URADNO GLASILO OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
VSEBINA
43.	Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
44.	Pravilnik o sprejemu in izpisu otrok v vrtec Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi in načinu obračunavanja oskrbnine
45.	Sklep o določitvi in organiziranju enot, služb in drugih organov za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v Občini Središče
46.	Dopolnilni sklep o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Središče ob Dravi
47.	Sklep o pooblastitvi župana
48.	Sklep o ceniku za letni bazen
43.
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04 in 44/05, (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB4 in 17/08 (21/08 - popr)), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Ormož (Uradni vestnik Občine, št. 12/I-UPB1), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi, št. 1/1/09),	2. člena Odloka o
gospodarskih javnih službah v občini Sveti Tomaž (Uradno glasilo Občine Sveti Tomaž, št. 1/09), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06), 23. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/07) in 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 8/07) so Občinski sveti:
Občine Ormož na svoji 24. redni seji, dne 25.5.2009
Občine Sveti Tomaž na svoji 22. redni seji, dne 26.05.2009
Občine Središče ob Dravi na svoji 21. redni seji, dne 25.5.2009 sprejeli
ODLOK
o	oskrbi s pitno vodo na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen (vsebina)
(1)	Ta odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (v nadaljnjem besedilu: občin/Občin) tako, da določa:
1.	Splošne določbe,
2.	Upravljanje vodovodov,
3.	Opremljenost naselij z vodovodom,
4.	Vire financiranja,
5.	Načrtovanje vodovoda,
6.	oskrbovalne standarde javne službe,
7.	Tarifne sisteme,
8.	Meritve, odčitavanje in obračun,
9.	Evidence uporabnikov,
10.	Prekinitev dobave pitne vode,
11.	Nadzor in kazenske določbe,
12.	Prehodne in končne določbe
(2)	Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o izvedbi in uporabi vodovoda na območju občin.
2.	člen (namen)
Namen tega odloka je:
•	zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
•	uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
•	zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti oskrbe s pitno vodo, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.
3.	člen (pojmi)
Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot pojmi, ki se uporabljajo v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 - v nadaljnjem besedilu: pravilnik) oziroma kot so opredeljeni v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo.
4.	člen
(uporaba storitev javne službe)
(1)	S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo vseh stavb, v katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
(2)	Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
•	iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
•	je namen rabe vode proizvodnja pijač,
•	se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
•	se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč,
•	se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3)	Storitve javne službe opravlja izvajalec storitev javne službe (v nadaljevanju upravljavec) v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, v skladu s pravilnikom ter v skladu s tem odlokom. 5
5.	člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
(1)	Občine morajo zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih poselitvenih območjih,
razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2)	Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.
II.	UPRAVLJANJE VODOVODOV
6.	člen
(lastnina infrastrukturnih objektov)
Lastništvo, redno investicijsko vzdrževanje na vodih in objektih, sodelovanje pri razpisih za gradnjo skupnega vodovodnega omrežja in objektov ter drugih razmerjih je določeno na osnovi Dogovora med občinami Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž št. 487-00016/2008 0007 9 z dne 10.4.2008.
7.	člen
(določitev upravljavca vodovoda)
(1)	Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.
(2)	Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(3)	Za upravljavca zasebnega vodovoda Občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(4)	Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, Občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
(5)	Način in obliko izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju občin je določen na podlagi odlokov, ki urejajo gospodarske javne službe v posamezni občini.
8.	člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)
Določila za vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda so
68
opredeljena v pravilniku oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo.
9.	člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)
Določila za vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo so opredeljena v pravilniku oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo.
10.	člen (evidence)
(1)	Občine morajo voditi evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov, ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu.
(2)	Podatki iz evidence o vodovodih niso javno dostopni, neposreden dostop do evidence je omogočen le ministrstvom, pristojnim za zdravje in za obrambo.
11.	člen
(objekti in naprave uporabnikov)
(1)	Objekti in naprave uporabnikov so:
1.	vodomerni jašek ali niša,
2.	obračunski vodomer s pripadajočo spojno cevjo in ventiloma,
3.	interno vodovodno ali hidrantno omrežje,
4.	interni hidranti, interni vodomeri, naprave
za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode	in drugi	objekti	in
naprave, ki so nameščeni za obračunanskim vodomerom	ali	za
pogodbeno dogovorjenim mestom,
5.	priključno omrežje do vodomernega jaška ali objekta, v katerem se nahaja vodomerni jašek ali niša.
(2)	Te naprave in objekti so last uporabnika, in se
zgradijo	na osnovi dovoljenja	za gradnjo	objekta.	Če
objekt	nima gradbenega	dovoljenja,	se sme
priključiti samo na osnovi upravnega akta, ki ga izda pristojni organ za gradbene zadeve. Upoštevati je potrebno tudi določbe Zakona, ki določa prostorsko načrtovanje in Zakona, ki določa gradbene zadeve.
(3)	Upravljavec javnega vodovoda ima vse objekte in naprave iz 1. odstavka tega člena v upravljanju.
(4)	Novi vodomeri se vgrajujejo zunaj stavbe v vodomernem jašku, zaradi lažjega vzdrževanja in odčitavanja. Vodomeri na že obstoječih priključkih se vgrajujejo zunaj stavbe na željo lastnika priključka oziroma, če pride do kakršnega koli posega na objekt, ki je določen z upravnim aktom.
12.	člen
(objekti in naprave upravljavca)
(1)	Objekti in naprave upravljavca so:
a)	sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
• omrežje in naprave za neposredno priključevanje	uporabnikov na
stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
•	omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje) in vzdrževanje javnih površin,
•	črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
•	naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.
b)	primarno vodovodno omrežje in naprave:
•	omrežje in narave, ki služijo za
oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so:	vodnjaki, črpališča,
prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
•	naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
•	vodohrani,
•	cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
•	cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).
c)	magistralno vodovodno omrežje in naprave:
•	omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih objektov za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin in regije,
•	tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
•	vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
III.	OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM
13.	člen
(opremljenost naselij)
(1)	Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.
(2)	Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, kijih upravljajo:
• izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50
69
prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan, ali • upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.
(3)	Na poselitvenem območju iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem vodovodu v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij.
(4)	Če je hidrantno omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe.
(5)	Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.
14.	člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1)	Na oskrbovalnem območju, kjer Občine zagotavljajo oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo za namen zagotavljanja rezervnih zmogljivosti in za preprečevanje prekomerne uporabe pitne vode, vendar le za potrebe zalivanja, izplakovanja in napajanja domačih živali, za kar sije potrebno pridobiti vodno dovoljenje.
(2)	Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(3)	Interna napeljava na javni vodovod in lastni vodovod morata biti izvedeno ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave, ki bi lahko vplivala na kakovost pitne vode v javnem vodovodu.
15.	člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1)	Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi
V.	NAČRTOVANJE VODOVODA
17.	člen
(upravni postopki - javna pooblastila)
(1)	Upravljavec javnega vodovoda izdaja potrdila, smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), ter soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja), pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2)	Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
•	oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
•	je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški (daljše razdalje, podboji državnih cest, železnic, drugi višji stroški podobnega značaja).
(3)	Občine v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredelijo poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve (daljše razdalje, podboji državnih cest, železnic, drugi višji stroški podobnega značaja).
IV.	VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
16.	člen
(viri financiranja)
(1)	Javna služba se financira iz:
•	cene storitev javne službe,
•	komunalnega prispevka uporabnikov,
•	proračuna Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž,
•	drugih virov.
(2)	Predlog cene oblikuje upravljavec, potrdi pa jih Občinski svet Občine Ormož, Občinski svet Središče ob Dravi in Občinski svet Sveti Tomaž in Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni organ, kot je opredeljeno v veljavni zakonodaji na področju oblikovanju cen komunalnih storitev.
1.	za smernice in mnenja: dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju,
2.	za pogoje: dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,
3.	za soglasja:	projekt za pridobitev
gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij,
4.	za soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
a.	gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
b.	projekt vodovodnega priključka,
c.	projekt	interne	vodovodne
inštalacije,
d.	izpisek iz zemljiške knjige ali
notarsko	overjena	pogodba z
dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne	oziroma	obligacijske
pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo, upravljavcu pa vzdrževanje	vodovodnega
priključka. Za dokazilo o vložitvi kopije predloga za vpis v zemljiško knjigo se šteje način, ki je določen z zakonom. Za dokazilo o pravici graditi se šteje tudi druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini	oziroma
pravnomočna sodna ali upravna odločba,
e.	dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
5.	za soglasja za začasni priključek:
a.	situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
b.	opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka,
c.	izpisek iz zemljiške knjige ali
notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo, upravljavcu pa vzdrževanje	vodovodnega
priključka. Za dokazilo o vložitvi kopije predloga za vpis v zemljiško knjigo se šteje način, ki je določen z zakonom. Za dokazilo o pravici graditi se šteje tudi druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini	oziroma
pravnomočna sodna ali upravna odločba,
d.	dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode,
e.	dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor.
6.	za soglasja za ukinitev priključka:
a.	situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in
vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
b.	potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe, če gre za odstranitev objekta (stroške ukinitve poravna noročnik),
c.	pisna zahteva lastnika priključka.
7.	za soglasje k spremembam:
a. projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2)	Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec, lahko upravljavec, če tako določa zakonodaja, zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki jo potrdijo Občine.
(3)	Na podlagi tega odloka se podeli javno pooblastilo Občin upravljavcu javnega vodovoda za storitve izdajanja projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Upravljavec javnega vodovoda mora imeti zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
18.	člen
(gradnja novega vodovoda)
Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod. V nasprotnem je potrebno sprovajati določila o racionalni rabi vode, kot to določa pravilnik oziroma kot določa veljavna zakonodaja na področju oskrbe s pitno vodo.
19.	člen
(prednostna raba vode iz vodovoda)
(1)	Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(2)	Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire.
(3)	V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
20.	člen
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)
(1)	Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne
71
vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2)	Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma rezervne vodne vire nadomesti z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.
(3)	Uporabniki in izvajalec javne službe so dolžni izvajati potrebne ukrepe za ohranjanje lastnih virov pitne vode, kot so vodnjaki, zbiralniki deževnice, zajetja pitne vode, vrtine.
(4)	Med rezervne vodne vire za javno vodovod omrežje občin štejemo napajanje iz omrežja občine Ljutomer.
21.	člen
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda)
(1)	Upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter v primeru, ko vodne izgube onemogočajo normalno oskrbo, pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
(2)	Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco. S stalnimi aktivnostmi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti najmanjše vodne izgube.
22.	člen
(priključitev stavb na javni vodovod)
(1)	Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom.
(2)	Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3)	Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje. 4
(4)	Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda upravljavec.
(5)	S pogodbo o priključitvi na javni vodovod se pred priključitvijo na javni vodovod upravljavec in uporabnik medsebojno zavežeta k upoštevanju določil o vzdrževanju, uporabi, plačil in drugih določil, ki se tičejo oskrbe s pitno vodo.
VI.	OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE
23.	člen
(obseg storitev javne službe in obveznosti upravljavca)
(1)	V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
•	oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
•	pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
•	vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
•	nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
•	vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m,
•	vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
•	izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
•	monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,
•	monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
•	označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
•	izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
•	občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov,
•	občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih,
•	izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
•	redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,
•	vodenje katastra javnega vodovoda,
•	posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
•	vodenje evidenc v skladu z veljavno zakonodajo na področju oskrbe s pitno vodo.
(2)	Monitoring kemijskega stanja vodnega vira iz 8. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.
(3)	Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Program izobraževanja se natančneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo iz 28. člena pravilnika oziroma kot je opredeljeno v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo.
24.	člen
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)
(1)	V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
•	oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
•	redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
•	vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
•	nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
•	monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
•	obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira upravljavec javnega vodovoda,
•	meritve količin dobavljene vode in obračun storitev,
•	vodenje evidenc iz 26. člena pravilnika.
(2)	Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
25.	člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabniki imajo zaradi rabe javnega vodovoda naslednje obveznosti:
•	da redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope (pred snegom, ledom in ostalimi materiali),
•	da dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitovanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode,
•	da ugotavljajo dejansko stanje vodomera in ga primerjajo z obračunskim stanjem vodomera ter upravljalcu sporočajo večja odstopanja med obema stanjema,
•	da takoj javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov,
•	da pismeno obveščajo	upravljavca o
spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
•	da redno plačujejo vse	obveznosti na
podlagi izdanih položnic	ali računov v
plačilnem roku,
•	da urejajo medsebojno delitev stroškov,
kadar imajo obračun	preko enega
obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu naslovnika in plačnika računov;
•	da upoštevajo varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode,
•	da si pridobijo soglasje	upravljavca za
večja dela pri predelavi in popravilih interne inštalacije,
•	da povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
26.	člen
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)
(1)	Na javni ali zasebni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Možne so naslednje izvedbe vodovodnega priključka:
•	vodovodni priključek z enim vodomerom;
•	vodovodni priključek s kombiniranim vodomerom;
•	vodovodni priključek z več kot enim vodomerom (brez vodomerov na interni napeljavi iz 2. odstavka 35. člena).
(2)	Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega ali zasebnega vodovoda, ki se nahaja med
73
sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode.
(3)	Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega ali zasebnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(4)	Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
(5)	Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo investicijsko in tekoče vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.
(6)	Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.
27.	člen
(kataster javnega vodovoda)
(1)	Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavljajo Občine v okviru javne službe. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev Občin, lahko pa iz drugih virov.
(2)	V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda in hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz vodovodov.
(3)	Objekti in naprave javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, so vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, območje objekta vodovoda, naprave za obdelavo pitne vode, zajetje, objekt za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika in druga oprema in objekti.
(4)	Lokacija objektov in opreme se vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
28.	člen
(program oskrbe s pitno vodo)
Določila za pripravo programa oskrbe s pitno vodo so opredeljena v pravilniku oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo.
29.	člen
(poročilo o izvajanju javne službe)
Določila za poročanje o izvajanju javne službe so opredeljena v pravilniku oziroma so opredeljena v veljavni zakonodaji na področju oskrbe s pitno vodo.
30.	člen
(uporaba javnih hidrantov)
(1)	Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega omrežja upravljavcu javnega vodovoda zagotavljajo Občine iz proračunskih sredstev, lahko pa iz drugih virov.
(2)	Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode. Za gasilske vaje in druge namene je potrebno pridobiti poprejšnje soglasje upravljavca, ki odobri lokacijo odvzema pitne vode.
(3)	Hidranti, ki so namenjeni rednemu odvzemu vode morajo biti določeni, v skladu z dogovorom med upravljavcem in gasilci. Hidranti namenjenemu rednemu odvzemu vode morajo biti opremljeni s števci, ki se popišejo vsakih 6 mesecev.
(4)	Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad odjemom vode iz hidrantov (uporabo hidrantov) in upravljavcu sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Za kontrolo hidrantov je pristojen upravljavec. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, kije nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
(5)	V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto in količino odvzema. Mesto pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.
31.	člen
(varovanje obstoječe infrastrukture)
(1)	Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda, oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
(2)	V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.
VII.	TARIFNI SISTEMI
32.	člen
(elementi tarifnega sistema)
(1)	Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v naslednji skupini:
I.	Skupina - gospodinjstva,
II.	Skupina - ostali uporabniki.
(2)	Uporabniki iz drugega odstavka 4. člena tega odloka se v primeru oskrbe s pitno vodo uvrstijo v II. Skupino uporabnikov prvega odstavka tega člena.
(3)	Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča na območju občin, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. V primeru lastništva večjega števila fizičnih ali pravnih oseb na objektu, ki ima priključek na javno vodovodno omrežje, solastniki sporazumno določijo enega solastnika kot skrbnika in s tem plačnika vseh storitev, ki se v evidencah pri upravljavcu določi kot imetnik odjemnega mesta. Ta je dolžan izpolnjevati vse obveznosti, ki izhajajo iz tega odloka. Če solastniki ne določijo skrbnika vodovodnega priključka in se ne izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz tega pravilnika, se ravna v skladu z 43. členom tega odloka.
(4)	V primeru, da uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z upravljavcem skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
(5)	S tarifnim sistemom se določajo elementi obračuna in osnovne tarifne postavke za obračun oskrbe s pitno vodo. To so:
•	vzdrževanje priključka stavbe (v EUR/mesec za presek priključne cevi v mm),
•	poraba količine vode na mesec (v EUR/m3),
Na navedene tarifne postavke se obračunajo še vse dajatve, v skladu z veljavno zakonodajo.
33.	člen
(vzdrževanje priključka stavbe)
(1)	Postavka vzdrževanje priključka zajema storitve, ki se zaračunavajo uporabnikom, uporablja pa se za vzdrževanje, overjanje in zamenjavo vodomerov ter lahko zajema tudi druge storitve vzdrževanja priključka.
(2)	Mesečni znesek za vzdrževanje se določi na osnovi vrednosti storitev zamenjave vodomerov za posamezne preseke priključne cevi (dimenzije), ki predstavlja stroške za vzdrževanje, zamenjavo in overjanje vodomerov in morebitne druge storitve vzdrževanja priključka.
34.	člen
(poraba vode)
Poraba vode (m3) je na vodomeru registrirana porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju. Obračun za porabljeno količino vode se izvede na osnovi načina obračuna porabljene količine vode, ki je določen v 36. členu tega odloka. Sredstva zbrana z obračunom porabljene količine vode se uporabljajo za pokrivanje stroškov izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav javnega vodovodnega omrežja.
VIN. MERITVE, ODČITAVANJE IN OBRAČUN
35.	člen
(uporaba vodomerov)
(1)	Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali inženirskega objekta, na meji z javnim dobrim (oziroma čim bližje parcelni meji, če je razdalja do javnega dobrega velika), pri daljših priključkih pa čim bližje javnemu vodovodu. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz projektne dokumentacije za objekt.
(2)	V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravitelju oziroma upravljavcu služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Upravljavec ne vgrajuje, vzdržuje in ne odčituje internih vodomerov. Če meritve po internih vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere. V tem primeru je potrebno skleniti pogodbo med upravljavcem in lastnikom internega vodomera, ki določa način vzdrževanja, redne overitve vodomera, odčitavanja in plačila vzdrževalnine priključka. Prostor, v katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih površin večstanovanjske stavbe, čist in vedno dostopen uporabnikom in pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda.
(3)	Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
(4)	Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera.
(5)	Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.
36.	člen
(določanje količin porabljene vode)
(1)	Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 in se ugotovi na osnovi odčitka (popisa) stanja vodomera. Odčitavanje stanja vodomera se za vsa gospodinjstva izvrši praviloma enkrat letno. Ti odjemalci lahko med dvema odčitkoma stanja sami odčitavajo stanje vodomera in ga sporočijo upravljavcu do 25. v mesecu, da se uporabi izstavitev računa za tekoči mesec. Za odjemalce iz gospodarstva in negospodarstva (zavodi, hišni sveti,...), ki porabijo manj kot 50 m3/mesec se odčitek stanja vodomera izvrši dvakrat letno, za vse ki porabijo več kot 50 m3/mesec se odčitek stanja vodomera izvrši vsak mesec.
Med dvema odčitkoma stanja vodomera se uporabniku količina voda zaračunava na podlagi povprečne porabe med zadnjima dvema odčitkoma ali na podlagi dogovorjene ocene porabe. Upravljavec lahko določi drugačen način obračuna količine porabljene vode.
(2)	Višino ocenjene porabe praviloma določi upravljavec, lastnik priključka (uporabnik) pa ima v utemeljenih razlogih pravico zahtevati spremembo višine akontacije, tako da z izvajalcem določita dogovorjeno oceno porabe.
(3)	V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari oziroma zaradi drugega vzroka ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v istem obdobju preteklega leta ob upoštevanju morebitnih spremenjenih okoliščin v tekočem obdobju (spremenjen obseg proizvodnje, spremenjeno število članov gospodinjstva,...).
(4)	Količina porabljene vode pri odvzemu brez vodomera, se določi na osnovi predpisane količine iz predpisov o določanju cen komunalnih storitev. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta na osnovi ocene porabe.
(5)	Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.
37.	člen (cena storitev)
Cena posameznih tarifnih postavk za obračun oskrbe s pitno vodo, ki so določeni v 32. členu tega odloka, se določijo po predpisih o oblikovanju cen komunalnih storitev.
IX. EVIDENCE UPORABNIKOV
38.	člen
(evidence uporabnikov)
(1)	Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2)	Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
•	šifro uporabnika in plačnika,
•	ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),
•	znesek poravnanih	in neporavnanih
obveznosti,
•	datum vnosa podatkov,
•	lokacija vodovodnega priključka,
•	tip vodovodnega priključka.
(3)	Upravljavec lahko za posameznega uporabnika zbira tudi:
•	podatke o zaposlitvi	oziroma drugačnem
statusu uporabnika	z vidika delovne
aktivnosti in socialnega statusa ,
•	številko osebnega bančnega računa,
•	davčno številko,
•	delež lastništva,
•	EMŠO,
•	število in vrsta živali.
(4)	Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
•	šifro uporabnika in plačnika,
•	naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
•	naslov,
•	transakcijski račun,
•	davčno številko,
•	znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
•	datum vnosa podatkov,
•	lokacija vodovodnega priključka,
•	tip vodovodnega priključka.
(5)	Polega navedenega evidenca uporabnikov vsebuje podatke o odjemnem mestu, ki jih določa zakonodaja.
39.	člen
(dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah)
(1) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca v osmih (8) dneh od nastanka sprememb pisno obveščati o:
•	statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem,
•	vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(2)	Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
•	ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,
•	kopijo listino o prenosu lastninske pravice,
•	številko in naslov odjemnega mesta,
•	podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(3)	Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.
40.	člen
(pridobivanje evidenc)
Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah.
41.	člen
(plačilo, ugovor na račun in opominjanje)
Uporabnik mora plačati zaračunano storitev do osemnajstega (18) v mesecu oziroma do roka, ki je naveden na računu, razen če zakon ne določa drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti, podana v roku osmih (8) dni od datuma izstavitve računa pri izstavitelju računa. Upravljavec mora na reklamacijo uporabnika podati odgovor v roku petnajst (15) dni od datuma sprejema reklamacije računa. Po izteku roka plačila, določenega v prvem opominu, lahko upravljavec na stroške uporabnika prekine dobavo vode, ter začne postopek izterjave po sodni poti.
42.	člen
(izstavitev računa)
(1)	Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
•	upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu,
•	vsakemu uporabniku posebej, če skupnost stanovalcev nima upravnika. V tem primeru sklenejo stanovalci pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna in ključa delitve, ki so ga sporazumno določili stanovalci.
(2)	V primeru, da se za ključ delitve porabljene pitne vode po glavnem obračunskem vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se razlika porabe med glavnim obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov obračuna vsem uporabnikom sorazmerno z njihovo interno porabo pitne vode.
X.	PREKINITEV DOBAVE VODE
43.	člen
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti in na zahtevo uporabnika)
(1)	Upravljavec je dolžan uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
•	če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca,
•	če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
•	če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje,
•	če notranje instalacije in naprave
uporabnika ovirajo	redno dobavo vode
drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti,
•	če	uporabnik	brez	privolitve upravljavca
odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka,
•	če	uporabnik	brez	soglasja upravljavca
opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,
•	če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije),
•	če	uporabnik	ne	dovoli vgraditve ali
zamenjave vodomera,
•	če	uporabnik	onemogoča upravljavcu
odčitavanje in pregled vodomera ter hišne instalacije,
•	če uporabnik ne plača računa za dobavo vode oziroma ne plača opomina;
•	če uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
•	če uporabnik z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaženja vode,
•	če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka,
•	če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
(2)	Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.
44.	člen
(prekinitev dobave uporabnikom za krajši čas)
(1) Upravljavec ima pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 1 dan pred prekinitvijo dobave vode. V primeru večjih okvar, ki bi pomenile daljšo prekinitev
77
preskrbe z vodo je potrebno v najkrajšem roku preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike
(2) V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.
45.	člen
(ukrepi ob pomanjkanju vode)
V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, župani občin na predlog upravljavca izdajo sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode.
XI.	NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
46.	člen
(inšpekcijski organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka bo opravljala pooblaščena uradna oseba - občinski komunalni inšpektor.
(2)	Vodenje postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja pooblaščena uradna oseba - občinski komunalni inšpektor.
(3)	Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve in kršitelje prijaviti pooblaščeni uradni osebi -občinskemu komunalnemu inšpektorju.
47.	člen (Globe)
(1)	Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - upravljavec javnega vodovoda, če:
•	ravna v nasprotju s 17. členom,
•	ravna v nasprotju z 21. členom,
•	ravna v nasprotju z 22. členom,
•	ravna v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena,
•	ravna v nasprotju s 26. členom,
•	ravna v nasprotju z 43. členom,
•	ravna v nasprotju s 44. členom.
(2)	Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
(3)	Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost -upravljavec zasebnega vodovoda, če:
•	ravna v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena,
•	ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena,
•	ravna v nasprotju z 9. členom,
•	ravna v nasprotju s 24. členom,
•	ravna v nasprotju s 44. členom. 4
(4)	Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek iz
tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ter posameznik -upravljavec zasebnega vodovoda.
(5)	Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
•	ravna v nasprotju z 9. členom,
•	ravna v nasprotju s 14. členom,
•	ravna v nasprotju s 15. členom,
•	ravna v nasprotju s 25. členom,
•	ravna v nasprotju s 26. členom,
•	ravna v nasprotju s 30. členom,
•	ravna v nasprotju s 31. členom,
•	ravna v nasprotju s 35. členom,
•	ravna v nasprotju s 39. členom.
(6)	Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek iz petega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ter posameznik.
(7)	Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec del - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z 31. členom.
(8)	Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek iz sedmega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(9)	Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek posameznik - uporabnik, če:
•	ravna v nasprotju z 9. členom,
•	ravna v nasprotju s 14. členom,
•	ravna v nasprotju s 15. členom,
•	ravna v nasprotju s 25. členom,
•	ravna v nasprotju s 26. členom,
•	ravna v nasprotju s 30. členom,
•	ravna v nasprotju s 31. členom,
•	ravna v nasprotju s 35. členom,
•	ravna v nasprotju s 39. členom.
(10)	Z globo 1000 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
•	ravna v nasprotju z 39. členom,
•	ravna v nasprotju s prvim odstavkom 42. člena.
(11)	Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek iz desetega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48.	člen (prehodni roki)
(1)	Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih morajo Občine zagotoviti do 31. decembra 2015.
(2)	Če obstoječa poselitvena območja, kjer morajo Občine zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler Občine ne vzpostavijo pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod, vendar najpozneje do 31. decembra 2015. Za ta čas morajo Občine potrditi upravljavca zasebnega vodovoda po pogojih in načinu določenem v 7. členu tega odloka.
(3)	Obratujoče vodovodne sisteme na območju Občin v zasebni lasti, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, večjo od 10 mI. * 3 pitne vode na dan, morajo lastniki zasebnega vodovodnega sistema, oziroma imetniki vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vode preko Občin prenesti v upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015.
(4)	Vodenje katastra javnega vodovoda morajo Občine zagotoviti v okviru javne službe najkasneje v enem letu (1) po uveljavitvi tega odloka.
(5)	Označitev oskrbovalnih območij na topografski karti na osnovi pravilnika in prvega odstavka 7. člena tega odloka bodo Občine zagotovile v roku enega (1) leta po vzpostavitvi katastra.
(6)	Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij morajo Občine zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja iz proračuna Občin.
44.
Na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 25/08) in 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Ormož št. 8/07 ) je Občinski svet občine Središče ob Dravi na svoji 21. redni seji dne 25.5.2009 sprejel
PRAVILNIK O SPREJEMU IN IZPISU OTROK V VRTEC NAVIHANČEK PRI OŠ SREDIŠČE OB DRAVI IN NAČINU OBRAČUNAVANJA OSKRBNINE
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja postopek sprejemanja otrok, sestavo in način dela komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v vrtec.
Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 ) je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 21. redni seji dne 25.05.2009 sprejel naslednji
(7)	Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Ormož, Občinski svet Središče ob Dravi, Občinski svet Sveti Tomaž v roku dveh (2) let od uveljavitve tega odloka.
(8)	Pogodba o priključitvi med upravljavcem in uporabnikom iz 5. odstavka 22. člena tega odloka za že obstoječe uporabnike se sklene pri prvi redni menjavi vodomerov.
(9)	Do potrditve novega tarifnega sistema iz 1. odstavka 32. člena na Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za gospodarstva se uporablja veljavni tarifni sistem, ki izhaja iz cenika.
49.	člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi z vodo v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/97, Uradni vestnik občine Ormož, št. 15/03-popr., št. 8/07-popr., 12/1/07-uradno prečiščeno besedilo).
50.	člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.
Številka 007-2/2009 Središče ob Dravi; 25.5.2009
JURIJ BORKO l.r
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
2.	člen
Vrtec sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto. Vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost enega leta oziroma ko je dopolnil starost najmanj enajst mesecev, do vstopa v osnovno šolo.
3.	člen
Vrtec najmanj enkrat letno, praviloma v mesecu aprilu, objavi javni razpis za vpis novincev za tekoče šolsko leto, ki ga uskladi z občino ustanoviteljico.
Vrtec vpisuje in sprejema otroke v svoje programe na podlagi prijav vse leto, če so v oddelkih prosta mesta. Število prostih mest je odvisno od prostorskih normativov in normativov za oblikovanje oddelkov.
Prijavo za sprejem otroka v vrtec izpolnijo starši na posebnem obrazcu, ki je na razpolago v vrtcu, v tajništvu šole in na šolski spletni strani.
Razpis se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi in na oglasnih deskah v vrtcu.
Vodja enote in svetovalna delavka staršem po potrebi svetuje glede izbire programa, primerne starosti otroka za vstop v vrtec ter pomaga pri drugih odločitvah staršev v zvezi z vstopom otroka v vrtec.
Sprejeta prijava se vpiše v posebno evidenco prijav.
4.	člen
Če je število prijav za sprejem otrok v vrtec manjše od števila prostih mest, o sprejemu otrok odloča ravnatelj šole.
Če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je v vrtcu prostih mest, odloča o njihovem sprejemu Komisija za sprejem otrok v vrtec.
II. KOMISIJA ZA SPREJEM OTROK
5.	člen
Sestavo in način dela komisije ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi občinski svet na predlog sveta šole. Komisija šteje 4 člane in jo sestavljajo:
2 predstavnika delavcev vrtca,
1	predstavnik staršev - uporabnikov v svetu staršev,
1 predstavnik ustanovitelja - občine Središče ob Dravi.
V posebnih primerih se na sejo lahko vabi tudi predstavnike centra za socialno delo in zdravstvenega doma - patronažne službe.
Člani komisije so imenovani za štiri leta in so lahko imenovani največ dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnika sveta staršev je povezan s statusom otroka v vrtcu.
Delo komisije vodi predsednik, ki ga izvolijo člani komisije izmed sebe na svoji prvi seji. 6
6.	člen
Seje komisije sklicuje predsednik v dogovoru z ravnateljem šole. Seje komisije so javne.
Merila in kriteriji za sprejem otroka v vrtec:
Komisija lahko izključi javnost, kadar obravnava prijave z mnenjem strokovnih služb in je mnenje take narave ali vsebuje podatke, ki so po svoji naravi zaupni.
Komisija je sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Komisija sprejema svoje odločitve s sklepi, ki jih sprejme z večino glasov vseh članov.
7.	člen
Na seji se piše zapisnik, iz katerega mora biti razvidno:
-	poimenska prisotnost članov komisije in vabljenih, ki so se udeležili seje,
-	ime in sedež šole, kjer komisija deluje, datum in ura seje,
-	ugotovitev števila prostih mest po posameznih programih,
-	kratek potek postopka z navedbo listin, ki so podlaga za odločanje
-	seznam prijavljenih otrok, prioritetni vrstni red, seznam otrok, ki so bili sprejeti v vrtec in seznam otrok, ki niso bili sprejeti v vrtec,
-	sprejeti sklepi komisije.
Zapisnik se mora hraniti v dokumentaciji vrtca, v skladu z veljavnimi predpisi
8.	člen
Komisija odloča o sprejemu otrok praviloma enkrat letno, poročilo poda v roku 20 dni po zaključenem razpisu, zaradi organizacijskih razlogov: priprava predloga oblikovanja oddelkov in razvrstitev otrok v oddelke in soglasja ustanovitelja k organizaciji dela za naslednje šolsko leto. Komisija mora obravnavati vse prijave za vpis otrok, ki so vložene do datuma zasedanja komisije.
Komisija obravnava vloge v skladu z določili zakona, ki ureja splošni upravni postopek, z uporabo skrajšanega ugotovitvenega postopka. Komisija odloča o tem, kateri otroci se sprejmejo v vrtec v skladu s predvidenimi prostimi mesti po posameznih oddelkih in v skladu s podatki iz vloge.
V izjemnih okoliščinah se komisija sestane najkasneje v 7 dnevih od dneva, ko se za izjemne okoliščine izve.
9.	člen
Kriteriji	Število točk	Število točk	Število točk
Otrok v eno roditeljski družini	10		
Otrok obeh zaposlenih staršev ali staršev študentov	Oba-9		
Otrok iz socialno, vzgoino in materialno ogrožene družine	8		
Težko zdravstveno stanje v ožji družini	7		
Izmensko ali nočno delo staršev	Eden 3 točke	Oba 6 točk	
Družina že ima vkliučenega otroka v vrtcu	Da - 5	Ne -	
Več otrok v družini	1 otrok 1 točka	otroka 2	3 otroci -3 *
Otroci, ki iim ie odložen vpis v šolo	2		
Otroci katerih starši so zaposleni v Občini Središče ob Dravi,			
bivajo pa izven te občine	1		
* Za vsakega naslednjega otroka dodatna točka.
10.	člen
Komisija v skladu s petim odstavkom 20. člena Zakona o vrtcih najprej izmed vpisanih otrok izbere tiste otroke, za katere so starši priložili odločbo o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami, oziroma potrdilo centra za socialno delo o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine ter sprejme o tem sklep. Preostale vpisane otroke komisija izbere po kriterijih iz 9. člena tega pravilnika.
Komisija na podlagi kriterijev iz 9. člena tega pravilnika s sklepom določi prednostni vrstni red za sprejem otrok v vrtec. Komisija sprejme sklep, kateri otroci so na podlagi doseženega števila točk sprejeti v vrtec, in kateri otroci zaradi premajhnega števila točk niso sprejeti v vrtec. Te otroke uvrsti na čakalno listo po prednostnem vrstnem redu.
Komisija najpozneje v 8 dneh po seji vsem staršem izda odločbo o sprejemu ali zavrnitvi sprejema otroka v vrtec.
Za otroke, ki so bili sprejeti v vrtec, odločba določa datum vključitve otroka v vrtec in rok za sklenitev medsebojne pogodbe med vrtcem in starši. Če starši ne podpišejo pogodbe v roku, ki jim ga določi šola, se šteje, da so umaknili vlogo. V tem primeru se jim izda sklep o ustavitvi postopka.
Za otroke, ki so bili zavrnjeni, mora sklep vsebovati tudi obrazložitev, iz katere naj bi bili razvidni podatki o število razpoložljivih prostih mest v vrtcu za naslednje šolsko leto, podatek o številu vseh vpisanih otrok, navedba kriterijev, podatek o številu vseh sprejetih otrok, vključno z najnižjim številom doseženih točk, ki je zadoščal za sprejem otroka v vrtec, podatek o številu doseženih točk za zavrnjenega otroka ter informacijo o tem, na katero mesto je otrok uvrščen na čakalni listi. Obrazložitev naj obsega tudi navedbo, da ima prednost pri vključitvi v vrtec otrok, ki ni na čakalni listi, če gre za otroka s posebnimi potrebami ali za otroka, za katerega je izdano potrdilo CSD o njegovi ogroženosti zaradi socialnega položaja družine
Če dva ali več otrok dosežejo enako število točk, komisija pri določitvi prednostnega reda upošteva datum oddane vloge - prednost ima otrok, katerega vloga je bila oddana prej.
III.	PRITOŽBENI POSTOPEK
11.	člen
Zoper odločitev komisije lahko starši v osmih dneh po vročitvi odločbe vložijo pritožbo na svet zavoda.
Svet zavoda mora o pritožbi odločati v tridesetih dneh po prejemu pritožbe.
Vrtec mora staršem na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v zapisnik komisije, ki je odločala o sprejemu otrok v vrtec.
Šola na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport objavi informacije o številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o številu prostih mest, ki so staršem na voljo in podatek o predvideni čakalni dobi, ki predstavlja čas od vpisa otroka v vrtec do možnosti njegove vključitve v program vrtca.
12. člen
Starši morajo na dan začetka obiskovanja otroka v vrtec predložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka. Potrdilo je lahko staro največ 7 dni.
13.	člen
Če se med šolskim letom izprazni mesto, je s prioritetnega vrstnega reda sprejet otrok, ki je prvi na seznamu za določen program vrtca. Otroke, ki se vpišejo naknadno, se uvrsti na čakalno listo po kronološkem vrstnem redu vpisa.
Ko so med letom vsi otroci s prioritetnega vrstnega reda sprejeti v vrtec, mora komisija izmed na novo prijavljenih otrok izdelati novo prednostno listo. Novo prednostno listo komisija izdela tudi, če so se med letom bistveno spremenile okoliščine (kriteriji), ki so vplivale na odločitev komisije. Komisija o tem izda sklep.
Ko se sprostijo mesta in zanje ni več kandidatov na prednostnem seznamu, se sprejemajo novinci, za katere so starši vložili prošnjo za medletni sprejem. V primeru večjega števila vlog od prostih mest, o sprejemu otrok ponovno odloča Komisija po načinu in postopkih opisanih vtem pravilniku.
IV.	OBVESTILO O SPREJEMU IN PODPIS POGODBE
14.	člen
Ravnatelj oz. pooblaščen delavec obvesti starše o datumu in vseh drugih vprašanjih, pomembnih za sprejem otroka v vrtec.
81
Obvestilo praviloma vsebuje: odločbo,
2	izvoda Pogodbe o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca, navodila za uveljavljanje znižanega plačila vrtca
15.	člen
Starši svojo odločitev o vključitvi otroka v vrtec potrdijo s podpisom Pogodbe o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca in podpisano pogodbo v določenem roku vrnejo na upravo vrtca.
Starši so dolžni v 10 dneh potrditi sprejem otroka oz. vrniti podpisano pogodbo. Če starši ne potrdijo, da bodo otroka vključili v vrtec, se to mesto evidentira kot prosto.
16.	člen
Otroci, ki so že sprejeti, vendar starši sprejem odklonijo, oz. ga želijo prestaviti za določen čas, se črtajo s prednostnega seznama in se uvrstijo na čakalno listo po kronološkem vrstnem redu vpisa. Če je sprejem prestavljen iz zdravstvenih razlogov (na podlagi zdravniškega potrdila), otrok ostane na prednostnem seznamu.
Otroci, sprejeti v vrtec, so vključeni v vrtec do vstopa v osnovno šolo oz. do izpisa.
Otroci pričnejo obiskovati vrtec z dnem, kije zapisan v prijavi za vpis v vrtec.
Otrok, ki ga v 8 dneh od dneva, ki je določen za prihod v vrtec , starši ne pripeljejo v vrtec in izostanka ne sporočijo ali ne opravičijo se izpiše, na njegovo mesto pa se sprejme otrok s prednostnega vrstnega reda.
Uvajanje otroka v vrtec se začne z dnem prvega prihoda otroka v vrtec.
V.	ZAČASNA ODSOTNOST IN IZPIS OTROK IZ VRTCA
17.	člen
Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, (najmanj tri strjene dni ) se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil. Tako znižana cena je podlaga za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki ga krije lokalna skupnost zavezanka.
Starši morajo odsotnost otroka pravočasno javiti v roku treh dni.
Če je otrok zaradi bolezni ali drugih razlogov odsoten dalj časa, ( najmanj 5 dni zaporedoma ) se obračuna plačilo staršev na podlagi cene, ki je poleg stroškov za živila še dodatno 20 % znižana.
Podlaga za plačilo staršev je cena programa znižana za stroške neporabljenih živil.
V času poletnih mesecev ( julij, avgust ), se staršem, ki otroka začasno odjavijo ali izpišejo za en ali dva meseca iz vrtca ter ga nato ponovno vpišejo v vrtec, obračunajo stroški oskrbnine, ki v tem času odsotnosti znašajo 50% plačila staršev, določenega v odločbi o višini plačila za program vrtca.
Podlaga za plačilo staršev je cena programa znižana za stroške neporabljenih živil.
Izjavo o začasnem izpisu je potrebno vložiti v tajništvo šole najmanj 15 dni pred datumom izpisa.
Starši lahko kadarkoli trajno izpišejo otroka iz vrtca. Izpisni rok je 15 dni. Izpis podajo starši na posebnem obrazcu, ki ga dobijo v vrtcu in vrnejo v tajništvo šole. Izpisani otrok nima pri ponovnem vpisu in sprejemu nobenih prednosti.
18.	člen
Starši lahko na posebnem obrazcu Izjava za izpis, v tajništvu šole, izpišejo otroka iz vrtca, do Če starši pisno ne izpišejo otroka, ki nadaljujejo šolanje na naslednji stopnji izobraževanja jim šola izstavlja račune do konca šolskega leta, do 31. 8. v koledarskem letu.
VI.	PLAČILO OSKRBNINE
19.	člen
Oskrbnina se praviloma plačuje do 20 dneva v mesecu na podlagi izstavljene položnice s strani vrtca za pretekli mesec po dejansko ugotovljenem številu dni prisotnosti otroka.
20.	člen
V	primeru nepravočasnega plačila se neplačnikom ob koncu meseca pošlje 1 opomin.
Po preteku 30 dni od posredovanja opomina in v primeru neplačila se pošlje 2 opomin.
Po preteku 45 dni od neplačila se začne postopek za izterjavo.
21.	člen
V	kolikor straši ne odpeljejo otroka iz vrtca do konca delovnega časa vrtca se jim za vsako začeto uro zaračuna višina delovne ure za pomočnico vzgojiteljice.
VII.	KONČNE DOLOČBE
19. člen
Ta pravilnik sprejme Občinski svet občine Središče	Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi
ob Dravi. Veljati prične osmi dan po objavi v
Številka: 007-5/2009 Datum: 25.05.2009
JURIJ BORKO l.r.
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
Na podlagi 37., 73., 75. in 76. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN UPB1, Uradni list RS, št. 51/06), uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07) in 15. člena statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik občine Ormož, št, 8/2007 je Občinski svet občine Središče ob Dravi na svoji 21 redni seji dne 25.05.2009 sprejel
45.
SKLEP
O DOLOČITVI IN ORGANIZIRANJU ENOT, SLUŽB IN DRUGIH ORGANOV ZA OPRAVLJANJE NALOG ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI V OBČINI SREDIŠČE OB DRAVI
1.	člen
Lokalno javno gasilsko službo v Občini Središče ob Dravi (v nadaljevanju: občina) opravlja:
Prostovoljno gasilsko društvo Središče ob Dravi za naselji Središče ob Dravi, Godeninci
Prostovoljno gasilsko društvo Obrež za naselja Obrež, Šalovci in Grabe.
Enoti iz prvega odstavka lahko s soglasjem župana opravlja naloge gašenja in reševanja ob požarih in drugih nesrečah tudi na širšem območju.
2.	člen
Za opravljanje operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se organizirajo naslednje enote, službe in organi Civilne zaščite:
enota za prvo pomoč, tehnično reševalna enota, poverjeniki za Civilno zaščito in njihovi namestniki,
poveljnik Civilne zaščite in njegov namestnik ter štab Civilne zaščite.
Enota zdravstvenega doma Ormož v Središču ob Dravi, Slovenska cesta 44, Središče ob Dravi za opravljanje nalog: nudenje nujne medicinske pomoči;
Center za socialno delo Ormož, Ptujska cesta 25/a, Ormož, za opravljanje nalog pomoči ogroženim in prizadetim prebivalcem,
Radio Ormož, Kolodvorska cesta 9, Ormož, za opravljanje nalog obveščanja prebivalcev
Območno združenje rdečega križa Ormož, Ptujska cesta 8, Ormož, za
pomoč pri nastanitvi in zagotavljanju nujnih življenjskih pogojev prizadetih ob naravnih in drugih nesrečah;
Komunalno podjetje Ormož, Hardek 21/c, Ormož, za opravljanje nalog: odstranjevanje nevarnih odpadkov, ki nastanejo ob naravnih in drugih ekoloških nesrečah na območju občine ; za zagotavljanje peska, strojne mehanizacije in prevozov ob poplavah; za odstranjevanje ruševin, odstranjevanje zasutij ob plazovih in drugih naravnih nesrečah.
4.	člen.
Enote in službe iz 1. točke se organizirajo v skladu z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. list RS, št. 92/2007).
Za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se organizirajo naslednje enote civilne zaščite (v nadaljevanju: CZ):
- občinski štab za CZ	1 štab CZ -1 predsednik -1 namestnik
- poverieniki štaba CZ	4 poverieniki
- enota za prvo pomoč	1 ekipa
- služba za podporo in oskrbo	1 ekipa
- ekipa za zveze	1 ekipa
- ekipa za prevoz	1 ekipa
3.	člen
Za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se določijo naslednje gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije:
5.	člen
Sredstva, ki so potrebna za nadomestilo dejanskih stroškov sodelovanja pri opravljanju nalog in izvajanju priprav ter druge pravice in obveznosti društev, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij iz 1. in 2. člena tega sklepa se uredijo z
83
medsebojno pogodbo v skladu s 73. in 75. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list .RS št. 51/06).
6.	člen
Na podlagi tega sklepa izda župan posamične pravne akte iz svoje pristojnosti.
Številka:007-39/2008
Datum:25.05.2009
JURIJ BORKO l.r.
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI 46.
Na podlagi 7. odstavka 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in Občin ( ZSRDRO - Uradni list RS, št. 14/2007 ) na podlagi 6. in 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ( Uradni list RS, št. 14/2007 in 84/2007 ) ter 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 )je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 21. redni seji dne 25.05.2009 sprejel naslednji
7.	člen.
Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi in velja naslednji dan po objavi.
DOPOLNILNI
SKLEP
O LETNEM NAČRTU RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI ZA LETO 2009
1.	člen
S tem sklepom se spremeni in dopolni Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Središče ob Dravi za leto 2009 (v nadaljevanju letni načrt)
2.	člen
V Letni načrt iz prejšnjega člena vključi naslednje nepremičnine v k.o. Vodranci
Za p. Štev.	Vrsta nepremičnine	Orientacijska
		vrednost v UER
ZEMLJIŠČE
1.	Nezazidana	stavbna zemljišča	Paro. št. 407/25 k.o. Vodranci skupni izmeri 1000 m2	7.000,00
	SKUPAJ	7.000,00
3.	člen
Kupnina pridobljena od prodaje nepremičnine se deponira na računu Občine Središče ob Dravi s pripisom za nakup zemljišča v k.o. Vodranci za potrebe izgradnje Vaškega doma v Godenincih.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi in je sestavni del sprejetega Odloka o proračunu Občine Središče ob Dravi.
Številka: 03230-2/2009-5 Datum: 25.5.2009
JURIJ BORKO l.r.
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI 47.
Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 ) je
Občinski svet Občine Središče ob Dravi na svoji 21 redni seji dne 25.5.2009 sprejel naslednji
SKLEP
o pooblastitvi župana
1. člen
Župana Občine Središče ob Dravi se pooblasti da potrdi Investicijski program za adaptacijo Osnovne šole v Središču ob Dravi.
2.	člen.
Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi.
3.	člen
Ta sklep velja takoj.
Številka: 03230-2/2007-9 Središče ob Dravi, dne: 25.5.2009
JURIJ BORKO
48.
Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06), 23. člena Statuta občine Sv. Tomaž (Uradni vestnik občine Ormož, št. 7/07), 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/07) so Občinski sveti občin:
Ormož na svoji 24. seji, dne 25.5.2009 Sv. Tomaž na svoji 22. seji, dne
26.5.2009
Središče ob Dravi na svoji 21. seji, dne
25.5.2009	sprejeli naslednji
Sklep
1.
Občine soglašajo s cenikom vstopnic za letno kopališče Ormož, ki je sestavni del tega sklepa.
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
Ta sklep velja takoj.
Številka: 355-00017/09 7 9 Ormož, dne 25.5.2009
Alojz Sok l.r.
Župan Občine Ormož
Številka: 007-16/09 Sv. Tomaž, dne 26.5.2009
Mirko CVETKO l.r.
ŽUPAN OBČINE SV. TOMAŽ
Številka: 03230-2/2009-7 Središče ob Dravi, dne 25.5. 2009
JURIJ BORKO l.r.
ŽUPAN OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
2.
KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ d.o.o.
Hardek 21 c, 2270 Ormož
Odpiralni čas:
-	Dnevni: od 9.00 do 19.00 ure
-	nočni: petek, sobota in nedelja od 20.00 do 22.00 ure
CENIK
VSTOPNICE IN OSTALE STORTIVE	Cena (v EUR)
ODRASLI	
- do 2 uri	1,90
- do 4 ure	2,90
- dnevna	3,80
- mesečna	62,40
- doplačilo za vsako uro zamude	0,50
UPOKOJENCI, INVALIDI, ŠTUDENTJE (ob predložitvi dokumenta o statusu)	
- do 2 uri	1,40
- do 4 ure	2,40
- dnevna	3,40
- mesečna	52,80
- doplačilo za vsako uro zamude	0,50
OTROCI OD 6. DO 15. LETA STAROSTI	
- do 2 uri	1,00
- do 4 ure	1,40
- dnevna	2,40
- mesečna	34,60
- doplačilo za vsako uro zamude	0,20
OSTALO	
- uporaba garderobne omarice	0,50
- odškodnina za izgubljeni ključ	4,80
- odškodnina za izgubljeno kartico	8,80
NOČNO KOPANJE (ob petkih, sobotah in nedeljah)	
- odrasli	1,90
- otroci od 6 do 15 let v spremstvu odrasle osebe	1,40
- najavljena skupina nad 20 kopalcev s plačilom do četrtka	v naprej, tudi od ponedeljka
POPUSTI	
- za skupino nad 10 kopalcev	10 % popust
- za zakup nad 10 kopanj v sezoni	10 % popust
- za zakup nad 20 kopanj v sezoni	15 % popust
Imetnik mesečne vstopnice ima 50 % popust pri nakupu vstopnice za nočno kopanje.
Davek je obračunan v ceni.
Cene veljajo od začetka obratovalne sezone 2009 do spremembe, katero potrdijo vsi trije občinski sveti.
Za izdajanje in tiskanje je odgovorna tajnica Občine Središče ob Dravi: Jelka Zidarič Trstenjak