Učitelji pripravniki Za vse pripravnike naj se članarina zniža na 10 dinarjev mesečno. Borih 970 din znaša pUča učiteljskega pripravnika v tretjem draginjskem razredu. Toda to niso čisti prejemki, marveč je treba odšteti še zakonite odtegljaje za razne davščine, tako da ostane komaj kakih 900 dinarjev. K temu je prišteti še naturalno stanovanje, odnosno stanarina v znesku 150 din, in kurivo. Nekaj nad 900 dinarjev mesečno nikakor ne more zadostovati mlademu učitelju in učiteljici, ki ima poleg potrebe po telesni, tudi veliko potrebo po duševni hrani. Da so to rcs minimalni dohodki, uvidi lahko vsakdo, a kako nezadostni so za mladega človeka, ki je po dolgih letih čakanja komaj nastopil službo, lahko prcsodi samo oni, ki je poskušal živeti s tako skromno plačo. Učitelji dnevničarji in pripravniki se nahajajo brez dvoma v najtcžjem gmotnem položaju. Poleg skromnih in absolutno prenizkih prejemkov jim zastira razveseljiv poglcd v novo življenje mladega učitelja tudi odplačevanje raznih obveznosti zaradi dolgov, ki so si jih nakopali v dobi brezposelnosti. Po dve, tri, štiri in tudi več let so morali nekateri po dovršenih študijah čakati na narnestitev. Mnogi od njih so bili nave/.ani izključno sami nase in so se preživljali s slučajnimi zaslužki. Za najsrečncjše so se šteli tisti, ki so imeli skromne dohodke od instrukcij; mnogi od njih so morali prijeti tudi za najtežja dela in so bili še celo veseli, ako so tako delo dobili, da so le nekaj zaslužili in sc skromno preživljali. Ni tedaj nič čudnega, če se je marsikateri od teh, z velikim idealizmom v življenje gledajočih mladih ljudi, zadolžil za najskromnejšo obleko in obuvalo. Bil je pač prepričan, da bo pozneje, ko bo nameščen, z lahkoto odplačeval ta svoj dolg. Toda z mesečnimi prejemki 900 do 1000 dinarjev je odplačevanje tudi najmanjšega dolga silno težko, vendar je to častna zadeva in tega se učiteljski pripravniki tudi ob najskromnejši plači prav dobro zavedajo in izpolnjujejo svoje obveznosti. K temu pa je treba prišteti še potrebo po raznih knjigah in revijah, ki so začetniku nujno potrebne za temeljito pripravo ob vstopu v novi poklic, potrebne pa tudi za pripravo na praktični izpit. — Le malo je bilo takih, ki so bili tako srečni, da so v času svoje brezposelnosti uživali podporo staršev. Teh vsaj dolgovi ne težijo. Vsa ta dejstva je pretehtal gospodarski odsek na letošnji banovinski skupščini, ko je razpravljal o predlogu nekega sreskega društva, naj se vsem pripravnikom zniža članarina. Tako v odseku, kakor tudi v plenumu se je vršila živahna debata za in proti predlogu. Vsa ugibanja in razpravljanja pa je presekala izjava mladega pripravnika, delegata banovinske skupščine, da je, čeprav sam občuti težak položaj pripravnika, absolutno proti znižanju članarine pripravnikom. Ni bil sam tega mišljenja, kajti z njegovo izjavo se je strinjalo mnogo drugih učiteljskih pripravnikov. Kaj je bil vzrok taki izjavi? Je to ona velika moralna zavest, da hoče biti tudi pripravnik, dasiravno z najskromnejšimi mesečnimi prejemki, vendarle polnopraven član učiteljske organizacije; zase zahteva prav vse pravice rednega člana, hoče pa tudi lzvrševati v polnem obsegu vse dolžnosti in ne zahteva nikakih izjem in olajšav. To je ona moralna plat in visoko razvita stanovska zavest, do učiteljske skupnosti, ki je narekovala tako izjavo. Prav zaradi tega so naletela izvajanja mladega pripravnika na največje odobravanje vseh delegatov slovenskih učiteljskih društev in pritrjevanje velikega števila učiteljskih pripravnikov. V tej izjavi niso upoštevali in cenili onega malega prispevka, ki ga bo deležna sekcijska blagajna, pač pa v prvi vrsti visoko razvit čut učiteljske vzajemnosti, velike požrtvovalnosti in stremljenje po popolni solidarnosti z ostalim učiteljstvom, kar edino more vstvariti trdno podlago vsestranske enakopravnosti vsega članstva. Na banovinski skupščini jc bil torej na željo pripravnikov samih sprejet princip, da tudi oni plačujejo celotne članske prispevke učiteljski organizaciji. Kljub temu je bil pri nekem učiteljskem društvu sprejet v uvodu navedeni sklep. — Res je, da prepušča sklep banovinske skupščine odprto pot posameznim sreskim društvom, da lahko zelo potrebnim krijejo znižanje članarine iz lastnih sredstev, vendar nastane vprašanje, ali je ono malenkostno znižanje za nekaj dinarjev mesečno vredno toliko, da bi se morali zaradi njega nekateri učiteljski pripravniki čutiti zapostavljene in imeti občutek, da niso polnopravni člani udruženja; morda bi celo kdo smatral, da nima istih pravic z ostalimi člani, ker pač nima istih obveznosti. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da bi se s tem ustvaril prejudic, ki nikakor ne more biti v korist povezanosti članstva v udruženju. Nastane torej vprašanje, ali cenijo naši učitelji pripravniki bolj moralno ali materialno plat svojih obveznosti do celote, ali žrtvujejo na račun malenkostnega znižanja ono lepo zavest popolne moralne in gmotne solidarnosti in polnopravnosti do organizacije? Ker dvomimo v to, upamo, da bo ravno zadevni sklep letošnje banovinske skupščine podlaga za utrjevanje visoko razvite članske zavesti tudi med našim najmlajšim učiteljstvom, med člani učiteljskimj pripravniki.