ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975/1-2, s. 155—156 155 KONGRESI IN SIMPOZIJI Antoša Leskovec MEDNARODNI KULTURNOZGODOVINSKI SIMPOZIJ MODINCI (MOGERSDORF) V spomin na bitko pri Monoštru so po proslavi 300-letnice (1964) še nekajkrat priredili v Modincih (Mogersdorfu), porabskem kraju na avstrijskem Gradiščanskem, ki je bil bojišču najbliže, srečanja zgodovinarjev, iz katerih se je razvila mednarod­ na prireditev. Leta 1970 so sklenili gradiščanska deželna vlada, institut za kulturne stike s tujino v Budimpešti in po pooblastilu izvršnega sveta SR Slovenije združenje visokošolskih zavodov v Mariboru pogodbo o vsakoletnem mednarodnem kulturno­ zgodovinskem simpoziju. Jeseni 1971 je v krog prirediteljev stopilo še Povijesno društvo Hrvatske. Namen simpozija je, kot pravi pogodba: »da bi si znanstveniki družno priza­ devali s predavanji in razgovori ustvariti novo zgodovinsko podobo o mejnem ozem­ lju treh narodov, da bi premagali predsodke, ki jih je povzročilo v preteklosti često zmaknjeno prikazovanje te podobe in tako pomembno pripomogli h kulturnemu spo­ razumevanju med narodi...« Od 1969 do danes (junija 1975) se je zvrstilo že šest teh prireditev; gradivo s petih je že izšlo v posebni seriji publikacij. 1969. (od 28. julija do 2. avgusta v Modincih) je bil to še avstrijski simpozij z udeležbo Madžarov in Slovencev. Okvirna tema je bila >Avstrija in Turki«. Avstrijci kot domačini so prebrali dvanajst referatov, Madžari dva, iz Slovenije sta referirala dr. Josip Zon- tar pod naslovom Južni Slovani in Turki in mag. Jože Koropec pod naslovom Krščanske cerkve jugoslovanskih ljudstev pod turško oblastjo. Tudi simpozij 1970 (od 6.—11. julija, v Modincih) je bil formalno še avstrijski z madžarsko in sloven­ sko udeležbo (v gradivu '— vabilih in poročanju je to Das Kulturhistorische Sympo­ sion Mogersdorf 1970, v naslovu publikacije pa kot že 1969 Internationales Kultur­ historisches Symposion Mogersdorf 1970). Generalna tema je bila »Avstrija in Južni Slovani«, referati so bili že precej enakomerno porazdeljeni, saj so jih Avstrijci prebrali štiri, Madžari tri in Slovenci dva: dr. Janez Rotar pod naslovom Zasedba Bosne in Hercegovine 1878 kot tema v slovenskem slovstvu in Bruno Hartman pod naslovom Dunajska dvorna knjižnica in njeni slovenski knjižničarji. Prvi simpozij po mednarodni pogodbi je bil prirejen med 5. in 10. julijem 1971 zopet v Modincih, kot je to določila pogodba. Generalna tema je bila Narodnostni problem v panon­ skem prostoru — prispevek k sporazumevanju med narodi. Avstrijska stran je oskr­ bela pet referentov, madžarska štiri, Slovenci smo imeli od napovedanih dveh na simpoziju le enega, ker drugi zaradi službenih zadržkov ni mogel priti na simpozij. Naš referent Franc Šebjanič je govoril o protestantskem gibanju panonskih Sloven­ cev od 16. do konca 18. stoletja. Madžari, ki so po pogodbi prevzeli organizacijo simpozija 1972, so ga priredili v Kisku (Köszeg) v Železni županiji. Generalna tema je bila »Mesta in trgi v panonskem prostoru od 16. do 19. stoletja«, krog referentov in udeležencev so razširili Hrvati. Gostitelji Madžari so prebrali tri referate, Avstrij­ ci dva, Hrvati dva in dva vnaprej pripravljena koreferata. Naša referenta sta bila profesor dr. Vasilij Melik, ki je prebral referat o demografskem in etničnem razvoju v slovenskih mestih v 19. stoletju in profesor dr. Sergij Vilfan, ki je referirai o temi Srednjeveško mesto med Panonijo in Jadranom. Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru je organiziralo simpozij v Mariboru od 2.—7. julija 1973. Z generalno temo »Položaj kmeta in kmečki upori od 15.—19. stoletja« je dal simpozij medna­ rodno obeležje proslavljanju 500-letnice slovenskih kmečkih vstaj in 400-letnice slo- vensko-hrvaškega punta. V zaslugo si smemo slovenski prireditelji šteti, da smo na 156 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXIX 1975 tem simpoziju z uvedbo simultanega prevajanja v jezike partnerjev prispevali k dejanski enakopravnosti udeleženk simpozija in tako utrdili njegov mednarodni zna­ čaj. V nemščini so bili na dotedanjih prireditvah brani referati in nemško se je diskutiralo, v publikacijah simpozija so bili do zbornika kiseškega simpozija le nemški teksti referatov, povzetki pa v madžarščini in hrvaščini in le povzetki re­ feratov slovenskih referentov v slovenščini. V publikaciji referatov s simpozija v Kisku so teksti vseh referatov objavljeni v madžarščini in v nemščini, povzetki k vsem referatom pa tudi v slovenščini. V Mariboru so referenti in diskutanti go­ vorili v svojih jezikih, tako so referati (diskusije se ne objavlja) tudi objavljeni v zborniku, v katerem so za vsakim referatom povzetki v ostalih treh jezikih. Slo­ vensko stran kot domačina so v Mariboru zastopali trije referenti: akademik pro­ fesor dr. Bogo Grafenauer (Kmečki upori na Slovenskem do 18. stoletja), docent dr. Jože Koropec (Slovenski kmečki upor leta 1635) in profesor dr. Sergej Vrišer (Zgo­ dovina in znamenitosti Maribora), hrvatsko dva, avstrijsko tri, ker je Gradiščanska pridobila en dodatni referat za Štajersko, ki se je najprej potegovala za vstop med prirediteljice in je bila nato zastopana po Gradiščanski, madžarsko dva. V Sisku je organiziralo Povijesno društvo Hrvatske simpozij Modinci 1974 z generalno temo »Delavska gibanja od začetka do konca prve svetovne vojne«. Hrvati so prebrali štiri referate, Madžari dva, Avstrijci tri (dva za Gradišćansko, eden za Štajersko!, mag. Franc Rozman je bil s svojim referatom Socialistično delavsko gibanje na slo­ venskem Štajerskem do izbruha prve svetovne vojne edini slovenski referent, ker naš drugi napovedani referent ni mogel priti na simpozij. Izid zbornika referatov s sim­ pozija so organizatorji napovedali za letošnje leto. Kakšne koristi imamo Slovenci od tega simpozija, v katerega smo se vključili na pobudo iz severovzhodne Slovenije in ki ga za nas organizira institucija, združu­ joča mlade mariborske visokošolske zavode? Tako v objavljenem programskem delu kot v neformalnih stikih z našimi panonskimi sosedi Avstrijci in Madžari, ki jih ta prireditev nam kot tudi Hrvatom omogoča, je obilo priložnost za diskusijo. Zgo­ dovini je pripadlo na teh prireditvah plemenito poslanstvo utrjevanja mirnega so­ žitja med sosedi ob vzajemnem spoštovanju. Medsebojnemu spoznavanju služi tudi okvirni program kulturnih prireditev, vsako leto nastopajo na folklornem večeru skupine iz vseh dežel prirediteljic in se prirejajo enodnevne ekskurzije. Z ožje stro­ kovnega gledišča simpozij naše zgodovinarje spodbuja, da nadoknadijo zamujeno pri raziskovanju panonskih Slovencev. Naši udeleženci simpozija se spoznavajo z delavci tistih znanstvenih in kulturnih ustanov madžarskega Čezdonavja, ki hranijo tudi gradivo za zgodovino Prekmurja. Gradiščanski zgodovinarji, s katerimi se sre­ čujemo, so v tem oziru gotovo pred nami in nam morejo njihove izkušnje koristiti. Zato si simpozij Modinci zasluži zanimanje naše znanstvene in kulturne javnosti ter njeno podporo.