Tri desetletja zvestobe Astri
Pred časom, ko je v »Zboru ob-čanov« izšla reportaža ob tride-setletnici Astre, smo obljubili, da botno v eni prihodnjih številk predstavili delavce.ki obenem z Astro praznujejo tridesetletnico svojega dela v tej organizaciji. Ti •tridesetletniki- so Tlnka Muhar, Slavka Kepec In Rudl Plskar.
KJo »le začell In kakina dela ste vse opravl|all v teh tridesetlh l«Uh?
Muharjava: »Ob reformiranju podjetja Oskrba sem bila s prvim majem 1951 premeščena v Indu-strijski servis za usnje, gumo in tekstil. kakor se je takrat imeno-vala Astra, ki je svoje sedanje ime dobila 30. junija 1952. V začetku sem bila vodja administracije se-kretariata, kasneje pa sem prev-zela dela šefa splošnega sektor-ja, zatem šefa splošno-kadrov-skega sektorja in vodja splošne sluzbe.
Glavna področja mojega delo-vanja so bila: pridobivanje in usposabljanje delavcev, varstvo pri delu, vključevanje kadrov v družbeno-politifino delovanje, družbeni standard in socialna problematika, nagrajevanje in druibena samozaščita itd. itd.. -
Kapčava: »V Astri sem začela leta 1951 s solidno izobrazbo (tr-govsko akademijo) z delovnimi navadami in ambicijami kot veči-na mladih Ijudi -
Pitkar: -Začel sem res na za-četku in z ostalimi oral ledino ra-zvoja Astre. Na dela sem bil raz-porejen z odločbami, vendar pa je bilo veliko manevrskega pro-stora za sarnoiniciativno delo.
Sodobnih pripomočkov takrat seveda še ni bilo. Naša takratna mehanizacija je premogla dva vozička za prevoz zabojev, »ru-delj«, cizo na dveh kolesih za prevoz veftjih zabojev...to je bilo vse. Imeli smo torej vse »možno-sti« za pionirsko delo.«
2« v •mm l«tu dožlvl človek
marsikaj lepega, pa tudi žalost-nega. Običajno je vpraianje, kaj )• Nlo in koliko je bilo enega In drugega. Toda recimo, da tega na bl naitevali, recimo, da nas zanlma samo, kaj je bilo tisto usodno, kar vam je ostaio v spo-minu v »zgodovlni« svojega dela v to) hisl?
Muharjeva: -Smer razveja, za katero se je podjetje odločilo ob
ustanovitvi, je postavljala pred kolektiv iz leta v leto nove naloge Spoznavali smo. da sami nosimo odgovornost za uspešno poslo-vanje, za razvoj notranjih odno-sov v njem, za produktivnost in skrb za življenjski standard. Veli-ko je bilo Mrekanj, da smo lahko odpirali nove prodajne in poslov-ne prostore, skladiiča in pred-stavništva Vsaka nova pridobitev me je razveselila kot otroka, k#t da se širi moj dom. Zato se je težko odločiti kaj je bilo najlepše. Sploh ni bilo bistveno, da si mo-ral delati osem in več ur na dan, temveč, da si svoje delo opravil -
Kepčeva: »Težko je med veli-kimi dogodki izluščiti nekaj po-sebnega. Marsičemu smo se mo-rali odreči, da je Astra lahko to, kar je danes. Vendar mi ni žal truda, ker vem, da je bil koristno viožen. Veliko sem delala in veli-ko tudi doživela. Ni bilo težko... bili so lepi in težki trenutki, Ire-nutki odločitev, nekaj normalne-ga in pričakovanega za tako dol-
go dobo. Predvsem se želim spo-minjati uspehov, ki smo jih v Astri dosegli.«
Piskar: -Lepo je bilo. ko si imel zavest, da delaš nekaj koristne-ga, da se veseliš slehernega dn-brega rezultata podjetja. Počasi smo se razvejali in bili poznani širom Jugoslavije. Pravo zado-voljstvo je bilo ustreči kupcu, saj smo se zavedali svojega poslan-stva, ki smo ga kot servis za pre-skrbo industrije z repromateriali imeli. Poleg tega pa smo oskrbo-vali tudi trgovska podjetja. Naše pravilo je bilo: »Postreči hitro, solidno in strokovno.« Od tega je
bil odvisen tudi uspeh in napre-dek podjetja. Žalostno pa je, da že nekaj let opažam, da do kup-cev ni več pozornosti, ustrežljivo-sti, ekspeditivnosti in zavesti, da smo tu zgolj zaradi kupca in ne oni zaradi nas. Mislim, da je za-vest o pripadnosti kolektivni ti-sto. kar pogojuje pozitiven odnos do dela in s tem srečo, da si ure-sničil želje, ki si jih gojil v sebi.«
All se morda spomlnjate za-četkov samoupravljanja? Bralce bo verjetno zanimalo, kako sto ~*prejemall plonirske korake Ju-goslovanskega samoupravlja-n|a.
Muharjeva: »Najpomembnejši korak je bila izvolitev prvih delav-skih svetov in izročitev vseh sred-stev delavcem v upravljanje. Naš prvi delavski svet je v letu 1951 sestavljal celotni delovni kolek-tiv, to je 22 delavcev-članov. V začetku tega obdobja smo težje, vendar z večjo zavestjo in odgo-vornostjo izvrševali sprejete skle-pe. Kdo bo sprejel kakšno funkci-
jo, niti ni bilo bistveno, saj so bili sklepi obvezujoči za ves kolektiv. Ko je Astra rasla, se je spreminja-la tudi struktura, večala se je ma-terialna osnova, z njo pa tudi idejno-politična zavest na po-dročju samoupravljanja in kultur-ne rasti koletkiva. Zaradi izredno dinamičnega razvoja družbenih odnosov, so se oblike samou-pravljanja spreminjale in dopol-njevale. Delo v samoupravnih or-ganih, kakor tudi v družbenopoli-tičnih organizacijah, sem v tem času sprejemala kot obveznost in dolžnost s tem, da sem po svojih sposobnostih aktivno sodelovala v razvoju in utrjevanju samou-pravne organiziranosti v Astri«
Kepčeva: »Menirri, da samou-pravljanje ni nič drugega kot čut odgovornosti za vse, kar je naše. Zato ga sprejemam normalno in ga vključujem v vsakodnevne dolžnosti že od prvega dne zapo-slitve naprej.«
Plskar: »S ponosom in vese-fjem se spominjam prvih korakov samoupravljanja. S ponosom za-to, ker smo že zelo kmalu imeli obračunske enote in sistem na-grajevanja po rentabilnosti, po-slovni uspešnosti, ekspeditivno-sti, ekonomičnosti itd. Dotakšnih obračunov smo prišli kmalu po tem. ko smo imeti že plače po prometu in je nek oddelek imel stalno najboljše plače, ker je imel največ prometa, a nič dohodka celo planirano izgubo. Po žolč-nih diskusijah in medsebojni kri-tiki smo prvi organizirali obra-čunske enote in se izognili neu-streznemu nagrajevanju že zelo kmalu. Enote, ki so medseboj tekmovale, so bile pomembna gonilna sila razvoja. Potem, ko nismo bili več vsi člani delavske-ga sveta, smo se tudi nečlani udeleževali sej, čeravno so bile v popoldanskem-prostem času.«
BORUT POGAČNIK