Št. 28 (903) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 13. julija 1967
DOLENJSKI UST
Tomšičevci, dobrodošli v Kočevju!
25-letnica I. proletarske udarne brigade NOV Slovenije bo v Kočevju združena s praznovanjem dneva borca in dneva vstaje — Spomin na herojsko Pot Tomšičeve brigade, v kateri so v najtežjih dneh boja za svobodo zrasli mnogi znani in neznani junaki
Naselje Cesta je majhna Kočevska vas, oddaljena le km od starega Loga, ki je središče 23 okoliških vasi. V starem Logu je bila pred vojno občina, tam so bili tu-® pošta, šola, žandarmerij-ska Postaja, več trgovin in gostiln, v vasi Cesta je bilo
ZAKAJ
12 strani?
Nekateri naši naroč-te dni sprašujejo ln se pritožujejo, zakaj samo 12 strani DOLENJSKEGA LISTA, eden pa je celo vrnil ««• številko s pripombo: »Ne sprejmem! Zadevam 24 strani!«
Po načrtu izhaja naš tednik skozi vse leto na 24 (v dveh izdajah pa celo na 28) straneh, z izjemo poletnih mesecev, ko zaradi letnih dopustov in manjšega zanimanja za branje izhaja DOLENJSKI LIST na 16 ali 12 straneh. K zmanjšanemu obsegu pa nas je prisililo letos, kot smo že poro-
vanje pogodbenih
obveznosti občinskih skupščin za komunske strani (dolg znaša 1,147.000 Sdin) in neredno plačevanje podjetij za objavljene oglase (dolg znaša 7,263.000 Sdin). Posamezni izvod DL na 24 (28) straneh nas stane 96 S din, na straneh pa 54 Sdin IT „torej naročnik, ki Pteca 39 Sdin (celolet-2* naročnina 2000 ) za številko, ni-a^°r ni prizadet!
Ker tiskarna ne mo-tiskati našega časo-na UP> prosimo, da rjjanjšanje obsega z ra-t^evanjem sprejmete, se trudimo, da bi n&ši bralci tudi na em skromnem prosto-^ , sProti obveščeni o seh važnih dogajanjih u°ma in po svetu!
HBHl
pred vojno samo 8 hiš ter ena trgovina in gostilna. Po odhodu kočevskih Nemcev so se vasi okoli Starega Loga močno izpraznile, ostalo je samo nekaj zavednih slovenskih družin.
Tu so se v maju 1942 naselile prve partizanske enote, pa tudi civilno prebivalstvo iz Kočevske in Suhe krajine, ki je bežalo pred okupatorjevim terorjem. Stari Log je tako postal prva partizanska prestolnica. Tu je v partizanskih enotah in med civilnim
prebivalstvom kar kipelo od navdušenja nad prvo svobodo v letu 1942. Tu so se zbirale partizanske vojaške enote, odhajale uresničevat naloge, ki so jih dobile, in v tistih dneh je v Starem Logu skoraj dobesedno vrelo.
Zaradi velikega bojnega poleta na osvobojenem ozemlju in hitrega vojaškega razmaha partizanske vojske sta Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet in 'poveljstvo III. grupe odredov 14. julija (Nadaljevanje na 2. str.)
KAM 23. JULIJA?
V Vrhpolje pod Gorjanci
na proslavo 25-letnice ustanovitve Gorjanskega bataljona odkritje spomenika razvitje prapora in -fe podelitev domicilne listine krške in novomeške občine Gorjanskemu bataljonu
Začetek proslave ob 10. uri
Zbor borcev pol ure pred začetkom proslave Borci, aktivisti, občani! Pridite na pri-
Srčno snidenje, Gorjanci vas vabijo?
Uboj v Velikem Cerovcu
Včetrtek, 6. julija, je prebivalce v novomeški okolici močno razburila vest o uboju, ki se je prejšnjega dne primeril v Vel. Cerovcu pod Gorjanci. Posestnik Jože Jur-šič, star 52 let, iz Vel. Cerovca je 5- julija klepal koso pri domačem gospodarskem poslopju. Bilo je okoli 14. ure popoldne. Mimo je prišel sosedov sin Jože Šime z materjo in hčerko- Juršič je Simca, ki je šel čez njegov svet, opozoril, da tam ne sme hoditi. Sime je potegnil nož in Jur-šiča zabodel v trebuh, ramo in prsi. Juršič je nato kakšnih 150 m od prizorišča izkrvavel, storilca Jožeta Sim-oa pa so še istega dne prijeli v Ljubljani, kamor se Je odpeljal takoj po dejanju.
( te
Ifiili . •
Jože Kostevec že 19 let vozi avtobus na avtobusnih progah, največ po Dolenjskem. Do zdaj še ni imel ka-r&aibola. Najraje vozi na kočevski progi in je vedno dobro razpoložen. Njemu in vsem poklicnim voznikom, ki prevažajo tovore in ljudi po naših cestah, za praznik šoferjev iskrene čestitke s šoferskim pozdravom — SREČNO VOŽNJO! (Foto Franc Modic, Ljubljana)
Zbiranje pomoči za Arabce
V brežiški in krški občani je že stekla akcija za zbir*’ nje pomoči žrtvam agresijo na Srednjem vzhodu. V delovnih organizacijah se člana kolektivov odločajo večinoma za enodnevni oziroma pot dnevni zaslužek, ki ga bodo prispevali za prizadeto arabsko ljudstvo. Občinski sindikalni svet v Krškem je namerni za to pomoč 50.000 starih dinarjev.
Že 1,665.411 Sdin in 409 krvodajalcev
Akcija koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam izraelske agresije je naletela pri občanih trebanjske občine na veliko razumevanje. Občinskemu štabu je do prejšnjega četrtka uspelo zbrati že 1.665.411 Sdin. Prijavilo pa se je že 409 občanov, ki so pripravljeni darovati kri za ranjene Arabce. Prvi odvzem krvi je bil v ponedeljek za trebanjsko območje, za Mirensko dolino pa bo predvidoma 17. julija. Akcija se nadaljuje, zato je pričakovati še večji odziv.
ATLETSKI DVOBOJ MLADINSKIH REPREZENTANC
Čehoslovaška - Hrvaška - Slovenija
¥*15 ¥■ “r,e P°P°ldne je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Poslonio ai sca	pri gorici 5. Ogenj se je kmalu razširil ge na gospodarska
omejiti, saj je grozil zajeti več stanovanjskih
V nedeljo bo v Novem mestu ob 9.30 veliko atletsko srečanje na Stadionu bratstva in enotnosti — Nastopa vrsta znanih atletov: Mele, Pečar, Hladen, Baboškova, Velikovrhova (iz Slovenije) ter Čelan, Aničeva, Vranješeva, Kovačeva, Sabadoševa (iz Hrvatske) — V reprezentanci SRS tudi Novo-meščani: Slak, Solak, Virant in Zagorčeva — Izven konkurence nastopijo mladinke Slovana iz Bratislave
Novomeškim ljubiteljem »kralj*, ce športov« se v nedeljo dopoldne obeta na Stadionu »bratstva ia enotnosti« prvovrsten atletski nastop. Priče bodo lahko dvoboja mladinskih reprezentanc Hrvatske in Slovenije, v ženski konkurenci pa bodo privlačnost tekmovanja povečale še odlične tekmovalke is Bratislave, ekipne prvakinje ČSSB (v mladinski konkurenci) v lanskem letu.
Da bo tekmovanje res kvalitetno in s tem privlačno, zagotavljajo številna znana atletska imena. Kdo ne pozna Miloša Meleta, člana ljubljanske Olimpije, ki letoa
(Nadaljevanje na 11. str.)
Na bizeljski cesti že delajo
Od Bizeljskega proti Župa-levcu pripravljajo za asfaltiranje nov odsek ceste, dolg približno 6 kilometrov. Večji del stroškov bo prispevala republika, nekaj občina, kme. tijska zadruga Bizeljsko pa je namenila za modernizacijo ceste 4,000.000 Sdin.
v V
Si.
NEDELJSKE KONJSKE DIRKE V ŠENTJERNEJU: Na sliki je dvovprežna vožnja za triletne in starejše kasače, ki so tekli na progi, dolgi 2.400 metrov. Zmagah sta kobili Renka in Roze Mari z lastnikoma Ivanom Lipejem in Hubertom Križancem (Foto: Polde Miklič). Več o dirkah na 6. strani!
Avto razbit, voznik pa je izginil
9. julija ob 3.40 zjutraj je Ivan Muhič železniški delavec iz Srebrnič, sporočil postaji milice v Novem mestu, da se je pri Volavčah primerila težja prometna nesreča. Povedal je, da leži pod cesto razbit avtomobil, da je opaziti več krvavih madežev, voznika pa ni nikjer.
v naselju (Foto: Vid Bauer)
Miličnika novomeške postaje. ki sta že ob 4.00 uri začela preiskavo na kraju dogodka, sta ugotovila: neznanega voznika je zaradi prevelike hitrosti, morda tudi vinjenosti ali pa ker je zaspal, v blagem ovinku zaneslo, da je zadel v desni nasip nad cesto, nato je drsel 11 m po cesti in pristal na levem robu ceste, tako da je bil zadnji del vozila Se na cesti. Obojna vrata avtomobila so bila odprta, na njih pa precej krva-
vih sledov. Na avtomobilu (fiat 600, reg. št. Nm 57-39, lastnik Jože Pečjak iz Straže) je za 7000 N din škode. Sledov zaviranja ni bilo. Ciril Bukovec, šofer podjetja GORJANCI, ki je med vožnjo proti Straži prvi opazil nesrečo, je bil še tam in je miličnikoma povedal, da je že pregledal okolico, iščoč voznika, pa ga ni našel. S pomočjo prisotnih sta miličnika opravila.to še enkrat, pregledala sta okoliška gospodar-
ska poslopja in povprašala po hišah, vendar brez uspe* ha. Iskanje s sledilnim psom je onemogočil dež. Po UKV zvezi. sta miličnika zvedel^ da se v bolnišnioo ni nihče zatekel po pomoč. Ker je obstajal sum, da je voznik (Nadaljevanje na 6. str.)
OD 13. DO 23. JULIJA Pomembnejše padavine z ohladitvijo okrog 20. julija, krajevne nevihte ali kratkotrajne padavine pa 13., 16. in 23. juUr ja. V ostalem lepo vreme.	Dr.	V.	M.
Sprostiti cene tekstilnim izdeikom
Trgovina ne izpolnjuje svojih nalog — Enak režim marž za domače in uvoženo blago — Ali je intervencijski uvoz še intervencijski
Prejšnji četrtek so predstavniki zveze tekstilnih inženirjev in tehnikov seznanili novinarje s položim, v katerem se je znašla tekstilna industrija. Poudarili so, da trgovina z intervencijskim uvozom ne izpolnjuje niti ene izmed naslednjih treh nalog: da bi z uvozom dopolnjevala izbiro blaga na domačem tržišču, da bi z uvozom kvalitetnih izdelkov izboljšala kvaliteto domačih proizvodov in da bi vplivala na znižanje proizvodnih stroškov. Nadalje so nam povedali, da trgovina zaradi možnosti večjega zaslužka vsiljuje potrošnikom uvoženo blago, domače pa drži skrito v predalih in na policah. Marža za domače blago je namreč določena 3 odst., za uvoženo blago pa je prosta in dosega tudi 15 odst.
Da bi razbili mišljenje potrošnikov, da je uvoženo blago vedno boljše od domačega, so v mariborskem Tekstilnem inštitutu in v Inštitutu za tekstilno tehnologijo na ljubljanski fakulteti za za naravoslovje in tehnologijo z raziskavami primerjali enakovredno domače in uvo-
ženo blago. Ugotovili so, da je tuje blago največkrat enakovredno, ali le malo boljše od domačega, cene pa so veliko večje. Tako stane meter uvoženega gaberdena 3790 S din, meter domačega pa od 1989 S din do 2152 S din. Prav tako je z damastom. Uvoženi stane 2665 S din, domači pa le 1660 S din, pri čemer je uvoženi le za malenkost boljši tako, da tako velika razlika ni utemeljena.
Na konferenci so govorili še o nepravilnem razdeljevanju deviz, o neenakopravnosti med domačimi proizvajalci ter o drugem. Rešitev iz dosedanjega položaja vidijo predvsem v sprostitvi cen tekstilnih proizvodov in v enakem režimu marž za uvoženo in domače blago, kajti le tako bo trgovina zainteresirana kupovati blago domačih proizvajalcev.
Na konferenci so tudi povedali, da je sedanji sistem določanja cen povsem neustrezen, saj oblikujejo cene le na osnovi teže blaga, sploh pa ne upoštevajo vloženega intelektualnega dela ter stopnje oplemenitenja izdelkov.
25 let Tomšičeve brigade
Vse občane vabimo na proslavo 25-letnice I. proletarske SNOUB Toneta Tomšiča v Starem Logu in v Kočevju.
15. julija ob 15. uri se bodo preživeli borci Tomšičeve zbrali v Starem Logu pri spomeniku Tomšičeve brigade. Tam bo svečanost in polaganje vencev.
15. julija ob 17. uri bo pri Domu telesne kulture v Kočevju pozdravil borce Tomšičeve brigade prvoborec Ignac Kamičnik predsednik
ObS Kočevje pa jim bo izročil dokument o domicilu. Sledil bo kulturni program s športnimi igrami. Ob tej priložnosti bo odprta tudi razstava o bojih Tomšičeve brigade.
16. julija bodo v vojašnici Toneta Tomšiča v Šentvidu pri Ljubljani zaključne slovesnosti.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Generalni skupščini OZN ni uspelo, da bi sprejela resolucijo, s katero bi zahtevali umik izraelskih čet za linijo premirja. Akcija latinskoameriških držav, ki so s svojo resolucijo vrinile »trojanskega konja« v generalno skupščino, je to preprečila. S tem neuspehom generalne skupščine je bil zadan resen udarec avtoriteti svetovne organizacije, čeprav seveda to, da resolucija nevezanih ni dobila potrebne dvetretjinske večine, še ne pomeni, da je zdaj konec diplomatskih naporov, da bi zaščitili žrtve agresije.
Takoj naslednje dejanje se je odigralo v varnostnem >vetu, ki se je sestal, da bi razpravljal o spopadih ob Sueškem prekopu prejšnji teden. Varnostni svet je predlagal, naj bi na področje prekopa poslali opazovalce OZN. Po zadnjih poročilih sta ZAR in Izrael sprejela predlog In tako je pričakovati, da bodo vojaški opazovalci OZN že v kratkem začeli nadzorovati premirje ob Sueškem prekopu. Ta ukrep sicer ne pomeni kdo ve koliko, saj se osnovnega vprašanja — vprašanja agresije — sploh ne dotiki. Vsaj delen uspeh pa je, saj z njim svetovna organizacija znova izpričuje svojo prisotnost in odgovornost za mir. Seveda pa se vse tiste države, ki si zares prizadevajo, da bi bila OZN zares učinkovit in avtoritativen dejavnik miru, zavedajo, da je to premalo in da bo še vnaprej treba zastavljati vse sile, da bi omogočili učinkovito nastopanje OZN.
Arabske države se po dogodkih v OZN še bolj zavedajo, da morajo tudi same storiti vse, da bi odpravile posledice agresije. O tem pričajo številne izjave arabskih državnikov, še bolj pa trojni sestanek v Kairu med predsednikoma ZAR
Naserjem in Alžirije Bumedienom ter kraljem Jordanije Huseinom, ki se je pravkar končal. Državniki so se posvetovali o tem, kaj naj zdaj storijo arabske države in kako naj zagotovijo enotnost. To ya vsekakor ni lahko vprašanje, kajti interesi posameznih arabskih držav si precej nasprotujejo in zato niso vse v enaki meri pripravljene žrtvovati svoje koristi (to velja predvsem za tiste, ki imajo petrolej in ga želijo prodajati na Zahod) arabski enotnosti. Prav zaradi tega kaže, da do sestanka šefov vseh arabskih držav ne bo prišlo tako lahko. Pač pa je več izgledov za tesnejše povezovanje med arabskimi državami z najbolj naprednimi režimi — ZAR, Alžirijo, Sirijo in morda Irakom.
OZN v slepi ulici
Tudi na jugu Afrike tokrat ne manjka dramatičnih dogodkov, ki žalostno opozarjajo na nestabilen položaj v mnogih državah na tej celini. Celo v Nigeriji, ki je do nedavna veljala za najbolj »trdno« afriško državo zdaj divja državljanska vojna. En del države se je odcepil in oklical neodvisno republi ko Biafro, centralna vlada pa odcepitve seveda ni priznala in po nekajtedenskem kolebanju se je zdaj odločila, da bo stvari uredila z vojno. Poročila, ki prihajajo od tam si zelo nasprotujejo, tako da ni mogoče zanesljivo vedeti, kako poteka državljanska vojna. Tudi ta
vojna je v veliki meri posledica kolonialne dediščine in kolonialne po* litike, ki je podpihovala razprtiJe med posameznimi plemeni in ustvarjala umetne države. Nasprotja med posameznimi plemeni in med zaostalim severom ter bolj naprednim jugom (Biafra) so se tudi za Nigerijo izkazala kot zelo usodna, hkrati pa znova opozorila vso Afriko, kako potrebno je čim prej odpraviti kolonialno dediščino i® res temeljito reševati notranje pr°' bleme.
V Kongu smo spet priče novi pustolovščini. Skupina belih najemnikov se je prejšnji teden z dvema letaloma spustila v mesti &1* sangani in Bukavu ter skušala zanetiti upor proti vladi predsednika Mobutuja. Poskus sicer ni uspel> čeprav skupina najemnikov še vedno drži zasedeno letališče v Kisanv ganiju in se noče predati. Zajeli so več mirnih državljanov, med njimi zdaj držijo kot talce in skušajo ? njimi izsiljevati. Tudi kongoški p£*-mer kaže, da v Afriki položaj S?® zdaleč ni stabilen in da najbolj t©* akcioname sile v svetu na vse mo; goče^ načine skušajo povrniti ak zadržati vpliv in koristi na celini) ki se tako krčevito bori proti ostankom kolonializma in proti neokolP' nializmu. Kongoška pustolovščina je povezana tudi z imenom ene od najbolj mračnih figur v sodobni zgodovini Afrike — Combejem. Istega so namreč ujeli v Alžiriji in ga hoteli izročiti Kongu. Najemniki, ki so nekoč pod njegovo vladavino delali bogate posle, so si zato zamislili akcijo, da bi osvobodili svojega nekdanjega šefa in mu morda celo spet pomagali do oblasti v Kongu. Kot rečeno je ta poskus propadel in se spremenil le v resno opozorilo, da sile reakcije prežijo na vsako priložnost.
Tomšičevci, dobrodošli v Kočevju!
(Nadaljevanje s 1. str.) 1942 izdali nalog, naj vsaka četa III. grupe odredov določi po 4 t>orce delavslto-
kme&kega porekla v I. proletarsko udarno brigado Toneta Tomšiča. 16. julija 1942 se je nato iz tako zbranih borcev v vasi Cesta pri Starem Logu formirala I. proletarska SNOUB Toneta Tomšiča.
Letos poteka 25 let od tega za našo vstajo in revolucijo pomembnega dogodka,
saj je bila I. proletarska
SNOUB Toneta Tomšiča prva redna vojaška enota v slovenskem narodnoosvobodilnem boju. Občinska skupščina Kočevje je ob tej pomembni obletnici sprejela odlok o podelitvi domicila Tomšičevi brigadi.
V Semiču preurejajo lokale
Prazne prostore poleg se-miške trafike so začeli preurejati v brivsko-frizerski salon. Delo mora biti končano v enem mesecu. Ko se bo frizerstvo preselilo v nove prostore, bodo ta Jokal preuredili v mesnico.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
■ SEJE V ZVEZNI SKUPŠČINI — Ta teden so bile seje zborov zvezne skupščine. Najpomembnejša je vsekakor skupna seja zveznega in gospodarskega zbora, na katerem je govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kiro Gligorov. Predvsem je ugotovil, da smo v državi zdaj že dosegli stabilnost gospodarstva, kar je velikega pomena za nadaljnji razvoj. Zdaj gre za to, da bi na tej podlagi pripravili programe za pospešeno rast proizvodnje, produktivnosti in zaposlenosti. Sicer bi se stabilizacija gospodarstva utegnila spremeniti v njegovo stagnacij o-Kiro Gligorov je med drugim pojasnil ukrepe, ki jih je bil sprejel zvezni izvršni svet na zadnji seji, zlasti sprostitev nekaterih cen tako, da je zdaj kontroliranih le še 55 odstotkov, in ukrepov na kreditno-monetarnem področju. »Ker smo pred širšo liberalizacijo cen na notranjem tržišču in pred nadaljnjo liberalizacijo zunanjetrgovinske menjave, je še naprej potrebna dosledna kontrola nad celotno denarno maso. Ni razlogov za tako imenovano liberalnejšo kreditno politiko,« je dejal.
U SESTANEK PREDSEDNIKA IS S PREDSEDNIKI OBČINSKIH SKUPŠČIN — Ta torek se je predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič sestal s predsedniki skupščin vseh slovenskih občin. Pogovarjali so se o nekaterih idejnopolitičnih vprašanjih razvoja slovenske družbe in njenega gospodarstva ter o financiranju strokovnega šolstva. V uvodu je predsednik Stane Kavčič dejal, da imajo taki sestanki namen seznaniti predsednike občin s politiko izvršnega sveta, dalje, da se izvršni svet seznani z mnenji in stališči občinskih skupščin do vprašanj, ki so na dnevnem redu, in tretjič, da zagotove uresničitev politike, za katere bi se dogovorili Ko so govorili o idejnopolitičnih vprašanjih našega razvoja, so poudarili* stališče izvršnega sveta — z njim so se predsedniki občinskih skupščin strinjali — da mora biti v zasnovi koncepta naše politike moderno organizirana in na samoupravljanju temelječa nacionalna skupnost in ne morda družbena skupnost na bazi nekakšne federacije komun. Iz tega temelj-
nega izhodišča izvirajo tudi druga stališča, ki jih je biL razložil Stane Kavčič.
Precej pa je bilo govora tudi o financiranju srednjega strokovnega šolstva. Izvršni svet ugotavlja, da se ne uresničuje priporočilo republiške skupščine glede financiranja strokovnega šolstva, da precej delovnih organizacij in tudi občinskih skupščin ni izpolnilo svojih dolžnosti, zaradi česar se nahajajo medobčinski skladi v zelo hudih denarnih težavah. Vse to zelo kvarno vpliva na strokovno šolstvo, saj najboljši učitelji
Dosežena stabilnost gospodarstva
že odhajajo drugam, velika pa jc škoda tudi
pri učencih, ker trpi pouk, saj učiteljem ni jasno, kdaj bodo dobili zaslužek in koliko ga bodo dobili. V veliko šolah izplačujejo le 80-odstotne osebne dohodke. Zlasti bo pereče v drugem polletju, ker so nekatere občinske skupščine in delovne organizacije že v prvem polletju izpolnile vse svoje obveznosti in bodo kolektivi šol odvisni v drugem polletju od denarja tistih, ki že doslej niso redno izpolnjevali svojih obveznosti. Poudarili so, da strokovno šolstvo ne more živeti od dobre volje darovalcev in da mora biti to sistemsko urejeno z rednimi viri financiranja. Toda to bo možno urediti šele z novim letom, za letošnje leto pa se je treba striktno držati priporočila republiške skupščine, ki ga morajo izpolnjevati tudi tiste delovne organizacije, ki v začetku leta niso sklenile pogodb. Priporočilo velja za vse in ne le za nekatere.
■ ODLOČBA REPUBLIŠKEGA USTAVNEGA SODIŠČA — Te dni je ustavno sodišče SRS izdalo odločbo, s katero je zavrnilo predlog skupščin občin Metlika, Novo
mesto, Trebnje, Jesenice, Kranj, Tržič, Škofja Loka in Radovljica, naj razglasi za protiustavne akte republiške skupščine v zvezi z bivšimi okrajnimi družbenimi investicijskimi skladi. Sodišče pa je na svojo pobudo odpravilo člen odloka ljubljanske okrajne skupščine, s katerim je ta skupščina naložila sredstva DIS v kreditne sklade bank kot sredstva posameznih občinskih skupščin. Ta člen je protizakonit, saj je bil odlok sprejet potem, ko je republiški zakon o odpravi okrajev in o izvedbi tega zakona že veljal.
■ JESENI SEJA CK ZK SLOVENIJE — Na skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKS so razpravljali o tem, katero temo bi pripravili za razpravo na naslednji seji centralnepi komiteja, ki naj bi bila jeseni. Po daljši razpravi in no vrsti sproženih misli in predlogov so se zedinili, da je treba razpravljati predvsem o idejnih problemih, s katerimi se komunisti srečujejo pri izvajanju gospodarske in družbene reforme. Soglašali pa so tudi v mnenju, da je treba dati konkretne odgovore na konkretna vprašanja, saj so temeljna izhodišča jasna in jih ne kaže ponavljati Gradivo naj pripravi komisija CK za družbeno ekonomske odnose, in to tako, da bo pri tem sodelovalo vse članstvo in vodstva ter organizacije Zveze komunistov pa tudi druge družbenopolitične organizacije in zainteresirane institucije.
■ BLOKIRAN RAČUN BEOGRAJSKE ZDRUŽENE BANKE — Eni največjih jugo-' slovanskih bank je služba družbenega knjigovodstva pregledala poslovanje in ugotovila, da je več izplačala, kot pa je imela sredstev. Zato so ji blokirali žiro račun.
■ INTEGRACIJA LADJEDELNIC SE NI POSREČILA — Štiri jugoslovanske ladjedelnice so se dogovorile za združitev. O tem so te dni glasovali na referendumih v posameznih podjetjih. Za združitev so glasovali kolektivi ladjedelnic »Split«, »3. maj« In »Viktor Leac« — oba z Reke. Puljski »Uljanik« pa je združitev odklonil. Po statutu tega podjetja referenduma ne bodo mogli ponoviti pred enim letom.
■ 360 ŽRTEV TAJFUNA — Stift lioviti tajfun je »pustošil južne *n zahodne predele Japonske. Po do-sedanjih podatkih je najbrž vef kot 3G0 ljudi izgubilo življenj* med divjanjem viharja. Se već J® bilo ranjenih, mnogo tisoč pa r je ostalo bre-z strehe nad glavo.
■ PRISILNE UPOKOJITVE V GRČIJI — Grški vojaški režim K zadnje dni upokojil več diplon*' tov. Med drugim so odstavili l" upokojili tudi grške veleposlanike'J Franciji, AvstTiji, Japonski, Indij1 in OZN.
■ PROHK1TAJSKE DEMONSTRACIJE V BURMI — V tej žavi že nekaj dni prihaja do monstracij proti Kitajski. V v«® burmanskih mestih so ilemonstra*" ti zažgali slike Mao Ce Tuuga, P* nekod pa so jih metali v vodo. j
■ FRANCOSKI PREDSEDNIK % BONNU — V sredo je predseduj de Gaulle prišel na obisk v Zubo*j no Nemčijo, kjer se ho pogovarj^ s kanclerjem Kiesinperjem. K® pravijo, bosta govorila največ odnosih med Vzhodom in Zahodo«** Opozarjajo j tudi, da sc zadnje
vse bolj povečnjejo nasprotja francosko in zahodnonemško l>° tiko.
■ ŠOLANJE VIETNAMSKIH STROKOVNJAKOV — Sovjets«? zveza in DR Vietnam sin podpis*?! sporazum, da bod« v SovjcMj* zvezi šolali šest tisoč vletnam*"*^ inženirjev in tehnikov.
■ DIPLOMATE ZA RIBICE *" Prejšnji mesec so v državi koščena obala zaprli gvinejske®«* zunanjega ministra in več dru* gvinejskih diplomatov, ko moralo letalo v katerem so P°t.. vali, zaradi nevihte spusliU tališče v Abidžanu —	gl*^« mestu Slonokoščene obale.
sta se vladi Gvineje in s,onl°-tio Sčene obale sporazumeli, da DJli te diplomate zamenjali ra “S ‘ 0 deset tisoč ribičev iz Sh»nok.°ffiii obale, Id so jih že prej »Jf** zaprli v Gvineji.
■ ŽELEZNIŠKA NESREČA blizu Magdeburga v DR
se je pripetila huda Ww®o sreča, ko je neki vlak trčil trolejsko cisterno, ki
Po zadnjih poročilih j« terjala 83 smrtnih žrtev, n*e« mi M otrok.
■ ZASEDANJE ECOSOC	c.
Ženevi se je v torek danje ekonomskega in	tciU
danje ekonomskega in
sveta OZN (ECOSOC). Nj» bodo med številnimi vpr
največ razpravljali o ukrep hitrejši razvoj zunanje	o
žav v razvoju, o kontroli-rojs • jjt prehrambenem položaja * ** iriij® podobnih vprašanjih, W predvsem manj razvite
SEDANJA UREDITEV ZDRAVSTVA JE NEPRIMERNA
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
VELENJE1
razpisuj e
v šolskem letu 1967/68
VPIS V PRVI RAZRED za 60 učencev rudarske poklicne šole za 20 učencev rudarske tehniške šole
Pogoj za vpis v rudarsko poklicno šolo je uspešno dokončan vsaj sedmi razred osnovne šole.
Pogoj za vpis v rudarsko tehniško šolo je uspešno dokončana osemletka s preizkusom znanja iz slovenščine in matematike.
Prošnje, kolkovane z 0,50 Ndin, in priloženim spričevalom iz osnovne šole pošljite na naslov »Rudarski šolski center. Velenje«.
DOLENJEC V PARIZU?
Da! Zakaj pa ne?
Varčeval je za potovanje pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu
ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje!
Zdravstvo med kladivom in nakovalom
Z združitvijo zdravstvenih domov v občinah Sevnica, Krško in Brežice naj bi istočasno reševali tudi vprašanje življenjskega prostora brežiške bolnišnice — Tako bi se izognili mnogim nesporazumom med bolniki in zdravniki, ki jih poraja administrativna razmejitev
Odkar sta se zaprli celjska in novomeška zdravstvena regija, se zdravniki krške občine v ambulantah in na terenu vsak dan srečujejo z mnogimi težavami. Večina teh izvira iz administrativne razko-sanosti Spodnjega Posavja, iz želja, potreb in upravičenih teženj zavarovancev na eni strani ter iz pravil in določb na drugi strani.
Z zaprtjem obeh območij je bila najmanj prizadeta
zdravstvena služba v sevniški občini, ker je bila ta vse povojno obdobje trajneje povezana s Celjem. Krško pa je v zadnjih desetih letih večkrat menjalo gospodarja: zdaj je spadalo k socialnemu zavarovanju v Celju, zdaj k Novemu mestu.
Vse to je spodbudilo zdravstvene delavce krške občine k razmišljanju o enotni zdravstveni službi v Spodnjem Posavju. Tako bi se
Zakaj brezposelni strokovnjaki?
V	ponedeljek je bilo v Sevnici posvetovanje predstavni, kov delovnih in družbenih organizacij. Na dnevnem redu je bilo sicer več točk, vendar so prisotni razpravljali le o poročilu predstavnika Zavoda za zaposlovanje delavcev iz Celja. Po podatkih zavoda je ugotovljeno, da je ne samo na območju občine Sevnica, temveč tudi drugod vedno več brezposelnih ljudi, ki so dokončali strokovno, srednjo ali celo višjo (visoko) šolo, vedno manj pa je pri zavodih prijavljenih nekvalificiranih delavcev. Na posvetovanju so razpravljali o tem, kje so vzroki za tako stanje. Med drugim so se predstavniki delovnih organizacij navdušili za predlog zavoda, da bi za nekaj mesecev sprejeli na prakso ali po-skusno delo te brezposelne mlade ljudi s tem, da bi jim izplačevali nagrade, medtem ko bi zavod plačeval zanje prispevek za zdravstveno za-
varovanje. Predstavniki delovnih organizacij so bili mišljenja, naj bi zavod izdelal podrobnejšo analizo o tem in jo predložil podjetjem, da bi o tem razpravljali na sejah organov delavskega samoupravljanja.
izognili mnogim nasprotjem in. nesporazumom, ki jih vsiljuje med zdravnike in bolnike sedanja ureditev zdravstvene službe r občinah Sevnica, Krško in Brežice.
Spričo tega menijo zdravstveni delavci v krški občini, naj bi istočasno z združitvijo zdravstvenih domov reševali tudi vprašanje življenjskega prostora bolnišnice v Brežicah. Njeno naravno zaledje je namreč močno okrnjeno zaradi sedanjih meja obeh regij.
Enotna zdravstvena služba je edino upravičena v Spodnjem Posavju, ki predstavlja tudi geografsko enoto, razen tega pa imajo v vseh treh občinah skoraj enake socialno-zdravstvene probleme in enaka gledišča v vodenju zdravstvene službe.
Navedene misli, ki so jih izrekli zdravstveni delavci v
Krškem, so v občini naletele na razumevanje političnih in oblastnih organov in čakajo zdaj na odmev pri sosedih.
J.T.
PIONIR je proslavil 20-letnico
V	petek zVečer so se na Otočcu zbrali povabljeni gostje na svečani proslavi 20-letnice ustanovitve podjetja. Direktor podjetja Ivan Hočevar je v pozdravnem nagovo-voru preletel zgodovino »PIONIRJA« in opozoril na uspehe in ugled, ki si ga je podjetje v skoraj četrt stoletja, od prvih dni obnove do zahtevne industrijske gradnje, pridobilo. Obdarili so tudi vse člane kolektiva, ki delajo v njem že od ustanovitve podjetja. V programu so nastopili pevci pod vodstvom prof. Toneta Marklja in umetniška družina Tine Rožanc z dveurnim folklornim nastopom. Zabava s programom je bila za ves kolektiv v nedeljo popoldne na Ruperč vrhu.
Zelena laguna pr! Poreču je sprejela te dni prve turiste v nove objekte, ki jih je gradilo tudi novomeško gradbeno podjetje »PIONIR«. Svečana otvoritev novega naselja (v ozadju) je bila v soboto, 8. julija (Foto: Mirko Vesel)
HITRO! SOLIDNO! POCENI!
■servisni pregledi vozil
ZASTAVA. RENAULT. TAM
□ vse garancije in reklamacije
□ splošna popravila vozil
□ zamenjava motorjev in generalna popravila
□ avtokleparska in avtoličarska dela
□ tapetniška dela, mazanje in pranje
□ tehnični pregledi vozil vseh vrst
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA »PIONIR«
NOVO MESTO, Kettejev drevored 37 (Bršlin) telefon: 21-243 METLIKA, pri vinski kleti
ELEKTROTEHNA
LJUBLJANA
Nudimo vam bogato izbiro: a gospodinjskih aparatov
H akustičnih aparatov Q elektroinstalacijskega materiala
Kupujte v naših trgovinah v Krškem in Novem mestu!
Geologi na ekskurziji v Beli krajini
Dne 25. junija je dr. Rajko Pavlovec spretno vodil ekskurzijo Geološkega društva iz Ljubljane po Beli krajini. Na posameznih področjih so tolmačili: prof. Drobne, dr. Vra-ber, Germovšek in prof. Simonič. V Gaberju nad Semičem so se pridružili geologom mladi jamarji s tovarišem Klepcem ter povedali veliko novega m zanimivega o belokranjskem podzemskem kraškem svetu ter pokazali precej slik, posnetih v jamah. Geologi so obiskali velik peskokop pri Birčni vasi, premogovnik in opekarno v Kanižarici, kamnolom pri Nerajcu in slikovito pokrajino z rdečim boksitom na Perudini. Skozi Zilje so odšli na Preloko, od tam v Adlešiče ter Gradac, kjer so si ogledali gradaški marmor (mimogrede so videli še kamnolom pri Grmu) ter skozi Metliko odhiteli proti Ljubljani	KUME
Sejmišča
Dež in slab dogon
Na novomeškem sejmu je bilo 10. julija na ponudbo 208 prašičkov, starih od 6 do 12 tednov, in 17, starih 3 do 6 mesecev. Prodanih je bilo 196 prašičkov, mlajši po 11.000 do
18.000 Sdin, starejši pa po
19.000 do 30.000 Sdin. Cene so tokrat spet poskočile.
V	Brežicah nižje cene
8. julija je bilo pripeljanih na tedenski sejem v Brežice 360 mlajših in 15 starejših prašičkov. Prvih je bilo prodanih 165, drugih pa 8. Mlajši prašički so bili po 700 Sdin kilogram, starejši pa po 600 do 650 Sdin.
STANKO ŠKALER:
KOZJANSKI
ODRED
Ukazal je namestniku Janežiču, da je s komandantom
II.	bataljona Andi jem neopazno umaknil iz borbe skupino borcev in se prav tako neopazno z njimi pretihotapil sovražniku za hrbet, čez kakšne pol ure je Janežičeva skupina z močnim hrupom napadla sovražnikove položaje od zadaj. To je nasprotnika popolnoma zmedlo. Glavnina odreda je izkoristila sovražnikovo zmedo in se pognala v naskok. Tokrat .je uspelo; policisti so v paničnem begu zapustili vrh, ki so ga tri ure zagrizeno branili.
Tako so borci Kozjanskega odreda uspešno prestali svoj ognjeni krst. V boju so preizkusili zavezniško orožje, ki so ga pred dnevi dobili od Glavnega štaba Slovenije. Ponosni so bili tudi na orožje, ki so ga odvzeli sovražniku.
Z njim so oborožili dotlej neoborožene borce.
Na kraju borbe so pokopali dva svoja borca, šest je bilo lažje ranjenih. Sovražnik je na kraju borbe pustil 14 mrtvih, nekaj jih je pad-
lo	še na umiku v gozdu.
Po tem prvem uspešnem spopadu sta porasla samozavest borcev in ugled odreda pri prebivalcih. Zapomnil pa si je to srečanje tudi sovražnik, nikoli več ga namreč ni bilo na vrh Bohorja.
Ločeno vojskovanje I. in II. bataljona
Po borbi na Bohorju se je odred razdelil na I. in II. bataljon, ki sta se potlej vojskovala največkrat ločeno. Drugi bataljon je odšel severno od Bohorja, prvi je ostal na Bohorju in je svoje pohode usmerjal proti jugu.
Z II.bataljonom je krenil v smeri proti Celju tudi komandant odreda. V lovski koči v Svetini nad Celjem je bataljon iznenadil nacističnega priganjača Himmerja, brata takratnega celjskega župana, ko je ravno dajal navodila svojim blokfirerjem. Bataljon je vermanom odvzel 45 pušk z municijo ter vermanske obleke in pregnal stražo, ki je pazila gozdne delavce. Na pohodu je bataljon pridobival nove borce, zato se je njihovo število kmalu podvojilo. Takšen mobilizacijski zbor je bataljon pripravil tudi v Sentlovrencu pri Štorah, toda zaradi izdaje ga je iznenadil napad žandarmerije in fermanov.
Prvi bataljon pa se je po ustanovitvi odreda zadrževal na Bohorju. V začetku junija — spominjajo se, da je to bilo 13. junija, — se je pri Žusmu spopadel z dosti močnejšim. sovražnikom. Sovražnik je položaje bataljona nameraval obkoliti, toda v zadnjem trenutku, so mu borci bataljona namero preprečili. Štiri ure je bataljon uspešno odbijal napade sovražnika, ki se je končno umaknil. Z drznim naskokom sta v tej borbi komandir I. čete Franc Ogorevc in borec Lipar Blaž — prvi je bil oborožen s sabljo, drugi s puško
—	presenetila sovražnikovega mitraljezca in njegovega pomočnika ter jima zaplenila mitraljez.
Ker je število borcev v odredu v dobrem mesecu po njegovi ustanovitvi precej naraslo, nekateri novinci pa še niso bili oboroženi, se je štab odreda odločil z obema bataljonoma napasti policijsko postojanko Jurklošter, kjer bi bilo mogoče dobiti precej
orožja. Odred je bil povezan z dvema slovenskima pomožnima policistoma, ki sta posredovala odredoim obveščevalcem podatke o številčnem stanju in oborožitvi policijske postaje.
Nekako v polovici junija sta bataljona v prvih popoldanskih urah izvedla napad. Borci n. bataljona so postavili zasede na cesti Planina—Rimske toplice, borci I. bataljona pa so tako nenadoma napadli postajo, da so bi-
li	policisti popolnoma iznenađeni in zmedeni. Drug za drugim so oddajali partizanom orožje, obleko in ostalo vojaško opremo. V postojanki je bilo 14 policistov, v Jur-kloštru pa sta bila ujeta še diva. Siovensfca pomožna policista, ki sta posredovala odredu podatke o postaji, sta se pridružila borcem odreda. Ostalo posadko postaje pa je odred, ker se nihče od prebivalcev ni pritoževal nad njenim zadržanjem, poslal proti Rimskim Toplicam.
III. bataljon napade kopitarno v Šmarju pri Sevnici
Odred je v polovici junija imel kakšnih 200 borcev. Zato so 20. junija, nekaj dni po napadu na Jurklošter, kjer so zaplenili en puškomi-traljez, 36 pušk, 4 brzostrelke ter mnogo municije, na Marofu pri Planini ustanovili III. bataljon Kozjanskega odreda. Za komandanta III. bataljona je štab IV. operativne cone imenoval Franca Godlerja—Bliska. Bataljon je že on dan po svoji ustanovitvi izvedel obsežno in uspelo akcijo
—	napad na kopitarno v Šmarju pri Sevnici.
Napad je bil predviden zjutraj, v času, ko so se vrnile
nart, iz Rimskih toplic so prek Jurkloštra s tanki prodrli do Planine. Na Planino so prihajale sovražnikove enote tudi iz Sevnice, iz Šentjurja ter iz Radeč. Toda pri ljudeh ti demonstrativni sovražnikovi pohodi niso mogli omajati zaupanja' v osvobodilno vojsko. To so sovražnikom najlepše dokazali prebivalci Jurkloštra, ki so takrat, ko so Nemci s tanki pridrveli v trg, zapustili svoje domove in se pridružili borcem odreda na Volušu. Kaže, da se je tudi nemški komandant zavedal, kaj to pomeni. V trgu ni dovolil nobene tatvine, grabeža ali požiganja. Dan po odhodu ‘ sovražnikove enote so se prebivalci Jurkloštra vrnili na nepoškodovane domove. Nekaj dni zatem je bil v Jurkloštru miting, na katerem je sekretar Kozjanskega okrožja Sergej Krajgher v svojem govoru izrazil priznanje prebivalcem Jurkloštra in borcem odreda. Res je bil to takrat izredno lep primer povezanosti med borci in prebivalci na Kozjanskem.
Napad na Nemce v Pišecah in v Slivnici
V	poletnih mesecih 1944 je Kozjanski odred dosegel več lepih zmag nad sovražnimi postojankami. V začetku julija je I. bataljon prispel na Pišečko. Dne 7. julija je v popoldanskih urah napadel policijsko posadko v župnišču v Pišecah. Sovražnik se je krčevito branil in vsi pozivi na predajo so bili zaman. Ker je bila telefonska zveza z Brežicami prekinjena, so policisti s signalnimi raketami poskušali priklicati pomoč iz Brežic. Toda za debelimi zidovi župnišča so vztrajali tudi brez pomoči.
Štab I. bataljona Kozjanskega odreda. Od leve: Vojko Cerjak, sekretar bataljona, Tone Žlindra, komandant bataljona in Tone Račič, komisar bataljona.
II, bataljon Kozjanskega odreda, Verače, 5. jan. 1945.
vaške straže in orožje shranile v skladišču kopitarne. Akcija je potekala po predvidenem načrtu, policija iz Sevnice se sploh ni prikazala. Za-pletnili so lahko 38 pušk in precej municije. Ceta se je oskrbela z jermenjem tovarniških transmisij, kar je bilo novoustanovljenemu bataljonu izredno dobrodošlo. Ob odhodu so zanetili ogenj in tako delno uničili strojne naprave ter onemogočili nadaljnjo proizvodnjo.
Priznanje prebivalcem Jurkloštra in borcem odreda
Sovražnik je konec junija in v začetku julija poskušal s svojimi pohodi iz več smeri zavreti nadaljnji razvoj osvobodilne vojske na Kozjanskem. Svoje enote so Nemci pošiljali iz Laškega na šentle-
dokler nista dva borca razbila vhodnih vrat in je nato skupina partizanov vdrla v župnišče. V postojanki so borci ujeli 11 orožnikov in zaplenili 56 pušk ter dva zaboja ročnih bomb in dva zaboja nabojev. Razorožene policiste je bataljon pustil oditi v Brežice.
Dva dni pred tem — 5. julija — je III. bataljon zavzel sovražno postojanko v Slivnici pri Celju. Tudi tu so se policisti zagrizeno branili. Na pozive za predajo niso odgovarjali. Iz prvega nadstropja so se branili še tudi potem, ko je partizanskim bombašem uspelo zavzeti pritličje stavbe. Takrat je nekomu s petrolejem in slamo uspelo zaneti ogenj, šele ko se je zadušljiv dim začel valiti v prvo nadstropje, se je sovražnik predal. Razorožili so 19 članov posadke, pridobili 50
pušk, dva mitraljeza, municijo, sanitetni material, uniforme in 40 ročnih bomb.
Komandant odreda Marjan Jerin je z II. bataljonom popoldne 15. julija napadel policijsko postajo v župnišču v Pilštanju. Napadeni policijski postaji so hiteli na pomoč policisti iz Kozjega, toda partizanska zaseda jih je na cesti pod Pilštanjem odbila. Po dveumi borbi se je sovražnik predal. Bataljon je zaplenil okoli 50 pušk, 4 brzostrelke, puškomitraljez, ročne bombe in naboje. Stavbo so po odhodu zažgali.
Zmaga tudi v Zagorju pri Planini nad Sevnico
Naslednji dan, 16. julija ponoči, je III. bataljon — z njim je bil komisar odreda Djordje — napadel sovražnikovo postojanko v Zagorju pri Planini. Policisti so se dobro utrdili v župnišču pri cerkvi. Okra v pritličju so bila spremenjena v strelne line. Sovražnik se je srdito branil z vsem razpoložljivim orožjem. Dvakratni poziv komandanta bataljona Bliska, naj se predajo, je komandir policijske postaje energično odbil. Miniranje stavbe ni uspelo, debeli kamniti zidovi so kljubovali eksplozivu. Nato so s preostalim eksplozivom minirali vrata in nekaj borcev je skoz odprtino vdr-
lo	v stavbo. Z ročno bombo jim je uspelo na stopnicah zadeti komandirja postaje, takoj nato so se člani posadke predali. Razen komandirja je bilo v postajanki pet mrtvih policistov, 14 se jih je predalo. V postojanki si je bataljon pridobil tri mitraljeze, okoli 40 pušk, večjo količino municije in razno vojaško opremo. Župnijsko poslopje so pred odhodom zažgali.
Konec junija so napadli policijsko postajo v Koprivnici pri Senovem. Borba se je vlekla vso noč, toda sovražnika ni bilo mogoče prisiliti k predaji.
V	začetku julija se je III. bataljon pripravljal, da bi uničil policijsko postajo v Zabukovju. Toda bil je prepozen, policisti so se sami umaknili. Ko je bil bataljon 8. julija obveščen o njihovem odhodu, je borcem uspe-
lo	dohiteti le vozove, na katerih so peljali svojo opremo. Zaplenili so 200 pušk in precej opreme, spremljajoči policisti pa so se razbežali in poskrili, ne da bi oddali en sam strel.
Na Kozjanskem sta se po teh pogostih in uspešnih akcijah Kozjanskega odreda obdržali samo sovražni postojanki na Planini in Kozjem. Da bi pospešili likvidacijo postojanke na Planini, ki je bila kot otok sredi osvobojenega ozemlja, jo Je Kozjanski odred obkolil in preprečil vsak dohod do nje. Sovražnik sploh ni mogel iz postojanke in je bil prisiljen gladovati.
Dne 18. avgusta 1944 se je
III.	bataljon, ki je branil dostop na Planino na odcepu
ceste iz Dobja v Jurklošter, spopadel s kolono sedmih sovražnikovih kamionov, ki so vozili prehrano posadki na Planino na odcepu ceste iz Dobja v Jurklošter, spopadel s kolono sedmih sovražnikovih kamionov, ki so vozili prehrano posadki na Planino. Na enem kamionu je bi-
lo	oboroženo spremstvo oko-
li	40 mož, ki jih je bataljon po krajšem spopadu pognal proti Dobju. Hrano s kamionov je bataljon z vozmi dal prepeljati v Jurklošter. kamione pa so zažgali
Nemci napadajo svobodno Kozjansko
Proti osvobojenemu ozemlju na Kozjanskem je sovražnik sredi avgusta pripravil večji napad iz več smeri: iz Radeč, Laškega, Sevnice in Šentjurja. Uspelo mu je ob-koUti II in III. bataljon Kozjanskega odreda na grebenu Lisce. Bataljona sta se vztrajno borila ves dan, medtem pa se je dvema kurirjema posrečilo prebiti se na Bohor k L bataljonu s pozivom, naj pride na pomoč obkoljenim borcem. Proti Večeru je Janošev bataljon udaril v hrbet sovražniku, ki je držal položaj nasproti III. bataljonu. Sovražnik se je naglo umaknil proti Sevnici tn m utegnil vzeti s seboj niti svojih padlih. To je bil najgloblji sovražnikov vdor na osvobojeno ozemlje na Kozjanskem, do novembra se mu ni več posrečilo prodreti tako globoko na Kozjansko. Tisti dan so bili bataljoni zaposleni s sovražnikom na Lisci, se je policijski posadki posrečilo umakniti se s Planine. Planina je tedaj postala središče osvobojenega ozemlja.
Konec avgusta je sovražnik iz Kozjega pripravil obsežno akcijo, da bi z obkolitvijo uničil III. bataljon, ki se je takrat nahajal v gozdovih nad Veternikom in -Oslico. Prvi bataljon je bil takrat na Bizeljskem, drugi v okolici Rimskih Toplic in nobeden ni mogel na pomoč. Tretji bataljon — imel je' takrat okoli 250 borcev — je bil pravočasno obveščen o sovražnikovi nameri. Ves dan je na Veterniku uspešno odbijal sovražnikove napade, ki so se v valovih ponavljali. V prvem mraku so se borci umaknili po strmih skalnatih stezah, ker edino tam sovražnik ni zaprl obroča, misleč, da so skale neprehodne.
Prve dni Septembra je na Kozjansko prispela XIV. udarna divizija. Njena XIII. brigada Mirka Bračiča je v noči na 11. september napadla najmočneje utrjeno sovražnikovo postojanko Kozje. Borci odreda pa so tisti čas branili dohod v Kozje na cesti proti Senovemu in Šempetru. šercerjeva brigada je istočasno napadla sovražnika
v Podčetrtku. Ver mani — Kočevarji in Besarabci — so se j v utrjenem župnišču v Kozjem upirali Bračičevi brigadi vso noč in ves dan. šele proti večeru drugega dne je uspelo brigadi poslopje minirati in zažgati ter prisiliti sovražnika k predaji.
Z osvoboditvijo Kozjega je osvobojeno ozemlje na Kozjanskem imelo takšne meje: Kozje — Ključica — cesta Vrenske gorce — Bučka gora — Verače — Sela — Rud-nica — Volčje jame — Njivice — Jezerce — Šentrupert
— Laška vas — Mišji dol — Gračnica — Veliko Kozje nad Zidanim mostom — Kojzičje
— Razbor — Križ — Krako-vo — Mestni vrh — Gorenji Leskovec pri Reštanju — Veliki kamen — Pišece — Kozje.
Septembra 1944: 600 borcev v odredu.
V septembru je K.ozjaus-1
odred Stel olero« 600 borcev.
ki so bili dokaj dobro oboroženi. Večji del tega orožja so * si pridobili sami z uspešnimi „ akcijami na sovražne posto- , janke v poletnih mesecih 1944, nekaj pa so ga dobili od Glavnega štaba NOV Slovenije iz zavezniške pomoči. Orožje iz zavezniške pomoči so iz osvobojene Bele krajine spravlja-
li	na Kozjansko tisti borci odreda ki so vodili mobilizi- ' rance s Kozjanskega na Dolenjsko
Konec maja 1944 je Glavni štab Slovenije poslal na Kozjansko majorja Brinarja z nalogom, naj Kozjanski odred na svojem področju začne mobilizacijo moških prebivalcev. Večino mobiliziranih moških je Kozjanski odred pošiljal na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. To je bila zelo težka in nevarna naloga. Najtežji so bili prehodi čez Savo, kjer so ob železnici nenehno križarile sovražnikove straže. Na desnem savskem bregu in v okolici pa so bili naseljeni Kočevarji, zato je bilo vsakokrat izredno težko priti neopaženo z nekaj »to neoboroženimi mobiliziranci čez Savo in mimo kočevar-skih naseljencev. Za prehod so izbrali več skritih krajev od Loke do Brestanice. Kljub dobrim pripravam pa je bil vendar prehod čez Savo vedno tvegano dejanje in ob tem je bilo tudi nekaj žrtev.
Razvitje prapora v Straži
Krajevna organizacija Z0 Straža vabi bivše boroe in prebivalce na razvitje prapora organizacije, ki bo v nedeljo, 16. julija, pred zadružnim domom v Straži. Dopo -dne bo kulturni program, poldne ob 14 uri pa razvitje prapora Sodelujejo godba na pihala Svobode iz Straž . pevsko društvo, pionirska or ganizacija In ostale družben organizacije iz Straže. Po raZ vitju bo ljudsko rajanje
St. 28 (903)
Umrla je lika Vaštetova
Tri leta po tem, ko je slo-venska pisateljica lika Vašte-
tova
2 avtobiografijo Podobe
J2 mojega življenja zaključi-.a Moj pisateljski opus, se /C po pravkar izpolnjenem . ■ rojstnem dnevu (2. juni-‘V izteklo še njeno življenje, čeprav so bila poleg otroštva, ki ga je preživela v No-771 mestu, njena najlepša , a vezana na Trst in čeprav J? fleč desetletij živela v Ljub-]ani, je s srcem ostala ve-7n° Dolenjka-Novomeščan-a■ Odraz ljubezni do Do-“•njsfce je dobršen del nje-Knjig, v Uporu, Gričar-w in Izobčencu pa je pobrila lep spomenik še po-
rodnemu Novemu mestu
Njene povesti in romam o sinteza neugnane domačij-ljubezni, fantazije in pri-Z^tedniškega talenta, zvarjeni objektivnem temelju — .ono zbranem zgodovin-
tn biografskem gradi-svojih romanih se ne
do zadnjih, metafizič-u .^ašanj človeškega živ-ampak jo zanima v vrsti preteklost krajev čašo©, ki so bili njenemu Ovijanju blizu že od rane-
vila ob proslavi svoje sedemdesetletnice v novomeški Studijski knjižnici.
Vaštetova je s svojim delom postala ljudska pisateljica v pravem pomenu bese-
de. Slovenski bralec jo je že davno priznal za svojo ter postal s tem njenemu ustvarjanju edina, zato pa toliko silnejša ter važnejša spodbuda in opora. Zaradi nje se je pisateljica zavedala odgovornosti svojega poslanstva v največji meri ter nam je dala vse, kar je bilo v njenih močeh.
Spomin na pisateljico Ilko Vaštetovo ne bo umrl.
B. K.
ga otroštva. Poleg nadarjenosti odlikuje Ilko Vaštetovo še pridnost, vztrajnost, žilavost in natančnost, čeprav je v življenju doživljala tudi osebne tragedije (zgodnja moževa smrt, bolezen in razočaranja, je ohranila optimizem m vero v človeka. V največje veselje in zadoščenje pa ji je bila zavest, da slovenski bralec njene knjige sprejema in bere, saj sodi prav Vaštetova med najbolj priljubljene slovenske pisatelje. Pisati za ljudstvo in ugajati ljudstvu je bil njen življenjski smoter, kot je izja-
NOVOTEKS
tekstilna tovarna — NOVO MESTO
proda NA LICITACIJI:
OSEBNI AVTOMOBIL
VOLKSVVAGEN
leto izdelave 1959, in
27 ELEKTROMOTORJEV raznih tipov in jakosti
LICITACIJA bo v podjetju 15. julija 1967 za družbeni sektor od 7. do 10. ure, za zasebni sektor od 10. do 13. ure.
Ogled vsak dan od 6. do 14. ure, do pričetka licitacije.
UPRAVNI ODBOR SKLADA
„DUŠANA KVEDRA OBČINE SEVNICA
razpisuje
na podlagi 23. in 24. člena statuta sklada
7 štipendij za šolanje na srednjih šolah, 1 štipendijo za šolanje na višji šoli,
1 štipendijo za šolanje na visoki šoli.
Stipendije po tem razpisu se dajejo za redno šolanje in se izplačujejo toliko časa, dokler traja redno šolanje.
Prosilci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: premoženjsko in gmotno stanje prosilca in njegovih staršev mora biti takšno, da mu onemogoča nadaljnje šolanje; končano mora imeti osnovno šolo oziroma srednjo šolo, če se želi vpisati na višjo ali visoko šolo, najmanj s prav dobrim uspehom; biti mora občan občine Sevnica.
Prijavo je vložiti pismeno v roku 30 dni od dneva objave razpisa na oddelek za splošne in družbene službe občinske skupščine Sevnica.
Prijavi je treba priložiti: potrdilo o vpisu na ustrezno šolo (po prvem vpisu se lahko to potrdilo predloži naknadno); zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o uspešno opravljenih izpitih v zadnjem letu; potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih staršev (če so starši zaposleni, potrdilo o višini osebnih dohodkov in otroških dodatkov); mnenje osnovne šole oziroma srednje šole, če se želi vpisati na višjo oziroma visoko šolo.
NOVOTEHNA ■ 20 let - 4,5 milijarde din in 80 ljudi
^OVOTEHNINO grosistično skladišče v Bršlinu, je kot lahko vidite tudi na zgornji sliki, vedno bogato založeno (Foto: M. Jakopec)
v Kandiji, opremljeno je bilo grosistično skladišče v Bršlinu, urejeni so Mi upravni prostori na Glavnem trgu in v ta namen odkupljena stavba, odprt je bil servis za avtomobile v Gasilskem domu. NOVOTEH-NA pa je poleg tega začela s svojo dejavnostjo tudi na območju širše Dolenjske, Bele krajine in Spod. Posavja. Odprla je sodobno trgovino v Trebnjem v novi stavbi, prav tako v Metliki in v Krškem.
število zaposlenih se je v primerjanem obdobju povečalo za 100 odst., promet pa, kot smo že omenili, za 500 odst., kar pomeni, da je storilnost prav zavoljo modernizacije prodajaln znatno porasla. Vrednost osnovnih sredstev NOVOTEHNE se je v primerjavi z letom 1954 povečala za 30-krat, v primerjavi z letom 1959 pa za 12-krat.
Takšnih uspehov NOVOTEHNA pač ni mogla doseči brez strokovnosti zaposlenih. Zlasti po letu 1960 je začela zelo skrbeti za štipendiranje bodočih delavcev in strokovno izpopolnjevanje tistih, ki so že v pod-
jetju. Sedem štipendistov je v tem času že doštudiralo na srednjih strokovnih šolah, 7 zaposlenih študira izredno na srednjih strokovnih šolah, 1 pa na višji. Vsi poslovodje In mnogi drugi prodajalci, so odšli na strokovno izpopolnjevanje v razne šole za zaposlene. Za izobraževanje in strokovro izpopolnjevanje zaposlenih še vedno zelo skrbijo in jim za to ni žal denarja. To je razumljivo, saj je kolektiv sorazmerno zelo mlad: povprečna starost zaposlenih je manj kot 30 let.
Specializacija prodajaln je bila pomembna naloga, katere se je NOVOTEHNA lotila najprej v Novem mestu, ki je bilo njeno prvo tržišče. Ta specializacija je zdaj že uresničena, NOVOTEHNA pa usmerja svojo dejavnost še vedno predvsem v železninarsko-tehničn o smer, glede na potrebe na tržišču pa tudi v avtomobilsko stroko in v servisno dejavnost. Kolektiv je skrbel tudi za obratna sredstva in ima danes skoraj 50 odst. zalog pokritih z lastnimi obratnimi sredstvi.
Ob 20-letnici želi kolektiv vsem potrošnikom ugoden nakup v trgovinah NOVOTEHNE!
V	zadnjih 12 letih za 6-krat večji promet — Prodajalne so preurejene, oprema je sodobna, prodaja pa poteka po specializiranih pultih - Število zaposlenih se je povečalo za 100 odst., promet pa za 500 odst. — Vrednost osnovnih sredstev je za 30-krat večja — Štipendiranja bodočih delavcev in strokovnega izpopolnjevanja že zaposlenih niso zanemarjali — Povprečna starost članov kolektiva je 30 3» -— Velika skrb za specializacijo prodajaln — 50 odst.
p”l,ritih * lastnimi obratnimi sredstvi
Trgovsko podjetje NOVO TEHNA v Novem mestu je bilo ustanovljeno 15. aprila 1947 4x1 se je vrsto let po ustanovitvi spopadalo z enakimi težavami kot vsa trgovina, šele v žabjih letih, zlasti od 1960. da-lJe, ko je bilo tudi trgovini na yoljo več kreditov in ko se je ^omet z blagom močno pove-Jp'S° bili ustvarjeni pogoji a hitrejši razvoj.
Za primerjavo, kako je rasel Promet, naj nam služijo podat-od 1954 dalje, ker je prejšnje obdobje zaradi popolnoma drugačnih pogojev poslovala težko primerjati s sedanjim. Letos bo v NOVOTEHNI Svarjeni letni promet za
5-krat večji od onega v 1. 1959 in za 6-krat večji od prometa v 1. 1954. V tem času se je zelo povečala izbira blaga, pa tudi tržišče je začelo vplivati na trgovino v takšni meri, da je trgovina morala izboljšati postrežbo.
Zato je razumljivo, da se je NOVOTEHNA odločno lotila rekonstrukcije in modernizacije svojih prodajaln. V tem času je porabila za tovrstne naložbe 288 milijonov S din. Preurejeni so bili tudi vsi prodajni lokali v Novem mestu (Avto deli, Tehnična trgovina na Glavnem trgu, Barve-laki, Železnina v Kandiji), dograjena so bila skladišča pri železniški postaji
Pogled v sodobno urejeno NOVOTEHNINO prodajalno TEHNIKA na novomeškem Glavnem
trgu (Foto: M. Jakopec)
A,R,c«l
lillllMI
X. nem s ajrfupin v tijelu in
ih, -ki so
njihovim za rm-
I na tem
( Ilr»ih zelišč:
eiS? Sdin), bele r® (350 Sdin).
i bo*1*' jetrnika i) rovnice (300
Po nave-
2ELISCA, AS TRUD
zadruga
^uje, se odkupno
(Nadaljevanje s 1. strani)
morda v neprisebnosti zašel v Krko, so s pomočjo prebivalcev dopoldne preiskali tudi strugo Krke.
Nadaljnje poizvedbe so pokazale, da je lastnik vozila Jože Pečjak istega dne do druge ure zjutraj popival z Gabrijelom Makucem, delavcem NOVOLESA. Pečjak je
povedal, da je šel nato spat, ob 2.30 pa da je slišal, da je nekdo odpeljal njegovo vozilo, katerega je pustil na dvorišču s startnim ključem v stikalu. S tem je bil podan sum, da je vozilo odpeljal Makuc. Makuca je naslednjega dne, 10. julija, dopoldne našel spečega v hmeljevem nasadu v Srebreničah inž. Alojz Kopman. Odpeljal ga je
Valvasor o gradovih v dolini Krke
RAKA
. Kje leži grad Raka. Nadvse rodovitna tla okoli Rake. Farna cerkev enakega imena. Grad lahko s svojo trdnostjo kljubuje sovražnemu napadu. Lastnik tega gradu. Kmetje zažgejo grad.
Grad Arch, po kranjsko Raka, stoji na Dolenjskem, deset milj od glavnega mesta Ljubljane, od mesta Krško pa eno miljo, na precej vzvišenem hribu, na izredno rodovitnem kraju, ki je obdarjen s sadnim drevjem, vinogradi, žitnimi polji in lepimi travniki. Vrhu tega ima graščina veliko lesa in cele gozdove kostanjev.
Nedaleč od gradu stoji farna cerkev in čedna vas, ki nosi enako ime kakor grad.
Ta kraj je nekoč imel vlogo trdnjave, ker je mogel uspešno vzdrževati in odbijati napad sovražnika.
V ostalem je bil ta grad slaven in poznan kot rodna hiša gospodov iz Rake ali gospodov Račanov. V ustanovnem pismu v Kostanjevici stoji zapisano: leta 1248. Winter iz Rake, Stugelin iz Rake in njegova gospa Maruša N. so imeli v lasti trdnjavo Rako 1. 1316. Leta 1405. je bil lastnik Rake Merklin iz Rake, ki mu je leta 1421. sledil Markhard iz Rake, dokler niso
slednjič leta 1741. turški roparji poslednjega iz rodu Račanov ujeli in odpeljali s seboj ter kranjskemu plemstvu iztrgali ta slavni rod.
Katera družina je ta grad kasneje podedovala, pa je zavito v najglobljo temo, kajti stare kronike in zapiski nam o tem ne dajejo niti najmanjšega sporočila. V tem stoletju so bili lastniki gradu gospodje Verneški, dokler ni nazadnje prešel na gospode Kaj zel. Tako je še danes gospod Rudolf Kajzel lastnik gradu.
Tudi ta grad je moral okusiti udarce človeške usode. Ko se je leta 1515. razvnel kmečki punt ali upor ter je poslednjič zagorel s polnim plamenom, so kmetje poleg drugih gradov zavzeli tudi tega, ga požgali, premoženje odpeljali in grad do kraja uničili.
Grad Raka stoji v vasi Raka, 12 km jugozahodno od Krškega. Od 1. 1948 je na gradu Dom onemoglih sester Usmiljenk.
Po letu in pol ujeli tatu
Miličnikom je že šestkrat pobegnil in tudi tokrat bi, ko ne bi imeli s seboj psa — Iznenadili so ga in ni mogel uporabiti orožja — Brajdič trdil, da
je Hudorovič
da je to njen ata
Adolfa Brajdiča so uprave za notranje zadeve Novo mesto, Ljubljana, Trebnje in Grosuplje že leto in pol( iskale zaradi tatvin. Miličniki so ga v tem obdobju že šestkrat odkrili, a jim je v*dno pobegnil. Končalo so ga 27. junija prijeli miličniki iz Kočevja in Žužemberka-Takrat je 5 miličnikov obkolilo ciganski tabor pri Belem kamnu Tabor so odkrili,
ker so videli konje in dim. Miličniki so obkolili vse tri šotore. Takrat pa je neki cigan skočil iz šotora in pobegnil. Miličniki so izpustili psa, ki so ga imeli s seboj. Pes je ubežnika Adolfa Brajdiča ujel že po sto metrih. Vendar je Brajdič trdil, da se piše Jože Hudorovič. Miličniki pa so ga prepoznali po fotografiji na tiralici, pa tudi Brajdičeva mladoletna hči je
povedala,
Adolf.
Ko so miličniki preiskovali okolico, so našli še brzostrelko MP z okvirjeni, v katerem je bilo 8 nabojev. Če tatu ne bi iznenadili (pobegnil je bos, čevlje pa je un®1 spravljene skupaj z brzostrelko), bi verjetno uporabu orožje.
Brajdiča so odpeljali n* postajo milice v Žužemberk.
Začel se je čas dopustov. Počitniški domovi in naselja ob našem morju so spet zaživeli. Na sliki: kopalci na plaži naselja počitniške skupnosti občine Krško v Materadi pri Poreču (Foto: Mirko Vesel) .
Avto razbit, voznik pa je izginil
v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganov, zbite prednje zobe in počeno gornjo čeljust. Dežurni zdravnik dr. Janez Kramar je povedal, da je ponesrečenec že izven življenjske nevarnosti. Domnevajo, da je Makuc po nesreči zaradi neprisebnosti, ki je bila posledica možganskega pretresa, taval po okolici, dokler ni obležal v hmeljevem nasadu.
Učeneci viniške osemletke so na razstavi med drugim prikazali tudi miniaturno izdelane noše svojih prednikov. (Foto: R. Bačer)
Viniški šolarji so se spet postavili
25. junija so imeli učenci viniške osemletke proslavo ob koncu šolskega leta, udeležili pa so se je\ tudi starši otrok. Takoj zatem so v šoli odprli razstavo izdelkov svobodnih dejavnosti. Prikazali so ličila, pripomočke za pouk svobodnih dejavnosti, iz-
vojno in nasilje nad miroljubnimi ljudmi. Taborniki in podmladek RK so na razstavi prikazali svoje delo, videli smo številne risbe, izdelane pri likovnem pouku, ter miniaturne predmete, ki kažejo življenje Belokranjcev v pretekli in polpretekli . dobi.
Belokranjci, obiščite našo prodajalno in prepričajte se o veliki izbiri in ugodnem nakupu!
•Oeleteksiil •• ČRNOMELJ ’
delke tehničnega pouka in šolske zvezke. Poseben prostor je bil posvečen akciji miru, kjer so pisma mladih iz raznih krajev naše domovine izražala protest zoper
Vsekakor je bil za obiskovalce posebno zanimiv zadnji razstavni prostor. Mladi tehniki so tudi tokrat pokazali svoje sposobnosti:	izdelali
so radiorobot, žičnico, tele-
Tovarna
šivalnih strojev »MIRNA« z Mirne
na Dolenjskem
praznuje od 15. junija do 31. julija 1967 stoletnico livalnih strojev »JAX-MIRNA«.
CENJENI POTROŠNIKI!
Vsak kui>ec, ki bo v času od 15. junija do 31. julija, ko tovarna praznuje stoletnico, kupil naš šivalni stroj »MIRNA« ali »MIRNA-VERITAS« in poslal en izvod garancijskega lista tovarni najkasneje do 7. avgusta 1967, bo dobil od tovarne po pošti na svoj naslov nazaj lOONdin. — Prav tako bo imel vsak kupcev pravico sodelovati pri
NAGRADNEM ŽREBANJU,
ki ga bo priredila »MIRNA« v svoji tovarni 8. avgusta 1967. Izžrebani kupci bodo dobili 4 šivalne stroje in 10 elektromotorjev.
TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« -MIRNA NA DOLENJSKEM
fon, vrtiljake, rakete s satelitom, prometni kotiček itd.
Razstavo so si ogleda^ sko-ro vsi starši otrok w drugi občani ter v spominsko knjigo vpisali nemalo p
hval. Te pomenijo nim Solar j »m ln
učiteljem spodbudo daljnje uspešno delo
področju.
Gasilci brez čolna
Ob lepem vremenu se ^ obeh straneh Krke kar ta1® kopalcev. V Brežicah bi spl* čo tega skorajda morali raču" nati na možnost nesreče. &° je junija utonila 16-letn® Magda Grobovšek iz Sevnik’ ni bilo pri roki nobeneg* čolna, da bi jo šli iskat. G* silci bi take pripomočke morali imeti, če že ni za podo^ ne primere organizirana k*150 druga reševalna ekipa.
ftlflriHgfc.	KLUBA STRELA. Pretekli teden je sedem članov novomeškega
od izvira n ?• u^a v enosedežnih sandolinih preveslalo 35 km dolgo pot po Krki dodala n(£n vas* Krka do Straže, čudovita dolina zgornje Krke, ki je Dolenjcem ifl %o\ih 0Zna.na —j?a«j s ceste najlepših kanjonov sploh ni videti — je v brzicah sprosti -nutiiIa našim veslačem nepozabne trenutke, hkrati pa zahtevala dokaj ujfR ppvj i11 telesne vzdržljivosti. Na sliki: Frakeljč, Johan in Bizon hite, da bi ael »flote« še pred najlepšimi brzicami pri Šmihelu nad Žužemberkom (Foto: inž. Zmago Kastelic)
Nevihta s točo prekinila dirke
0: za i,
Senjem	šport
. .uit	v	nedftlio
riredii * nedelJ°. 9-, l1 na domačem
„j^jske dirke, ki
3*. '«Z7ležili dirkači iz
ter tenisu:	m	Ljubljane
ba- :'-Jub shw!b 12 Zagre' 7 je ^rko	vremenu
°gledalo nekaj ti-
V prvi dirki, to je enovprežni vožnji za križane kasače brez znanih dosedanjih
bazenu v Krožili letos že Primera, eno
resrr deklico P8 50 Ijj. , * umetnim di-aJo sicer kopali-kadar pa je , dežurajo
Pred kratkim.
NABI ZDRAVI
V prihodnjih vsem nabiranj
CVETJE: arnike	p
deteljice (500 Sdi
LIST: volčje
(1100 Sdin), meI1!nete .
Sdin) in poprove
RASTLINE: hribska (3- \ • tavžentroža (400 Sdin), ženikeU	p0prc
(la 300 Sdin). .	^	l^)
KORENINE: srčne
S din)’“ ,	(250
LUBJE: krhljike V
Zdravilna zelišča denih cenah
NABIRAJTE KI JI1I DOBRO
ZAMAN!
Ce vaša za navodila in postajo v Novem
rova meta
N ra drama ^Otočcu
dL- Reditev Dolenjske-a je uprizoritev Dom Bernar-
otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke
Jutranjka
KONFEKCIJA • SEVNICA
^Prizoritev bo v gradu 15. julija ob Prizoritvijo tega de-novomeški Oder za nastop na srečanju dram-v Murski Sobo-in mladih gleda-ga pod vod-Bole-Vrabčeve
toa-
J°širneje poročali, Pa naj bodo opo-^abilo na prijeten Erajskimi zidovi
dežurajo *°pališču
časov, je zmagala kobila Atena z voznikom Ivanom Košakom iz Hrvaškega broda. Druga, četrta in sedma dirka
so bile heat vožnje za triletne in starejše kasače. Ker je v vsaki dirki zmagal drug konj, so s točkovanjem določili zmagovalce, to je kobilo Roze Mari, s katero je dirkal lastnih Hubert Križane iz Dobove. V galopski dirki, kjer so tekmovali samo konji, last KK Zagreb, je zmagal Nabu-ko z jahačem Ivanom Furlanom. Zelo zanimiva je bila tudli dvovprežna dirka za triletje in starejše kasače, kjer je zmagal par Renka-Ro-ze Mari z voznikoma Lipejem in Hubertom.
Po galopski dirki je nevihta s točo za nekaj časa pregnala gledalce pod streho in precej razmočila dirkalno stezo.
POLDE MIKLIČ
Mladinski ples v Kočevju
V soboto, 8. t- m., je mladina iz Kočevja organizirala plesni večer v Domu telesne kulture, na katerem je igral beat ansambel »Barbari« iz Ljubljane. Obisk mladine je bil polnoštevilen kljub precetf visoki vstopnini 4 Ndin. Igra. li in zaplesali so modeme skladbe in plese, šejka in ostale, ki jih zna mladina.
Na prireditvi je nastopil tudi kočevsfki ansambel Qf — Atols, ki je zaigral svojo skladbo, katere avtor je Mitja Hribar. Mladina Kočevja je Of — Atols iz Kočevja prisrčno popravila in si želi, da bi še nastopil, po možnosti s celovečernim programom.
Tovariš uredniki
Zadnja leta je na vseh krajih, kjerkoli si domači in tuji ljudje iščejo v poletni vročini primernega prostora za kopanje, čedaje več brezobzirne-zev, ki v bližini odraslih kopalcev, pa tudi majhnih otrok meni nič, tebi nič umivajo svoje avtomobile. To se dogaja pri nas ob vsej Krki in Kolpi, da, celo na množičnih kopališčih, kakor sta Podzemelj in Otočec!!! Marsikateri sebični lastnik avtomobila pri tem zapelje svoje vozilo kar v vodo.
Zato javno sprašujem: 1. ali ni to prekršek zoper varstvo naravnih lepot, o katerih toliko govorimo prav zadnja leta? 2. kaj pravi k temu zdravstvena inšpekcija? in 3. kdo in kdaj bo tej brezobipr-nosti napravil konec? Ljudi, ki nimajo nič srca, bo treba, potipati pač tam, %jer so edino še občutljivi — na žepih in jim prisoliti poštene denarne kasni
KOPALEC
Novomeščani. DOLENJKA vas vabi v
novi D - market v Bršlinu
V D-MARKETU VAM NUDIMO;
# v samopostrežnem delu: vse vrste živil in gospodinjskih potrebščin sadje zelenjavo, mleko m kruh, kvalitetno sveže meso: govedino teletino svi-nino in suhomesne izdelke:
# v tekstilnem oddelku: metrsko blago, žensko in moško perilo ter ostalo blago tekstilne stroke;
# v bifeju: pristni dolenjski cviček in druge pijače ter mrzla in topla jedila
D-market D-market D-market D-market
v MrtiMivu »ULEDALISKO DVORANO« ali v prostor za kakršnokoli iavn« prireditev na prostem se lahko spremeni eden izmed kotov gradu v Kostanjevici
S?rKMaervSm°..P*red kK.atJfim gledali Kreftove CELJSKE GROFE v izvedbi ££5 L - PriJetnem hladu poletnega večera je tu kot na dlani, da ima tudi £ i, SC ^navijajo, lepo bodočnost; morda bomo tudi v Kostanjevici kdaj večjega festivala? Kar je zdaj hotel Grad Otočec ob Krki, to naj bi postala tudi Kostanjevica: ena izmed »zlatih jam« našega turizma, ki takega • V • ub^anJ,n? °k10,ju ^epa ne bo nikjer dobil! Na dokončno obnovo ^radu m njegovo funkcionalnost v luči domačega in tujega turizma, pa tudi v okviru bogastva kulturnih spomenikov naše ožje domovine, bi morali neme,,e* ma raeuiiati m napeti vse sile, da bodo načrti o tem tudi uresničeni! (Foto:
Mirko Vesel)
Tone Knea: jyQyg
ARHEOLOŠKE NAJDBE NA DOLENJSKEM
Iz Trebnjega poznamo danes že 20 napisnih kamnov (skoraj vsi so v Narodnem muzeju v Ljubljani), ki so jih dali postaviti ti rimski orožniki. Vsi ti zaobljubni kamni so bili najdeni na razmeroma majhnem prostoru v zahodnem delu Trebnjega (okrog tedanje gostilne Kužnik), zato je popolnoma upravičena domneva, da je ne kje na tistem območju stal bogu Jupitru posvečen tempelj. Iz tega sklepamo tudi, da je bila v rimskem času v Trebnjem pomembna policijska postaja, ki je imela znatno veljavo od leta 158 po našem štetju naprej, ob bližnji meji med provincama Zgornja Panonija in Italija. Prav iz teh napisnih kamnov izvemo, da je v Trebnjem obstajala policijska postaja med leti 158 in 257 po našem štetju; njena naloga je bila nadzorovati promet in skrbeti za red in varnost na cestah. Trebnje je bilo takrat tudi dokaj pomembno cestno križišče, ker se je tu od glavne ceste Emona — Siscia odcepila stranska cesta skozi Mirensko dolino do Save in še nekje pri Sevnici priključila cesti iz Nevi odurnima (Drnovo pri Krškem) v Čeleio (Celje).
Zelo zanimiva je najdba, ki smo jo tudi pred Kratkim dobili v muzej. Gre za prevrtano kamnito kladivo, ki ga je našel že lansko jesen na svoji njivi Franc Glavan iz Jame pri Dvoru, ga oddal šoli v Žužemberk, muzeju pa je najdbo posredoval učitelj Srečko Kodre iz Žužemberka. Kladivo je izdelano iz sivo zelenega lisastega kamna in je po vsej površini lepo gladko zbrušeno. Takšna kamnita kladiva in sekire so izdelovali in uporabljali v mlajši kameni dobi — neolitiku in še dolgo kasneje tudi v bro-
Rimska lončena svetilka-oDenka iz rimskega groba v Pristavi pri Trebnjem. Na levi je zgornja stran svetilke z odprtinami za olje in stenj, na desni pa spodnja stran z žigom delavnice COMMUNIS.	(Risba:	Šibila	Knez)
nasti dobi. Zato je časovna opredelitev takih osamelih kamnitih orodij, ki se večkrat najdejo, zelo težka. Vseeno pa lahko trdimo, da je kladivo staro najmanj 3500 let. Pri ogledu najdišča smo na robu njive, kjer so našli to kladivo, opažih tri majhne, zaobljene ter več ali manj krožno oblikovane gričke nasute zemlje, ki močno spominjajo na prazgodovinske gomile. - Enega med njimi so že pred več leti po sredini prekopali, da so naredili pot, in v njem so našli črepinje lončenih posod, kar kaže na to, da se v teh kupih zemlje verjetno skrivajo prazgodovinski grobovi. Kamnito kladivo je tudi pira znana arheološka najdba iz Jame pri Dvoru. Najditelj je že pred drugo svetovno vojno našel podobno kamnito kladivo v zidanici pod Vinkovim vrhom ter ga oddal takratnemu učitelju Dekvalu na Dvoru, vendar se je kasneje žal izgubilo.
2e leta 1965 so našli na vrtu Vaneta Murna ob Resljevi cesti v Novem mestu več kosov železnega orožja (meč, nožnico, sulico) in bronasto zaponko, ki so bili položeni v grob nekega keltskega vojaka. Letošnjo spomlad pa je Vane Murn zopet našel že močno poškodovano železno sulico, ki prav tako izvira iz nekega keltskega groba. Znano je, da je bilo v Novem mestu med današnjo Resljevo in Kristanovo cesto veliko prazgodovinsko pokopališče s halštatskimi'gomilami in kasnejšimi keltskimi grobovi, kjer so bili najdeni resnično dragoceni predmeti, na primer bronasti oklep in daritveni trinožnik. Zato nas najdbe z Murnovega vrta ne presenečajo, temveč dajejo le vse bolj jasno sliko, do katerega časa so na tem mestu pokopavali. žal pa je skoraj vse področje tega prazgodovinskega grobišča v glavnem zazidano ali pa v precejšnji meri že prekopano, tako da bomo le težko še dobili arheološke najdbe v svoji prvotni legi. Zaradi pogostih najdb na parcelah okrog Murnove hiše bomo izkopali poizkusni jarek na tem mestu, da bi ugotovili, kaj še krije zemlia v sebi
Vse zgoraj opisane arheološke najdbe smo rešili za arheološko zbirko Dolenjskega muzeja edinole po zaslugi razumnih ljudi, ki so o teh slučajno odkritih najdbah obvestili muzej, za kar smo jim resnično hvaležni. Zato naj ob koncu ponovim prošnjo vsem tistim, ki v zemlji najdejo kakršnekoli arheološke najdbe: ne razbijajte ih ne zavrzite jih, temveč obvestite o tem najbližji muzej!
Z RAZŠIRJENE SEJE ObSS V BREŽICAH
Zastareli podatki - pozno ukrepanje
Posledice pomanjkljive strokovne zasedenosti delovnih mest in izredno skromne tehnične opremljenosti v administraciji se odražajo v neučinkovitosti samoupravljanja — Delavski sveti brez hitrih in zanesljivih podatkov ne morejo uspešno ukrepati
Ko se je občinski sindikalni svet v Brežicah v sodelovanju z Društvom knjigovodij lotil analize kadrov, mehanizacije in delovnih pogojev v delovnih organizacijah upravnih služb, se je marsikdo vprašal, čemu se sindikat vpleta v tako ozko strokovno področje. Na razširjeni seji ObSS pa se je 20. junija pokazalo, kako je prav od teh služb odvisna učinkovitost samoupravnih teles. Spodbude za tako razpravo izhajajo iz slabih izkušenj v preteklosti in tudi v sedanjosti, saj se vedno znajde v težavah to ali ono podjetje. Kriza pride na dan, ko je že prepozno.
Naglo večanje delovne storilnosti in obsega proizvodnje nujno zahtevata sodobnejše metode administrativnega spremljanja. Učinkovitejše delo splošnih služb v podjetjih pa je možno ne le v izboljšavo delovnih metod, ampak tudi z uporabo sodobnih tehničnih pripomočkov. Le tako bi upravljavci prišli do hitrih m zanesljivih podatkov.
Pregled tehnične opremljenosti v brežiških delovnih
kolektivih vzbuja kaj žalostno sliko. Tretjina anketiranih delovnih organizacij sploh ne premore računskega stroja za množenje in deljenje, zato je razumljivo, da Izračunavanje ne dohiteva gospodarjenja. Z arhivskimi podatki si nihče ne more kaj prida pomagati.
Pisalnih strojev je več kot računskih pripomočkov, vendar so po večini zelo- izrabljeni. Na eno delovno organizacijo pridejo povprečno
V počastitev druge eskadrile
1. julija so svečano proslavili dan formiranja enote Tomaža Samardžida, ki je nadaljevala tradicije druge eksadrile NOVJ. Na proslavi so zaslužnim pripadnikom enote podelili priznanja in pohvale, na koncu pa so organizirali športna srečanja.
Druga eskadrila je bila ustanovljena 1. julija 1944 na aerodromu Benina v Severni Afriki. Oborožena je oila z avioni tipa »Hurricane«. V evidenci RAF pa se je vadila kot No 351 Jugoslovanski eskadron. Ker je bila oddaljenost za izvrševanje voja-
ških operacij . na domačem ozemlju prevelika, so se najprej premestili na letališče Kana v Italiji, kasneje pa na letališče škabrnje pri Zadru. Eskadrila je izvedla svoj prvi letalski napad 14. aprila 1944. Najpogosteje je napadala železniške naprave, motorna vozila, plovne objekte in vse ostalo, kar je lahko služilo okupatorju.
Z nadaljevanjem tradicij druge eskadrile se je po vojni enota Tomaža Samardži-ća razvila v močan del naše RV.
M. JARANOVIĆ
trije stroji. Petina anketiranih delovnih organizacij razpolaga le z minimalno pisarniško mehanizacijo. Najslabše 'so opremljene nekatere obrtne delovne organizacije.
Druga pomanjkljivost, na katero je izid ankete jasno pokazal, je neustrezna strokovna zasedba delovnih mest. V vseh panogah manjka kadra s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Takšen kadrovski sestav pa se seveda negativno odraža v poslovanju delovnih organizacij. ObSS predlaga delovnim organizacijam, naj napravijo pregled zaposlenih, ki po stopnji izobrazbe ne spadajo na delovno mesto, kjer so. To naj bo osnova za načrt o nadaljnjem usposabljanju oz. prekvalifikaciji teh ljudi ter vključevanje nove delovne sile. Dolžnost delovnih kolektivov je tudi, da se bolj zavzamejo za izboljšanje delovnih pogojev v upravnih službah.
Občinski sindikalni svet bo predložil celotno gradivo zboru delovnih skupnosti in zahteval, da obravnava te probleme skupaj s predsedniki delavskih svetov. Z ugotovitvami in razpravo na razširjeni- seji bo ObSS seznanil vse predsednike sindikalnih podružnic, da bodo sprožili to vprašanje v svojih delovnih organizacijah. Z delavsko univerzo pa ob Obč. sindikalni svet pripravil načrt za razne oblike izobraževanja delavcev v upravnih službah. Zgled, ki so ga pokazali sindikalni delavci v Brežicah je zares spodbuden in vreden posnemanja. J.Teppey
ODLOČITEV ODBORNIKOV NA SEJI V BREŽICAH
Obetajoče novosti v občinski upravi
Oddelek za gospodarstvo se bo ločil od oddelka za finance - Občinska skupščina naj bi v prihodnje učinkoviteje usmerjala gospodarski razvoj -Spričo tega je nujno, da se oddelek za gospodarstvo strokovno okrepi
Na seji 1. junya je skupščina občine Brežice izglasovala odlok o dveh organizacijskih spremembah v upravi Ob6. Dosedanji oddelek za finance in gospodarsko-uprav-ne zadeve se bo razdelil na dva oddelka, oddelek za notranje zadeve pa se bo združil z oddelkom za splošne zadeve in družbene službe.
Obed ve spremembi je na-kazal obseg dela za učinkovitost posemeznih služb in referatov. Oddelek za finance m gospodarstvo je bil veliko preobsežen, da bi ga še naprej lahko vodil en načelnik. Ločitev obeh oddelkov bo omogočila boljše spremljanje in usmerjanje tovrstnih služb in njihovo večjo učinkovitost.
Na vprašanje odbornika Zorčiča, če so predlagatelji teh sprememb mislili na reformo, sta predsednik in pod-
predsednik pojasnila, kako pomembno' je za občino, da postarvi na čelo tega oddelka izkušenega ekonomista. V občini je veliko delovnih organizacij obrtniškega tipa, ki niso sposobne, da bi analizirale usmeritev nadaljnjega razvoja. Tako so se na primer kovinska podjetja znašla v veliki zadregi in vsako od njih po svoje životari. Edina izjema je kovinsko podjetje v Dobovi. Nujno je torej, da take delovne organizacije najdejo opono pri občinski skupščini. Razen tega tudi občinska skupščina ne bo mogla usmerjati gospodarskega razvoja brez ustreznih analiz. Nujna je čimprejšnja obravnava perspektivnega plana do leta 1970, o katerem še sploh ni bilo govora. Nova organizacija v občinski uprava naj bi torej pomagala odstraniti do-
NOVO V BREŽICAH
■ SINDIKALNE PODRUŽNICE
v delovnih organizacijah vsak dan sklicujejo sestanke, na katerih obravnavajo pomoč arabskim deželam. Delovni kolektivi se odločajo za prispevke v obliki enodnevnega zaslužka. Na sestankih veliko razpravljajo o političnem ozadju vojnega spopada na Srednjem vzhodu.
■ DANES SO SE POSLOVILI od Brežic otroci te Bohinjskega kota, ki so preživeli med prijatelji
BREŽIŠKE
Vesti
deset dni prijetnih počitnic. Skoda, da jih je prišlo manj, kot se jih je sprva prijavilo. Za kopanje jim je bilo vreme zelo naklonjeno.
■ KONČNO SO PRELILI Z A9 FALTOM most, ki povezuje stari del mesta z novim naseljem. Stanovalci tega predela so izredno zadovoljni, saj se jim je mestno središče s tem veliko približalo.
■ V TRGOVINAH SO DOBRO ZALOZENI S POLETNO KONFEKCIJO. Izložbe vseh brežiških prodajaln pridno menjajo In vabijo kupce z znižanim cenami.
■ TE DNI JE ODPOTOVALA na počitnice v Savudrijo tretja skupina otrok. V mestu jih starši sami prijavljajo, na podeželju pa se morajo učitelji precej zavzemati pri starših, da pustijo otroke na oddih ob morju.
sedanje pomanjkljivosti.
Novi oddelek za občo upravo in družbene službe bo vključeval tudi dosedanji oddelek za notranje zadeve, ker ta nima več osnove za samostojen oddelek. Vodil ga bo lahko en načelnik, kar potrjuje že praksa zadnjega leta.	J.	TEPPEY
Nižja kmetijska šola je potrebna
6. junija so v Brežicah predstavniki občinske skup ščine in družbenopolitičnih organizacij s člani občinske komisije razpravljali o nižji kmetijski šoli v Brestanici. Direktor šole Zupan je povedal, da je taka šola za kmetijske spodnjeposavske občine nujna, šola bi bila dveletna, vsako leto pa bi sprejela po 30 gojencev, iz vsake občine po 10. V prvem letniku bi se učili splošnih predmetov, v drugem pa sadjarstva, vinogradništva, živinoreje itd. Sredstva bi morale zagotoviti občine, za pričetek bi šola potrebovala 30 milijonov S din. Na posvetu so sprejeli kklep, naj bi občinska skupščina v Brežicah dala soglasje k ustanovitvi šole, seveda pod pogojem, če bo možno dobiti posojilo in če bo kaj pristavil sklad za šolstvo druge stopnje.
Matični urad Artiče
V juniju ni bilo rojstev niti porok. Uinrlc so: Cecilija Fuks, družinska upokojenka is Zagreba, 83 let; Marija Globovšek. gospodinja iz Zg. Obreža, 65 let, in Neža Rožman. kmetovn'k>» \7 D"*''1** s»l. 71
V nedeljo, 16. julija, bo gasilsko društvo na Prekopi praznovalo 40-letni-co obstoja. Svoje slavje bo povezalo z razvitjem društvenega prapora, na katerem je nad sto žebljičkov raznih darovalcev in podpornikov društva. Pokroviteljstvo nad novim praporom je prevzel Agrokombinat iz Krškega. Spored slavja se prične ob 10,30 dopoldne s koncertom godbe na pihala iz Celuloze. Po koncertu bo slavnostna seja upravnega odbora gasilskega društva, nakar bo podelitev priznanj in odlikovanj naj-
bolj požrtvovalnim in dolgoletnim članom društva. Ob 14. uri bo slovesen mimohod gasilskih desetin in razvitje prapora. Po razvitju prapora se prične gasilska veselica, na katero vljudno vabimo vse prijatelje gasilskih organizacij.
Vse slovesnosti bodo v novem gasil-' skem domu, ki so ga Prekopčani lani izročili svojemu namenu in zdaj žrtvovali številne delovne ure in material. Na sliki: desetina gasilskega društva Prekopa pri vaji (Foto: Jože Zagorc)
Z OBISKA NA POSESTVU V LESKOVCU
Žametni sadeži so dozoreli
Letos si obetajo 100.000 kg breskev in 250.000 kg hrušk — Na 60-hektar-skem posestvu je zaposlenih le 12 ljudi — Z delom so na tekočem, za kar se imajo zahvaliti moderni strojni opremi
Na sadjarskem posestvu AGROKOMBINATA v Leskovcu se že smejo pohvaliti z obilno letino. Breskve, sorte majski cvet, so dozorele in domačini jih v krških prodajalnah lahko kupijo po 300 din.
Pridni obiralci so že navsezgodaj zjutraj v nasadih. Dokler je hlad, je delo najbolj prijetno. Obrane žametne sadeže odvažajo s traktorjem v sortlmo skladišče,
od tam pa jih odpretnijo takoj naprej, da bi prišli do kupcev kar najbolj sveži.
Za majskim cvetom bodo postopoma dozorevale številne druge sorte, italijanske, ameriške in naše. Vsega pridelka si obetajo okoli 100.000 kilogramov. Breskve imajo v Leskovcu posajene na 13 hektarih, od tega pa jih 7 šele začenja roditi.
S hruškami so zasajene še večje površine in obsegajo 30 hektarov. Pridelka bodo dale 250.000 kg, ker jih dobra polovica komaj prihaja v rodnost. Letos so zelo lepo cvetje. Prav tedaj pa je bilo hladno obdobje in zara-
Danes posvet o zdravstvu
Skupščna občine Krško in republiški sekretariat » zdravstvo sklicujeta za danes predstavnike spodnjeposav-skih občin in zdravstvene delavce na posvet o organizaciji zdravstvene službe in nekaterih perečih vprašanjih, ki povzročajo v zdravstvu trenutno precejšnje težave. Posveta se bo udeležila republiška sekretarka za zdravstvo in socialno politiko Majda Gasparije-
ELEKTROTEHNA v Krškem
V prodajalni ELEKTROTEHNE v Krškem imajo veliko izbiro raznovrstnega
elektrotehniškega materiala, aparatov in pribora. Ves elek-troinstalacijski material, ki ga potrebujete za napeljavo elektrike v vaši hiši, lahko dobite v prodajalni. Pralne stroje, domače in uvožene, radijske in televizijske sprejemnike, magnetofone in gramofone, električne štedilnike in vse druge gospodinjske aparate in pripomočke lahko kupite v tej prodajalni po vorAurenčnih cenah
di tega v mnogih primerih cvetni prah ni bil sposoben za oploditev. Zaradi tega bo letina nekoliko slabša. Vzgoja hrušk je tudi sicer zahtevnejša in do sedaj so opravili na posestvu dvoje zimskih in sedem letnih škropljenj. Predvidevajo jih 13.
V nasadih imajo moderno
obdelavo in vsa težja dela opravijo s stroji. Z novimi škropilnicami poškropijo v eni uri 1 hektar nasada. Z delom so na tekočem, čeprav je na 60-hektarskem posestvu zaposlenih le 12 ljudi. Za to se imajo seveda zahvaliti dobri mehanizaciji.
J. TepP6*
Bolnišnica na Traven Lazu
22. julija ob 10. liri bo otvoritev obnovljene partizanske bolnišnice na Traven lazu na Bohorju
Kot smo že poročali, obnavljata krajevni organizaciji ZZB iz NOV Brestanica in Senovo skupaj s planinskim
DROBNE S SENOVEGA
■ PRESKRBA S SADJEM. IN ZELENJAVO letos ne zadovoljuje potreb potrošnikov, saj se največkrat ne dobita. Nasprotno pa je trgovina v Brestanici vedno dobro zalotena.
■ MESNICA II je te dalje časa zaprta zaradi preurejevanja notranjih prostorov. Predvidevajo, da bodo z deli kortall prihodnji mesec in mesnico spet odprli, na kar potroSnlki iz južnega dela Senovega komaj čakajo.
■ INVESTICIJE RUDARSKIH DEL T jami so v prvem polletju manjše od plana. Dela pri napredovanju v talninsklh progah ovira voda. ki se je pojavila na naj-niiji koti.
■ TRGOVINA RESTANJ zadovoljuje s svojim blagom potrebe okoliških potrošnikov. Želeli bi le dober hladilnik za. hitro pokvarljivo blago, predvsem pa za osvežilne pijače.
■ DRUGA IZMENA RUDARJEV s svojci le 11. julija odpotovala na letovanje v Vrsar, vrnila pa se je prva izmena 16 rudarjev, ki je Dila z letovanjem zelo zadovoljna.
■ SKUPNA PROSLAVA DNEVA RUDARJEV in dneva borcev je bila slabo obiskana. Skupaj z nastopajočimi je bilo okrog 120 ljudi, kar je za Senovo premalo. su-rinajstim rudarjem, ki so šli zadnje leto v pokoj, so podelili priznanje in za nagrado ročne ure.
| NA JE VSI. kjer je okupator s pomočjo izdajalcev pobil 23 par*, tizanov, je bila ob spominski plošči žalna komemoracija. Ker ni bilo organiziranega prevoza, je bil obisk manjši.
■ AGROKOMBINAT JE ODPRL na Spodnjem Reš tanju nov vinotoč pri Avgustu Kinku. Vino Je po 400 Sdin steklenica, pivo pa stane 150 Sdin.
■ RUDARSKA GODBA NA < PIHALA Je na republiški reviji pihalnih orkestrov v Kopru 24. Junija dosegla drugo mesto. To je lep uspeh kolektiva, ki životari s sredstvi, ki jih plačujejo rudarji od plač. Tudi kapelnika nimajo svojega. Le trdna volja godbenikov in kapelnika videmske godbe je prispevala k visokemu priznanju v Kropi. Senovčan!. iskreno čestita-
društvom Senovo prvo partizansko bolnišnico na Traven lazu na Bohorju. Obnovitvena dela se približujejo koncu in otvoritev obnovljene bolnišnice bo na dan vstaje slovenskega ljudstva, 22. julija 1967, ob 10. uri. Ob tej priložnosti bo prirejena svečanost s kulturnim programom in spominskim govorom. Ob otvoritvi obnovljene bolnišnice se bodo na Traven lazu srečali nekdanji ranjenci legendarne ŠTIRINAJSTE, ki so tu iskali pomoč, ter bivši borci in aktivisti Kozjanskega odreda.
Dragoceno strokovno pomoč pri obnovitvenih delih so dali mitraljezec ŠTIRINAJSTE Matija Ožanič, komandir bolnišnice Milan Alič-Matevžek, bolničar šiško in drugi.
Na dan slavja bo prevoz od železniške postaje Brestanica do Senovega z rednimi avtobusi, od Senovega do bližine bolnišnice pa s kamioni. Vse bivše ranjence, ki so se zdravili v bolnišnici na Traven lazu, borce in aktiviste s Kozjanskega vabimo, naj se slavja udeležijo!
Tiskarna se je preselila pod svojo streho
Tiskarski obrat PAPIR-KONFEKCIJE v Krškem so preselili pod streho matičnega podjetja V dosedanjih prostorih tiskarne bo uredilo skladišča trgovsko podjetij© MERX iz Celja, ki je stavbo odkupilo.
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
OBČANI, DELOVNE ORGANIZACIJE OBČINE SEVNICA!
SGP „PIONIRK
prodaja vrstne hiše v Sevnici,
zgrajene do III. gradbene faze:
□ lega ugodna
□ prostori funkcionalno razporejeni
□ gradnja kvalitetna
□ plačilni pogoji in cene ugodne
Cenjeni interesenti dobijo vse informacije na upravi podjetja, Kettejev drevored 37, Novo mesto, tel. 21-060, ali na upravi gradbišča Brežice, tel. 72-098.
Planinsko društvo Lisca vabi
Po sklepu občinskega zbo-ra Planinskega društva Lisca je posebna komisija pripravila program izletov za Člane društva v slovenske in hrvat-ske gore v letošnji sezoni. Najzanimivejše v tem programu je vsekakor to, da bo društvo tudi letos organizira-
Suša ogroža
nekatere pridelke
Zadnje lepo vreme je omogočilo, da so .pravočasno po-
»pruvili seno. medtem ko' ja Zelo ogrožena rast otave,
predvsem v hribskih naseljih. Suša pa ne bo prizadela le travniških površin, temveč tudi precej drugih IPosevkov. Ponekod že primanjkuje vode, kar ni prav nič čudno, saj v zadnjih dveh mesecih ni bilo dovolj Padavin.
Proizvodni plan presežen
V LISCI so letos v prvih P^tih mesecih presegli planirano proizvodnjo za 6,11 odstotkov, prodajo pa za 32 odstotkov. Njihov izvoz v Zahodno Nemčijo poteka po Planu in se vrti okoli indeksa 100.
JUTRANJKA razstavlja v Moskvi
. Na razstavi jugoslovanske jndustrije v Moskvi razstav* te kolekcijo otroške konfek-tudi sevniška JUTRANJKA.	..	/
V podjetju zaenkrat nimajo ,esjiejših težav, planirano pro-‘zvodnjo in izvoz so v polletji1 dosegli. Presegli pa so de-,°Vne norme, ki veljajo v Za-. dni Nemčiji, kamor izvaža-
lo.
LOŠKE VESTI
JCOmNO PRI »JEZU« v
Vnii 80 prenovili in je spet na Eostom.
tli?	PLANINCI, ki so včla-
£1»? v PD Radeče, so povečali
fad?Stv° 041 32 na 53 clanov za' jv, velikega zanimanja za vzpon
htvi^Rlav in obisk koče na Pre-Predviden je večji skunki	Ločanov v Julijce.
KKAJliVNO POT v naselje VaSi 00(1 Loko so začeli graditi.
nl 50 prispevali 7000 Ndin, kai a skupnost 3500 Ndin, ne-pru„Pa 6e RK. Gradbeni odbor oj-g^^Jo pomoć tudi od ostalih
SEVNIŠKI Vestnik
lo	izlet z avtobusom v tujino. 28. julija bi zgodaj zjutraj odpotovali iz Sevnice v Avstrijo, od tam na Češkoslovaško; udeleženci bi opravili več planinskih tur v Nizke Tatre. Izletniki se bodo vračali preko Madžarske, kjer bi si med drugim ogledali Budimpešto in Blatno jezero.
Komisija je predvidela še šest izletov, v glavnem v Julijce, enega pa na Velebit. V avgustu bodo člani spremlja-
li,	mladince in pionirje na
Triglav. Za ta izlet se najbolj navdušujejo buManjaki pionirji, ki so letos obiskali več
postojank na Štajerskem. Naslednji izlet je predviden v dneh od 22. do 23. julija, in sicer od Kokrškega sedla preko Grintavca k Češki koči.
Društvo vabi ljubitelje planin, naj se izletov udeležijo v čim večjem številu.
Na predvojaški 300 mladincev
V	osnovni šoli v Boštanju je te dni spet živo. V dveh izmenah tu od 27. junija do 15. julija ima predvoja-
ško vzgojo okoli 300 mladincev. Ti popoldan vadijo osnovna vojaške veščine, popoldne pa imajo politično izobraževanje.
Zabukovje: nočejo plačati
Pred dvema letoma je bil uveden samoprispevek za popravilo ceste Zabukovje — Dol; zanjo naj bi prispevali vaščani Mrzle planine, Podgorja, Zabukovja, dela Podvr-ha in dela Trnovca. Čeprav je bila cesta že narejena nekateri svojih obvez nočejo izpolniti. če krajevni skupnost; ne bo uspelo izterjati terja tev drugače, jih bo moril oddelek za dohodke pri sevni-ški občinski upravi.
Zrnimanje za večerno šolo narašča
3. junija Je končalo v „boštanjski osnovni šoli 20 starejših slušateljev osnovno šolo čeprav razpis delavske univerze za jesenski vpis še ni bil objavljen, se je prijavi-
lo	že precej interesentov, ki bi si v večerni šoli radi pri-dobili dodatno izobrazbo. V to jih silijo tudi odločitve pod jeti.!, ki sprejemajo ljudi z najmanj osnovnošolsko izo-bra-bo
17. julija seja občinske skupščine
Prihodnja seja občinske skupščine Sevnica bo v ponedeljek, 17. t. m. Na tej seji bo občinska skupščina ponovno razpravljala o odloku o delovnem področju in sestavi svetov skupščine ter o ime novanju svetov, komisij in upravnih odborov skladov Med drugim je na dnevnem redu več poročil svetov in komisij o delu v preteklem letu, odborniki pa so prejeli analizo stanja obrti in obdavčitve in poročilo o učnih uspehih ob zaključku šolskega leta 1966/67.
Uspeh gojencev
glasbene šole
Kot smo že poračali, je bil 29. junija v Sevnici nastop gojencev glasbene šole, kjer je sodelovalo z raznimi instrumenti več kot 100 nastopajočih. Po izjavi vodje glasbenega oddelka v Sevnici tov. Viktorja Kren-čiča, je z nastopom zelo zadovoljen, predvsem pa še s tem, da so se Sevničani tako številno udeležili predstave, saj se je v dvorani TVD Partizan zbaralo preko 400 udeležencev.
Sevničani si želijo takih nastopov, predvsem pa, da bi itneli pevski zbor, ki bi lahko sodeloval na prireditvah.
Bo asfalt na cesti proti Boštanju?
V	teh dneh si y Boštanju zelo prizadevajo, da bi zbrali sredstva za asfaltiranje odseka ceste od železniškega mostu do klanca pod Boštanjem. Ta odsek je dolg približno 300 m. Doslej so vaščani zbrali okrog 800.000 S dinarjev, vendar z zbiranjem še niso končali. V programu vaščanov je, da bi ta dela izvedli v prvi fazi, medtem ko bi nadaljevali tako, da bi določili novo traso in se izognili sedanjemu precej strmemu klancu proti vasi. Po novi trasi bi se priključili na sedanjo cesto pod švigljevo hišo. To je velik cilj Boštanjcev, ki tudi ne bo najbolj poceni, ker morajo računati predvsem z lastno udeležbo, saj občina ne bo mogla k tej akciji prispevati, ker bodo v letošnjem letu vsa razpoložljiva sredstva namenjena za asfaltiranje v Krmelju.
V (JBrenovac— 16. in 17. julija
Občina Trebnje ima že nekaj časa tesne stike s pobrateno srbsko občino Obreno-vac. Da bi sodelovanje še bolj okrepili, je občinski komite ZMS Trebnje organiziral za dan borca avtobusni izlet v Obrenovac. Do uresničitve načrta pa ni prišlo, ker je bi-
lo	premalo prijavljencev. Zato so se mladinci odločili, da povabijo k sodelovanju še predstavnike ostalih družbe-no-političnih organizacij. Obisk so preložili na 16. in 17. julij. Predstavniki trebanjske občine si bodo med potjo ogledali Beograd, v Ob-renovcu pa bodo imeli več športnih in drugih srečanj, na katerih bodo izmenjali svoje izkušnje in tako še bolj okrepili stike s prijateljsko srbsko občino.
Jutri seja občinske skupščine Trebnje
Za petek, 14. julija, ob pol devetih je sklicana peta redna seja obeh zborov občinske skupščine Trebnje. Odborniki bodo sprejemali nekatere pomembne odloke, kot so odlok o ustanovitvi regionalnega zdravstvenega centra v Novem mestu, odlok o hišnem redu in odlok o spremembi odloka o proračunu občine Trebnje za letošnje leto. Odborniki bodo poslušali poročilo iniciativnega odbora za gradnjo ceste Trebnje — Mokronog, poročilo o delu občinskega sodišča v Trebnjem in informacijo o doseženih dohodkih in o izdatkih za prvo polletje letošnjega leta. Posebno pomembna bo razprava o ureditvi problema šole na Trebelnem. Na koncu bedo volitve in imenovanja. O poteku seje prihodnjič.
: *
Okrog 250 obveznikov predvojaške vzgoje iz trebanjske občine je te dni pridobivalo v Gabru osnovno znanje iz vojaških veščin, na koncu pa so se udeležili še delovnih akcij. Prosti čas, ki ga je bilo letos zaradi skrajšanega roka bolj malo, je vsak izkoristil po svoje. (Foto: J. Kržič)
Proslava v Košučju
Osrednja prireditev v počastitev dneva borca v trebanjski občini je bila v nedeljo, 2. julija, v majhnem zaselku Košučje pri Trebelnem.
Tu so bile med NOB prve in - hude borbe z Italijani, v katerih je padlo mnogo partizanov. Aprila 1&42 pa so Italijani znesli svoj bes nad
Bencinska črpalka ima
vedno večji promet
Nova in moderno urejena bencinska črpalka ob avto-mobilki cesti v Trebnjem do sedaj ni imela ravno veliko prometa, saj je bolj izpolnjevala potrebe potrošnikov goriva v trebanjski občini, manj pa so se ustavljala vozila z avtomobilske ceste. Temu je kriva predvsem slaba obveščenost, saj na starejših avtomobilskih kartah še ni bila označena in so vozniki tan-kali ali v Ivančni gorici ali na Otočcu. Vendar se stanje
zboljšuje in je že čutiti utrip turistične sezone, saj se ustavlja vedno več domačih voznikov in tujcev, predvsem Nemcev, Avstrijcev in Nizozemcev, ki nadaljujejo pot proti morju.
Še večji prorftet pa si obetajo, ko bo AMZ odprla poleg črpalke mehanično delavnico in pralnico avtomobilov, posebno pa, ko bo dograjen motel, saj se bodo turisti v tem kraju s prijetno okolico radi ustavljali.
POTROŠNIKOM
OB JUBILEJU
s
EQUENCE
I
kot rezultat modernizacije proizvodnje In sodobne tehnologije
40
Vidmarjevo družino; iz goreče hiše se je rešil le sin Anton. V spomin na te dogodke so odkrili spominsko obeležje. Najprej se je pred številnimi udeleženci podpolkovnik JLA tov. Ivan Ferlež-švejk spomnil dogodkov iz NOB v teh krajih, za njim pa je spregovoril še republiški poslanec Franci Kolar. Nato je sledil krajši kulturni program. Pevski zbor Mirenske doline je zapel nekaj pesmi. Učenci podružnične šole na Trebelnem pa so dopolnili program z recitacijami. Ob tej priložnosti je podelil ravnatelj osemletke v Mokronogu in republiški poslanec Vilko Videčnik vsem odličnjakom šole Trebelno pozlačene značke.
Dopoldne je organiziral občinski odbor Zveze združenj borcev orientacijski pohod, ki so se ga udeležile številne ekipe. Start je bil v Stanu pri Mirni. Pot je potekala preko Blatnega klanca do kraja proslave v Košučju. Prvo mesto je dosegla mladinska ekipa iz Trebnjega, drugo pa ZROP z Mirne. Zmagovalcem so podelili pokal, vsi nastopajoči pa so prejeli diplome.
Drugo srečanje počitničarjev
Izvršni odbor počitniške zveze Trebnje je organiziral drugo srečanje počitničarjev dolenjskih občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Grosuplje in Trebnje, ki je bilo 8. in 9. julija na Debencu pri Mimi.
Udeležencic srečanja so se zbrali pri spomeniku padlih na Rojah pri Mirni, kjer jim je govoril o NOB tovariš Ludvik Golob, nato pa so kreni-
li	peš na Debenec. Zvečer so ob tabornem ognju pripravi-
li	kulturni program, nato pa še tekmovanje Kaj veš o NOB, PZ in turizmu. Najbolje so odgovarjali Novomešča-nl, za njimi pa ferialci iz Črnomlja. V nedeljo je počitni-čarje pozdravil republiški poslanec Franci Kolar in jim govoril o ustanovitvi in bojih Gubčeve brigade. Srečanja so se udeležili tudi mladinci mednarodne brigade iz Mokronoga
THlili VN.ISKU NO\ ICK
Kočevje v vročih poletnih dneh
Komur je prevroče, se umakne v senco In hlad gozdov — Zabavnih prireditev ne zmanjka — 14 kandidatk za miss Gaja in 2.000 radovednežev
V času poletnih počitnic, dopustov in vročine se v življenju Kočevja marsikaj spremeni. Prebivalci, 'ti imajo avtomobile, že v petek ali soboto zapuščajo mesto in odhajajo v razne kraje na počitek. Drugi, ki nimajo avtomobilov, pa se odpeljejo z rednimi avtobusi ali pa jo mahnejo peš v gozdove Ro-:;a in Stojne v prijeten hlad in tišino. Tam sredi zelenih gozdov počivajo po napornem delu.
Kočevje se tedaj izprazni in dobi ob nedeljah in prazničnih dneh videz zapuščenega mesta. Na srečo ga iz p >
letne zapuščenosti dramijo obiski turistov in izletnikov, ki prihajajo sem iz raznih krajev naše domovine. Tako so nas 25. junija obiskali rojaki iz Amerike in pevski oktet iz Pittsburgha, ki Je isti dan zvečer nastopil v šeško-vem domu. 25. junija • popoldne je obiskala Kočevje še folklorna skupina iz Pred-grada, ki je nastopila ob 17. uri pri hotelu Pugled. Razen rojakov iz Amerike se je med gledalci zbralo tudi precej ljudi iz mesta in okolice.
Nič slabše ni bilo julija, ko se je zbralo v Gaju veliko ljudi. Kegljači Kocev-
Mladinci na taborjenju
Mladinci letnika 1949 iz občine Kočevje so 1. julija 1967 prišli v Kočevje in si pri Rožnem studencu pod Stojno postavili sredi smrek svoj tabor. To so obvezniki pred-vojaške vzgoje, ki bodo 7 dni preživeli v začetni vojaški disciplini. Tabor je res lepo urejen, tako da je v njem prijetno prebivati, šotori mladincev in starešinskega kadra dajejo videz majhnega naselja, v katerem teče življenje po vnaprej določenem redu.
4. julija je odšel ves odred mladincev s starešinami na pokopališče padlih borcev
na Trati. Tu je spregovoril komisar odreda o padlih borcih in narodnoosvobodilnem boju, mladinci pa so položili pri spomeniku venec in počastili spomin na padle, z enominutnim molkom in častno salvo.
V tej lepi akciji mladine lahko obžalujemo samo to, da na grobišču na Trati ni bilo z mladinci nobenega predstavnika ZZB, čeprav je v Kočevju dovolj bivših borcev NOB, ki bi mladini lah ko zelo veliko povedali o padlih, ki so dali svoje življenje za svobodo.	š.	P
ja so priredili zabavo, ki je bila kar dobro obiskana. Na programu je bila tudi izvolitev miss Gaja, za kar se je prijavilo kar 14 kandidatk. Seveda je bilo radovednežev veliko več, saj je slišati, da se jih je nabralo blizu 2000. Komisija je izbrala tri kandidatke, ki so za nagrado prejele torto in dve steklenici dingača, škoda, da nismo mogli izvedeti za imena nagrajenk ...
Za zabavno življenje poskrbijo v Kočevju včasih tudi gasilske organizacije iz Stare cerkve in Livolda, ki so že ali pa še bodo organizirale svoje prireditve. Za 16. julij, dan šoferjev, pripravljajo zabavno prireditev v počastitev svojega praznika tudi šoferji. Tako je dovolj priložnosti, da se denarnice meščanov, ki kljub vročini ostajajo doma, izpraznijo ...
T.š.
Slaba občinska cesta
Občinska cesta iz Gorenje do Klinje vasi in od tam do Zeljn je prava kibajska cesta, ki bi ji res lahko rekli »sama jama«- Potrebno bi bilo, da jo krajevna skupnost čim-prej popravi, saj je gramoza in peska v Kočevju dovolj.
Drobni iz Kočevja
■ SKUPINA KOČEVSKIH BEATLESOV v Kolodvorski ulici povzroča s svojimi inštrumenti podnevi in pozno v noč precejšen hrup. Stanovalci v blokih Kolodvorske ulice se pritožujejo, da ob večerih ne morejo spati- Zdi se nam, da je občinski odlok o kaljenju nočnega miru še v veljavi in da bi prizadeti Stanovalci lahko dali pobudo za kaznovanje razgrajačev.
■ RADIO OB ODPRTEM OKNU igra v gornjem delu Kolodvorske ulice še ob 24. uri in ga je Slišati daleč naokoli. Tudi to ni v skladu z odlokom o javnem redu in miru, zato bi bilo prav, ko bi prizadeti lastnik svoj radio utišal.
Manj dotacij KS
Lani so dobile krajevne skupnosti kočevske občine iz občinskega proračuna skoraj za 13 milijonov Sdin dotacij, letos pa bodo dobile le 3,5 milijona Sdin. Razen tega bodo dobile letos še iz cestnega sklada 5,4 milijona Sdin,
■ ■■	——....................—"• • ••••—t  -- —■	u ■ ■ tako da bodo imele na raz-
Mladinci predvojaške vzgoje v Kočevju polagajo venec polago skupno 8,9 milijona na pokopališču padlih na Trati, na dan borca, 4. julija sdin, kar je za okoli 4,8 mi-letos. (Foto: Pogačar, Kočevje)	lijana Sdin manj kot lani.
Člani SIM iz Kočevja na izletu v Velenju
Člani Slovenske izseljenske matice — podružnice Kočevje so se 4. julija odpeljali z avtobusom na osrednjo prireditev za izseljence v Velenje. Vožnja do Velenja je bila kar prijetna, Škoda le, da je v Velenju začelo deževati, kar jjo pokvarilo pripravljeni program.
V Velenju so se srečali rojaki iz tujine in znanci iz domovine ter preživeli nekaj ur v prijetnem razgovoru. Čeprav je bilo vreme slabo, so na povratku proti Kočevju izletniki v avtobusih zapeli. Na Turjaku So si malo odpočili in se vrnili na svoje domove veseli, čeprav jih je dež malo zmočil.	P.	Š.
KOČEVSKE
NOVICE
Proračun zmanjšan
Večina postavk novega občinskega proračuna je manjša, kot je bilo predvideno v začetku leta
-M
Ovčereja je predstavljala pred vojno pomemben dohodek slehernega kmeta v Loškem Potoku, predvsem v vasi Retje. Nekaj volne so porabili za domače potrebe, ostalo pa so zamenjali v sosednjih krajih za živila. Zanimivo je, da so v Retjan tkali tudi platno iz lanene preje. Vendar je ta dejavnost danes že zamrla in tudi število ovac je zelo padlo. Ostala je le še tradicija, saj imajo v Rctjah še vedno vaškega ovčarja, ki za skromen zaslužek pase ovce iz cele vasi (Foto Drago Mohar)
Zakoni reforme že delujejo
Na nedavni seji občinske konference SZDL Ribnica je bil največji poudarek na problematiki in nalogah gospodarstva v ribniški občini. V uvodu so po krajši razpravi o zunanjepolitičnih dogodkih obsodili izraelsko a-gresijo in obljubili pomoč arabskim deželam, na koncu pa so se seznanili s poročilom volilne komisije o izvedbi spomladanskih volitev.
Razprava o stanju in problematiki v gospodarskih organizacijah je bila vseskozi zelo konstruktivna in je dejansko prikazala težave, ki
jih imajo več ali manj v vseh podjetjih. Zakoni reforme delujejo v polni meri. Podjetja hočejo povečati proizvodnjo na račun mehanizacije, zato se branijo delovne sile. Premagati bo treba zaprtost in lokalistične težnje ter se povezati s poslovnimi partnerji izven občine. V podjetja je potrebno uvajati strokovnjake, štipendije pa naj dobijo le tisti, ki pokažejo solidno znanje. Ugotovili so, da bi z načrtnim delom lahko našli še precej prostih delovnih mest v storitvenih dejavnostih- Nasploh pa je potreben
perspektiven načrt gospodarskega razvoja občine. P*®* tako je potreben pravilen odnos gospodarskih organizacij do negospodarskih investicij, ki znašajo nad 100 milijonov Sdin in jih bo mogoče reali' zirati v daljšem obdobju-Spregovorili so še o kmetijstvu in neizkoriščenih možnostih za povečanje dohodkov kmetijskega prebivalstva in s tem zaposlitve veijeg3 števila ljudi doma.
Na koncu so sklenili. v^a bodo na prihodnji seji občin; ske konference obravnavali krajevne skupnosti.
Ribniški festival: da ali ne?
Proračun občinske skupščine Kočevje je z novim odlokom o rebalansu, sprejetem na zadnji seji skupščine, občutno zmanjšan. Iz njega je izločen denar, namenjen za izobraževanje, zato se je proračun zmanjšal približno za polovico.
Dohodki proračuna tudi sicer ne bodo taki, kot je bilo predvideno v prvotnem proračunu; zato so novi predvideni izdatki v glavnem pri vseh postavkah zmanjšani. Tako bodo dobili manj, kot je bilo prvotno predvideno: kultura in prosveta za 25 odstotkov, zdravstveno varstvo za 28 odstotkov, komunalna dejavnost 27 odstotkov, državni organi 7 odstotkov, krajevne skupnosti 61 odstotkov,
organizacije in društva 13 odstotkov, za gospodarske po-jrsege pa bo 16 odstotkov manj. Več bo šlo le za socialno skrbstvo (2 odstotka) in proračunske obveznosti iz preteklih let (12 odstotkov).
ena
H
SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ZELJE
tMAimmiA ii »M.nmm
Vse kaže, da letos z ribniškimi poletnimi kulturnimi prireditvami ne bo nič. Tradicionalno prireditev bo menda pokopala reforma. Vodstvo festivala — letos stopa le-ta že v sedmo leto — je zaprosilo za denarno pomoč republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti in dobilo odklonilen odgovor. V občinski blagajni so lahko zbrali le okrog 800 starih tisočakov, kar je za karkoli občutno premalo.
Ljudje so se na festivalske prireditve v letnem gledališču zadnja leta že navadili. Vsi dosedanji festivali so pokazali, da si občani želijo podobnih kulturnih prireditev,’ vodstvo pa se je skoraj vsako leto borilo z dokaj težkimi denarnimi in vremenskimi neprilikami.
Zdaj razmišljajo, da letos festivala ne bi bilo, pač pa bi denar prihranili za pri-
hodnje leto. Dokler se (kulturna in denarna) vremena Kranjcem ne bi zjasnila, bi
imeli festival vsaki dve leti. Razmišljajo torej že o prihodnjem letu, ki bo po svoje ju-
bilejno: praznovali bodo 25* letnico borbe v Jelenovem žl®* bu. In še to pravijo: boljf nekaj kot nič. Pa naj bo sto nekaj vsaj prihodnje W*; to, če letos ne more biti.
V kegljišču bo delavnica
Vedno več hlevov
Ko vse kaže, so na Slemenih že dojeli, da je živinoreja najpridobitnejša panoga gospodarstva. V teh krajih je živinoreja že od nekdaj precej razvita, še posebno pa se je razvila po zadnji vojni. Ljudje so doumeli, da v te kraje ne bo industrije, in so začeli razmišljati, kako več iztržiti z rejo živine. Začeli so najbolj napredni in so gradili nove hleve za vzrejo 15 do 20 glav goveje živine. Ti kmetje se nameravajo v celoti posvetiti živinoreji, ki bo zanje glavni vir dohodkov. Sev oda bodo pri tem lahko zaposlili tudi več delovne sile.	—r
Koncert mladih
Glasbena šola v Ribnici je priredila ob koncu šolskega leta nastop svojih učencev, ki je navdušil poslušalce in dokazal, da bo se učenci v preteklem šolskem letu veliko naučili.
Pred nedavnim je imel delavski svet Stanovanjskega komunalnega podjetja v Ribnici sejo, na kateri so se člani najprej seznanili z delom upravnega odbora v prvem polletju tega leta. Iz poročila je bilo razbrati, da je upravni odbor opravljal svoje delo v redu. Delavski svet je odobril nakup stanovanj v Ribnici in poslovno-stano-vanjske stavbe v Sodražici. Razen nakupa naštetih stavb je delavski svet odobril tudi nakup napol dograjenega kegljišča v Ribnici. Kegljaško društvo Ribnica je pred leti začelo graditi kegljišče. Ker je zmanjkalo denarja, je ostala gradnja na pol poti. Stanovanjsko komunalno podjetje bo zdaj stavbo preuredilo za svoje potrebe. V njej bodo našle prostor nekatere obrtne dejavnosti, stari spor okoli kegljišča in kamen spotike pa sta s tem
odpravljena.
Na seji so potrdili ime^ vanje Staneta Goršiča za rektorja podjetja ter odobf li predlog o prehodu skrajšan delovni čas. ZaeB* krat so ga skrajšali za 4 na teden. Ko bo ta P° *jj pokazal sadove, bodo P1*^ na 42-umi delovni teden.
Na seji so odobrili 5e moč občinskemu oci%,o-ZZB NOV za postavitev sp^ minskega obeležja pri “ Štifti in razpravljali še o f katerih drugih zadevah.
Lep pridelek krWe
V ribniškem koncu J® ^ . nja v dolinskem predelu.^ čine že v glavnem konc .. po hribovskih predelih P* pravkar v polnem _ra. vvfl*' Pridelek sena je velik ij1 liteten. Zaradi sušnih ^ računajo, da bo pridelek -ve letos manjši.
DROBNE IZ RIBNICE
najk
■ PREDSTAVNIKI SINDIKATOV
so si na nedavnem bazenskem posvetu občinskih sindikalnih svetov v Ribnici ogledali obrate INLES v Ribnici. Zvedeli so, da bo letos vrednost proizvodnje dosegla nekaj več kot 3 milijardo Sdin. V okviru ribnl&klh obratov sta najpomembnejša obrata, v katerih delajo vezana vrata. Proizvodnja Jo močno mehanizirana, izdelki pa se dobro prodajajo.
■ KEMIČNO CIRTILNICO smo sl v Ribnici in okolici to dolgo želo-11. Umazano obleke Je bllb troba dajati čistit v Ljubljano ali kam drugam, kar Je bilo zvezano c izgubo časa in s potovanjem. Pred nedavnim Je zasebnik Zalar odprl v Ribnici kemično čistilnico tor nas s tem reftll dosedanjih nadlog.
■ PRECEJ KOPALCEV se v vročih dneh zbira (rt) bregovih Bistrice, kjer se hladijo v vodi, ker pač m druge Izbire. Z lavnim let-
nim kopališčem v	|č pr®"
6e dolgo ne bo nič, čepr® m stor za bazen že odmerjen načrti pripravljeni, „.„...ipjctf ■ DOPUSTI SO NA VRHU N«**; vsak se Je odločil po svo e doPuS« f*jri bodo preživeli SY?*|U dr?' ar doma ob PrlP^'j£ih oSnll in podobnih kn>^ *o*
plnnlne. K®1 člano»
?otos rsfef
Svafur. s3ms *•p
v- Banjote pri Pulju.
tori
kar doma koi d
njlčke, pa s< morje ali v leto bo tudi delovnih kolektivov
preživelo dopust
člno
It liŠKTO
z DOBRIMI PRIPRAVAMI JE BITKA ZA NAPREDEK DOBLJENA
Samoprispevek občanov izglasovan
Pomembni zbori volivcev so v črnomaljski občini končani — Občani so se s potrebno večino odločili prispevati za 4-letni občinski program komunal* nih del — Skupna akcija, ki zagotavlja napredek, je torej uspela!
Pred dnevi so bili v neka- ga samoprispevka, s katerim enh vaseh še zadnji zbori daje prebivalstvo svoj delež °ocanov, na katerih se je k 4-letnemu programu finan-rvi 50 ocist- volivcev iz- ciranja komunalnih del na 1° za sprejetje krajevne- področju celotne občine.
rmA
te k^i	Mojca Štimac in Sonja Adlešič so vne-
ce«t* ar*ce> ^ se vadijo kar na malo manj prometni le ‘ * Pred stanovanjskimi bloki Pod smreko. Pritoževala Bač	mo^ Pese^» posut po asfaltu. (Foto:
Gostinci še niso razumeli
Preri?1 na inšpekcija je ® odvzem obrtniške-ki . °’°ljenja gostilničarjem, odl°čbe o njunih
Faniki-	za	P<>
ločen j osti’ a naPak do do-0stre^a roka niso uredili Od ste J ukrepov zoper trma-danaTiSU1nce- Ki ne razumejo
g°st0v m Zahtev in P°treb oh,w-’, imeli samo korist ^ ® ves turizem
la,	Je tudi ugotovi-
g°stincJ!h med 15 zasebnimi nu(ji mi obrati samo pet sod ®°s^°n~. topla jedila, pov-sia,	izbira	dokaj skrom-
ni gostij ,tak° niso zadovoljni ^o^kimi uslugami v ob-
Menijo ~yžbenega sektorja. s°bljen' * strokovna uspo-na Ju, 3tr©žnega osebja «o, kar 'ani ravni. poseb-jeziicov .fadeva znanje tujih Vse to so inšpektorji
navedli v pismenem poročilu občinski skupščini.
Nekatere zbore občanov so morali ponavljati, ker prvič ni bilo dovolj udeležbe, predvsem zaradi lepega vremena, v katerem so kmetovalci hiteli s košnjo. Ponekod (Pavičiči, Brdarci, Mala Lahinja itd.) pa zborov volivcev ne bo treba več sklicevati, ker je bila medtem že dosežena potrebna večina glasov na področju občine.
Tako bodo od 1. avgusta dalje vsi zaposleni in upokojenci dajali vsak mesec 1 odstotek od svojih prejemkov, kmetovalci 1 odstotek od osnove KD in obrtniki 3 odstotke od osnove za izračun davka. Plačevanja samoprispevka pa bodo v vseh 4 letih oproščeni občani, ki prejemajo socialne • podpore, priznavalnine, pokojnine, štipendije in vajenske nagrade do zneska 30.000 S din.
Medtem ko so občani že rekli svoj »da« k velikim načrtom, pa delavski sveti in kolektivi delovnih organizacij še razpravljajo o 3-odstot-nem prispevku od neto osebnih dohodkov (iz skladov), namenjenih gradnji komunalnih objektov. Kot kažejo prvi sestanki, se ni treba bati, da bi kolektivi predvideno pomoč odrekli, nasprotno, nekateri dajejo celo več, kot so od njih pričakovali!
Program komunalnih del so že začeli uresničevati po prioritetnem redu, ki so ga potrdili občani in odborniki občinske sjcupščine. Cesta od Vrtače do Semiča je že asfaltirana, pripravljajo pa gradnjo vodovoda Gaber—Kot ter rekonstrukcijo vodovoda od Semiča do Vrtače.
** črnomaljskih rok v Fazanu
----
ti°vo*ne<w!f odPotovalo z i)*1 Portnr .kolonljo v Fazan
3*°6ja 0Jfu 25 °trok s po-vsi	Črnomelj.	Ker
^roženi av}n° zdravstveno ***ij,	* ^*0 leitovali za-
Stroške občinske :riiateije oziroma Društva S pa SQ Radine. 2e prediranje n„ otrok poslali na
TBo^sija ^irn°, goro’ ker distkJ s sodelovanjem
^trebnj/er{a ugotovila, da
Letos Vlšmske«a zraka.
* Področja občine
2? U° otroi°Val° 16 Pol^^bneisl P051®11 so res
S?bnih 4 ^nmedtem ko je
ta^stev	več>	a	ni
to?? slabot,r!fCaierl otr°cl so
»S, "a “»vniikMn pre-rM ne b,h“il letovanja na 01 Prenesli.
Predstavljamo vam Mirana i Vinice
Majerletov Miran je letos končal 8. razred na vi-niški osemletki. Doma je iz rudarske družine v Seč-jem selu. Ker je eden naj-prizadevnejših in najspo1 sobnejših učencev, je bil pred mesecem dni med 20 predstavniki slovenskih ? šol na obisku pri maršalu Titu v Beogradu. Prvič je videl naše glavno mesto in tudi Maršala, zato se mu je srečanje z njim za zmeraj vtisnilo v spomin. •
— Maršal nas je s soprogo Jovanko sprejel v Belem dvoru. Predali smo mu. kurirčkovo pošto, se skupaj fotografirali, nato pa smo posedli ob mizah. Maršal je hodil od mize
do mize, vsakemu stisnil roko in spraševal, kako se učimo, kako živimo itd.
Miran je moral doma že neštetokrat povedati, kako je bilo v Beogradu in vendar o tem še zmerom rad govori Sploh pa je Majer-letov Miran fant od. fare. Na šolski razstavi je posebno pozornost vzbujal njegov radiorobot, ki ga je naredil čisto sam, pomagal mu je le součenec Janko Balkovec. Delala sta mesec dni, ves prosti čas prebila v šolski delavnici, njun trud pa je bil poplačan z občudovanjem obiskovalcev razstave.
— Kam po osnovni šoli s tako izrazitimi tehničnimi nagnjenji?
— Vpisal’ se bom na gimnazijo v Črnomlju, za nadaljnji študij pa se še nisem odločil. O tem bom lahko premišljeval še štiri leta!
1
Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V METLIKI
Naj o tem razmišljajo organizacije!
Poročilo občinskega sodišča Črnomelj je med odborniki izzvalo živahno razpravo — Menili so, da je mogoče vzroke za naraščanje kaznivih dejanj odpravljati in da naj bi o tem razmišljale družbeno-politične organizacije
Po poročilu o delu občinskega sodišča, ki ga je na seji podal predsednik sodišča Franci Pavlinič, je razpravljalo več odbornikov. Glede naraščanja preživninskih sporov so menili, da bi krajevne organizacije lahko takoj posredovale v primerih, ko ostareli starši od lastnih otrok ne dobivajo izgovorjenega užitka.
še posebej pa bi se morali zavzeti za mladino in ji omogočiti, da bi prosti čas organizirano preživljala, s čimer bi lahko zajezili naraščanje mladinskega kriminala in prestopništva.
Odbornik s Hrasta pa je razpravljal o tem, da bi morali tudi v šoli* več pozornosti posvečati vzgoji in ne samo izobraževanju. Razen tega je omenil, da se je med občani utrdilo mišljenje o mili kaznovalni politiki naših sodišč in da zato storilci kaznivih dejanj že vnaprej računajo na najnižjo možno kazen.
Odborniki so predlagali, naj problematika občinskega sodišča ne ostane samo na seji občinske skupščine, temveč da bi morale o njej razpravljati še vse občinske
družbeno-politične organizacije. Sklenili so iudi, da bodo o tem. ponovno razpravljali na seji obeh občinskih zborov skupno s poročilom o delu socialne službe m sodnika za prekrške, ker pomeni delo teh dveh institucij stopnici, po katerih vodi pot na sodišče.
Na seji so sprejeli tudi vec odlokov, izvolili so občinske svete in komisije, poravnalne svete in sodnike porotnike, ob koncu pa so obvestili odbornike o položaju, v Gostinskem podjetju ter v Kometu.
Zakaj 39 odpuščenih v Kometu?
Dejstvo, da je 39 zaposlenih v 250-članskem kolektivu metliškega podjetja KOMET pred dnevi prejelo odpoved, je zaskrbljujoče odjeknilo po Metliki — Odpuste je na seji občinske skupščine pojasnil direktor KOMETA
Manek Fux
— Podjetje, ki je pred šestimi leti začelo delati s 5 gospodinjami, je prva leta v ugodnih gospodarskih razmerah naglo raslo in lepo uspevalo. Se lani kljub reformi ni bilo večjih problemov s tistimi zaposlenimi, ki smo jih v podjetju obdržali, kljub temu da bi jih pri delu lahko pogrešali. Letos pa tako ne gre več!
V strahu, da ne bi proizvodnja zaostala zaradi pomanjkanja surovin (kakor je bilo prejšnja leta), smo nakupili večje zaloge najlon blaga in drugih surovin v vrednosti 200 milijonov S din; medtem pa so se razmere spremenile. Razen tega ima podjetje precej dolžnikov in tudi zaradi nasičenosti trga s konfekcijskimi izdelki ter manjše kupne moči prebivalstva izdelki ne gredo več tako v denar. Imamo za okoli 300 milijonov S din izdelkov in polizdelkov, ki čakajo kupce.
V KOMETU se je poleg vsega tega občutno zmanjšala tudi potreba po ročnem delu, odkar smo uvedli nov tehnološki postopek in nabavili 53 novih strojev. Vse to je prisililo organe upravljanja in kolektiv, da so se odločili za trajno zmanjšanje delovnih mest.
Podjetje je danes sposobno izdelati 3600 nedrčkov na
dan, toda tolikšna proizvodnja presega možnost prodaje na domačem trgu, nekateri tuji kupci, od katerih smo si toliko obetali, pa niso držali besede.
Ekonomika poslovanja neusmiljeno zahteva svoje ali pa bi bilo v nevarnosti celo podjetje, — je dejal direktor Manek Fux ter poudaril še, da so odpovedali službo tistim, ki jih pri delu najlaže pogrešajo, ne glede na njihov spcialni položaj. Pri odpuščanju so upoštevali le delo posameznikov, njihovo
prizadevnost in sposobnost.
Del ljudi, ki so čez noč izgubili službo, bo našel zaposlitev drugje ali se bodo preživljali na domačem posestvu, žal pa je med odpuščenimi tudi nekaj invalidov in ljudi, ki so živeli samo od zaslužka v tovarni. Prav zato bo verjetno nastalo v občini nekaj novih socialnih problemov. Nad tem so upraviče no zaskrbljeni tako v občin ski skupščini kot v vodstvih družbeno-političnih organizacij, kjer bodo o tem še razpravljali.
Izvoljene so nove komisije
Na zadnji seji občinske skupščine Metlika so bile imenovane naslednje občinske komisije: 5-članska komisije za predpise (predsednik Franc Brancelj); 5-članska komisija za prošnje in pritožbe (predsednica Silva Dular); 5-članska komisija za odlikovanja (predsednik Peter Vujčič); 11-članska komisija za zadeve borcev in invalidov (predsednik Franc Jakljevič); 7-članska komisija za proučevanje pogojev za uvedbo 42-urnega delavnika Martin Stefančič); 5-članska komisija za pomoč odpuščenim obsojencem (predsednik Milan Vraničar); 7-članska komisija 'za vzgojo in varnost prometa (pred-
sednik Franc Gosenca); o-članska komisija za verska * vprašanja Franc Jakljevič
Slaba pot do Križevske vasi
Mnogo avtomobilov vozi \ poletni sezoni po poti do Križevske vasi, vse leto pa je po njej precejšen lokalni promet z vprego. Nič čudnega, če je cesta slaba, zlasti zato. ker je nihče ne popravlja. Da ne bi bila škoda čedalje večja bo križevski odbor v krat kem sklical sestanek s predstavniki občinske skupščin? Metlika in zastopniki krajevne skupnosti, kjer se bodo pogovorili, kako bi s skupnimi močmi pot popravili.
Obrad Dimič novi direktor hotela
Rentabilnost je v metliškem gostinskem podjeju že dolgo let problem. Izguba se je lani povzpela celo na 5 milijonov S din, letos pa je v prvih mesecih poslovanja še naraščala. Kolektiv je na skupnem sestanku večkrat razpravljal o tem, posebno živahno pa pred kratkim. Ob tej priložnosti je dosedanji direktor podjetja dal ostavko.
Predlagali so takojšnje kadrovske spremembe, ker je v hotelu nujno potrebno utrditi red v poslovanju in disciplino zaposlenih, razen teya pa obdržati v delovnem razmerju le nujno potrebno osebje. Letos je štel kolektiv gostinskega podjetja 32 članov, čeprav je precej manj prometa kot prejšnja leta, ko je bilo zaposlenih vsega 23 ljudi. S povečano delovno storilnostjo in prizadevnostjo vseh pa bo še mogoče kritično stanje popraviti. Občin-
ska skupščina namerava tokrat zadnjič s sredstvi rezervnega sklada v obliki posojila pomagati podjetju na noge.
Kolektiv hotela "je za novega direktorja predlagal
Obrada Dimiča, upokojenega podpolkovnika JLA iz Novega mesta. Njegovo imenovanje za vršilca dolžnosti direktorja je potrdila tudi občinska skupščina na zadnjem zasedanju.
Novi člani poravnalnih svetov
Za člane poravnalnega sveta v Metliki so bili izvoljeni: mr. ph. Gojko Jug-predsed-nik, njegov namestnik je Jože Matekovič, člani pa so: Nežka Dragoš, (Jule Nemanič namestnik), Dako Damjanovič (Jule Malešič namestnik), Regina Fir (Jože Kambič namestnik).
Poravnalni svet Suhor: predsednik je Jože Krštinc iz Dragomlje vasi, njegov namestnik Jože Gomik z Dol. Suhorja. Člani so: Jože Nemanič iz Bušinje vasi (namestnik Anton Jelenič z Dol), Jože Gršič iz Gor. Suhorja (namestnik Markd Stublar z
Jugorja).
Poravnalni svet Gradac: predsednik je Rudi Dim, namestnik Janez šegina iz Pri lozja. Člani pa so: Milan Ko vačič iz Gradca, (namestnic; Milka Udovč iz Gradca), Em: Škabar iz Gradca (njegova namestnica Julijana Kočevar iz Gradca.)
METLIŠKI
TEDNIK
H st.
28 (903)
DOLENJSKI LIST
9
»
FINANCIRANJE DRUGOSTOPENJSKEGA ŠOLSTVA
Upoštevati priporočilo-ali pa...?
Drugostopenjske šole so zdaj odvisne samo od naše pripravljenosti — Če se bodo vsa podjetja, vse družbene dejavnosti in obrt disciplinirano odzvali priporočilu in oddajali svoj prispevek, se bodo vrata srednjih šol v jeseni odprla, v nasprotnem pa ...
■ OSNOVNA SOLA V ŽUŽEMBERKU Je za konec pouka priredila proslavo, na kateri so podarili spričevala in značke sklada bratov Ribar. V zadnjem šolskem letu je to šolo obiskovalo 618 učencev; izdelalo jih je 505 ali 81,7 odst., padlo 102 ali
16,5	odst., neocenjenih pa je bilo 11, ali 1,18 odst. Problem šole je veliko neopravičenih ur.
■ NAMESTO GOSTILNE PRI MISLEJU na Gomili pri Šentjerneju, ki je zaprta že od 1. maja, so v nedeljo, 9. julija, odprli novo gostišče pri Maliju. Tu se bodo lahko okrepčali z dobro pijačo in jedačo vsi, ki bodo potovali po cesti Draga—Šentjernej.
j| V SUHI KRAJINI je seno v glavnem že pospravljeno. Ker je letošnji pridelek slab, bodo morali kmetje pridelati več zelene krme in bolj seči po močnih krmilih, žetev ječmena je že zaključena, v teku pa je žetev pšenice. Tudi ječmen in pšenica nista obrodila, kot je bilo pričakovati.
# NA LOKI PRI ŽUŽEMBERKU je čedalje več kopalcev. Sedaj so odprli še točitoico, tako da se Kopalci lahko tudi odžejajo. Kopališče bi se verjetno izplačalo urediti in postaviti nekaj kabin za preoblačenje.
% NOVO ZBIRALIŠČE NESNAGE bi lahko rekli luknji udrte kanalizacije tik ob cesti pri gostilni lecelj v Šentjerneju. Seveda jo vidijo domači in tuji turisti, samo od cestne uprave, ki je dolžna to popraviti, le še nihče ni opazil.
0 POTUJOČA TRGOVINA PIŠCANCEV, ki Jo je organiziralo podjetje EMONA iz Ljubljane, se je v nedeljo ustavila tudi v Šentjerneju. Ljudje so močno kupovali piščance, ki so bili po 150 S din, to je 100 S din ceneje kot pri zadrugi. Vodja prodaje je povedal, da so v so-‘ boto in v nedeljo prodali nad 12.000 piščancev.
# OBČANI SENTJERNE. JA IN OKOLICE se sprašujejo, kako v sili priti do domačega zdravnika. Ta ima namreč zelo hudo psico, ki je obgrizla že nekaj občanov. Zdravnik bi moral psico privezati na tako mesto, da ne bi ogrožala občanov, ki prihajajo k njemu po pomoč, ne pa po pasji ugriz.
Z zakonom o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje ter izobraževanja v SRS smo tudi v naši pokrajini (občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje) postavljeni v položaj, ko morajo področne 4 občine financirati drugostopenjsko šolstvo, saj zakoniti viri financiranja niso določeni. Edina osnova za financiranje teh Šol je zdaj priporočilo. »
Gre za to, ali bomo pripo ročilu priznali vrednost kot zakonu, ki bi določil prispevke, saj. je v delovnih organizacijah velikokrat slišati izjave, da hi prispevek drugo stopenjskemu šolstvu odvajale brea oklevanja, če bi bil določen z zakonitim predpisom.
V	SRS pride na 29 prebivalec 1 srednješolec, pri nas pa 1 srednješolec na 44 prebi-
valcev. Srednjih šol torej nimamo preveč! 9 srednjih šol v naši pokrajini obiskuje 1823 dijakov, 408 jih Je od drugod, medtem ko 600 naših otrok hodi v srednje šole izven naše pokrajine. Letos bo končalo v naših osemletkah šolo 978 otrok, v prvih letnikih srednjih šol pa je prostora za 450 učenoev Na nedavnih razgovorih o tem, kako rešiti pereče vprašanje financiranja teh šol, je bilo sklenjeno, naj prispevajo zanje prav vse delovne organizacije, tudi dejavnosti, ki so odvisne od proračuna, in obrtniki. Drugostopenjske šole so zdaj odvisne od naše pripravljenosti, od nje pa je odvisna tudi pot naših otrok do izobrazbe Mnoge delovne organizacije so'se že odločile za prispevek. Med njimi velja pohvaliti zlasti NOVO-
TEKS, ki bo edini prispeval
1.5	odst od osebnih dohodkov in je celo pripravljen plačati ta znesek za celo leto vnaprej!
Ne pozabimo, da bodo šole lahko delovale samo, če bomo prispevali denar vsi! Medobčinski sklad iz Ljubljane, ki nas je reševal doslej, je namreč prenehal obstajati!
Invalidi obiskali Belo krajino
Osnovna organizacija Z V VI Novo mesto-desni breg je 25. junija priredila izlet svojih članov v Belo Krajino. V Ra-datovičih so udeležence prisrčno sprejeli predstavniki osnovne organizacije ZB. Pred . spomenikom padlih borcev NOV je predsednik te organizacije z izbranimi besedami orisal potek bojev za svobodo v tem delu naše ožje domovine. Za topel sprejem se je v imenu vseh zahvalil predstavnik osnovne organizacije ZWI Novo mesto. Soglasno so obsodili im-perialističnčo politiko zahodnega bloka, naperjeno proti miroljubnim silam v svetu. Spomin padlih za svobodo so
Na jesen nova trgovina
Na Glavnem trgu gradi poleg Elektrotehne SGP Pionir novo enonadstropno stavbo, kjer bodo poslovalnice Elektrotehne in Mercatorja
DOLENJSKO POLETJE 67
Naravno folklorno okolje
na terasi ob gradu Otočec je s Krko in z vrbami za ozadje pripomglo k zelo uspelemu nastopu folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane
V	soboto, 8. julija, se je na terasi otoškega gradu zbralo večje število ljudi, da bi prisostvovali prireditvi Dolenjskega poletja 67, nastopu ljubljanske folklorne skupine »Tine Rožanc«. To je bila druga prireditev Dolenjskega poletja 67. Prva je bil koncert APZ Tone Tomšič iz Ljubljane, ki je teden pred otoško prireditvijo nastopil v Šmarjeških Toplicah. Folklorna skupina »Tine Rožanc« je na sobotnem nastopu zaplesala in zapela večje število plesov jugoslovanskih narodov, začeli pa so s plesom z jerbasom, ki je hkrati ples za dobro letino. Večer, ki mu je prisostvovala tudi večja skupina tujih gostov, je odprl Tine Tomšič, tajnik
netom Ravnikarjem, vodjem folklorne skupine »Tine Rožanc«. Takole je povedal o delu tega simpatičnega ansambla: »Deset let intenzivnega dela je za nami. Za nocojšnji nastop smo pripravi-
li	program, ki obsega pesmi in plese Slovenije, hrvaške plese iz Posavine, srbske plese iz okolice Vranja, Sopsko oro, plese iz Povardarja in šiptarski ljubezenski ples. Naša skupina je v tujini že velikokrat nastopala in lah ko rečem, da je tam bolj znana kot doma. Na Otočcu smo videli, da se da tudi pri nas marsikaj doseči in pokazati, saj je okolje, kjer smo nocoj nastopili, več kot primerno. Naravnost čudovito je. Na Dolenjskem smo se
Turističnega društva Otočec odlično počutili. Pozdraviti
in Šmarješke Toplice. Turistično društvo Otočec in Šmarješke Toplice je z letošnjimi prireditvami s pomočjo Zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu poživi-
lo	svoje delo. Omenimo še to, da je dalo natisniti res privlačna vabila, ki so prevedena tudi v francoščino in nemščino.
Govorili smo s tov. inž. Ti-
moramo pobudo Turističnega društva ter Zavoda za kulturno dejavnost, ki hoče to področje, kjer je tako veliko naravnih lepot, dvigniti še v drugem smislu, v kulturnem in turističnem.«
Prihodnji teden bo na Otočcu gostovala novomeška skupina mladih gledališnikov z Domom Bernarde Albe.
P.B.
V	pisarni Standarda, poslovne enote podjetja Mercator, smo zvedeli, da bo v pritličju nove zgradbe razširjena trgovina Elektrotehne, v prvem nadstropju pa bo trgovina Standard, kjer bodo prodajali stanovanjsko opremo. Investitor gradnje je podjetje Marcator.
Dela na gradbišču trajajo šele dober teden. Poveda-
li	so nam. da bo površina uporabnih prostorov okrog 560 m2, gradnja pa bo stala približno 210 milijonov, vendar dvomijo, da bodo dela končana v predvidenem roku.
Podjetje Mercator namerava preurediti tudi trgovino »Moda« na Glavnem trgu. Trgovina bo dobila nove prostore v delu stavbe, kjer je bila tovarna Labod. Zunanjost stavbe bodo obnovili in naredili ostrešje.
Danes seja ObS Novo mesto
Odborniki novomeške občinske skupščine bodo na današnji seji razpravljali o zdravstvu in socialnem zavarovanju (poročilo o bolnišnici, zdravstvenem domu, zavodu za zdravstveno varstvo in zdravstvenem centru v Novem mestu, poročilo o socialnem zavarovanju delavcev in kmetov, sklepanje o sofinanciranju izgradnje kliničnega centra v Ljubljani v razdobju od 1966 do 1971), o izobraževanju (določitev sredstev za 1967, dogovor s temeljno izobraževalno skupnostjo Ljubljana o financiranju Sol druge stopnje in dijaških domov do konca 1967), sprejeli bodo odlok o spremembi občinskega proračuna za leto 1967
Obe novi trgovini bosta za Novo mesto in okolico velikega pomena.
RENATA BACER
Boljše bi bilo prej kot pozneje
V	torek, 5. julija je oko-
li	treh popoldan neki močnejši možak privedel iz gostilne Trdinov hram od pijače povsem onemoglega starejšega moškega. Za njima je prišla na prag tudi gostilničarka. Po krajšem pomenku je možak odvedel vinjenega gosta čez cesto, prav pod okno našega uredništva, da se »na varnem« strezni, ka-li! Položil ga je na tla in odšel. Kaj pa, ko bi se skrb za možakarja začela le malo prej, ko je bil še trezen1?
počastili s polaganjem venca in šopkom rdečih nageljnov.
Po krajšem postanku so se udeleženci odpeljali na Suhor, kjer so okrasili s cvetjem spomenik padlih borcev in spominsko obeležje odhoda XIV. divizije na Štajersko in ustanovitve italijanske brigade »Fontanot«.
Vsem, ki so s prispevki ali kakorkoli omogočili prijetno srečanje, se upravni odbor osnovne organizacije ZVVI Novo mesto-desni breg prisrčno zahvaljuje.
ELEKTROTEHNA v Novem mestu
Znižali so ceno kuhalnikom TOBI z dvema ploščama na
75.00	Ndin, avtomobilskim radioaparatom WOXON pa na 200,00 Ndin. Te dni so dobili radioaparate z UKW valom in vgrajenim gramofonom in jih prodajajo po 615,83 Ndin. Dobili so tudi transistorje WIKEND, ki so po 176,54 Ndin in gramofone z mrežnim in baterijskim napajanjem. V stanovanju se boste v vročih dneh bolje počutili ob namiznem ventilatorju ISKRA VE-6. Na potovanju vam bo prav prišel likalnik TURIST. Novost v prodajalni je tudi CANDY—75 z 10 operacijami.
Namesto venca
Občinska skupščina Novo mesto je namesto venca na grob pokojne slovenske pisateljice like Vaštetove poklonila Pionirski knjižnici v No vem mestu, rodnem mestu pokojne pisateljice, 100.000 Sdin za nakup novih knjig. Iskrena hvala!
Pionirska kn Novo n^°
Novomeška kronika
■ POD ARKADAMI TRGOVINE OBRTNIK na Glavnem trgu, kjer prodajajo lučke, je vedno name tano polno vrečic, čeprav je pri prodajalki za to namenjena koša-
"| DELAVSKA RESTAVRACIJA je dala pred nedavnim namestiti nov napis, ki je postavljen na vidnem mestu na zgradbi restavracije.
■ ULICA NA BREGU, kjer le novomeški zgodovinski spomenik, je zelo zanemarjena. Dobro bi bi lo, če bi Jo ponoči osvetlili, da bi bil prehod bolj varen.
■ CVELBARJEVO ULICO so do restavracije Breg razkopali, ker jo bodo asfaltirali.
■ VEĆ NAPISOV »HOČEMO MIR, KONČAJTE Z VOJNO!« Je zadnje čase opaziti na ograjah gradbišč In drugod.
■ PLOČNIK PRED KIOSKOM
pri mostu je poln jam, v katerih se ob dežju nabira voda. Komunalno podjetje bi jame lahko zasulo s peskom, tako da ne bi bilo nevarnosti za ženske pete.
■ V ČAMPU KRKA je letos postavilo šotore že 72 »turističnih nomadov«. Tu so prenočevali Pran; cozi, Nemci, Cehi, Rusi, Italijani in celo ena Japonka.
■ RAZBITA STRESNA OPEKA, ki leži na vogalu Kettejevega drevoreda in Ljubljanske. ceste, prav gotovo ni mestu v okras. Lahko bi jo že odpeljali, saj leži tu že nekaj dni.
■ AVTOBUSNO POSTAJALI9CK
nasproti novega D-marketa v BrSU-nu je skoraj gotovo. Navozili so že pesek in ga utrdili, tako da je treba postajališče samo Se asfaltirati.
OB 25-LETNICI USTANOVITVE GORJANSKEGA BATALJONA
Skrb za ranjence
Dolžni smo, da ob tej priliki spregovorimo nekaj besedi tudi o skrbi za ranjence. Kot drugod najdemo tudi tu prve ranjence po zasebnih hišah v kar najbolj oddaljenih in težko dostopnih vaseh ter zaselkih. Med take štejemo zlasti Mali in Veliki Ban, Javorovico, Mihovo ter Ki-ro. Tu so ranjence redno obiskovali zdravnik in bolničarsko osebje, prebivalstvo pa jim je nudilo najpotrebnejšo oskrbo.
Med prve večje m organizirane partizanske bolnišnice pa moramo vsekakor šteti bolnišnico v Priseki in v Apneniku. Ti dve sta delovali 2e v začetku 1942. In sta vsaka od njih mogli sprejeti tudi po 10 in več ranjencev hkrati. Medtem ko je bolnišnico v Priseki vodil kot upravnik dr. Stanko Černelč, so bolnišnico v Apneniku vzdrževali in nudili ranjencem zdravniško pomoč menihi iz samostana Pleterje, predvsem brat Bernard. Bolnišnico v Priseki so poleti 1942. uničili ustaši, večino ranjencev poklali, medtem ko so zdravnika dr. Černelča ujeli ln po
strahovitem mučenju ubili. V tej bolnišnici se je prav tedaj zdravil tudi narodni heroj Stane Semič-Da-ki, kateremu je uspelo še pravočasno pobegniti. Bolnišnica v Apneniku je imela kapacitete okoli 10 ranjencev in je delovala poleti 1942.
Taka razdrobljenost pa Je neglede na vsakodnevno možnost sovražnikovega vdora zahtevala ogromen napor zdravniškega osebja, če je hotelo imeti stalen nadzor nad zdravstvenim stanjem po teh vaseh razkropljenih težkih ranjencev. Zato je bilo že v prvih začetkih NOB nujno misliti na vzpostavitev stalne bolnišnice, ki naj bi bila kot konspirativna sposobna sprejeti večje število ranjencev in ki naj bi za njih varnost in nego imela tudi stalno osebje. Prve težnje za vzpostavitev take bolnišnice na gorjanskem področju so bile že v marcu ali aprilu 1942, ko so tovariši Franc Pirkovič, Rudi Pirkovič in Janez Mikec prebredli skoroda še nepoznane predele Gorjancev in izbrali prostor v hudourniški grapi Pendirjevke. Istočasno
je bila že v začetku aprila 1942 izbrana tudi delovna ekipa z nalogo, da na izbranem prostoru postavi bolnišnico. Ekipo se sestavljali Martin Zupan, Jože Cerkovnik, Janez Potočar, Janez Mikec in Franc Mikec. V šestih tednih Je ekipa postavila lesen objekt, ki je obsegal več jo bolniško sobo v izmeri 6.75 x 5.50 metra ter shrambni prostor 3.75 x 1.75 metra -notranje svetlobe. Z lesom ekipa ni imela težav, saj je bilo bukove hlodovine tam dovolj, deske pa so pripeljali z žage v Brezovici. Baraka tedaj še ni bila povsem dograjena — manjkala so okna in vrata — imela pa je že postavljene obojestranske prične, namenjene za vzpostavitev ležišč za ranjence. Objekt vse do oktobra 1943 ni služil svojemu namenu niti ni bil kakorkoli stalno obljuden. V njem se je le krajši čas.zadrževala kurirska stanica TV-6, ki je štela 5 mož. Nanj so od časa do časa slučajno naletele partizanske patrole, ne da bi se v objektu kakorkoli zadrževale. Objekt je tako ostal v skoraj popolni kon-
spiraciji, saj nanj ni naletela niti italijanska ofenziva jeseni 1942 niti ne nemška oktobra 1943, kar priča, da je bila lokacija izbrana izredno skrbno in posrečeno. Bolnišnica Je imela 10—20 ležišč.
Potreba po vzpostavitvi organizirane stacionarne bolnišnice za težke ranjence pa je z vdorom Nemcev oktobra 1943 vse bolj naraščala. Za to je bila že prve dni oktobra izbrana posebna ekipa, ki je imela nalogo, da v najkrajšem času pripravi vse potrebno za sprejem prvih ranjencev. Ekipi je to uspelo in so bili prvi ranjenci sprejeti že
12.	oktobra 1943. Od tedaj pa do evakuacije bolnišnice 17. marca 1944 se je v njej zdravilo 41 težkih ranjencev, od katerih pa Je, žal, šest podleglo poškodbam. Pokopani so bili v neposredni bližini bolnišnice.
V	jeseni 1943 je bila bolnišnica razširjena za manjši sprejemni prostor in za kuhinjo v povprečnih iz merah 5x4 metfe. Vsak prihod novih ranjencev Je bil najprej najavljen rajonskemu odboru, ki Je takrat deloval na Kiri in ki Je ranjence prevzel ter oskrbel vse potrebno za njih nadaljnji prevoz do Javke pri Radkovičevi pokriti lopi v sami Pendirjevki. Od tam Je ranjence do še precej oddaljene bolnišnice na nosilih in po hudourniških grapah prenesla bolnična ekipa. Takq je
bolnišnica vse do izpraznitve ostala strogo konspirativna, saj je zanjo poleg osebja vedelo le nekaj tovarišev — terencev, ranjenci pa so vanjo prihajali ln iz nje odhajali z zavezanimi očmi. Vsa preskrba s hrano, sanitetnim materialom ln drugimi potrebščinami Je bila prav tako na skrbi rajonskeg odbora.
Bolnišnica je vseskozi imela stal* nega zdravnika, ki Je istočasno opravljal tudi funkcijo upravnika bolnišnice. Ti so bili dr. Cik, dr. Pin-tarič in dr. Lovšin. Komisarski posli so bili poverjeni Valentinčiču, intendantski Francu, bolničar Je bU sprva Luka, pozneje pa Gizela <5°" rič. Ostalo moštvo so Izmenoma sestavljali Buk, Cukajne, Izidor, Matjašič, Radi, J. Rukše, M. Rukše, Sever, Segedin ln Vilma.
Ko Je* v noči od 16. na 17. marec 1944 IV. bataljon Cankarjeve brigade utrpel hude izgube na Javorovici W so Gorjanci ostali tako rekoč brez vojaške zaščite, Je bilo nujno boi-nišnico evakuirati in ranjence pr0-seliti na osvobojeno ozemlje v Zurn-berku. To se Je zgodilo 19. marca 1944. V bolnišnici Je bilo tedajI ** težkih ranjencev. Selitev je bil opravljena ob pomoči sanitetne Soi po izredno visokem snegu in v redno težavnih okoliščinah.
TONE VALENTINČIČ
Pogovor z zdravnikom
Čehos!ovaška - Hrvaška - Slovenija
(Nadaljevanje s 1. str.)
ruši rekord ra rekordom! Komaj 17-letni dijak gimnazije za Bežigradom (Je tudi odličen matematik — nastopil je na republiškem tekmovanju mladih matematikov!) je preteklo nedeljo v Kranju kar dvakrat zmagal v članski (!) konkurenci. Na 400 m je dosegel nov republiški in državni mladinski rekord (48,8), na 200 m pa prav tako republiški mladinski rekord — 22,4. To so rezultati, ki ga upravičeno postavljajo v državno člansko reprezentanco za bližnje tekmovanje za pokal evropskih narodov ▼ Duisburgu. Strokovnjaki ga tudi upravičeno imenujejo up sionske in jugoslovanske atletike.
Nastopil pa ne bo samo Mele. v moški konkurenci bo prav gotovo vzbudil pozornost visoki in preko loo kg težki Mariborčan Zdravko Pečar, ki je glavni favorit v »etu krogle in diska. Pečar je državni mladinski rekorder v metu diska (55,34 m), med najboljšimi v državi pa je tudi v metu krogle. Morda mu bo prav v No-mestu uspelo zrušiti lastne Akorde?
Opozoriti moram tudi na visokega Hlađena iz Maribora. Slovenjo bo zastopal v teku čez ovire w v skoku v daljino. Zlasti na 110 m z ovirami ne bo imel konkurence, saj je letos (25. 6. v J-Oubljani izenačil državni rekord “.3). Od Hrvatov, ki imajo neko-“ko slabšo reprezentanco (zato je Slovenija tudi favorit), velja opozoriti na tekača Čelana (36,8 na "00 m), ki bo konkurent Meletu.
“ tekmovalec je odličen tudi v skoku v daljino, saj skače preko t)50 cm.
In v ženski konkurenci? Rezulta-r°v tekmovalk iz Bratislave sicer se nimamo, toda že podatek, da 80 ekipne prvakinje CSSR, pove
Uspeh dolenjskih nogometašev
Letošnje prvenstvo v NPL se je *oočalo s popolnim uspehom dolenjskih moštev Rttt.a KRAJINA ® NOVO MESTO, ki sta dosegli Prvo oziroma drugo mesto. Uspeh še toliko večji, ker sta oba kluba v tej sezoni prvič nastopala v «PL. Prvi mesti sta zasluženi, saj je Bela krajina vodila več kot pol Prvenstva, Novo mesto pa je bilo vedno na vrhu ra^aredelnice. Tudi ostala moštva so prikazala dober nogomet. Bela krajina se je nepo-f,ri22L°	v	SCNL-zahod.	Za
zaslužen
tuai Božiuif Krmaril ih jal vse naloge v MuW. Novo sto tri moralo odigrati Se lmilli' kacije * Naklom. Po
steh pa Naklo nima dovolj finanč-mhsredstev, zato bo najbrž tudi P05^0 ®ao SCNL.
V nedeljo bo nastopil v Novem mesta Miloš Mele, 17-letni tekač iz Ljubljane, ki je velik up slovenske in jugoslovanske atletike na 400 m (Foto: F. Mikec)
dovolj. Od Slovenk bo prav gotovo v središča pozornosti visoka Mariborčanka Breda Babošek, ki prav tako kot Mele ruši rekord za rekordom v skoku v višino. Čeprav ima komaj 16 let, je absolutna rekorderka Slovenije (v nedeljo je v Kranju skočila celo 162 cm!) in državna mladinska rekorderka v skoku v višino. Zanimivo je še to, da odlično skače tudi v daljino in da tudi v metih (slasti v kopju) dosega vedno boljše rezultate. 2al ne more nastopiti v več kot dveh disciplinah, drugače bi jo v slovenski reprezentanci razen v metu kopja in v skoku v višino »porabili« tudi v skoku v daljino in metu krogle. Opozorimo lahko tudi na komaj 15-letno Ljubljančanko Velikovr-hovo, ki ima letos v skoku v daljino že prav dober rezultat 513 cm.
Hrvatska ženska reprezentanca je nekoliko močnejša od slovenske, vendar presenečenje ni izključeno. Glavni adut reprezentance SRH so tekačioe Aaičeva, Sabado-ševa, Vranješeva in Mirjana Kovačev. Posebno slednja, ki je navzlic komaj 14	/Markira	reprezen-
tantka na 800 m (2:13,7), bo Hrvatski zanesljivo prinašala prva mesta. Na 400 m <to bo njena glavna disciplina) ima že rezultat 57,6, verjetno pa bodo izkoristili še njene sposobnosti v metu kopja, kjer dosega rezultate blizu 40 m! Sprinterki Anic in Sabatioš sta na 100 m že tekli 12,3 (60 m 7 7) in to pove dovolj. Veliko pore tudi najboljši rezultat Jasminke Vranješ na 80 m z ovirami (11,7), saj v Sloveniji hitreje od nje teče to progo le reprezentantka lAibejeva-
Slo verski reprezentanci za dvoboj v Norem mestu sta še sestav-
irpp4»>*ir>n dx, in#
Novomeški atleti v Kranju
Zaključenega tekmovanja članov članic za atletski pokal Slovenje v Kranju so se udeležili tudi *“rje novomeški atleti. Ti so si na Prejšnjih področnih prvenstvih Priborili pravico nastopiti na tem •ekmovanju.
V teku na 800 metrov Je bila £&tja Močnik druga s časom ^23,4, Marija Bratkovič pa tretja * 2:30,0. Nekoliko slabši mesti sta jjasi tekmovalki dosegli pri teku P* 400 m: Močnikova Je bila s ča-65,8 četrta, Bratkovičeva pa *«.0 Šesta. Danica Močnik zaradi "Utodovane noge ni nastopila.
* skoku v višino in metu kopja
loločila v izbrano vrsto SRS tudi atlete in eno atletinjo iz Novega mesta. To je vsekakor lepo priznanje novomeškemu atletskemu klubu, prav tako pa tudi atletom: mladinskemu prvaku SRS v skoku v višino Zdravku Slaku (najboljši rezultat 180 cm), tekaču štafete 4*100 m Solaku (lOOm —11.8), metalcu krogle in diska Virantu ter nadarjeni metalki kopja Meti Zagorc. Prepričani smo, da bodo uspešno branih barve slovenske reprezentance.
Za zaključek še umik tekmovanja: ob 9.30 bo slovesna otvoritev, ob 9.45 pa bodo na sporedu prve discipline: 110 m ovire, skok v višino (ž), skok v daljino (m), met krogle (ž) in met diska (m). Nato se bodo zvrstili zanimivi teki na 80 m ovire, 60 m (ž), 1000 m, 100 m (m), 100 m (ž), 300 m (m), 400 m (ž), 2000 m (m) in obe štafeti 4 x 100 zn. Ob 10.45 bodo pričeli s tekmovanjem Se v skoku v višino (m), v skoku v daljino (ž), v metu krogle (m) in metu kopja (ž). Slovesen zaključek je predviden ob 11.45, ko bo predstavnik pokrovitelja — Tovarne zdravil »KRKA« — podelil najboljšemu tekmovalcu in najboljši tekmovalki srečanja posebna darila.
P. MIKEC
Marljivi kočevski filatelist;
Pionirski filatelistični Krožek deluje v kočevskem filatelističnem klubu, ki ga vodijo starejši člani, preizkušeni zbiralci znamk. Sestajajo se ob nedeljah dopoldan in zamenjujejo znamke, izpolnjujejo svoje zbirke iz krožnih zvezkov, ki jih pošilja FZ Slovenije, ter se redno pogovorijo o vsem dogajanju na področju filatelije.
V glasbeni sobi nove osnovne šole so razstavljali na 81 razstavnih polah predvsem zbirke znamk o živalih, cvetlicah in športu. Zbirke so-lepo urejene in letos zelo izpopolnjene. Mladi zbiralci so vztrajni in je upati, da bodo postali dobri filatelisti, njihove zbirke pa veren prikaz njihovega dela. Razveseljivo je, da je med zbiralci tudi nekaj deklet.
Napačno je mišljenje, da je filatelija samo konjiček posameznikov. To delo je pomembno za kulturni razvoj najmlajših, saj jim odpira pogled v svet. Razstavo si je ogledalo nad 1 500 šolarjev, vzgojiteljev in staršev. Krožek bo delal tudi med šolskimi počitnicami, vsaj s tistimi, ki bodo na dan sestankov doma. Prihodnje leto pa nameravajo delo krožka razširiti in v novem šolskem letu pridobiti še več novih članov na osnovni šoli.
A. ARKO
Letos 183 cm v višino in 13 metrov v troskoku
Zdravko Slak, mladi atlet iz Novega mesta, je na zadnjem republiškem prvenstvu za mlajše minriinnft zmagal v skoku v višino z rezultatom 180 cm. V troskoku pa je bil drugi z 12,60 m. Prosil sem ga, naj odgovori na nekaj vprašanj.
— Tvoj prvi in tvoj največji uspeh?
— Prvi uspeh sem dosegel 1965 na državnem prvenstvu za pionirje v Sarajevu, ko sem skočil 160 cm v višino in zasedel drugo mesto. Večji uspeh je tudi tretje mesto v troskoku in skoku na lanskem slovenskem prvenstvu za mlajše mladince. Takrat sem skočil 170 cm v višino in 12,18 m v troskoku.
— Komu se lahko zahvališ za svoj uspeh?
— Vsekakor se moram zahvaliti trenerju Marjanu Spilarju, državnemu reprezentantu v metu kopja. On me je navdušil za atletiko in z nasveti in požrtvovalnostjo veliko pripomogel k mojemu uspehu.
— Kolikokrat tedensko treniraš in čemu posvečaš največ pozornosti?
— Redno treniram štirikrat na teden po eno uro. Največ pozornosti posvečam tehniki.
— Kakšne pogoje za trening in tekmovanje ti nudi atletski klub Novo mesto?
— Razen naravnih pogojev, to je stadiona z ugodno lego ob gozdičku, nimam nobenih drugih pogojev. Na tekmovanjih si sposodim sprinterice od tovarišev, vsa ostala oprema je moja.
— Kaj bi lahko povedal o novomeškem športu in o njegovem financiranju?
— Povedal bi samo en primer. Atletika je letos prva na prioritetni listi, nogomet pa 11. Toda NK ELAN je dobil .petkrat več denarja kot atletski klub.
— in nazadnje še, kakšni so tvoji načrti za letošnjo sezono?
— Preskočiti 183 cm v višino in 13 m v troskoku.	R. V.
je Novo mesto zastopala Meta Zagorc. Ker so v obeh panogah tekmovali istočasno, je Zagorčeva skočila v višino samo enkrat, v metu kopja pa ji je uspel že dolgo pričakovani met preko 30 metrov.
Zdravko Slak pa je v zelo močni konkurenci skočil v višino 175 cm in zasedel Šesto me&to.
V ekipnem vrstnem redu so med člani Novomeščani dosegli 12 točk in zasedli 10. mesto. V skupnem vrstnem redu pa so zasedli 9. mesto z 62 točkami. Uspeh naših atletov je toliko vočji, 6e upoštevamo, da so tekmovali predvsem mladi atleti.
ansambel
DEHORES
v novi restavraciji ples vsak dan
* (razen ob torkih)
Hej, na dopust gremo!
Vsako leto ob tem času zakipi v nas potepuška kri. pa jo kam mahnemo. Ta bližje, drugi spet dalj,"kakor mu pač dopuščajo čas, žep in druge okoliščine. Čeprav je dopust lahko najbolj prijeten čas v letu, si ga nekateri sami pokvarijo, ker so nestrpni, ne upoštevajo svojega zdravstvenega stanja ali pa ne upoštevajo nekaterih važnih nasvetov. Zdi se mi, da je prav, da spet malG- osvežimo nekatere vsem znane napake, ki se jih največkrat spomnimo šele potem, ko imamo že posledice.
Kdor je živčno neuravnovešen ali pa ima slabo kri, naj gre v gore, če bi se rad dobro počutil. Kdor pa ima luskavico, naduho ali druge preobčutljtvostne bolezni, naj gre na morje, kjer bo kot prerojen. Revmatik naj se ne koplje v mrzlem morju ali jezeru, ker mu bo slabše. Za druge bolezni izbor med morjem in gorami ni tako važen. Obe klimi, morska in gorska, pospešujeta razvoj rdečih krvničk in povečata količino krvnega barvila, apetit, prezračita pljuča in tako učvrščujeta telo. Obe klimi sta naravnost čudoviti za prebolevnike različnih bolezni.
Kljub vsemu pa tiče za vso stvarjo nekatere nevarnosti, če se pojavimo na soncu s kožo v barvi jogurta in hočemo na vso silo v nekaj urah porjaveti, potem kljub vsem kremam za sončenje tisto noč ne bomo spali, morda tudi še naslednjo noč ne. Srajca ali bluza nam bo popolnoma odveč, vsak dotik bo pekoč in boleč, tresla nas bo mrzlica, koža bo rdeča, morda v mehurjih, predvsem na ramah, čez nekaj rini se bomo oluščili kot kača. Sončiti se je treba postopoma, vsak dan nekaj časa več. Začnemo z nekaj minutami in ne urami! Sončni žarki se odbijejo tudi od vodne gladine, od svetlih skal, od snega. Torej se opečemo lahko tudi v senci, pa če smo na morju ah v gorah! Prav iz teh razlogov je dobro, da nosimo protisončna očala, če nočemo imeti težav z bleščanjem.
Kopanje je združeno z dopustom. Vendar ni dobro v vodo s,polnim želodcem, da ne bi morda ostali pod gladino. Prav tako je bolje, da ne skačemo v vodo do kraja razgreti, ker nas lahko zgrabi krč. V takem primeru je bolje, da se prej zmočimo. Kdor ne zna plavati, naj ne sili v globoko vodo, če ni blizu dobrega plavalca, sicer se lahko zgodi nesreča. Pa tudi za najboljše plavalce ni priporočljivo plavati predaleč v morje ali pa čez mrežo. Morski pes plava hitreje!
Na dopustu smo iz raznih razlogov bolj lačni kot doma. Zato naj sadje ne bo odveč, le kupujmo ga! Samo, prosim, operimo ga prej, preden ga jemo, ker ni hudo prijetno imeti na dopustu vnetje želodca in Črevesja z bruhanjem in drisko, slabim počutjem ter ležanjem v postelji. Bolje je tudi, da ne jemo prejšnji dan kupljenega mesa, predvsem salam, ker bo rezultat enak. V vročini se kužne klice hitreje razvijajo in je zaradi tega nevarnost, da zbolimo, večja.
Se nekaj. Nekateri strastno stikajo za gobami. Če jih ne poznate, jih raje pustite rasti. Isto velja za raaoe gozdne sadeže. Marsikdo je zamenjal volčjo jagodo z borovnico in se zastrupil. Glede kačjega pika pa si prej preberite navodil lo za prvo pomoč, ki je v vsakem boljšem priročnem koledarčku.
Tako. Malo opozoril za dopust ne škoduje. Pomislimo nanje, pa bo dopust Se prijetnejši. Uživajmo na soncu, na zraku, v morju in v gorah! Spočij mo se, naberimo si novih
moči in doživetij, potem pa spet z veseljem na delo!
DR. BOŽO OBLAK
Poljska : Brežice 22:6
28. junija je ženska rokometna reprezentanca Poljske premagala v Brežicah domačo ekipo z 22:6. Domačinkam se je poznalo, da so že zaključile tekmovanje v republiški ligi, saj se niso mogle resneje upirati razigranim Poljakinjam, ki so pokazale lep in dinamičen rokomet.
V predtekmi so rokometaši Brežic premagali ekipo Samobora ^ 80:18.
M. JARANOVIĆ
Kegljaško srečanje v Šentjerneju
V nedeljo, 9. julija, sta se na šentjemejskem kegljišču v prijateljski tekmi pomerili kegljaški ekipi tiskarne Ljudska pravica iz Ljubljane in Šentjerneja. V borbeni igri je nnagala ekipa Šentjerneja s 33 keglji razlike 019—286). Takih srečanj si v Šentjerneju še želimo.- V kratkem bodo Sentjer-nejčani vrnili obisk s srečanjem v Ljubljani.	P.	MIKLIČ
Molče odide Valentin.
To je bila danes žalostna ločitev, da še nikoli ne tako. Na večer sta oče in sin veselo drdrala proti mestu; to je; vesel je bil edini Lisec, ki je dirjal po gladki cesti, da so ga komaj pete-dohajale. Oče in sin sta vso pot malo govorila. Valentin je bil zamišljen, po ušesih so mu zvenele, recimo tudi v prsih so mu odmevale žalostne besede matere, ki jih je govo-rila sinu, ko* mu je podajala roko in si brisala oči: *2dfav ostani, Tine! Bog vfe, ali se bova videla še kdaj; ne pozabi Boga in spomni se včasih svoje uboge matere!«
VIL
Na tihem je trpela Sodnikova gospodinja. Njeno oko je videlo skrivne poke, katere so se kazale tu Pa tam po veličastnem poslopju lepe Sodnikovine; niajali so se mu prej tako krepki talni stebri; v stranu in trepetu je pričakovala žena strašnega trenutka, ko se slednjič vse zgrudi in zruši, žena, pravijo, Podpira hiši tri ogle. V tem pregovoru je mnogo resnice. Kaj pomaga možu, naj se še tako trudi in pridobiva, ako ni v hiši blažene ženske roke, katera vse, kar je nanesel, skrbno hrani in umno ureja, da se množi, rase in lepo vzhaja kakor kvas na gorkem! Najpridnejši gospodar se slednjič utrudi, naveliča 56 dela, ako vidi,' da ni blagoslova pri hiši, da vse narazen leze,- gine in se taja kakor sneg spomladi; ako nima prijetnega, mirnega doma, da se odpočije po c*Udu in skrbeh viharnega dneva. In kaf je najimenitnejše: kdo naj mu skrbi za otroke dom6; kdo naj pazi nanje, hrani jih, uči in odgojuje, da mu o odo na veselje sedaj, na čast, tolažbo in podporo y starih letih? Lepa, imenitna, a tudi težavna je naloga zakonske žene. Blagor možu, kateremu je sreča naklonila dobro ženo, katera izpolnjuje svoje dolžnosti kakor on svoje; lajša in slajša mu življenje, gla-~n življenja pota, če mu jih tudi ne nasiplje s poticami. Vesel je naj bode, časti naj. jo in ljubi; ravnopravna mu bodi; nikdar naj iz gole oblastnosti *n samoglavnosti ne seza v njeno področje; naj ji
zaupa vedno in povsod kakor ona njemu. Nikdar naj je ne žali brez potrebe, vedro naj bo njeno čelo, jasno njeno oko, da razliva blagodejno svetlobo, radost in zadovoljnost po vseh obrazih, po vsi domačiji. Pomisli naj, da mu podpira tri hišne ogle res, a tudi samo tri; da more hiša stati, treba tudi četrtemu podpore, in tega more podpirati sam gospodar.
Liza Sddnikova je bila iz ubožne hiše. Andreju ni bilo treba gledati na premoženje, ko se je ženil; lepo ženo je hotel imeti, da bi je bil sam vesel in da bi se ž njo ponašal pred svetom. Lepo domovje, lepa kupčija in lepa žena; to troje se lepo ujema, to je bilo po Sodnikovem srcu. In vse to troje je zdaj imel. Lepa je bila Liza, da je slula, lahko se reče, po deželi, ne samo po okraju. A ne samo lepa, bila Je tudi poštena, umna in pridna, in — redka prikazen
—	poleg vse svoje nenavadne lepote ni bila nikakor ničemuma. Ali ni sama vedela, kako je lepa, kar je težko verjetno, ali pa je tako malo čislala telesno lepoto; gotovo je to, da ni kazala nikoli in nikjer najmanjše prevzetnosti; nikdar se ni povzdigovala nad druge. Imela je res v svojem vedenju in govorjenju, v hoji in noši neki prirojen, plemenit ponos, ki je lahko doma v nizki koči kakor na gosposkem dvoru. Ali v tem ponosu ni bilo čisto nič neprijetnega, odurnega; tako lepo ji je pristajal, da bi si je človek ne bil rad mislil drugačne, čudno in vendar resnično: tak ponos ni v nikakem nasprotju s pravo skrom-
nostjo; reči bi se moralo skoraj, da sta si brat in sestra, tako lepo se zlagata. In tako je bilo v resnici pri Sddnikovi nevesti. Ta ponos ji je pa bil tudi dobro orožje, katero jo je branilo mnogoterih sitnosti in nadležnosti; ki se tako rade bližajo lepi ženski, bodisi dekletu ali pa tudi zakonski ženi. Nenavadna ženska lepota hudim jezikom pa osam zrelo medno jabolko — to je objedanje in glodanje! Lepa Liza, prej ubožno dekle, zdaj bogata žena Sddnikova, je imela mir, dasi je povsod hudih jezikov dovolj kakor osž — s tem je vse rečeno.	'
Hitro se je bila udomačila in privadila novih razmer. Sddnik je smel biti zadovoljen s svojo ženo; in bil je zadovoljen. Dobro mu je dejalo, ko so jo vsi hvalili in slavili, kaka žena. je to in kaka gospodinja! Sam je nikdar ni ne hvalil ne grajal, to se mu ni zdelo spodobno. Srečen je bil njun zakon; prepira ni bilo med njima. Sddnik, dasi kmet, bil je pameten mož; še gosposki niso vsi taki. Nikdar se ni vtikal v njeno gospodinjstvo, kakor ona ne v njegovo gospodarstvo; kar je naredila ali ukazala, vse je bilo prav, četudi se mu včasi morebiti ni zdelo; nikoli ji ni kratil njene gospodinjske oblasti. Ce je bil še tako slabe volje, ž njo ni bil nikoli osoren, a posebno prijazen tudi ne; tudi to se mu je menda zdelo nespodobno. Deklam ni sam ukazoval, one so bile popolnoma v njeni oblasti; ona jih je v službo jemala, ona plačevala in jih karala, ako treba. Otroci, dokler niso v šolo hodili, bili so samo materi v strahu; kar je rekla ona, to je veljalo; nepotrebno in neprimerno se ji je zdelo, da bi imela očeta za strašilo otrokom. Kakor ona svojih, tako je bil mož svoboden v svojih naredbah in opravilih. Nikoli ga ni vprašala, kam gre in kdaj se vrne, kje je bil, kaj je počel, zakaj ga ni bilo toliko časa domov. Slabo je izkupila kaka soseda, kaka stara ženica, ako ji je hotela kaj na uho pošepetati o njenefti možu; kaj se govori o njem, naj bolj pazi nanj, naj ga ne pusti, da dela, kar hoče; kratko jo je zavrnila, rekoč: »Moj mož ve, kaj dela.« In take žene bi človek ne bil vesel?
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
™>ENSK6lEDM!
Petek, 14. julija — Franc Sobota, 15. julija — Vladimir Nedelja, 16. julija — Dan tankistov Ponedeljek, 17. Julija — Aleš Torek, 18. julija — Miroslav Sreda, 19. julija — Vincenc Četrtek, 20. julija — Marjeta
Staneta Bevca, ki služi vojaški rok v Somboru, se spominja za njegov življenjski praznik z najlepšimi željami Darinka.
musm
Ob boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta in brata
FRANCA GAČNIKA
posestnika U Mokronoga
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so z nami sočustvovali, mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebno zahvalo dr. Ivu Pavšiču in njegovi ženi vso pomoč in prizadevnost, da bi ga ohranila še pri življenju, nadalje dr. Jakliču za neizmerno skrb med boleznijo. Naknadno zahvalo smo dolžni vod-
Za sodoben okus...
[OD.
Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol.
stvu organizacije ZB, ki mu je izkazalo zadnjo čast kot članu in očetu padlega borca. Vsem Se enkrat prisrčna hvalal Žalujoča žena Marija in sin Danci z družino.
Mokronog, 28. junija 1967.
UGODNO PRODAM dve novi 60-litrski stiskalnici za grozdje. Franc Vidmar, Stranje 8, Bela
GNOJNIČNI SOD, gnojnične črpalke in malo rabljen televizor »RR Niš« s stabilizatorjem prodam. Derganc, Semič 3.
PRODAM KAMEN po 10,00 do 15,00 Ndin kubik na Gubčevi. Bartol, telefon 21-152.
PRODAM TV SPREJEMNIK »Panorama«. Cena 100.000 Sdin. Bogdan Kopač, Ljubljana, Bičevje 1.
PRODAM TAKOJ VSELJIVO HISO
z gospodarskim poslopjem in 8 ha zemlje eno uro od Metlike. Naslov v upravi lista (1010/67).
PRODAM 6 AROV VINOGRADA v Trški gori, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (1011/67).
PRODAM KONJSKO KOSILNICO na 14 klin. Anton Mrak, Brusnice 46.
PRODAM POD, 2 njivi in gozd, vsega skupaj 60 a. Vse informacije dobite v Harinji vasi 10, p. Otočec ob Krki.
COLIBRI T-12 lahko kupite pod ugodnimi pogoji. Informacije: Paderšičeva 12, Novo mesto.
ODDAM SOBO v Novem mestu mirnemu študentu z dežele. Naslov v upravi lista (1004/67).
S 1. SEPTEMBROM oddam garažo. Naslov v upravi lista (1005/67).
I8CEM GOSPODINJSKO POMOČ NICO ki bi pomagala v kuhinji in v gostilni. Prednost ima kmečko dekle od 17 do 25 let Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Socialno zavarovanje. Zaželen je kratek živ ljenjepis. Gostilna Pavel Likozar, Visoko 45. p. Šenčur pri Kranju
IZDELUJEM OBRAČALNIKE	za
seno, konjske vprege z gumi	ko-
lesi. Cena ugodna. Dobava takoj. Pavle Zupančič. Ponikve.	p.
Trebnje.
POROČNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka	5,
Ljubljana (poleg univerze).
BOLEHATE NA ŽELODCU, jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško DONAT vodo! Hvaležni boste temu prirodnemu zdravilu? V Novem mestu ga dobite pri STANDARDU. MERCATORJU in pri HMELJNIKTJ.
SLUŽBO DOBI takoj dekle s podeželja kot gospodinjska pomočnica. Stanovanje, hrana, dobra olača! Zerlasite se popoldne po 15 uri. Selan. Ljubljana, šarho-va 30 (Beograd).
PRODAM polovico stare hiše zaradi selitve v novo. Informacije: Anton Jerman pri postaji Ota-vec, Črnomelj.
IŠČEM PRIDNO, pošteno dekle za gospodinjsko pomočnico. Ugodni pogoji. Mohar, Ljubljana, Domžalska 8, Vodmat.
PRODAM MLATILNICO z reto in trosili, eno prevozno. Zlate, Praše štev 22. p. Kranj.
POŠTENO 20 LETNO DEKLE išče zaposlitev v tovarni, kuhinji ali gostilni. Naslov v . upravi lista (1023/67).
UPOKOJENCI, POZOR! Prodam stanovanje, kuhinjo in sobo, vseljivo po moji smrti na lepi razgledni točki v Sremiču. Vlado šoln, Brestanica, blizu železniške postaje.
JARČKE LEGIIORN, dvomesečne, vsako količino prodam. Lešnjak, Šmihel 26, Novo mesto.
VEDNO IMAM NA ZALOGI piščance do 2 kg po 800 Sdin kg. Janez Kuhelj, Šmarje 9, p. Šentjernej.
AVTO DKVV z novimi gumami, pri-
RADIO LJUBLJANA
DAN: poročila ob 5.15, 6.00. 7.00. 8.00, 12.00, 15.00, 17.00,
19.30	in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 14. JULIJA: 8.05 Operna matineja; 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Oskarju Devu. 10.35 Naš podlistek — D. Kosztolanyi: Kopanje; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Dušan Jug: Učinkovit način zatiranja lubadarjev; 12.40 Igrajo pihalni orkestri; 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo; 15,20 Turistični napotki; 15.40 Minute z velikimi zabavnimi orkestri; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.45 Kulturni globus; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Poje zbor Slovenske filharmonije; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 15. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja; 10.15 Od uverture do scherza 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.20 Po planinah in dolinah; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Forstnerič:* čistoča v hlevu, pri molži in mleku; 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Od melodije do melodije; Gremo v kino; 17.35 Igramo beatl
18.15	Z godci in pevci po naši deželi; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.30 Zabavna radijska igra — Claude Aveline: »Redni potnik na liniji U« — »Ponesrečeni poskus«; 22.10 Oddaja za naše izseljence. *
meren za gumi voe ali šoferje začetnike, proizvodnja 1939, u-godno prodam. Božič, Cankarjeva 24, Novo mesto.
iflOR/ESniA I
Anton Mrhar s Novega mesta
objavlja, da sta se z Ladom Sti-bričem o njunem sporu sporazumela.
Oblačila čisti KEMIČNA ČISTILNICA, Novo mesto, Germova štev. 5.
Novo mesto — »Krka«: 15. do 17. 7. ameriški barvni film »Ne pošiljaj mi cvetja«. 18. in 19. 7. sovjetski vojni film »26 bakujskih komisarjev«.
Ribnica: II. in 16. 7. ameriški film »Had«.
Sevnica: 15. in 16. 7. jugoslovanski film »Na mesto, državljan pokorni!«
Sodražica: 15. in 16. 7. ameriški barvni film »Upor na ladji Boun-barvni film »Zadnja beseda«. ty«.
Šentjernej: 15. in 16. 7. nemški
Trebnje: 15. in 16. 7. argentinski barvni film »Ljubezen na meji sveta«.
Gostilna Pavla Škoda iz Vina gorice pri Trebnjem priredi v nedeljo, 16. julija, vrtno veselico z otvoritvijo prostora za balinanje. Za prigrizek, prašičke na ražnju in čevapčiče poskrbljeno. Za ples igrajo Vinagoričani. Vljudno vabljeni!
JOJST
Brežice: 14. in 15. 7. italijanski barvni film »Iščemo ženo v Ameriki«. 16. In 17. 7. ameriški barvni film »Ta nori, nori, nori svet«. 18. in 19 7. ameriški film »Kačja koža«.
Črnomelj: 14. in 16. 7. ameriški barvni film »Vstani in streljaj«. 18. in 19. 7. ameriški film »Izdajalec«.
Kočevje — »Jadran«: 14. do 16. 7. ameriški barvni film »Lord Jim« 17. in 18. 7. mehiški barvni film »Pesem za karabinko«. 18. in 19.
7.	ameriški barvni film »človek z zlatim samokresom«. 19. in 20.
7.	ameriški film »Srečanje v parku«
Kostanjevica:	15.	7. ameriški
film »Most k soncu«. 16. 7. italijanski barvni film »Sulejman veličastni«. 19. 7. nemški film »Tolpa strahu«.
Mokronog: 15. m 16. 7. italijanski barvni film »Tarus, Atilov sin«.
Metlika: 15. in 16. 7. angleški barvni film »Džungla lepotic«. 19. in 20. 7. italijanski barvni film »Duhovi v Rimu«.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Ogorevc iz Sel — Rafka, Marija Cimski iz Cirenika — Ano, Božena Lesin-šek iz Dednje vasi — Mateja, Verica Naglič iz Klake — Vlasto, Jožefa Močivnik iz Sevnice — Leona, Anica Štefančič iz Mrtvic — Karolino, Angela Hribar iz Drožanj
— dečka, Vida Železnik iz Bo-štajna — dečka, Dušanka Stevanovič iz Brežic — deklico, Jelica Prahič iz Brežic — deklico, Marija Novšak iz Arta — dečka, Frančiška Vegelj iz Obrežja — Ivana, Slavica Bokor iz Dobove — Vesno, Štefanija Štefančič iz Cerkelj
— dečka, Marija Lupšina iz Drenovca — dečka, Ana Stermecki z Bizeljskega — Slavico, Alojzija Do-beršek iz Boštajna — Vido, Marija Hočevar iz Skrovnika — dečka, Marija Mokrovič iz Bijele Gorice
— Bernardo, Nada Jovanovič iz šentlenarta — Igorja, Kristina Savnik iz Čateža — deklico, Frančiška Rihter iz Krškega — Antona, Marija Krohne iz Sevnice — dečka, Angela Les iz Zdol — deklico, Jožefa Gramc iz Gazic — deklico, Marija Urbanč iz Gržeče vasi
— Anico, Terezija Gašperin iz Podgorja — Slavka, Olga Sikošek iz Križ — Petra, Marija Gračnar iz Trnovca — dečka, Ana Cizelj iz Zg. Obrežja — Metko, Marica Stanič iz Celine — dečka, Antoni-Karolina špiler iz Dol. vasi — Dragico, Pavla Ulaga iz Sevnice — Darka. Zofija Mežnarec iz Dobove ja Kozinc iz Žabjeka — deklico,
— Suzano, Marica Tešetar iz Kladja — Ivana.
Registracija mopedov
Po pravilniku o registraciji motornih in priklopnih vozil, ki je začel veljati 18. maja 1967, je predpisana tudi registracija mopedov. Registracija mopedov mora biti opravljena do konca letošnjega leta.
Pristojni organi za registracijo v občinah Črnomelj, Metlika Novo mesto in Trebnje bodo pričeli z registracijo 1. septembra 1967. Registrirali se bodo le tisti mopedi, ki so tehnično brezhibni. Opremljeni pa morajo biti tudi z lučjo za osvetljevanje registrske tablice.
Tehnično brezhibnost mopedov bodo ugo-tavljale pooblaščene organizacije za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil. Vozila (mopedi), ki ne bodo tehnično brezhibna, bodo zavračali. Po 1. 1. 1968 se neregistrirani mopedi ne bodo smeli več uporabljati v prometu na cestah.
Lastnikom starejših mopedov (starejših tipov), ki nimajo luči za osvetljevanje registrske tablice, priporočamo, da luč čimprej nabavijo in vozilo pravilno opremijo, da ne bodo imeli težav pri registraciji.
Podrobnejši razpored registracije mopedov bo pravočasno objavljen na običajni krajevni način po vseh krajevnih uradih.
NEDELJA, 16. JULIJA: 6.00 Do bro jutro! 8.05 Radijska igra M otroke — Tone Seliškar: »Bratovščina Sinjega galeba«; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I del; 10.00 Se pomnite, tovariši... Boris čižmek-Bor: »Odločil sem se za partizane«; 11.00 Poročila — Turistični napotki sa tuje goste; 12.05 Naši polsušald čestitajo in pozdravljajo — II. del; 13.50 Kar po domače . ..	15.00
Iz sveta opernih melodijj. 16.00 Radijska igra — Emil Smasek: »Trobenta, ki sama igra«; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!
PONEDELJEK, 17. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja; 9.15 »Dobra volja je najbolja«; 10.15 Novosti lz Arhiva Slovenske filharmonije;
10.35	Naš podlistek — C. Cliforde: Nebesa lahko Se počakajo — I.;
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Tončka Berlič: Zvezna akcija za samopreskrbo s pšenico; 12.40 Poje Delavski oktet iz Kranja; 13.30 Priporočajo vam
. .14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Glasbeni in termezzo; 17.05 Operni koncert;
18.15	Izbiramo zabavne melodije;
20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Revija jugoslovanskih pevcev zabavnih melodij.
TOREK, IS. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja; 9.30 Iz oper sloven-
skih skladateljev; 10.1$ Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe;
11.20 »Barčica po morju plava«;
12.30	Kmetijski nasveti — Franc Guna: Brezpašna doba; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Od melodije do melodije; 15.45 V torek na svidenje! 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Z domačimi ansambli po Sloveniji;
20.00	Lahko noč, otroci! 20.30 Radijska igra — Robert Ardrey: »Svetilnik«.
SREDA, 19. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja; 9.30 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov; 10.46 Človek in zdravje; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste;
11.20 Popevke in plesni zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Nada Puppis:	Uspehi pri povećavanju mlečnosti krav; 12.40 Polke ta valčki; 13.30 Priporočajo vam ...
14.35	Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo; 15.20 Glasbeni ta-termezzo; 17.05 Mladina sebi ta vam; 18.15 Z opernih odrov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahko noč, otroci!
ČETRTEK, 20. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani;
10.15	Minute z našimi solisti v popularnih operah; 11.00 Poročila
— Turistični napotki za tuje goste; 12.10 Priljubljene klavirske skladbe; 12.30 Kmetijski nasveti
— Inž. Vid Korber: Pred cepljenjem v drevesnicah; 12.40 Narodne v priredbi Lucijana Marije Škerjanca: 13.30 Priporočajo vam
.. 15.20 Glabeni intermezzo; 17.05 četrtkov simfonični koncert; 18.15 Turistična oddaja; 20.00 Lahko
noč, otroci! 20,10 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.40 Glasbeni nokturno.
RADIO BREŽICE
PETEK, 14. JULIJA: 20.00 do
21.15	— obvestila — Nove ploSče RTB — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe!
NEDELJA, 1«. JULIJA: 11.00 — Poročila — S seje občinske skupščine Brežice poroča v nadaljevanju Spola Pirnat — Ta teden v delavski enotnosti — Dragica Rauter: Kri is tisočerih ran H — Za naše kmetovalce: Anton Pinterič — Selekcija t govedoreji — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis: lz govora komandanta Kozjanskega odroda Marjana Jerina na pioslavi v Brežicah, 2. Julija — Pozor, nimaš prednosti!
—	Obvestila, reklame ta spored kinematografov. 12.45 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 18. JULIJA: 18.00 do
19.30	— Svetujemo vam — Nove plošče Jugotona — Vzgojno predavanje: Vzgoja otroka k čistoči v prvih letih — Obvestila in filmski pregled. 19.00 — Glasbena oddaja: Pesmi poletja.
Na željo številnih poslušalcev, predvsem pa izseljencev, dodajamo cenik za voščila v oddaji »Občani čestitajo in pozdravljajo«: — solo plošča po izbiri naročnika 20 Ndin — vsaka nadaljnja plošča 15 Ndin — skupinska voščila 10 Ndinarjev.
KR'
NE
V	obcestno ograjo
5. julija dopoldne se je Parižanka Christiane Marie Louise Du-moulin peljala iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Podgračenem je nenadoma zapeljala čez cesto na levo stran, ko Je naproti peljal neki osebni avtomobil. Voznica je naglo zavila zopet na desno, pri tem pa zdrsnila čez bankino v leseno ograjo dvorišča ob cesti, škodo na avtomobilu so ocenili na 2.000 Ndinarjev.
Poškodovana kolesarka
6. julija dopoldne se je na kolesu peljala iz Mačkovcev proti Dvoru Slavka Kocač. Na koncu klanca je začela zavirati, ker pa je delovala le ročna zavora, se je prekucnila s kolesa in se poškodovala na glavi. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico.
Trčenje na nepreglednem ovinku
6.	julija sta med srečanjem na cesti med Bušinjo vasjo in Brezovico trčila osebna avtomobila Martina Dragovana iz Grabrovca in Maneka Fuxa iz Metlike. Voznika sta se srečala na nepreglednem o-vinku in kljub zaviranju nista mogla preprečiti nesreče. Na avtomobilih je za 4000 Ndin škode. Fuxov sopotnik Dane Milkovič si je pri nesreči poškodoval lice in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
Premajhna varnostna razdalja
Marjan Radkovič iz Novega mesta se je 8. julija med vožnjo v Gotni vasi hotel prepričati, kako delujejo zavore na njegovem fičku Naglo je zavrl. Za njim vozeči Nemec Harr Helmut Otto pa zara di prekratke razdalje svojega av tomobila ni mogel pravočasno usta viti ter je trčil v zadnji del fička Na avtomobilu je za 1.000 Ndin škode.
POJASNILO
Pretekli teden je naš tednik izšel na 12 straneh zaradi praznika borca šele v petek, 7. julija, kot smo v predzadnji številki napovedali. Vendar vsi naši naročniki časopisa niso
dobili niti v petek, ker
je pošta Ljubljana 2 samovoljno zadržala nekaj vreč z našim listom in nekaterimi drugimi časopisi, češ da niso imeli dovolj zmogljivosti za odpravo. Prizadetim naročnikom se za neljubo zamudo, ki ni nastala po naši krivdi, opravičujemo!
UPRAVA DL
SUPERAVTOMATIČNI
PRALNI STROJI
vseh znamk in
KMETIJSKI STROJI
40.000 Sdin zmanjšana carina za pralne stroje!
VSE INFORMACIJE DOBITE:
NOVO MESTO: BRAČKO, Ragovska 1: St. telefona 068-21—659 SEVNICA: TOTER,
Heroja Maroka 4
PEROTTI-EXPORT
S. FRANCESCO 41. TRST
Ni upošteval ovinka
Stane Jeršin iz Črnomlja se j*
9. julija ponoči z osebnim av™" mobilom zastava 600 v vasi Otočec zaletel v betonski nosilec mostne ograje. Na avtomobilu je za 3000 Ndin škode.
Dva pešca je podrl
9. julija zvečer se je Ivan Slobodnik z Radoviče peljal po Vinogradniški cesti v Metliki. Nenadoma je na ovinku srečal štiri pešce-Med srečanjem je Antona in Štefko Prosenik zbil na tla. pri čemer sta oba dobila poškodbe, tako da so ju morali odpeljali v novomeško bolnišnico. Na p.-omobilu je za 800 Ndin škode.
Z avtomobilom v oreh ob cesti
Stefan Lešnik iz Sevnice se je 5. julija popoldne peljal iz Sevnice proti Planini. V Orešju je na ravni cesti zapeljal s ceste in približno 10 metrov peljal po skrajnem robu, nato pa se je zaletel v oren ob cesti. Lešnik in njegov sopotnik Jurij Trstan’ek iz Sevnice sta se pri trčenju lažje poškodovala, na avtomobilu pa je za okrog 30f>
Ndin škode. Vozniku so odvzeli kri za preic'-avo. ker je kazal znake vinjenosti.
Mopedist se je prevrni!
Alojz Kerin iz Novega mesta se je 4. julija zgodaj zjutraj peljal z mopedom iz Kostanjevice proti Za-meškemu. Med vožnjo je zapeljal na gramoznat del ceste, padel in se poškodoval po glavi. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico-Manjše odgmine je dobila tudi njegova žena, ki se je peljala z njim. Mopedistu so odvzeli kri za preiskavo.
Srečanje na ovinku
7.	julija popoldne sta se v Trnju pri Brežicah na ostrem ovinku srečala avtobus »Izletnika« iz Celja, ki ga je vozil Jože Rozman, in tovornjak, ki ga je vozil Stanko Jordan iz Kostanjevice. Voznik tovornjaka je zapeljal na skrajni desni rob ceste, ki se je pod tezo udrl. tako da je zapeljal na njivo.
Na tovornjaku je za okrog 900 Ndin škode.
Ni upošteval znak3 prednosti
7. julija popoldne Je.^BuUo-vomega avtomobila	„„radi vič iz Cerkelj v Brežicah
proti vozeči osebni avtomobil Mar-, i jana Bevca iz Cerkelj. Na avtomobilu je za okrog 500 Ndin škode.
Kolesar je vozil pod vplivom alkohola
8. julija je Stanislav Strlekar i* Zurkovega dola vozil s kolesom po cesti II. reda iz smeri Sevnice proti Boštanju. Na mostu čez Mirno je zavozil v ograjo in se nato prevrnil v reko. Pri padcu si Je poškodoval glavo in obležal nezavesten. Mimoidoči moški ga je rešil iz vode in mu nudil prvo pomoč. Stanislav Strlekar je vozu vinjen.
Pri srečanju ni zasenčil luči
8.	julija se je zgodila na cesti IV. reda pri Mokricah prometu« nesreča. Branko Beluhan iz Zagr®* ba Je vozil z osebnim avtomobilO!*1 iz Mokric proti avto cesti. Po nj®| govi izjavi mu je privozil naprou neznan voznik osebnega avtomobila, ki pri srečavanju ni zasen«* luči, ter ga tako zaslepil, da J® moral močno zavirati. Tedaj J® avtomobil zaneslo v hrib, nakar s* je prevrnil. Na avtomobilu Je BJ*' terialne škode za okoli 4000 Ndin-
Oviral je voznika pri vključevanju v promet
t. julija 8e je zgodila prometi* nesreča na cesti IV. reda ▼ C* teškdh Toplicah, Bruno Davenc * Zagreba Je vosdl z osebnim mobilom iz smeri 6ateških Topl^ proti Čatežu. Z njegove leve stre*« je tedaj s parkirnega prostora.v Catešklh Toplicah privozil z «»£ nim avtomobilom Jože Grmov*® iz Piršenbrega pri Globokem, kaj časa sta vozila vzporedno, se je pa Grmovšek umaknil desno, je zadel v Davenčev mobil. Na voziilh Je za oko« *
Ndin škode.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Bt» eice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, m®-oica. Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk t glavni ® odgovorni urednik). Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan
Jože Primc, Jožica Teppey tn Ivan Zoran Tehnični ur***
. Marjan Moikon
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna Številka SOIP« starih din) - Letna naročnina 20 novih dinarjev <2000 stano din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din)- pla«Jl je vnaprej - Za inozemstvo 37.50 novih dinarjev «375« rih din) oz 3 ameriške dolarje - Tekoči računprt nlci SDK v Novem mestu 521-8-8 — NASLOV imEDNISTV IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni preaai
oi <yvj _ DnVnrvlonu In fntnnrnfl 1 ne vračamo
gan
nlk
- Telefon ~21 -227 - Rokopisov in fotografi! ne vračamo Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani