrožno sodišče v Mariboru naklonilo za njegovo poštenje 4 mesece težke ječe.

Birmanska darila
v &oq iduiesžh> Glavni trg, poleg
Telefon St. 133,	Poštne pošiljatve 3 krat na dan.
1 Fluid proti protinu 1 E. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske Jjtapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentol, poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Lin imen t odpravlja najhitreje potenje nog.
vsakovrstna, kakor travna, deteljna, grah, salata, cvetlice itd. J se kupujejo gotovo najboljše v staroznani in že veCkrat » odlikovani trgovini
Priporočajo se sledeče tvrdke
8»
Špecerijsko blago, vino t steklenicah, premog ln drva priporoča
A. lfertnik,
Maribor, Koroška cesta št. 17.
Bogata zaloga. Vedno sveže blago.
Ddponagatto j«! Jfi M potrebno
kupovati ali naročevati blago pri tujih neznanih trgovcih. Če telite dobiti dobro in ceno
blago za moške in ženske obleke, perilo, predpasnike, dežnike, ovratnike, posteljno perje itd. •brnite se na
Prvo slov. spadnještajersko razpošiljalnico
J. J». ŠoflatK, Maribor, 35»
Ceniki in vzorci na željo brezplačno.
JUlaribor, Gospod$l(a ulica il 38.
Vsak dan sveže peciv«, ob sezoni sladoled. — Velika naloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kandit, raznih peciv in slaščic.
Naročila za gostij« in Veselite se točno izvršijo.
Najnižje cene.
Dobro urejeno »
Solidna postrežba, govce.
jMosti za spomlad!
Volneno in perilno blago za dame, sukuo za gospode r veliki zalogi priporoča
M. E. ŠEPEC, Maribor
Grajski trg štev. 2.
in okolice v blago-krojaške in modne
zaloga pohižtVa V Maribora ■ Korošca cesta il 10 = j
................, ,■ ;.(f . , vjj-jfl: iiiinlod J t, i; •	fijL i!/l	"k
priporoča svojo bogato zalogo politlranega in notnega pohištva iz trdega ali mehkega lesa za spalnice,	■
obednice, salone, kuhinje. Divani, otomane, žimnice, mize, stoli in ogledala v izredno bogati Izberi.	2 DOmače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna.
Od l.inarca se nahaja trgovina v Edmund Schinidt-Gasse št. 8 (sedaj Rop). j« Stoječ Lovro, Maribor
* Tegetthoffova cesta 30, nasproti trgoven Ulagi.
}-
Slavnemu občinstvu iz Maribora hotno znanje, da sva poleg sedajue trgovine Se otvorila drugo
trgovino za izgotovljene ženske, moške in otroške obleke
ter vsakovrstno perilo in kravate. Izgotovljene moške obleke že za 36 K, ženske za 30 K. — Umerjene obleke za gospode po najnovejšem kroju, elegantno izgotovljene že od 40 K, za dame od 38 K naprej. — Za dobro ii solidno blago se jamči. Na zahtevo se izbire fTanko dostavijo.
K obilnemu obisku vabita najvljudneje
Božič in Lorber, Maribor
Tegetthoffova cesta 23 in 34.
i i 11. t—;' ' .i ■ ~' ■ .. ..'"'i« i .
Usnje!	Podplat!
Nova trgovina!
Matija Naveržnik
naznanja, da je otvoril nit Tegetthoffovi cesti Ster. 16 v Mariboru v hiši Odvetnika dr. ROSfne trgovino z usnjem, podplati in vsemi čevljarskimi potrebščinami.
Izdeluje sam tndi gornje dele obuval in sicer zelo dobro in po izredno nizkih cenab.
Strašna flGSFGČa
za vsakega gospodarja je slaba streha. Stroški za nove drage strehe iz slabega materijala, vedna popravila, požari, nničijO v kratkem najboljšega gospodarja.
Tej nesreči se izogne,
kdor si da napraviti
streho
iz zarezane opeke
Opel« v Rtičju no telil.
Ta slovenska tovarna izdeluje tudi druge opeke, strešne in zidne, cevi za drenažo i. t. d. iz najboljše večkrat premlete ilovice po najnižjih cenah.
Maribor, Zofljin trg štev. 1 (t gradu).
V zalogi tudi vsakovrstno špecerijsko blago in deželni pridelki.
Jak. Vezjak
Krojaški mojster, Maribor Grajski trg (v Gradu)
izdeluje točno in solidno obleke za gospode in
dečke po meri in po najnovejšem krojn. Zaloga izgotovljenih oblek po zelo nizkih cenah.

Oznanilo.
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici vljadno naznanjam, da sem dne dne 1. majnika 1914 otvoril
pekovsko obrt
y Mariboru, Tegetthoffova c. 53 (nasproti kolodvora v Jellekovi hiši).
Prepričan sem, da bo slavno občinstvo z mojim vedno svežim pecivom popolnoma zadovoljno. Po naročilu pošiljam pecivo tadi na dom.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Vaupotič 3-2	pekovski mojster.

Opozarjan slaVna šolska VodstVa, občine, trgoVcc in drugo občinstvo
na mojo bogato ter na novo urejeno zalogo vsakovrstnega papirja, šolskih tiskovin in drhgih šolskih potrebščin, Ovitni papir, trgovske in druge zapisne knjige, uradne in druge zavitke, pismen papir, razglednice i. t. d. ter razno galanterijsko blago. Nahrbtniki so v vsaki velikosti. Zaloga raznih pletenin iz državne pletarske šole od Sv. Barbare v Halozah.
Izbira velikanska! Cene brez konkurence!
Veletrgovina T. WEIXL
Maribor, Glavni trg štev. 22.
'V-VA>K •■-'V- -.'A -v< Z1 A *!*>•>,>Y<<YA>Y»-T-O-I i?
pranjo Imi
nrar, zlatninar in ocalar Maribor, TegctM. c. 39
prVi urar od glavnega Kolodvora.
Popravila točno ln po ceni.
Tovarniška zaloga samo najboljših ur, prstanov, verižic, uhanov itd. Očala, ščipalnike, daljnoglede, zdrav, toplomer, časomere, tehtnice za vlito, mošt itd. — Plošče in igle za gramofone. — Precizijske nre, Sehafhausen, Ornega, Zenith, Eterna.
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer .. -r inserat ne priobči.	—i—

Kdo odda malo trgovino,
za eno ž®iBko pripravno. Ponndbe pod,Samostojnost' na npravništvo »Narodnega lista".	237 3-3
Kovačnica
se takoj v najem po ceni odda pri Jlorjunu Gajšek v Loki pri Zusmu. 262 1
Sprejme se
nizar$Hi Vajenec,
kateri ima posebno vesel e do radarske obrii. Martin Stojsn, mizarski mojster Teharje pri Celju. 261 2-1
enonadstropna, z vrtom prav blizu cerkve na Vranskem se pod zelo ugodnimi pogoji takoj proda. Pripravna tudi za trgovino ali za kako obrt.
Naslov pove npravništvo _Nar. Lista" • 256 2-1
Zdratf in trepet učenec
z dobrimi Šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini mešanega blagi i. Wagner v Šmarju pri Jelšah. 263 2-1
Prodori za trgovino z mešacim
se oddajo takoj v najem. Več pove Alojzija VozliC, p. d. Stožir, Šmartno v Rožni dolini. Trgovina bi bila najbolj pripravna za žensko.
255 2-1
Trgovskega sotrndoffi
dobro izurjenega v manu-fakturi, špeceriji, železnim", usnju in drobnarijah sprejme Norbert Zanier & sin, St. Peter Sav nska dolina.
264 3-1
Ob priliki Ciril-Metodove veselice v Sokol-skem domu v Gaberju dne 17. maja sem v svojem govora neosnovano žalil ravnatelja Posojilnice v Celju gosp. Jos. Smertnika. Prepričal sem se, da je imenovani gospod ravnal napram Celjskemu pevskemu društvu popolnoma korektno, ravno tako Celjska Posojilnica, zategadelj prekličem vse žaljive besede, mereče na gosp. Smertnika ter obžalujem ta popolnoma neutemeljen napad.
Tudi obžalujem žaljive besede, katere sem isti večer rabil proti g. Viktor Moškon-u, faktorju Zvezne tiskarne v Celju ter se zahvalim obema gospodoma, da sta umaknila svoji tožbi proti meni.
CELJE, dne 25. majnika 1914. 2571_Vinko VoSnjak, i. r.
IZJAVA.
Ker čujem, da nekateri čitatelji dr. Kragher-jevega romana „Kontrolor Škrobar", kateri ne poznajo tukajšnjih razmer in oseb, identificirajo Skrobarja z mojo osebo, izjavljam, da se v romanu opisani dogodki niti najmanj ne dotikajo bodisi mojega uradnega bodisi privatnega ali javnega življenja.
Št. Lenart v Slov. Goricah, dne 25. maja 1914.
Ivan Vodlak,
c. kr. davčni kontrolor.
je v lepem kraju v Savinske doline
uečje posestuo
obstoječe iz njiv, travnikov, vinograda in gozdov. Hiša in gospodarska poslopja so v zelo dobrem stanju. Več se izve pri g. Bog. Zdolšek, učitelju v Grižah pri Celju.	260 2-1
V Celju se odda v najfm
za vsako trgovino na prometnem mestu pri cerkvi in v obližju javnih uradov. Povpraša se naj v pisarni dr. Antona Božiča v Celju, Rotovška ulica št. 15. 266 3 1
Sprejmem
dVa trgoVsfr pomočnica,
katera imata najmanj 3-5 letno izpričevalo od ene tvrdke, razen učne dobe. Vojaščine prosti imajo prednost. Ivan Ravnikar, trgovec v Celju.
Pri Sv.Trojici v Slovenskih goricah je pod jako ugddmmi pogoji na prodaj enonadstropn*
pripravna za zdravnika ali pa za trgovino pekarijo. — Proda se tndi lepa
lekarna za zdravnika.
Ponudbe na npravništvo tega lista.	246 3-3
Vabilo na
občni zbor
Okrajne posojilnice v Ljutomeru
ki se bode vršil v nedeljo, dne 7. junija 1914 ob 7. url dop. v Fran-Jožefovi šoli v Ljutomeru.
DNEVNI R E-D
1.	Volitev 'nadzornega svetovalstva in cenilne
koniisije.	-odo. >
2.	Določitev svote za dobrodelne namene. Ako bi ta na 7. uro sklicani občni zbor ne
bil sklepčen, se vrši ob 8. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v zmislu § 38. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov.
V Ljutomeru dne 20. maja 1914.
Ludvik Babnikf
načelnik.
Vabilo na
redni občni zbor
Posojilnice v Pišecah,
ki se vrši dne 7. junija 1914 ob 9. nri dopold. ■■■■ v lastni hiši s sledečim sporedom:
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev letnega zaključka za leto 1913.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Opomni se, da za slučaj, če bi ne bilo ob določeni uri zastopanih zadostno število deležev, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor pri vsakem številu udov.
ODBOR.
Ugodna prilika
za otvoritev nove trgovine!
V celjskem Narodnem domu se odda s prvini avgustom 1914 v najem, prodajalnica, v kateri je imel ranjki gospod Vinko Pustovrh svojo konfekcijsko trgovino. Lokal je opremljen v vsemi potrebnimi stelažami i. t. d. Pojasnila daje Posojilnica v Celju.	2681
C
t
t
Cl
PAZITE!
Samo 10 kron
stane v Prvi gorenjski raz-pošiljalnici Ivan Savnik, Kranj št. 156
4'/2 m volnenega blaga za eno tlno žensko obleko v poljubni barvi,
1	zelo fini robec za na glavo, 3 lepi žepni robci iz Sifona,
2	para močnih ženskih nogavic,
I svilnat pas In Se več drugih različnih
drugih stvari za povrh. Ista množina Se bolje vrste 15 kron, „ „ najboljSe vrste 20 kron. Zahtevajte najnovejSe vzorce raznega blaga! Solidno domače podjetje!
9 9 9 9 9 9
^Poljedelske stroje
kakor: mlatilnice, vitij e, čistilnice za žito, sadne mline, sla* moreznice, ročne mline za žito mleti, sploh kmetijsko orodje naj« boljše vrste ima v zalogi in prodaja po najnižjih cenah
VELETRGOVINA

L
267 10-1
99
Celje, Graška ulica. štev. 12.
99
.J
-mM'a* kom*«**;**kuj:**:*,*


M Vi<>>K M>x "i
Zdravilišče z žveplom. Zdravnik dr. J. Lotaert.
Zdravilišče z žveplom.
Daraždinske toplice (Hroasko).
Novo zdravilišče z električno razsvetljavo. — Staroznano radioaktivno zdravilišče z žveplom -f 580 C, jako priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias itd. — Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, grlu, prsih, jetrah, želodcu in črevesnih boleznih. — Električna masaža. — Blatne in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Moderna oprema. — Novi hotel. — Krasna okolica. — Vojaška godba. — Prospekte pošilja na željo gratis.


88
i ' E
Kose!
88
m
Kdor hoče imeli
koso
88!
Kose!
m
s katero se ni potreba mučiti, ter se lahko z enkratnim klepanjem kosi z lahkoto vsake vrste trave celi dan, naj se obrne na tvrdko
J. firašovic v Žalcu
katera je prevzela edino zastopstvo svetovno znanih kos znamke „poljedeljsko orodje", katero zastopstva je imela dosedaj tvrdka
A. Geiss v Žalcu.
®ri naročilu 10 komadov se doda 1 komad brezplačno.
Za dobro kakovost kos se jamči!
Cenik na zahtevo brezplačno.


jg gv i*

Kmetovalci!
v kupujte kanafase, platno za vsake vrste ® perilo, blago za obleke, barvano platno, *	druke le pri češki firmi
% Jaroslav Kocian, tkalnica
Cerven^ Kostelec, Češko.
40 metrov ostankov kanafasa, blaga za c« obrisače, platna ali druka pošiljam za K 24'— proti poštnemu povzetju. 55 -15
O
prevzame vsa dela dekoraeijske, slikarske ln pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih in najmodernejših 94 -14	vzorcih.
Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence.
iz najvlačnejšega in najboljšega jekla, lahke, s kojim je mogoče najbolj trdo travo pri enkratnem brušenju 100 korakov neprenehoma kositi, razpošilja po najnižjih cenah edino
Adalbert Geiss - a
nasl. Viktor Piliti v ŽALCU.
Zahtevajte cenik! 175 -7
Širite Narodni List!
C£k3£, Gosposka ulica 2
je, ako kupujete svoje potrebšine v domaČih specijalnih trgovinah, ker tu se Vam nudi velika izbera prvovrstnega blaga po najnižjih cenah. — P,i nakapu Steklene*
in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, okvirjev in Sip se
obrnite z zaupanjem na tvrdko
in razno moderno blago za molke ln ženske obleke razpoiUJa po najnižjih oenah 62 -15
_ Jugoslovanska razpoSiljalna -
R. Stermecki v Celju (staj"*Sj!
Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bnlgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati.
kjer se Vam bode uajsolidneje postreglo,
Listerjevi ST bencinovi
i HI petrolejem in plinovi | motorji
tak lokomobii
za vse vrste strojev od
Splj^J* Najmanjša poraba goriva!
Najpripi ostejši motor za Več tisoč v rabi. Ceniki In
R. A. LISTER & CO.f dr. z o. z.
Dnnaj, III/2, Hintere Zollamtsstrasse 9.
NE OZIRAJTE SE
samo na kričečo reklamo, temveč prepričajte se o dobri kvaliteti blaga, katero ima povsod znana tvrdka
Zaloga papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin,
Zahtevajte novi ilustrovani cenik obsegajoč IOOO predmetov.
Trgovina 8 špecerijskim :: blagom ::
Solidna postrežba I
Trgovina z moko in de
:: želnimi pridelki ::
Najboljši češki nakupni vir
Po prepričanju mora vsak	I |f 94jfffif Sf*
pripoznati, da imam za-	®|H¥llll|»l
nesljivo kaljiva semena,	Oelif*
n. pr. jamčeno domačo	"
deteljo, nemško deteljo,	Graška cesta 21
peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner.
\V	1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, bolj-
—^StT^VO^V	?ega 3 K 40 h; prima
tp^Sgaj^ J^J.l	polbelega 2 K 80 h;
Vrn	belega 4 K; belega, p..Benlschžgj^jlBg^D) pnhastega 5 K 10 h; _i .i—r j kg Aeleflnega,
»neifnobelfcga, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 8 K; 7 K; belega, Snega 10 E, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 66	dobi franko.	-15
Zgotovljene postelje
Ie gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 om Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 K, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke E 13'—, E 14-70, E 17-80 in K 21-—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 om široki E 4 50, E 5"20, E 5-70; podpornica iz močnega rižastega gradi na, 180 cm dolga, 116 cm široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar.
S. Benlsch v Dešenlcl, Štev. 773 Češko.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Glavna zaloga vrvarskega blaga
Vedno sveža žgana kavo
Glavna zaloga oljnatih barv
Svalčični papir in strok
99 viiviilttll
se hvalita sama in n« potrebujeta nobene re klame.
106 -13
Pisarna je r Celjn, Eotovška ulica št. 12
Avstr. poStne hranilnice račun štev. 54.366.
xxxxxxxxxxxxxxx
Last Narodne založbe v Celju	l/.«iHi?i»*h: dr Vf,kns>av Kukovec	Odgovorni urednik: Janko Lesničar.	Tisk Zvezne tiskarne v Celju-