9. simpozij raziskovalk in raziskovalcev ZRC SAZU na začetku znanstvene poti (Znanost in okolje)
Spletni dogodek, 11.–12. 11. 2021
Simpozij raziskovalk in raziskovalcev ZRC SAZU na začetku znanstvene poti je tradicionalno sre-
čanje, ki je nastalo z namenom, da se mladi raziskovalci in raziskovalke osebno spoznamo in predstavimo
svoje raziskovalno delo. V letošnjem organizacijskem odboru simpozija, ki smo ga sestavljali mladi razi-
skovalci in predstavnik Podiplomske šole ZRC SAZU, smo se kljub pandemiji odločili za organizacijo
že 9. simpozija. Sprva je bilo načrtovano, da bo simpozij potekal v Dvorani Zemljepisnega muzeja
Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU na Gosposki ulici 16, vendar se je v zadnjem tre-
nutku, zaradi poslabšanja epidemiološke slike, preselil na splet in potekal preko spletne platforme Zoom.
Glavna tema letošnjega simpozija je bila Znanost in okolje. S temo smo uredniki odprli razpravo o vpli-
vu človeka tako na družbeno kot tudi naravno okolje. Od marca 2020 dalje pandemija konkretno vpliva
na naše okolje, znanost pa ima pri odzivanjih na novonastale spremembe pomembno vlogo, saj le tako
lahko ponudi odgovore na številna vprašanja in pomaga pri njihovem reševanju. Mlade raziskovalce in
raziskovalke ZRC SAZU ter študente in študentke Podiplomske šole ZRC SAZU smo spodbudili k pred-
stavitvam razmišljanja in raziskav s poudarkom na sodobnih spremembah v naravnem, družbenem in
digitalnem okolju.
Prvi dan simpozija je udeležence v uvodnem pozdravu nagovoril Oto Luthar, direktor ZRC SAZU.
Sledila je okrogla miza z naslovom Interdisciplinarnost v znanosti, ki jo je vodila Nina Caf. Sodelujoči
Ajda Pretnar Žagar (FRI, UL), Jure Tičar (GIAM, ZRC SAZU) in Elena Leghissa (IZA, ZRC SAZU)
so naslovili pomembno tematiko mreženja in sodelovanja med raziskovalci iz različnih ved, ki omo-
goča razumevanje sveta s širše perspektive.
Prvi sklop, ki ga je vodila Manca Filak, je zajemal predstavitev treh prispevkov. Špela Čonč je pred-
stavila načine spremljanja evrazijskega risa (Lynx lynx) ter vpliv geomorfoloških oblik na njihovo gibanje
121
Geografski vestnik 93-2, 2021, 121–126 Zborovanja
ZBOROVANJA
Slika 1: Predstavitev Vpliv geomorfoloških oblik na gibanje in rabo prostora pri evrazijskem risu (Lynx
lynx) (predstavila Špela Čonč).
vestnik 93_2_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:09  Page 121
in rabo prostora (slika 1), Erik Logar je prikazal, kako na sistematičen in transparenten način opisati
iskanje, pregled in analizo interdisciplinarne literature s področja raziskav znamčenja območij (slika 2),
Nina Caf pa je predstavila, kakšni so dolgoročni vplivi človeka na naravno okolje in pomembnost razu-
mevanja le-teh. Po odmoru za kosilo je drugi sklop vodila Špela Čonč. Marko Senčar Mrdaković je
izpostavil razdvojenost lokalnega prebivalstva in drugih akterjev na področju smučarskega turizma ter
122
Zborovanja Geografski vestnik 93-2, 2021
Slika 2: Predstavitev Analiza strokovne literature o interdisciplinarnih raziskavah znamčenja območij
kot raziskovalni izziv v slovenski geografiji (predstavil Erik Logar).
Slika 3: Predstavitev Komu pripada gorovje? Razvoj smučarskega turizma na Pitztalskem ledeniku
(predstavil Marko Senčar Mrdaković).
vestnik 93_2_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:09  Page 122
123
Geografski vestnik 93-2, 2021 Zborovanja
Slika 4: Predstavitev Zavarovana območja kulturne pokrajine kot priložnost za krepitev trajnostnih
kmetijskih praks (predstavila Anja Trobec).
ekološke prihodnosti na območju Pitztalskega ledenika (slika 3), Natalija Špur je povzela rezultate vpli-
va čustveno-motivacijskih, družbeno-ekonomskih in spoznavnih dejavnikov na ohranjanje ekstenzivnih
travnikov na območjih Natura 2000, Anja Trobec pa je spregovorila o iskanju priložnosti za medse-
bojno sodelovanje in glajenju konfliktov med različnimi deležniki, načini in nameni rabe prostora na
primeru zavarovanih območij (slika 4).
Drugi dan simpozija se je začel z okroglo mizo z naslovom Izzivi raziskovalcev po končanem dok-
torskem študiju, vodil jo je Erik Logar. Sodelujoči uveljavljeni raziskovalci Katja Kobolt (IKSŠ, ZRC SAZU),
Matej Lipar (GIAM, ZRC SAZU) in Simon Malmenvall (KI, FPPV in TF, UL) so spregovorili o različnih
možnostih in priložnostih za uspešno nadaljevanje raziskovalnega dela po končanem doktoratu, ki jih lahko
izkoristimo že tekom doktorskega študija ali po uspešno pridobljenem nazivu doktor znanosti (na primer
štipendija Marie Skłodowska-Curie, prijavljanje projektov, študij ali projektno delo v tujini). Sledil je prvi
sklop predstavitve prispevkov, ki ga je vodil Dragan Petrevski. Anja Cizel je predstavila pomen digitalnih
tehnologij in arhivov pri analizah plesnega gibanja, Anja Iskra je naslovila pomen uporabe in dostopa do
digitalnih podatkov v kontekstu epidemije koronavirusa tako za splošno družbo kot tudi za potrebe pre-
učevanja stenskega slikarstva, Lucija Mandić pa je izpostavila, kakšen je vpliv digitalizacije literature na
literarnovedne pristope. Po odmoru za kosilo je sledil še zadnji sklop štirih predstavitev, ki ga je vodil Marko
Senčar Mrdaković. Tina Bratuša je predstavila nove arhivske vire o Marijini romarski cerkvi na Sladki gori,
Jaka Lombar je spregovoril o tem, kakšno je mesto gledalca v diskurzu družabnosti v okoljski humani-
stiki, Dragan Petrevski je predstavil obujanje spomina na zgodovinski dogodek epidemije črnih koz
v Jugoslaviji v spletnih medijih v Sloveniji, z uporabo teorije medijskih memov, Rebecca Rose pa je pred-
stavila odnos med materinsko empatijo in materinsko požrtvovalno etiko.
V okviru 9. simpozija je izšla tudi brošura Znanost in okolje: 9. simpozij raziskovalk in raziskoval-
cev ZRC SAZU na začetku znanstvene poti: zbornik izvlečkov.
V pričakovanju, da bo naslednji jubilejni 10. simpozij raziskovalk in raziskovalcev ZRC SAZU
na začetku znanstvene poti lahko spet potekal v živo, smo se po končanih predstavitvah mladi razi-
skovalci in študentje Podiplomske šole ZRC SAZU javili za sodelovanje v organizacijskem odboru
simpozija.
Špela Čonč
vestnik 93_2_vestnik 82_1.qxd  23.2.2022  9:09  Page 123