|«t sa korist« deUv fcega IJ ude t va. Delav-I »o oprav 16© n 1 do •eg» kar producirafo. [Ills paper le devoted o the »ntereete of the rorkini claee., Work-rm are entitled to ali What ihev produce. Kih»t#»i aa «'«oa«i-e <*>• uiior, IMa, A, IJ07. at tU« poat offio« ai Chtoaito HI* tt*«l*i »!•♦• Ae» «f Coutsmt of Marob Srd Office: SH7 So. Centre Ave. "Delavci vseh d« žela. združite PAZITE! na et«vilko v oklepaju, ki a« nahaja poleg va-eet;a naelova. prilepili, nega apodal ali na ovitku. Ako |e ite-vilka tedaj vam ( y 11 ) • prihodnjo ite- * v ' vilko naiega liata poteče naročnina. Hroaimo — pewavif fe takoj. Slev. (No.) 69. Chicago, 111.. 5. uarja (January). 1909. Leto (Vol.) IV. lekaj o pomenu slov. soc organizacije v Ameriki. ) pomenu sloveusk« soc. orga-jcije v Ameriki bi se dalo na-Iti cele izdaje Proletarca. Itr je to upra&anje zelo odprto, tlimo, je dovolj, če se od blii-aekoliko pobavimo žnjim in po-damo najbolj vidljive strani če res pomembne. >rvi pomen v soe. gibanju med venci v Ameriki je brezdvom-to, da smo del naroda, ki čuti ruginii narodi v veliki ameriški mbliki po potrebi združenja ide -1- nove Amerike — novega ita. ki hrepeni po znanju soci-ističnega nauka. le pred nami so sicer prišli v jeriko Slovenci, o kterih bodo-, zgodovina ameriške republike | bo vedela povedati druzega, > to, da so tirali svoje rojake uševno sužnoat rimskega jarma sužnost telesnega robatva. a so bili posredovalci rimske-in privatnega kapitala. 5rišli so pa pozneje tudi drugi venci in ni se še dobro začela vijati socialistic na misel med eriškim (tuzemskim) narodom, se je že osnoval prvi slov. soc. t> v Chicagu leta 1901. Jo se je pozneje osnovalo po nih krajih več klubov, se je o->vala centrala nazivana "Ju-soc. zveza", kteri namen je organizirati Slovence v skupi-jih vzgajati v socijalističnem m potoin svojega glasila. Pro irca4' ter ščititi sodruge moral in gmotno pred domačim in im sovražnikom. Jrezdvomno zadene socijalistič ideja na domačega sovražnika preje, ker nam je vedno najbl-lji, ker je bil znami rojen; mo-v naši vasi, trgu ali^rae«stn. ik narod ima svoje narodne iz-•iščevalce, (ki se navadno povijajo za njega voditelje) in o bo logično, da bo imel ko-no tudi vsak narod svoje soci-ste, ki bodo šli po nauku so-lizma — v malem direktno ;i izkoriščevalcem, v velikem proti zistemu. ki dovoljuje iz-iščanje — v boj. e boje ima za seboj tudi ze renska soc. organizacija v A-riki. Pogledati je treba le mal nazaj, v čase, ko je "pilhars-imelo svojo veljavo v jav-življenju med Slovenci v A-•iki, kateremu krepak udarec dalo šele socijalistično glasi ktero ožigosalo prostituira dobičkalovce in narodne izko-valce. eh bojev bo — kakor kaže — sije več, čim več domačih najstnikov bo rodila ta ideja. So-lizem je namreč nauk, ki je v em nasprotstvu z naukom ali njem izkoriščanja — in zato timo vedno na sovražnike, ki ulirajo na izkoriščanje in sle tva. emu velikemu delu. temu boju zamore biti ko« le dobra in ta soc. organizacija s svojim ilom. ebni (individualni) nasprot-socijalizma (to so ljudje, k jo živeti leno tia konto ljud-) nečejo priznati nikake orga-ije, ker vedo, da se jih v or-zaciji lahko nadzira. Zato raje vojo pest k rosna ri jo in se ra-azivljejo, da so svohodomisle- obodomiseljnost pa je al>siir-. stvar. če človek pravzaprav e, zakaj je svobodomiseln — »a. če ve. da mora biti svobo-s«ln zato, da svobodno •išča svojega bližnjega? to pa tak itn tieem navadno s organizacija smrdi, kjer ka-a bi bila le-ta ovira njihovim nam za izkoriščevanje. Tudi tn slneaju je proti takim soli '! ■ • 'M- ur ic CITAJTE' Na 3. strani: KaRo *e pošilja denar v stan kraj po pošti. Organizacija sicer plačuje na centralo 5c. (»d v sac eg a člana ua me-seet ktera svota se pa navadno porabi vedno za agitatorične name ne v slučajih volitev, nabavo pravil in druzih tiskovin, Ti dohodki komaj pokrivajo tekoče stroške, ktere ima gl. tajnik in se. od teh netnore dajati nobena podpora listu. Na vsak način pa mora ime-i Proletarec za seboj stranko, to je ljudi, ki zastopajo socialistične nauke in stranka mora imeti ak list. Oboje je torej nerazdru-žljivo. Nam ni pričakovati, da bodo napr. "A. S.". "(1. N." ali "Am. Slov. Narod" nastopili za soeija-izeni, ker ti so direktno, ali pa udirektno nasprotniki socijalistič nih idej. Vsakdanja skušnja nas uči in praksa potrjuje, da živimo v časih. ko nam je treba gledati z odprtimi očmi, in da ni božja volja, to če poseduje naš kruh kdo drugi. mesto nas. Zavest je prvi korak k inteli-gotieiji — in inteligencija je ključ k splošnim zahtevam, za ktere se bojujemo. Slovenska soc. organizacija v Ameriki ima veliko nalogo, ktero izvesti morajo slovenski amer. delavci v sporazumu skupne stranke. kajti političnih bojev se udeležujemo skupno —; poseftne boje pa ima bojevati organizacija sama v lastnem narodu napram vsem tistim, ki so proti pravici, ktero zastopajo naša soc. načela. Ker živimo skupaj, v eni republiki, je naš boj proji slovenskim izkoriščevalcem zajedno tudi boj vseh ostalih sodrugov po Ameriki napram njim in obratno so na ši sovražniki vsi tisti, ki naspro tu jejo delu naših ostalih sodru-gov. Naša zmaga je. njih zmaga in njihova zmaga pomeni tudi za nas zmago v šoc. boju za osvobojen je vsega človeštva. Boj. za gospodarsko oavoboje nje človečanstva pa pomeni pravičnost. kteri mesto gre pred ve-8oljstvom .... —č. Od blizo in daleč "PROSPERITETA"! — V Italiji je močan potres porušil " cvetoča mesta, trge in vasi; na tisoče ljudi je našlo smrt poti razvalinami mest, trgov in vasi. Tajna naravna sila je provzročila zopet tako katastrofo, da človeka zaboli srce, ko čita brzojavna poročila o nji. Proti ti eili je človek brezmočen, je nič. Naspesnik Aškerc opeva krasno to silo in slika njeno demonsko silo v pesni ".Jaz", zaeno pa pove, la človek je nič. Tako kot poje naš Aškerc, mislijo tudi vsi drugi razsodni in >ametui ljudje o vseh naravnih prikaznih, ki ne izrabljajo svoje izobrazbe v to, da bi varali druge nevedne ljudi iz njih nevednosti črpali za sebe mast,ne dohodke. Ko je bljuval ognjenik Pelee, ho duhovniki takoj izmislili laž. da je bila šiba božja, ker so oto-čani na veliki petek križali pre-šiča. Laž je bila prozorna, pri nevednih ljudeh je pa le vlekla. Komaj se je zemlja stresla v Siciliji in Kalabriji in se podrla mesta, vasi, cerkve in samostani, in popadali svetniki in maliki raz oltarje in žrtvenike. že so duhov tiiki zaupili, čudež se je zgodil, nek malik je ostal nepoškodovan. T'lovek bi se vspričo takega ci nizma. vspričo takega odprtega norčevanja iz zdrave človeške pa meti in nesreče, ktera je zadela na tisoče ljudi nakrat. jezil, če bi kaj pomagalo Jeza nam ne pomaga. Pomagati ram zamore, ako prižgemu ljud stvu luč spoznanja in prosvete. "Ljubi oče v nebesih" je bil slabe volje prav o božiču, ko so ga ljudje najbolj moliti, se najbolj kesali svojih grehov in mu prinašali največ darov. Ako bi se "ljubi oče" razsrdil nad nevernimi Japonci in Kitajci, bi že nič tie rekli. Tako je pa udaril svoje izvoljeno ljudstvo, Italijane, iz kterih je izšlo največ papežev njegovih namestnikov, udaril je ljudstvo, ki ga najbolj časti in moli. V "sveti jezi" je pobil škofe, Jvanonike, župnike, kaplane menihe in nune. podrl je svetišča v kterih so vsaki dan delili telo njegovega sina odrešen i ka v podobi kruha in vina pobožnim vernikom. Z druge strani so pa zopet žrtve ljudje te katastrofe, ki so živeli v bedi, revščini in stiski. Prebivalci južne Italije so znani po^širnetn svetu, kot najsiromašnejsi in po božnejši. Še ni dolgo, ko je ves kulturni svet zaznal kakšne muke trpe možki, ženske in otroci sieilijatiskih žveplenih rudnikih za nizke plače. Življenje teb ljudi je tako ža lost no in bedno, da bi bil bog, če bi sploh kteri ekzistiral. prava po šast. ako bi mirno gledal trple nje in muke tega ljudstva. I ni čenje teh izkoriščanih ljudi po toni potresa, pa nam prikazeva te ga boga tako grozovitega, da si vsi grozoviteži v človeški koži pre tekle in sedanje dobe v primeri ž njim še pravi milosreneži. Mi nimamo "ljubega očeta v nebesih" in nimamo "božje pre vidnosti." Ako bi to ne bila gola iti cista resnica, potem bi se n< dogajale take katastrofe kot v Italiji, ka ktere ni najti nobene ga opravičenega vzroka. Ako b kdo prebival nad oblaki, tedaj bi mu žalosti počilo srce. ker bi ne mogel gledati takega g»»r.ja svojih otrok. Radi tega je treba, da vztraja j.mo složno v borbi za boljšo bodočnost. Vsak je sam sebi bog in hog smo vsi skupaj, ako drug dru'emu pomagamo« v kolikor iovodjo, tla jih je peljal do gotovega uiesta kjer so ostavil/vlak in »dkorakali v notranje kraje. Takogvana franroska legija i-nozemcev je uajškandalozuejša vojaška naprava, ki ekzistira v vropskih državah. I stanovih so jo po julijski revoluciji iz vojakih begunov, klativitezev in hudodelcev. Takrat je bila potreba jodjarmiti sedanjo kolonijo Al-gir. Pri podjarmljcuju Kabilov ni Clarence Barker, 291etni knjigovodja. si je na svojem domu, 39 Laflin St., (Chicago) v noči od zadnje nedelje na pondeljak pre rezal prsa z namenom, da se u smrti. Odpeljali so ga v bolnišnico, a zdravniki imajo nad njim malo upanja. Vzrok nameravanega samouniora: dolgotrajna brezposelnost, brezuspešno iskanje dela it. pritiskanje bede. "Narodna tiskarna", v kteri se tiska "Proletarec", je minoli četrtek tiskala lepake v slovenskem jeziku s sledečo vsebino: Delavci, odpuščeni dopoldne, bodo izplačani popoldne, ob 4 uri. Delavci, odpuščeni popoldne., bodo izplačani jutri ob 11 uri dopoldne. A. Bueheler, supt Lepaki so bili namenjeni za neko tvornieo, v kteri gotovo delajo tudi Slovenci. Po chikaških ulicah, zlasti pa krog tvornic ali vposelskih agctt-tur. se še vedno potika na tisoče delavcev, kteri bi se rs je danes kot jutri prodali za vsako mezdo. Naduti "Glas Naroda" bo pa še pisal, da sedaj hvala bogu ko jo debeli Ta ft izvoljen, imamo dobre ease in dela dovolj. K lor ncee delati, je pa lenuh! Seveda, tisti, ki prejema čestitke od cesarja in Žcgtie od papeža, ima že do-i i i • .. . i i m dopuščajo omejene eiovesKc bre ease, a brezposelni reveži pa • /možnosti. ne. -------- ----------« firno predstavo s 2«'» centi vstopni ne za odrasle in 15 centi za otroke. Pobožno, zatopljeni v premišljevanje so sedeli verniki v temi, z ail a j za njimi župnik in učitelj, za njima pa mož z aparatom. Nakrat se je prikazal napis "Požar v Kimu". Kaj ne pobožha in niu-čeniška tema, tako sta mislila župnik in učitelj. A. glej ga zlomka. tvorCičar se mogel nihče služiti boljše kot iz i.i brigal za tako vzvišeni misel, mečck evropejskih narodov. Le- Se zmenil se ni za goreče llš«« kri-gija inozetneev, ki je obstajala iz , stjanov, pa tudi ne za požar Tem-lveh polkov, se je vdeležila tudi bolj se je pa brigal za mladi Rim-vseh evropejskih vojn. Po podjar ljanke, ki nakrat v prozorni oble-mljenju Tunis a (1HS2) so legijo ki i/, hiš hite na ra/svitl.jeiK- uli-inozemeev pomnožili izdatno. Na- ce in se zbirajo v slikovitih saupi-čelo franeeskega vojnega tninis- nah. terstva je, da se legionarje tam Hej, kako so verniki odpirali izrablja, kjer je najbolj nevarno, svoje oči. Za mrzlične kraje na Madagaska-j Župnik hiti k možu, ki je pri ko še povemo, da trobijo sedaj moralno trobento lastniki Veneri-nih svetišč in bančni predsedniki, potem smo povedali vse. Kdor ima zdrave možgane, nas tudi razume. . / NAJNOVEJŠE VESTI. rju in v Tongkinu so inozenici dobri ; v Algiru st) pa v predstražnih postojankah v Sahari in ob meji Maroka. Tako Francozi ne občutijo di- aparatu in mu zapove, naj spremeni podobo. Mož ga vboga in prikaže se napis: "Napad roparjev na stare device." Zdaj je bilo župniku pa preveč. rektno grozot kolonialne politike, Zaukazal je prižgati luči in opo-saj tujci nosijo,za nje svoje kože minjal je vrnike. naj se razidejo ua prodaj. Treba je. da povemo, mirno. da so dai|es legionarji sami revni ^>>1 je v sršenovo gnezdo. Ver delavci, ktere so častniki prego- niki so zahtevali denar nazaj ali vorili z lažnjivimi obljubami, da P* nadaljevanje predstave. Zup-so vstopili v legijo i nožem cev. Ko nik je na to obljubil, da bo priho-maj so ti siromaki dali nepremiš- dnjo predstavo priredil zastonj. Ijeno svojo besedo, že so se zave- Ali ta obljuba ni pomagala, godr-zali, da bodo od 3 do 5 let oprav- »«nje je postajalo močnejše in rno ljali najbolj kruto vojaško sluz- j čnejše. Slednjič je učitelj telefo-bo. V ti vojaški službi čakajo te nično poklical policijo na pomoč, nesrečneže smrtna nevarnost, iz- Ova policaja sta s količi spodila korišeanjt njih zdravja do skraj- i vernike na ulico, na ulici se je nosti, stroga disciplina in trpinče- P« hudobni svet smejal na glas. nje. Ker se puliti v zadnjem času v legiji iftozemcev množe. je jasno, da se$c tudi med temi nesrečneži pričel širiti duh proti napravi, ki srfclfAoii Francijo in uvobo-dno misel republike. — V San Franciscu je sodišče prisodilo Abrahamu Ruefu, prejš-nemu političnemu "basu" 14 let ječe. ker je podkupil nekega mestnega svetnika. Koliko političnih ."TTosov*' bi bilo treba v naši republiki posla- *r i n * ~ u- i ti v ječo, da bi se drugi naučili, — Ko se je Castro, bivši pred- ...... ,, 4- „ ..... ».ti i zvrševali mestni očetje. Prede in jo sežgalo istotako kot Oior-! iskava je dognala, da je bilo le dana Bruna in Jana Husa. I»cst poštenih mestnih svetovalcev. Ali vatikansko čiščišče madežev vsi drugi so pa grabili kot srake, še ni bilo nikdar v zadregi, če se Kdor se je interesiral za kak pred je šlo za to, da čiščenje madežev log. mu je bilo treba le plačati, nosi denar. Pred tem eiščiščem za t da je bil sprejet v pitsburškem madeže so izpričale tri nune, ki so mestnem svetu.-se v goreči molitvi priporočalo Vsa zadeva se je vršila enosta-na grmadi'sežgani čarovnici, da vno po kupčijskih načelih. Zvrše-se je vsled ti- goreče priporoebe valni odbor grabežev je presodil, zvrnil nad njimi čudež, ozdravile koliko je predlog vreden in mu do so vse tri od neozdravljivih bo- ločil ceno. Vsak "pošten" elan ve-leztii. čine je imel svojo ceno. S trgov- Ako |»ojde tako naprej, bomo skega stališča so bili razdeljeni v doživeli, da proglase Ilusa in Bru razrede.in po teh razredih so dona v Kimu svetnikoma, in da ne bivali tudi različno podkupnino, pojde nikdo več študirat zdravil- Ueformatoričnt predlogi so bili stva. ker se tam uee ljudje le brez najdražji. Urabeži so basali toli-bo/tva. ko časa v vrečo, da se je vreča --1 odvezala, da so kapitalisti uvide- — Včasih res satan po svetu li. da so polifienrji postali preo- šabtii in prej>ožrcsni.. Seve je to "moralno" ogorčenje v kapitalističnih krogih v Pittsburgu navadna komedija. Je- Delavski protest na dan stoletnice Lincolnovega rojstva. — Dar-rovv upa, da bo Rudovič oproščen. — Južna Italija je pokopališče ; 200,000 mrtvih! Na pomoč sirotam! Roosevelt hoče, da se daruje pol milijona iz zvezine blagajne. Predsednik Roosevelt je 4. t. m. poslal v kongres posebno poslanico, s ktero prosi, da naj kongres dovoli iz zvezine blagajne $500,-0<>0 xa po potresu prizadete reveže v južni Italiji. Odvetnik Clarence S. Darrow se je minolo nedeljo povrnil iz Wa-shingtona, I). C., kjer se je mudil pri zvezinem tajniku Roote-ju v zadevi nameravane deportacije ru skega revolucijonarja Rudoviča. Darrow za trdno upa, da bo zvezi-ni tajnik razveljavil razsodbo komisarja Foote-ja, ktera sloni na slabo zveriženi evidenci, in tako rešil Rudoviča iz krempljev okrvavljenih ruskih rabljev. Centralni odbor organizacije Chicago Federation of Labor je sklenil prirediti 12. februarja 1909, to je na dan stoletnice rojstva Abrahama Lincolna. velikanski protestni ^hod proti obsodbi Gompersa in ostalih uradnikov A-merican Federation of Labor. Zadnjo nedeljo so imeli delegat je vseh chikaških unij tozadevno se-jot Vri t<*j ^ril+ki jv U«jai ^U-U gat Quinn: "Sodnik Wright zasluži, da snamem pred njim svoj klobuk. On je drugi Poncij Pilat. Kakor je Pilat s križanjem Krista od pri pot krščanstvu, tako je sodnik Wright z obsodbo Gompersa, Mitchella in Morrisona odprl oči ameriškim delavcem, ki se bodo se daj drugače borili za svoje pravice kot so se doslej." Strašne so posledice najgroznej-še potresne katastrofe, kar jih pomni zgodovina, v južni Italiji. Ce* la mesta in pokrajine so spremenjene v pokopališča — v mrtvašnice. {število mrtvih sedaj že računajo nad 200,000; a jih bo še več. Mat^rFjalne škode je nad eno milijardo~(1000 milijonov) dolarjev. Med revnimi prebivalci f prizadetih krajih, kolikor je še o-stalo živih, zdaj razsaja bolezen in glad. Ves civilizirani svet sini« patizira z nesrečno Italijo; od vseh strani se brzojavno od pošilja denarna pomoč. Posebno se od likuje Amerika; v samem Chicagu so že nabrali in poslali v Italijo nad $60,000. Italijanski socialisti v Ameriki so izdali klic na pomoč na vse ameriške delavce. bodi. in lovi duše. kar lahko sprie/i /upnik metodistovske cerkve na 1H9. uli«'i v New župnik je izumel Strašne številke. "Številke ne lažejo", je že star pregovor. Najstrašnejše so pa tiste številke, ktere govore o številu vsled zanikrnosti umrlih ljudi. Veliko življenj se bi lahko rešilo vsako leto, če bi se bolj pazil o''na prva znamenja bolezni. Jedino zdravilo, ki takoj pomaga v takih slučajih, je Trinerjevo, ameriško, zdravilno g.vnko vino. Znana resnica je že, da je to naturno vino narejeno iz čistega, starega • rdečega vina in pazljivo izbranih zelišč. V boleznih na prebavljal-nib organih in vsled revne krvi, slabosti, iti nervoznosti je izbomo sredstvo. I živa j te ga kakor hitro čutite spremembo v apetitu, na ob ličju in v telesni moči: uživajte ga I vselej, kadar se ne počutite dobro. V lekarnah. Jos. Triner, 616 ! — 622 So. Ashland Ave., Ch.eafip. 111. Yorku. Vdagi nekaj novega. kar bi zopet napolnilo cerkveno ze se, ker so bili političarji tako blagajno. Priredil je kinematogra j neumni, da so se dali prijeti. A- fiocializem je postal sila, s kte-t -o le računajo vse obstoječ« kapitalistične držav«, ■ ■ • .. PRO LET A R EC PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lsstaik in isdajatslj. Jugoslovanska deta vika tiskovna drolbe v Chicago. III. Naročnina Za Aracrico $1.50 is celo leto, 7Sc « pol lets. Zs Evropo 12 ca celo leto. $1 sa pol Ista. (Mjiati P0 Unyovoru. /Vi $pr»mn*bi biralUSa Jepoleg novega natnaniti tudi STARI naslov. proletarian Owned sod published Every Tuksdsy by Sooth Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois. John Gbilsc, Preaidenti John PktmiČ. Secretary; Anton Pkeškrn. Treasurer. subscription kates: United States and Canada. $1.50 a year. 7Sc lor bail year. Foreign countrisi $2 a year, $1 (or half year. „ advertising kates on afrscmsnt. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 587 So. Centre Ave., Chicago, III. si Uboga Italija! Malo stoletij kasneje, ko se je rodil človekoljub Krist, so pričeli izkoriščati ljudstvo, ki živi v Italiji, ljudje, ki pravijo, da so osebni prijatelji boga. Odkar pomnimo zgodovino človeškega rodu, vemo, tla niso prinašali ljudstvu v Italiji bede duhovniki, ki so priporočali tam živečim narodom tro jedinega boga ali pa več bogov. Od pamtiveka sem, so bile naravne katastrofe v južni Italiji, v o-sredju ognjenikov na dnevnem re du. Pompeji, razdjano mesto, vpe-ljeno, govori za nas, da pišemo resnico. Isto resnico ponavljajo vsi potresi, ki so je vršili od razrušitve Pompeja do danes. Uprav sedanja nesreča, ki je zadela ljudstvo, ki biva v južni I-taliji, na-Siciliji in bližnjih otokih, nas spominja, da živimo še v isti dobi, v kteri narava bije ljuti boj s človeštvom. Take katastrofe so se pojavljale v vsi svoji veličas-tveni sili, ko je bil naš planet-zem lja še v razvoju. Seve je človek napram naravni sili prazen nič. Vseeno bi bilo pa število žrtev mnogo manjše, ako bi se pri graditvi poalopij r jiržni Italiji, kjer so zemeljski potresi nekaj navadnega, vpoštevali načr ti za gradnje hiš, kakršne je izumila arhitektična veda za potrebne kraje. Ali mi živimo v kapitalistični družbi torej logično ne moremo pričakovati, da bi se uveljavile ar-hitektično varnostne naprave za potresne kraje. Potre« ima še danes svoje žrtve, kot jih imel od razvoja človeka, pa do kapitalistične človeške družbe. Leta in leta bodo zopet minola, da se zacelfjo rane, ktere je potres provzročil talijanskemu narodu. Poročila o nesreči se množe od dne do dne, ž njimi pa tudi število žrtev. Ako poročila o nezgodi niso pretirana, potem je polovica prebivalcev Kalabrije in vzhodne Sicilije mrtva. Tajna naravna sila je nastopila zopet tako mogočno, da so se pogreznili otoki in se spremenile morske obali. Vsled tako grozne nesreče, ki je zadela en naro(J? se morajo narodna nasprotstva, kjerkoli taka na-sprotstva še obstoje, spremeniti v prazen nič. To opažamo tudi z \eseljem. Ali vseeno čitamo imena kraljev, kraljic, papeža na prvem mestu med darovalci. In to ni prav! Krajcer siromaka je več vreden, ki ga je dal v podporo nesrečnih, kot tisočaki, ktere so darovali posvetni kronavci in višji duhovniki. Siromak si je odtrgal grižljej kruha od svojih ust, da je pomagal drugim siromakom. Kronan nedelairič ali bogatin je pa vrnil le del plena, kterega je vzel siromakom, ako je kaj daroval za nesrečne v Italiji. V tem se razlikuje siromak od kronanega in nekronanega bogatina. Siromak je dal, ker občuti, da je njegov bližnji v potrebi, bogatin pa radi tega, da se hvali njegovo ''rahločutno" srce. _ J Z DOPISI. Oregon City, Oreg. Čemu smo na svetu! To je jed-no izmed tistih važnih nprašanj, ktero mora zanimati nas delavce, o k t ere m moramo razmišljati na naših javnih sestankih kakor tu- / S! di v zasebnem zivl'enju. To tipra-šanje je važno za vse delavce, kteri so ae otreadi časov čudežev in srednjeveških nazorov, tie pa še vedno velika večina tistih, kteri se ne zavedajo tega, ampak aleije kar slepo za svojimi izkoriščevalci" ter sovražijo organizirano delavstvo. In to je žalostno, če sovraži trpin trpina. Namesto da bi se združil ž njim in si pomagali boriti za delavske koristi, pa naapro-tuje. Seveda so to taki duševni revčki, da ne zapopadejo, da škodijo h tem sebi. Me&čanako časopisje, političarji in ekonomi starih strank, kteri i-majo navadno na račun nevednega delavstva vedno dobro prospe-riteto, so prevzeli umazano nalogi), omračjti duh delavcem In malini obrtnikom. Natrobili so jim, da je sedanje razmere ustvarila neka višja sila in da mora ostati takti na večno. Ti politični flikar-,ji pačijo resnico tla vedno tako izgleda, kot je za njih najbolje. Naravno da je vsled tega obstoječi red popolnoma gnil. A kdor mu nasprotuje, ta je izdajalec, zarotnik in vrag si ga vedi kaj Še. Soci-jalietične organizacije in časopisje ima vsled tega zelo težavno sta lisec. Saj se mora poleg svojega jasnega programa boriti tudi proti tistim, kterim ni nobeno sredstvo preumazano. Poleg tega imamo tudi časopise, kteri na dolgo in širiko pripovedujejo, da so delavski listi a se iz previdnosti ne dotaknejo perečih uprašanj, da bi se ne izdali, in da bi delavstvo ne videlo njihove prave barve. Namesto teh prinašajo kake bajke po vzoru srednjeveških klati vitezov in roparjev. Čemu srno torej na svetu? Mogoče zato, da pomagamo dokler smo zdravi in močni, kopičiti bogastvo našim izkoriščevalcem? In katlar so izčrpane* naše moči, da gremo s klobukom, v roki po miloščino k tistim, za ktere smo žrtvovali vse naše moči? Nikakoi* ne. Rodili smo se kot ljudje: zato nam gredo po vseh pravicah človeška prava. Ivy če nam jih ne dajo, si jih moramo izvojevati. V tej slavljenej deželi bogastva in prosperitete je toliko revežev, kteri nimajo vsakdanjega kruha. Povsod srečamo reveže s strtimi udi, ktere je uničil kapitalizem. Dali so mu svoje moči in svoje zdravje zato, da morajo v nezmožnosti prositi milodarov tiste, kteri so jih pripravili ob vse. Zato je naša dolžnost, da se borimo in da izvojujemo zmago. Mogoče bode trpelo še dolgo — mogoče ne. Neutajljivo pa je dejstvo, da je sedanji družabni red krivičen in da ne more obstajati dolgo. Borimo se — če ne bomo i-meli koristi mi, jo bodo pa naši potomci. To je tudi naša kri. In tudi če bi ne bilo koristi nikjer, se moramo boriti že zato, ker je sedanji red kriviea in proti krivici moramo biti vsi. &AVS. Ely, Minn. Cenjeno uredništvo— Danes hočem tudi jaz priobčiti par vrstic v našem delavskem listu in povedati malo o tukajšnjih razmerah. To bode zanimalo zlasti delavce v našem železnem okraju. Pred letom dnij se je ponesrečil rojak Frank Gracer v tukajšnjih rudnikih, last Oliver Iron Mining Company ali bolj znano Steel Trust. Zgubfl je jedno oko popolnoma, druzega si je pa tako pokvaril, da bode težko kdaj okreval. Družba je kot po navadi najela različne kompanijske prijatelje, da bi moža pregovorili, naj bi jo ne tožil. Toda to se jim ni posrečilo. Ponesrečeni rojak se je o-brnil do odvetnika in vložil tožbo proti kompaniji. Obravnava se je vršila dne 21. decembra pred porotnim sodiščem v Duluthu. Ponesrečenca je zagovarjal oziroma zastopal Mr. Theodor Ilollister in pa Pinlandec John R. Heino. Dmž bo je zastopal pa njen odvetnik. Obravnava je jf vršila dva dni. Ko so odšli konečno porotniki v svojo posvetovalno sobo, so se kmalu zedinili in odločili rojaku Francu Oracarju za njegovo poškodbo $18,700. — To je prvi rojak v našem okraju, kteri je sodno postopal proti omenjenej družbi. Veliko Slovencev se je ponesrečilo, a vsi so se dali pregovoriti in so vzeli kot odškodnino par sto dolarjev. Ta je edini, kteri je odločno nastopil in si priboril primemo od škodnino. Tako bi morali delati vsi rojaki in vai delavci sploh, pa bi bile bogate družbe priailjenc napraviti nekaj v varstvo delavcev. Potem bi kmalu prenehalo ceneno delavsko življenje, ktero je danes v o-čeli kapitalizma vrtnino nekaj manj-knt od nekterih žtvalij. Soeijalni pozdrav N. N. Warren,O. Cenjeni Proletarec! Tudi jaz prihajam k tebi s par vrsticami, ktere upam, tla bodeš sprejel v svoje predale, saj si naš vrli delavski zagovornik. Sporočani ti, da je minilo že tri mesece, kar mi je odtrgalo nogo na Krie R. R. Revež sem šel iskat dela neko jutro. Kar pridrvi stroj od spredaj. Jaz se umaknem na drugo progo. V tem prj^le od za-dej še po drugi progi. Preduo sem se mogel umakniti, sem bil že pod vlakom. Ker je bila kriza, sem pustil društvo in tako nisem v svoji bolezni od nikogar prejel kaj podpore. Ztlaj se obraram do rojakov, kteremu je kaj mogoče dati, da bi si mogel kupiti drugo nogo. Kdor more kaj darovati, naj pošlje naravnost na moj naslov: Louis Vidmar, Road 3 Box 16, Warren O. V KRATKEM IZIDE! | Primerno delo dobiš le, ako si zmoten angleščine. Slovensko-Angleška Slovnica, Slovensko-Angleški Tolmač in Angleško-Slovenski Slovar. Vse tri knjige v eni knjigi stanejo SAMO $i. 00 in jo dobib pri V. J. Kubelka & Co., 9 ALBANY ST., NEW YORK. N. Y. I>< nar je poslati v gotovini, v pisetn-akih znamkah ali ^ Money Order. Qlencoe, O. Dragi Proletarec: — Proaini za par vrstic. Ne želim druzega, kakor povedati par besed i j javnosti glede lista Glas Svobode in njegovih napadov na S. N. P. J. Bivši socijalistični list se neprenehoma zaletu je v Jednoto. Kaj na-merja s tem? Zvabiti člane pod druge dvomljive Jednote, ktere so od danes do jutri. Okrog trdnjave S. N. P. J. se zbiraji) sedaj zdražbarji in odpad« niki. Zatekli so se k stari teti Glas Svobode, ktera vztrajno pomaga blatiti Jjednotin odbor. Ali vas ni sram, da la/.ete javnosti? In sedate na limanee gospoda Martina Kondata, kteri je iz usmiljenja do svojega žepa odprl list vserp, kdor more kaj pisati čez Jednoto in njen odbor. Sramota za ljudi, kteri v slepi strasti in dobička-željnosti sploh ne vedo kaj delajo. Za vse te besede in dopis sem odgovoran samo jaz, Ignac Zlemberger, Box 12. OUncoe, O. Zdravljenje v 5 deveh brez noža m bolečin (razširjanje iil) Ozdravim vaacega, kdor trpi na VarieoeeU, Htrieturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastruplenje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolezni tičočih se možkih. Ta prilika je dana tistim, ki mi izdali že velike svote zdravnikom n« da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati voem, ki »o bili zdravljeni od tuoatov zdravnikov t*ezu«|>Htao, da posedujem le jaz odino sredstvo, s kterim zdravim vn|>e«no. Za nevspetao zdravljenje ni treba plakati— le za vspetao. Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvieah ne glede kako stara je bolezen. Tajne možke bolezni zdravim hitro, za stalngr in tajno. živčene onemoglosti, slabo*t, zguba kreposti, na|H»r, aaatruplenje in zgulta vrni«. Pljuča, naduho, Hronehitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z moji, najnovejšo metodo. .. ženske bolezni v osadju, beli t.»k in druge zdravim za stalno. Zastrupljanje m v se drugo kožne bolezni kakor priAee, ture, garje, otekline.—Močni tok in drug« bolezni. Prel&če in svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) I'ratiuje: od S ure zjut. do M. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure jM>p. POZOR! ROJAKI! Ely, Minn., 30. dec. '08. Cenjeno uredništvo Proletarca:— Zadnji čas opažamo, da "Glas Svobode" zopet m je proti S. N. P. J., seveda spet po tisti stari navadi, kot pred časom, ko je Klobučar držal jednotne denarje v svojih kremljih. Ampak Jednota je tako daleč ugnala Mrtineta in Klobčarja, de sta upognila svoj tilnik, in to se by spet zgodilo, samo malo koraj-že in pa možatosti — pa bo šlo. Kaj pa je vendar za en satan, de bi se '"Glas Svobode" ne ugnalo. Zdaj je že poldrugo leto, pa ni konea ne kraja s tem zabavljanjem zoper našo cvetočo Jednoto od stranr tega paglavskega lista, ki ni vreden, da se ga pošilja po ameriški pošti. Človek bi rajtal, de bo že vsaj enkrat konec teh klobasarij, ampak ne; čedalje več se čenča in laže in pa blati našo eJdnoto. Včasih bi človek mislil: zdej, ko se že toliko piše in čenča, bo pa enkrat tudi od Klobučarja kaj prišlo ven. ker so tam že te stvari dolgo prej' znali — pa vse zastonj; od Klobučarja niti pičice. pač pa se čenča le a^avnem odboru, kakor de je on prekratek v dnarju. Kaj je to pravzaprav za ena "cajtnga?" Ali so tisti ljudje, ki to pišejo ušli iz nornišnice ali so pijani? Prav težko jih je pogrun-tat zavolj tega. Zakaj pa vendar enkrat ne stegnejo svoga jezika in rečejo: "Klobučar je slab človek, ker je prekratek na jednolnem dnarju, bog nas varuj Klobučarjev." — To bi bla vsaj ena jnwtena beseda v enem letu in pol čenčarij in zabavljanja. Cela stvar pa menda zgleda dru gače. Konda bi ra*1 pripravil ob kredit ta novi odbor, pa hoče navaliti Klobnčarjevo blato in gnoj na njega; češ. oblatiti je treba zdej une, da bomo mi dobili kredit, pa bo šlo. Ampak ne bo nič, Mrtin. Kakor sc meni zdi, Kondeta naj-' bolj boli to, ker ni več član S. N. P. J. Prejšne čase. ko je bil on tajnik Jednote je udrihal v enomer po črnih suknjah, to je zdaj opustil POZOR! Kam pa v nedelje dne 10. januarja 1909? Gotovo tje, kjer je najvef zabave. In to bo na veliki predpustni veselici, ktero priredi Društvo Narodni Vitezi št. 39 S. N. P. J. v Narodni dvorani na 587 So. Centre Ave. Začete^ ob 2 uri popoldne. Ustopnlna 25 ct. žensk« v spremstvu proste. Pijača bode najslustnejSa, kar se je dobi v Ameriki in tudi na prigrizek ne bomo po zabili. Torej rojaki, bodite prepričani, da bode vsak zadovoljen. kdor nas bode obiskal. NA VKSEIX) SVIDENJE 10. JANUAR A. ODBOR. in se skopal nad našo Jednoto. Zato so ga takrat, ko je bilo le preveč tega čenčanja, tudi pihnili ven! To pa Konda ne more prebiti in zato čenča budalosti v svet in išče zdražbe* To pisarenje se pametnemu člo j veku zdi podobno tisti žabi, ki se je napihvala, de bo tolikšna kot vol, pa je počla. Mogoče de je kej tacih žab tudi v Jednoti, ki posnemajo Mrti-novo napihvanje; tistim bi človek svetval, de nej nikar tega ne delajo. ker se jim zna tudi taka pripetiti. kakor se je zgodilo z Mrti-nom. Previdnost — pravijo — je bolj ša kot pa predrznost. Jaz mislim, da so člani S. N. P. J. možje, (čeprav je čenčal "G. S.", da so nevedneži) in bodo po.-kazali mali in veliki žabi, da njiju reglanje ne pomeni nič druzega, kakor koristolovstvo in navadno falotstvo. j (""lani S. N. P. J. imajo svoji« Glasilo iz kterega izvedo uradno kako razmere pri Jednoti v resnici stoje. S. N. P. J. je podpoma organizacija, v kteri se bratje medsebojno podpirajo, ne pa. da bi nas kakšne "šmarocarske" žabe komand irale, kar meni nič, tebi nič. Kaj sc bojo neki taki "knofpu-carji" kot je Konda potegovali za Jednoto? Če take čenče govore take stvari, sc mi zdi ravnotako, ka kor bi kdo pravil, da so mačke tiste zvali, ki "vačajo" klobase. "Glas Svobode" se jezi in pravi, da nismo zavedni; seveda zato, ker nam boss zastonj pošilja list, ne da bi si ga kdo naročil. Po čemu tudi? Ker prinaša same čenče, brez vsacega jedra? — tti bili pa res zeleni! — V tistih čenčah čenča, da je blo takrat, ko je bil Konda tajnik Jed note samo $3—6 na mesce poštni ne, ne pove pa, da mu je dr. Sokol pisald-po 6 pisem, predno je dobilo od njega en nad vse kmečko su-| rov odgovor. Tisto pisanje, ki ga zna Konda opravljati je zmožen pač vsak boljši konjski hlapec v I St. Jernejski žrebčarni. Pri sedanji upravi je pa taka točnost, da se naj Konda in vse njegove žabe kar skrijejo. Ta mala žaba, Klobučar, pošilja na društva nekakšne okrožnice, v kterih pravi, naj bodo društva pozorna, kako bodo glasovala o njegovem primankljaju. — Ta predrznost že sama govori, da je njegov značaj "rotten" od podplatov do temena. Zato pa naj društva brez usmiljenja glasujejo, da se s Klobučarjem po orengi obračuna. Za take malovredneže bi že da-vnaj nesmelo biti noben'ga prostora v naši S. N. P. J. H Kdor se pa v pričo teh nesramnosti in hudobnosti, ktere je že zvršil Klobučar v Jednoti — poteguje zanj, ta ni vreden, da spada k naši Jednoti!! K sklepu pozdravljam vse člane S. N. P. J. "Proletarcu" pa, kot bojevniku za pravično stvar, želim mnogo novih naročnikov od članov naših, zakaj samo on je v resnici v boju za pravo delavsko stv ar. Zato živel! Član S. N. P. J. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. . G.Vokoun 559 W. 18 St. .Ctilcaro. Popravlja del-nike in pipe po primernih cenah. Pozor Slovenci! FRANK STASNV. gostilničar, na vogalu Pauline in 21te coate, N. W. Corner. toči Izvrstno pivo, dobro wisky in prodaja najbolje smodke. Kdor se oglasi enkrat, ta pride zopet. Dr. W. C. Ohlendorf, t Zdravnik sa notranjo bolem in ranocelnik. [zdravniška preiskava brezpl&tai čati jo lo zdavila, 647 m 64» Blue; Ave., Chicago. Za dne urer Od l po pol. Od 7 do 9 i večer. Izven 01 živeči bolniki oaj piled o slo v sad Vac Toure izdelovalec finih Havana cigar Prodaja cigare na ikatlje. Na se izvr&ujejo točuo. 1210 So. Albany Av., Cbicafi Aka hočefi dobro naravno vino oglaai ae pri J0S. BERNARD 620 Blue Island Avenue Telefon Canal H42 CHII Pri njemu dobiš najbolja kalifi ska in importirana vina. I. STRAUE URAR 336 W. 18th St., Chicag Ima večjo zalogo ur, voriii«, i nov in drugih drago t in. Irvriuji vsakovrstna popravila v tej at*d zelo nizki eeoi. Obiščite ga t Frani Kvasnii Trgovina z ieleznino, raznim on in pohifttvom. Topravlja po*i. 643-645 W. 18th St Chicago. III. Najbolje in ai neje obuvalo k pri 1 John Klol 631 Bluelsli« CHICAGO. Sprejema t nt ; pravila. 1 NOVA 1 SLOVENSKI 80STII pri FRANC CECM Rojakom v Chicagi nasnanjJ nem zopet odprl svoj novi salt k ter em točim vedno oveie pivo, A vino itd. Dobre smotke na ra^ Imam tudi prostorno dvorana i aelice, svatbe, zabavne večere iti poročam se v obill obisk. 8 spoltovanjem FRANC CECH, 568 So. Centre Ave. CM Halo, Johnyl Kje si pa bil včeraj? Saj veš kj kjer je največ zabave. Ali ie da je največ zabave v GOSTIl John Košlčel 590 So. Centre Ave.. Chicii Jože Sabatl advokat In pravni saatopnik v skih in civinih zadevah. ' Piti te alo venski I 1629 1638 Unity Buil( 79 Dearborn St., Chic Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271. Leopold Sail ODVETNIK v kazenskih in civilnih Auto Phone 6065. Office Phone Main 3065 Reeidence Phone li D HAD: 27 METROPOLITAN Se vero zap. ogel iRandol| in La Salle uliee Stanovanje: 1217 Sheridan Pristno domače CATAWBA ...........70—1 BELO VINO............ RDECE VINO........... RDEČE STARO VINO... RMENO VINO.......... Posoda prostn. Te erne ve^ jemalcem od 50 galonov napi kot 50 gslonov se ne pošilja, iiljam proti predplačilu ali pO po vsi Ameriki. Priporočam ne rojakom tudi mejo lepo urejrme go*tilr.e r. pijačami in z vedno priprav^ ntim prigrizkom. Za dobro in točno postreB tudi za prlstnont vina .jamčhjf JOSIP ZALOK. 199 Ediso« Road N. E„ Cli *----- - -BW-. - SiranKfL )SL0VANS1LA SOCIALISTIČNA ZVEZA t »odetem v Chicagu, UL Glavni tajnik: John Petrič, Tli |iKh St., Chicago, 111. Fsa poročila in dopisi, tičoči M »listične stranke ali joeameznih klu »v »sj se pošiljajo na gorenji naalov |Isvlito v mesecu pri Fr. Mladiču, 587 So. >ntre Ave. Slovenski socialistični klub št. 2, loisncoe, O. Tajnik: Ivan Kravanja |Box 101. Seja vsako zadnjo soboto v [mesecu v prostorih sodr. I. Kravanje. Slovenski socialistični klub it. 3, lOonemaugh, Pa. Tajnik: Štefan Zubric [Box 305. Slovenski socialistični klub it. 4, |l» SaUe, 111. Tajnik: Valentin Potisek 1231 Hala St. Beda i ssjl L in 3. ne deljo v mesecu. 3. nedelja je plačljiv« I ta asesment. Slovenski socialistični klub it. 6, Claridge, Pa. Tajnik: John Batič. Slovenski socialistični klub it. 6, Cumberland, Wyo. Tajnik: John Bah tU, Box 33 Slovenski socialistični klub it. 7. Murray. Utah. Tajnik: Edvard Hoffman. Slovenski socialistični klub it. 8, Roslyn, Wash. Tajnik: John Makauc. Slovenski Ženski socialistični klub "Proletarka" it. 9, Chicago, IU. Taj nica: Mary Grilec. Seja vsako prvo in tretjo nedeljo v meseeu v prostorih F»* Mladiča, 587 8o. Centre Ave. Slovenski socialistični klub it. 10 Aurora, IU. Tajnik: Fr&nk Praprotnik Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v pro štorih sodr, Jože Kolenca, 586 N. Broad way St. Slovenski socialistični klub "Zma ga" it. 11, Cumberland, Camp No. 2, Wyo. Tajnik: J. L. Pagan. Seja vsako tadnjo nedeljo v mesecu ob 2- uri po poldne v finski dvorani. Slovenski socialistični klub tarec" it. 12, Olencoe, Wyo. Prank Čeligaj. Slovenski socialistični klub prapor" it. 13, Ely, Minn. John Pui, Box 55. Slovenski socialistični klub it. 14, Calomet, Mich. Tajnik: Jos. Kočevar 2 Thorn 8t. (Tamarack). Slovenski socialistični klub it 15, Waukegan. 111. Tajnik: Ivan Gantar 706 Market St. Slov. soc. klub it. 16 v Collinwood, O. Tajnik: Alois Kotnik, 6321 Arcade St., Collinwood, O. V smislu sklepa izvrševalnega odbora Jugoslov. soc. zveze se priporoča vsem soc. klubom, ki pri padajo tej zvezi, da volijo na vsaki mesečni seji novega predsed nika. 1' Prole Tajnik "Bdeči Tajnik Navodil* o pošiljanju denarja v stari kraj po polti. Bodite samostojni! Pošiljajte sami svoj denar in sicer po pošti. Ni dolgo tega kar amo obljubi- etarcu" natančna navodila, kako >ošiljati denar v staro domovino )otom pošte. To obljubo izpolnjujemo danes, in to tem raje, ker se ,e v zadnjih par tednih oglasilo več sodrugov izven Chicage, med tudi par slovenskih delavcev, kte-ri ne spadajo k naši stranki, s vprašanji, kedaj ta navodila izidi-jo. To je dokaz, tla se naši delavci že sami zanimajo za to stvar, in da je torej ne samo naša dolžnost emveč tudi potreba, da poučimo iste, kteri še ne vedo, kako posla-i svo^e težko prislužene cente svojcem v stari kraj po pošti. Pri ogromni večini slovenskih delavcev v Ameriki velja še danes da pošiljajo denar raznim bankirjem, šifkartašem in drugim ''pošiljateljem ' denarja' \ kteri se o-glašujejo v vseli slovenskih listih ali so pa sami lastniki listov — ra-zun "Proletarca" kot posamezniki ali "kompanijf" z namenom, delavcev, češ: "Saj vi, delavci, t. da v kratkem objavimo v 'Trojne znate, kako se pošilja denar v staro domovino; zato je najbolje, da to reč opravimo mi, ki znamo; nam pošlite denar!" — Tovariši, ali ste res taki oslif Kako dolgo bote še rabili "hlapce" za izvršitev tako lahkega posla, kot je pošiljati denarf Drugič je pošiljanje denarja po privatnih bankirjih, šifkartaših itd. pa tudi nevarno. Finančne kri ze, kot je bila lanska, kaj rade pometejo, s "finančniki" in sicer tudi takimi, ki se pečajo s pošiljanjem denarja. Spomnite se samo na slučaj Zotti v New Yorku: ko-hko denarja so tam zgubili hrvatski delavci. Kakor je bankrotiral Zotti, tako lahko jutri bankrotira tudi drugi, kteremu danes še zaupate — in good bye vaši krvavi žulji! ('as je torej, da ste tudi v tem o žiru samostojni. Ne zaupajte nikomur več! Pošiljajte sami svoj denar in sicer po pošti. 80 '* 44 $16.32, 4 10 90 41 44 $18.3«, 4 4 10 100 ** 44 $20.40, * 15 200 4' 44 $40.80, 4 1 M SOU 14 44 $411.80, 4 35 400 44 44 $81.110, 4 45 41MI 4 4 44 4 4 50 Vesti iz stranke. Samostojni slovenski socialistični klub v Collinwoodu, O., je zadnji teden pristopil k Jugoslovanski socialistični zvezi v Chicagu. To je sedaj 16. klub naše vrle politične organizacije. Listu v podporo. Anton Veršnik Seatle, Wash. 50 ct., Vincenc Pugel, Johnston City, 111., 50 ct., N. N. Ely, Minn., 50 ct., Slov. Socijalistični Klub v Aurori, 111., $1.50, John Bukovec, Chicago, 111., 38 ct. Dom. Petrič, Tomboy Mine, Smugler, Colo. $1.00; Nabrano na seji društva Narodni Vitezi št. 39 S. N. P. J. $1.95. Hvala za vse. Sodrugi, spominjajte se v novem letu Vašega prijatelja in boritelja za Vaše pravice — Proletarca. Iz starega kraja. VOLITVE V LJUBLJANI. Pri ožjih volitvah 19. dec. m. 1. v Ljubljani, ki so se vršile med liberalcem Turkom in socialistom Etbinom Kristanom, je zmagal pr vi z večino 467 glasov. Turk je dobil 1829, a Kristan 1362 glasov. Kljub temu porazu je pa socialistična stranka na Kranjskem spet napredovala za lepo število glasov. Zlasti je belježiti lep napredek /v Ljubljani. Je vse zastonj : naj se stari meščanski stranki — klerikalna in pa tista crkne-tina, kar je je še ostalo od liberalcev — še toliko trudita, socializem na Kranjskem raste in bo rasel. iT IS DESIRED THAT THIS APPLICATION HK KILLED WITH PEN AND INK. APPLICATION FOR International Money Order U. S. MONEY Amount, $ ......... No........... No <.............j Amount. $ No............... Amount. S FOREIGN MONEY Payable in (/'oilmatttr will writt on t\it lint "iirrat Britain ' or Italy" tie. at eat* may be.) (Space above thi» black line ia for Postmaster's record, to be tilled by him.) (Space* below this black line arc to be filled in by the applicant, or by some person for him not connected with the poet office. See Sec. 1051. P. L. and K. 1902 For the sum of * and ^n/s Payable to Sintm l7fo/nU 1» riU on thit l%n* name of per ton who tt to rtceite Ik* money MM Town (or City) of .. IllldtKt Of place ef Nmcm ef the perton te wheal Ike asscv it te he mM. No. M Street Coanty. Canton. Kreia or Department f Province tfo*/ frfflr* Jtfi/« . fira/M ir€ Country, Sent by to Reudeace or place ef taiiMit ef p«rtom fey wheal the aieaey te »eat. No. Town or City, State of JfoAn ~ f/u lis line tKtnatu 506 ^/tf/on ( H ril* o«t this line t he notne of (ht Htm\tt«r.> Street (Mm da jim omenjeni odpremijo denar tja kamor je namenjen. Tega "bu-sinessa" so se naši ljudje že tako navadili, da nekteri že sploh ne ve rujejOj da bi denar prišel v Evropo če ne gre skoz roke kakega agenta ali šifkartaša. Naši delavci pa ne vedo, da s tem podpirajo skoro brez izjeme samo take "gospode", kteri z delavskimi groši kujejo svoje bogatstvo; njih ljubezen do rojaka-delavca pa obstoji v tem, da ga 08kubej0t kjer le morejo. Tako namreč oni razumejo: "Svoji k svojim."----- — Nasi šifkartaši in "pošiljatelji denarja" so pa tudi nasprotniki delavskega razrednega gibanja. Pristaši so starih kapitalističnih strank, in kjerkoli le morejo, se norčujejo iz razredno zavednega delavca, ki se v delavski stranki • ... . in v delavski organizaciji bori za svojo politično in gospodarsko svo bodo. Še več: šifkartaši, kteri i- majo svoje reklamno časopisje, nesramno napadajo tiste delavce, kteri se osmelijo, podučiti svoje tovariše, kako kreniti na drugo pot za boljimi razmerami. Takih ljudi bi slovenski delavci v Ameriki ne smeli podpirati! Lopovi, ki hočejo živeti ob delavskih groših, a voditi protidelavsko politiko ne zaslužijo delavske podpore, pa naj bodo še stokrat rojaki — in dragi rojaki l S svojimi reklamami za pošiljanje denarja v stari kraj so ti "rojaki" že sto in stokrat brili norce iz slovenskih Mnogi pošiljatelji denarja *e hvalijo, da tudi oni pošiljajo denar po pošti. Če je tako, čemu po tem pošiljate denar šifkartašem in drugim, da vam ga šele oni odpo-šlejo naprej T Zakaj ne bi sami poslali svoj denar direktno po pošti? Zapomnite si: pošta je najsi gurnejša, kajti država jamči za vsak cent. Pošta najhitrejše pošilja in izplačuje denar. Pošta je najcenejša. Za vsak dolar vam pošle pošta ") kron v stari kraj. za kar plačate 2 Gents in poštnino: za vsak dolar se plača 2 centa. Za manjšo svoto od $10 se plača 8 centov poš- Kadar želiš poslati denar v stari kraj, pojdi na pošto in zalilevaj tiskano aplikacijo za International Money Order. Reči je treba takole: Please, give me an Application for International Money Order. To se takole izgovori: Plis, giv mi en eplikeftn for in-terneftnel moni ordr. Aplikacijo ti da vsaka pošta brezplačno, in lahko jih zahtevaš več. Zaeno s tem člankom prinašamo reprodukcijo aplikacije za International Money Order, na kterej je točno označeno, kako moraš i-sto icpolniti. Kot se vidi, aplikacija je razdeljena na tri dele in med vsakim delom se nahaja debela, črna črta. V prvem delu ni treba nič pisati; v drugem delu ali v sredi, kjer stoje besede: For the sum of - se napiše svota denarja v dolarjih in centih, in sicer se pišejo dolarji z besedami, kot npr. vidiš na sliki: Twenty Dollars — a cente pa s številkami: 40 Cents —. V tretjem delu, kjer stoji z debelimi črkami: Payable to — se zapiše ime in naslov do-tičnika. kteremu pošiljaš denar. A ko v dotičnem kraju stare domovine ni pošte, tedaj je treba tam, kjer je tiskano: County, .Canton, Kreis or Department,' zapisati kraj bližnje pošte. Malo nižje, v tretjem delu aplikacije, je spet z debelimi črkami tiskano: Sent by —: tu je treba natančno zapisati ime in naslov pošiljatelja ali do-tičnika, kteri pošilja denar. Na jedni aplikaciji se zamore poslati največ $100. Kdor pošilja več. inora za vsakih $100 izpolniti >0 jedno aplikacijo. Kdor pa kljub vsem tem navodilom ne more izpolniti aplikacije, ali da pisati ne zna, naj vzame aplikacijo in odnese domov, cjer mu jo lahko izpolni tak rojak, ki razume. Aplikacijo moraš izpolniti s tinto. Ko na pošti izročiš denar, dobiš pobotnico (r<4 ceipt) ktero moraš shraniti. Ne-ktere pošte dajejo p6 dva listka, in oba je treba shraniti. Jedino, kdor pošilja denar na Angleško ali Francosko, mora poslati plav listek onemu, komur pošilja denar. To so naša navodila, kako se po šilja denar v stari kraj po pošti. Upamo, da ste nas razumeli, in da bo vsak, kdor pošilja kake cente svojcem v staro domovino, tudi sledil našim navodilom, in si tako prihranil par centov, ktere mu inače požro razni "pošiljatelji denarja". Ako vam je se kaj nerazumljivega. obrnite se na bližnjega sodruga ali prijatelja, ali se pa obrnite direktno na naše u-redništvo. Mi vam drage volje po-jasnemo vsako stvar, jedino za 2 centa znamko nam priložite v pismo. Predvsem pa dobro pazite, in premotrite, kako je izpolnjena a-plikacija za International Money Order, ktero imamo vpodobljeno na tej strani. Po tej se ravnajte. tnine. ČVz. $10 do $20....... 4 4 20 44 30....... .......15 44 44 30 44 40.______ .......20 44 4 4 40 44 50....... .......25 44 4 4 50 44 60....... .......30 44 44 «0 44 70....... .......35 44 4 4 70 44 80....... .......40 44 44 80 44 90....... 4 4 90 44 100..... .......50 44 Tukaj sledi natančen izkaz, po kakšnih cenah pošta pošilja de nar: Pošta pošilja: 5 kron za $1.02, poštnina 8 eentov 10 «* < i $2.04, < < 8 11 20 * i < i $4.08, «< 8 11 30 . 11 14 $6.12, 11 8 11 40 11 i 1 $8.16, 11 8 11 50 11 1 1 $10.20, 11 10 < i ao i i 1 1 $12.24, 11 10 11 70 4 1 1 1 $14.28 «i 10 * i Večja "plača" za predsednike Zdr. držav. Člani borze v Montelair, N. J., apelujejo na kongresmane in sena torje v washingtonski zbornici, da naj potom novega zakona zvišajo letno plačo predsedniku Zdniže nih držav od $50,000 na $100,000. Obenem naj se dovoli ekspretN- 1 niku pokojnina kot bivšemu naj višjemu poveljniku vojne in mornarice in sicer polovica njegove prešnje "plače", kar bi znašalo $50,000 na leto. Nadalje naj se da vdovi predsednika $25.000 na le to. Apelantje pravijo, da ima pre dsednik Zdr. držav, kot predsed nik "največje korporacije na sve tu", sedaj uprav sramotno "pla čo", ko "zasluži" konaj 50,000 dolarekov na leto. Tako se bratci poganjajo bratce. Zmirom večje korito na stroške produktivnega ljudstva! Kaj pa delavci z žnljavimi rokami, kteri stvarjajo ameriško bogastvo? Ali bi se tem po vsej pravici ne zvišala plača za polovico? In stari in onemogli delavci, kteri so vse svoje moči pustili na industrial nem polju in v podzemelj skih rovih? Ali ne bi tudi tem šla pokojnina ? za DH7r\D! Mogoče kdo misli, da ▼ Chieagi al dobiti wT V / / IV . taeega mesa kot v atari d orno rini. Ampak to j,________________je zftiota^ Pri meni se dobi: domače klobase, domače suho meso, live kokob ~ čiste kokoši in meso vse vrste. Črne najnitje, blsgo najbolje. MIHAEL LACKOVIČ, 370 W 18th St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! njuananjasno, da iadolujemo raznovrstne fxtr P° narjoovejiem kroju. Uaijeko delo; trpetno in lično UUlVltv taJogi imamo tudi raame druge potrebščine, k epa. daji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo ialošbo. Z veetn spoštovanjem tar i^riQXIl M A dobro* in vedno preskrbljena \J"0 1 IL11 Af z najboljšimi pijačami, linijskimi smodkami in prostim prigrizkom. rty/\f*f|A za društvenene seje, svatbe, LITv/I dllv) zabavne večere, veselice itd. i Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL. Stori zdaj. Zakaj bi ne dali svojim prijateljem za boiič lepe fotografije. Zdaj je čas, da si jo preskrbite. je izkušen fotograf, kteri vas teli videti. Zdaj je prilika, da daste svojim prijateljem ia sorodnikem lepo darilo za majhno ceno. 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TKLBFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK. bllzo 18. ul., Chicago :: ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRBSEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. :: R 7FMA\ 777 A,P°r' Street, ;; D. AfErlTl/m, Chicago, 111. 4 * 1 ALOIS VANA — izdelovat el j — sodovice. miaeralne vode In raznih neopojniH pijač. S2-H4 Flak »t. Tel. Canal 1405 DR. F. J. PATERA Ordlnuje: na sereroiah. vogla ASHLAND IN MILWAUKEE AVt od 12. do 3. ure popol.; od 7. do & ure zvečer v po ndeljklh, torkih, šr trtkih in petkih. Telefon Canal ISO. JUNGLE A«Kl«Uii »pisal liptOR Sinclair Z avtor j« vi« dovoljenjem prevaja IvaaKakcr. Socializem v praksi. fiko izkoriščanje je toliko omeje-iu». da delavnih pogojev nv more določati več konkurenca indu-o reformah \ Novi Zelandiji L,na|ni. ptgtrvne armada tafpo amo že č i tali večkrat poročila, ki L^jh. Najnižje plače in delavni ko zaslužila pozorno** reformator- Las j0 dotirtim Takoniro in pa j. V Tukaj prioMujemo kratek unmiAVAIS iirmtni omals*- ANEKDOTE 0 TAFTU (Copyright, 1905, PAKi, by Upton Sinclair.) (Nadaljevaaje ) jev. Tukuj priobčujeino kratek "Upra&ajte ženo." odvrne farmar in pokima preko rame. Žena fdanek, ki nam riše »plašno, kako je dokaj dostopnejša; m za^malr novee jt» (IoImI Jury m dva velika {jp- mngiTAir reformirati gospodar-koaa kruhu s turovim maslom, kos pudinga*) in dve jabolki. Potem družabno organizacijo. Ta an-je Šel dalji,». Najprej je pojedel puding, ker ga je bilo uajnerodiicjfie gleika kolonija australskega otoč nositi (V/. par minut pride do neke reke; preplezal je plot ter kora- jH ,mM Ueit kaj je mogoče napraviti čil po gozdni a tez i ob obrežju. Kmalu potem je našel prijeten prostor, tttlII |jjer 8t» (|H ljudstvu svobo-l kjer je povžil svoje kosilce in si pogasil žejo z rečnieo Ležal je tu več da in naravnim spjosnim potre-1 ur nepremično in ničesar drugega ni delal nego samo gledal in užival, ham tudi pravica do potrebne na-dokler se mu ni začelo dremati, nakar se je vlegel v senco košatega ravne organizacije. Sidnej in gTina in zaspal. Beatriea Webb sta napisala v Ko se je prebudil, so ga žgali solnčni žarki v obraz. Dvignil se "Die Neue Uesellsehaft" pod naje in si tule raztezal, potem pa dolgo nepremično zrl v mimotekouo slovom "Socializem v Novi Ze-vodo. Ravno pred njim je stala globoka, ininia in zaprta krnica, in lamliji" članek, ki pravi: zdajci ga prime neodoljiva misel. Tukaj se more skopati! Voda je V gotovem zmislu v Novi Ze-prosta. in lahko stopi vanjo, — prax globoko noter! To bi bilo prvič, laudiji ni socialne demokracije, da se koplje v globoki vodi, odkar je oatavil Litvo! Organizirane socialnodemokratič- Ko je Jurgis prišel v klavniški okraj, je bil tako čist in snažen, ne stranke, ki bi sistematično pro-1 kakor delavec biti le more. Toda pozneje, ko je bil bolan in ga je pagirala idejo Karla Marksa, ni. zeblo, ko je bil lačen in obupan, in njegovo delo gab no ter stanovanje In najbrže ni niti Mr. Seddon, ki J™1' polno gomazni, se pozimi sploh ni več umival in poleti tudi le samo vodi vlado kot premierminister, toliko, kolikor se je pač mogel v mali skledi. V zaporu se je sicer kopal in osnažil, a od takrat ne več, — zdaj pa hoče iti v globoko vodo in plavati! Voda je bila gorka. in veselo je čopotal v njej seinpatja kakor majhen otrok v banji. Vsedel se je v votli blizu obrežja in se pričel Čediti in drgniti s peskom, — počasi in po gotovem načrtu. Ker je že enkrat pri tem, hoče napraviti temeljito, da vidij kako se bo počutil potem, ko bo popolnoma čist. Ostrgal si je trni i i?lavo in s prsti česal takozvane 44baeke'' raz svojih dolgih, Črnih kodrov, držeč glavo pod vodo čim najdalje mogoče, da vidi, more pač li vse pokončati. Nato je pogledal po solncu, in ker je še sijalo tako lepo toplo, je vzel obleko l obrežja in jo začel prati kos za kosom; ko je voda odnašala nesnago in maščobo, je krulil od notrajne zadovoljnosti in splaknil vse še enkrat, v nebrzdani naidi, da se bo morda znebil tudi gnojnega smradu. Potem je vse razobesil; in med tem ko so se njegove stvari sušile, se je še enkrat vlegel na solnce in se vnovič uda! trdnemu, krepčilne- kakor vse velike angleške koloui-mu spancu. Ko se je prebudil, je bila obleka zgoraj že suha, vroča in je, ki imajo samoupravo, ima do trda kakor deska, in le spodaj nekoliko mokrotna; toda bil je lačen, cela svojo notranjo upravo. Vsak in tako se je torej oblekel in se spet napotil dalje. Noža ni imel, a z odrasel mož, pravtako kakor vsa malim trudom si je ulomil močno palico, in tako oborožen se je vrnil ka odrasla žena, bodisi omožeiia na cesto. ali ne, ima volilno pravo. S tem Oez nekaj časa je dospel do velike farme in zavil na pot, vodečo volilnim pravom odloča ljifdstvo, k hiši. Bil je ravno čas večerje, in farmar si je umival roke na kuhi- kdo bodi premierminister, in njskem pragu "Prosim, gospod," začne Jurgis. "ali morem dobiti kontrolira resnično zakonodajo niti kateri drugi minister bil kdaj na sumu, da hi bil že prečital eno vrstico iz Karla Marksa. Kako pa je mogoče, da se Nova Zelandija kot najbolj socialistična država, kar jih je Primer je instrnktiven, glede načina — najsi nam je všeč ali ne — kako napreduje socialni razvoj v an gleskeiu družabništvu. V Novi Zelandiji pravzaprav tega sploh ni, kar imenujemo social nodemok rat ično doktrino. Organizacija vlade je a sicer povsem demokratična. Kolonija, ciji takozvanih poravnavainih uradov. Strajki torej niso več potrebni. Ne trdiva preveč, če praviva: da si je Še velika večina delavstva v Novi Zelandiji v službi zasebuega kapitala, da niso več zavisne ne njih plače, ne njih delavni pogoji od konkurenčnega boja. Te plače in ti delavni pogoji se res mnog...... razločujejo od onih, ki bi jih imeli, če bi ne bilo zasebnih kapitalistov v Novi Zelandiji in bi bili vsi delavci organiziraui kot socialistična družba in bi urejevali plače za svoje delo sami. Nikakor seveda se s tem ne da bi v Novi Zelandiji ne bilo več kapitalistiškega dobička ali zemljiške rente. Toda nad-vrednost,*) ki jo še pridobivajo tam zemljiški posestniki in kapi- ^pisJjTčesU Ita,iHti' i**VU)h tMka' (la l,i ** tudi v socialistični državi ne mogli uravnati bolje ob mezdnem ziste-mu. Svojo oporo pa ima le v razlikah produkcije, ki jji nego v Zjed i njenih državah Vkratkem je 2azrl drugo farmo, in ker se jc nebo začelo oblačiti, je ameriških. prosil tu prenočišča in jesti. Ko ga je pa farmar sumljivo gledal, je To dejstvo še vendar nikakor pristavil: "Prenočim rad na parni." ____, ne opravičuje, ;!a bi smatrali vla- " No, ne vem," reče oni. "Ali kadite t" do v Novi Zelandiji že kar ua- "V časih." odvrne Jurgis, "bom pa kadil zunaj." Ko je mož prej v bistvu kot socialistično, končno privolil, upraša Jurgis: "Kaj bo to stalo! Nimam mnogo Ali ko je pred 15 leti nova radi-denarja." kalna stranka dobila moč, je skle- "Pa naj bo dvajset centov za večerjo," pravi farmar. "Za preno- i.ila, da jo izrabi in dopravi so-čevan.ie pa Vam ne računam nič." cialnc in gospodarske nedostatke, Jurgis je torej šel v hišo in se vsedel z zakonskima in s pol ducata ki so bili takrat v Novi Zelandiji, otrok za mizo. Jedi je bilo v izobilju: pečen bob, krompir v omaki, razrezani in nadevani šparglji, sklctfica .jagod, narezan kruh in vrč mleka. Take .pojedine Jurgis ni imel, odkar se je ženil, in trudil se je pošteno, da je zajedel teh dvajset centov. Bili so vsi preveč lačni, da bi govorili; po večerji pa sta odšla moža pred hišo, se vsedla na klop in začala puaiti. Farmar ga je začal izpraševati o tem in onem, in ko mu je Jurgis razložil, da je delavec iz Chicage in da še ne ve prav, kam bi jo mahnil, reče farmar: "Zakaj bi ne ostali tukaj in delali za-me?" "Ne iščem sedaj dela," odvrne Jurgis. "Plačal Vas bom dobro," reče oni, motreč njegovo krepko postavo, — "dolar na dan in prosto stanovanje s hrano. Delavci so sedaj tukaj silno redki!" "Velja to poleti in pozimi?" upraša Jurgis hitro. ""Na—a," odgovori farmar zategneno, "dalje ko do septembra bi Vas ne mogel obdržati. Farma ni dovolj velika." "A tako!" reče Jurgis. "Se mi je kaj takega že dozvedalo. Če svojih konj v jeseni ne rabite več, ali jih tudi poženete ven v snegT" (Jurgis je namreč začel samostojno misliti.) "To pa je nekaj druzega," jo odvrnil farmar, ki jc takoj začutil, ki je tičala v Jurgisovih besedah. "V zimskem času bi se vendar dobilo kako delo, za tako krepkega moža kot ste Vi, — v velikem mestu ali kje drugod." "Da. tako mislijo vsi; in zato pa tudi vse drvi v mesto, in če so prisiljeni tam beračiti in krasti, da si ohranijo življenje, potem popra- šujejo ljudje, zakaj vendar ne gredo na kmete, kjer so delavci tako trdne vere v načelo "laisser redki!' faire" (prostost, delati kar hoče Farmar se je nekoliko zamislil. __ 1Vobodna konkurenca. Op. "Kaj pa. kadar Vam denar poide?" upraša. "Potem boste pa le prired.), posebno pa v tem. da sta morali prijeti za delo?" bila odločna glede odprave rev- "To bomo še počakali." odvrne Jurgis. "in potem bomo videli." »čine, v kateri je bila večina prespal je dolgo in trdno zgoraj na parni in potem je še z družino bivalstva v Novi Zelandiji, dobro zajutrkoval; stala jc na mizi kava, kruli, močnik iz ovsenega Interesantno je to potrdilo o zdroba in češnje, in za vse to je farmar, ki se je morda spominjal vče- pravosti socialistične teorije, ki rajšnega jwigovora. vzel od njega le petnajst centov. Potem se je Jur- ga nahajamo tukaj izvršenega po gis poslovil in šel svojo pot. dveh praktičnih možeh, ki sama Tako se je pričelo njegovo klateško življenje. Pripetilo se jc red- nista socialista. Prav ker so mini ko, da bi bil tako dobro sprejet in postrežen, kakor pri onem farmarju, stri v Zelandiji smatrali svojo na-in vsi cd te ga se je bolj in bolj izogibal hišam in prenočeval raje pod Ihgo resnim, so pripravili do tega, milim nebom. Ako je deževalo, poiskal si jc kak zapuščen kozolec, če da je dobivala organizacija Nove se mu je posrečilo; ako ne, pa je počftkal'.* da se je zmračilo, in ae spla- Zelandije bolj in bolj obliko ko-zil potem, oborožen s palico, potihouta do kakega skednja. Po navadi lektivistiene države, ae mu je obneslo, pred no ga je še pes zavohal, in v takih slučajih se je Kaj sta storila f Najprej sta zaril v seno in ostal na varnem do jutra; Če pa ni imel sreče in so ga odpravila sventingski /istem (do-zasledili psi, vzel je v roko palico in se počasi nazaj umikal. V Jurgisu biček .posredovalcev^. Tvorniško ni kipela več ona silna moč, kakor nekdaj, toda njegove roke so bile zakouodajstvo v Novi Zelandiji še krepke, in malo jc bilo psov, ki bi ne obležali pri prvem njegovem jc nnjnapredneje in najuspešneje udarcu. na vsem svetu. Otroško delo je ------.docela odpravljeno. Vsak delavec •) Puding je neka angleška močnata jed. in delavka dela* ob varnih in (Nadaljevanje.) [zdravstvenih pogojih. Kapitalisti Proletariat so kapitalisti izkoriščali v N. Z. pravtako kakor v drugih deželah. Konkurenčni zi-stem v industriji in prilastitev nad vrednost i. bodisi kot renta ali dobiček, so imele naravno za posledico nizke plače, dolg delaven čas. posebno pri ženah, nezdrave delavnice in stanovanja, siromaš-čino ostarelih delavcev, množitev velepoaestev, splošno zatiranje nepoaestnikov po posestnikih proizvajalnih pomočkov. Demokratično voljena in demokrutično nadzorovana vlada v Novi Zelandiji, naprej pod Mr. Ballaneejein in pozneje pod Mr. Seddonijem, je sklenila odpraviti te nedostatke. Oba nista poznala bolje socialne demokracije nego jo poznajo ministri drugih dežel, in je teoretično tudi najbrže nič bolje ne razumeta nego ti. Razločevala sta se pa od drugih ministrov v tem da nista imela nikakih predsodkov v prid kapitalistom in'nobe- 11 j išče), gotovi stroji, dobro organizirane tvornice, ali izredno spretni industrijalci. Ako ne bi hoteli več prepuščati te vrednosti posameznim kapitalistom, bi mogli to doseči le. Če bi vlada o-snovala splošno kolektivistično organizacijo. V Novi Zelandiji je vlada uvedla tudi novo obdačenje kapitalistov po katerem naraščajo davki progrenivno k do hodkom vsledtcga, da se čim nadvredonsti nakloni splošnosti. V tem pogledu je še prav mnogo dela. Pričela je sedaj novozelandska vlada tudi po pri merilih zakonih razlaščevati zemljiške posestnike, da naseli na deželi več kmetov kakor bi jih moglo biti ob drugih razmerah Dalje časa pa je, kar je vlada že vse velike in dobre zavarovalnice za življenje prevzela v svojo u-pravo. Sedaj podržavljujc že tudi zavarovalništvo proti ognju. Železnice so že dolgo podržavljene. Pripravlja se prav sedaj razlastitev nekaterih premogovnikov, ki jih bodo spravili pod upravo naravnost voljenih ravnateljev .in demokratično kontroliranih ministrov. Nad vrednost, ki se tako odtegne zasebnim kapitalistom, prinaša novozeland. vladi denarja ne le za graditev železnic in cest, nego tudi izvrstno urejeno ljudsko, šolstvo, za bolnišnice in hiralnice. Njen največji ponos je pa starostna pripora. Vsak mož in vsaka žena. ki ima 65 let, biva 25 let v Novi Zelandiji in nima v tej starosti zadostnih dohodkov za življenje, ima daljše življenje pokojnino, ne da bi bil plačeval kdaj kak»» doneske za zavamva-nje. ( e mož ali žena nimata nikakih dohodkov ali pa manj nego 680 mark na leto, znaša pokojnina 360 mark na leto ali 7 mark na teden. Pri zakonskih moreta oba zakonca prejemati pokojnino, tako da ima družina dvojne prejemke. Ako ima starček ali starka nad 680 mark prejemkov na leto, manj nego. 1040 mark. smeta tudi zahtevati pokojnini, ki je pa manjša nego 360 mark na leto. Lahko seveda uvidimo, da to še ni socializem. Težje je pa dokazati, kaj bi bilo moglo več ali pa drugače storiti v teh kratkih letih celo razred noža vedno, social-nodemokratierm ministerstvo, ki bi ga bila podpirala močna zavedna socialnodemokratična stranka. Nikakih earovniških reeil ni, po katerih bi se mahoma socialna in industrialna organizacija celih narodov preosnovala. Razvoj družbe se more razvijati le »topnjcuia od nepopolnejše oblike do popolnejše. naj se že razvija hitreje ali po-•asrieje. Neeeva prerokovati, ka- ♦> ♦> * * ♦> * * * * Slovenski krojač Izdelujem nove moške obleke po najnovejše j modi in pora vi jam stare po najnižjih cenah. Cenjenim rojakom v Chicagi se priporočam v obili obisk. Gabriel Vouk, 624 So. Center Ave., cor. 19th St. CHICAGO, ILL. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co, 567-69-71-73 Blue Island Ave. - CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. SVOJO FINO OPRAVLJENO unijsko BRIVNICO priporočam \>e«n bratom Hlovencem JOHN HORVATI 610 Centre Ave., Chicago. III. S Oven sk i in hrvatski Tajniki na razpolago. Importiran starokraj-ski tobak vsake vrste ^-•i cigarele, pipe in žvc3eaj| Importiranc cigalrc in cigarete. Vse, pristno in po zmernih cenall Vac. Kroupa j 479 W 18th St. Chicago, 111^