PILATI Sl PE.SE0O PjOKE. •; ■ 1» / HO«ew< H*« !W5$ Popitu m 4 ITAL/a A Sla/nosth? PRIHOD PUl \J\L pismoukih £PST y OOROAH . fe/*> m-rn/ ■*;A| 1«, INTE^VIEZZO* IZVEN PUO^UAMA Poštnina plačana v gotovini SREDA, 14. OKTOBRA 1953 10 dinarjev! MAJHNE SVETOPISEMSKE KOREKTURE LETO Vi UST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH — IZHAJA VSAKO SREDO Stev. 41 Stari triki — dobri iriki »... Obračamo se k vsemogočnemu, da bi našli način, da bi bila Italija danes ali jutri na višini svoje velike zgodovine od včeraj...« (Giuseppe Pella, govor v parlamentu.) »Poslušaj, bog oče, Pella tako lepo prosi, da bi pomagal Italiji...« »Nehaj mi te s temi prošnjami! Nisem tako neumen, da bi pozabil, kot so pozabili drugi, kakšne je na ta račun it počenjal Mussolini in za njim de Gasperi ter dragi podobni tiči! In zdaj poizkuša še PeUa s takimi starimi triki ..!« RAZLIKA V hišo Janoš bačija stopi »ljudski vzgojitelj« in pravi: — No, Janoš bači, skrajni čas je, da tudi vi stopite v kmečko delovno zadrugo! — Dobro — pravi Janoš bači, — toda najprej mi povejte tovariš, kakšna je razlika med starim in novim programom naše vlade? — Poglejte, Janoš bači, — mu razlaga »ljudski vzgojitelj« — to je zelo enostavno! Prej nismo nikogar nič vprašali, ampak smo slehernega enostavno nagnali v zadrugo! — In sedaj? — Sedaj pa najprej vsakega vprašamo in ga šele potem naženemo v zadrugo .. .1 ZAPADNJASKA LOGIKA — Hej, mister Sam, zakaj pa dajete Italiji to, kar ni vaše? — Goddam, gentlemen, kaj hočete, naj barantam s tem, kar je moje?! To vendar ne bi bila trgovina!! Bežimo, dokler je ie {a* ! Albanska delegacija je prekinila pogajanja o ureditvi obmejnih vprašanj med Jugoslavijo in Albanijo. (JTSaTTffAT »Aferim. bratje, sami st«, videli, da so Jugoslovani krivi za prekinitev razgovorov. Po njihovem mnenju bi morali celo takoj najti krivce Incidentov,« Miha Klop: IŠC1 DOBIČEK TAM, KJER JE... (Moralna zgodba brez morale) Peter tn Pavel sta sklenila napraviti dobro »kupčijo«. Peter bo zvabil kmeta v gozd, Pavel mu bo pa medtem ukradel doma vse kokoši. Ko sta se o vsem lep) dogovorila, pravi nenadoma Pavel: »Prav, Peter! Sem za stvar, samo dobiti moram dve tretjini plena!« »Kako?!« se je razhudil Peter, »to stari lopovski navadi si deliva — na pol!« »A — ne!« je vztrajal Pavel. »Ce hočeš, daj dve tretjini, ali pa pojdem in povem kmetu, kaj nameravaš ...« Peter je začel Pavla lepo pregovarjati, toda čim bolj ga je pregovarjal, bolj trmast je bil Pavel. Nenadoma pa pravi Pavel: »Dobro, naj ti bo! Delal bom s teboj, toda dati mi moraš tri četrtine plena . .« Petru je vzelo sapo: »Kako vraga — sedaj hočeš že kar tri četrtine ..?« »Tri četrtine!« je vztrajal Pavel. »In če kmalu ne pristaneš, bom moral zahtevati štiri petine ...!« Tedaj pa je bilo Petru dovolj: »Hudiča!-« Je zarjul. »Ali si pošten lopov, ali pa si.. ali pa si... — Italijan!« POKLICNE TEŽAVE — Ali vedno jecljate, signor poslanec? — Ne, zelo redko, signor dottore, samo takrat, kadar govorim resnico! ZAVEZNIKOM Gospodje z zahoda, le eno vprašanje: Povejte iskreno, kaj vi bi dejali, če drugi bi z vašo zemlji barantali? Mar ne bi zgubili zaupanja vanje? UPRAVIČENA PRO-TEKCIJA V New York je prispel nov transport izseljencev iz Evrope. Takoj po prihodu ladje v pristanišče so ameriške oblasti kar na krovu ladje izročile trem Italijanom iz transporta potrdila o ameriškem državljanstvu. Ko so ostali priseljenci protestirali proti temu, jim je ameriški uradnik pojasnil tale ukrep takole: — Veste, ljubčki, New York ni. Trst, da bi ga lahko lepega dne pustili priključiti k madre Italiji! ZNAKI RAZPOZNAVANJA V nekem pariškem hotelu se dva portirja pogovarjata, kako najlaže spoznaš Rusa v tujini: Po tem, ker nosi poljsko srajco, češko obleko, madžarske nogavice, romunski robček, leton-ske čevlje, litvanske rokavice, klobuk estonske Izdelave, albansko kravato, nadigfevljen pa je z bolgarskim rožnim oljem... OBJOKOVANJE Na Madžarskem nekateri še vedno objokujejo Rako-šija. To objokovanje pa iz-gleda takole: Ferenc vpraša Odttna: — Zakaj pa si tako zagrenjen? — Ker bi svoji ženi rad postavil spomenik, pa ga ne morem...! — Si znorel? Saj tvoja žena vendar še živi! Ferenc pa v jok: — Saj ravno zaradi tega.. .1 NE VERJAME Dva Tržačana se pogovarjata, pa pravi prvi; — No, kot vse kaže, bomo kmalu videli italijansko vojsko v Trstu... Drugi zamahne z roko in pravi: — Beži, beži, tega ne verjamem. Ce hi nameravali vkorakati v Ljubljano, no, potem bi že -verjel, da bi jih utegnili ob povratku vsaj bežno videti! DENAR GOVORI, KARAVANA PA GRE NAPREJ — Amerika bo dala Francu 296 milijonov dolarjev ... — Ali ne bi mogli dobiti za ta denar tudi nekoliko manj fašistične španske vlade — Dragi VVatson, prepričan sem, da bova tukaj odkrila duhove, ki strašijo zadnje čase po Evropi... Tako je dejal slavni Sherlock Holmes svojemu zvestemu pomočniku Watsonu, ko sta prispela na mednarodno politično pokopališče. — Čudno pokopališče, je zamišljeno dejal Sherlock Holmes, kdo bi pred nekaj leti, ko smo končali vojno, mogel misliti, da bomo v tako kratkem času pokopali toliko svojih prijateljev ... VVatson je z žepno baterijo svetil po nagrobnikih in bral: »Tukaj počiva v cvetu mladih let pravica do samoodločbe narodov. Neutolaženi stric Sam in ostalo sorodstvo ...« »Tukaj smo pokopali sklepe Atlantskega povelja. Naj jim bo lahka zemlja! Samy, Johny, Josif...« »Tu leži rasna enakopravnost. Globoko užaloščeni McCarthy in Co.« Sherlock Holmes je previdno siknil: — Ugasni luč, VVatson! Za tale spomenik se bova spravila in čakala, da odbije polnoč ... Watson je v temi pogledal na fosforescirajočo številčnico ročne ure in zamrmral: — Še pol ure manjka. Prezgodaj sva prišla, mojster. Sherlock Holmes mu je z naglo kretnjo zalepil usta ■i žvečilnim gumijem in zašepetal: — Ne gani se! Zdi se mi, da sem slišal, kako cvilijo vhodna vrata. Psst! Ze prihaja ... Temna postava z leščerbo v rokah se je nrihuljeno plazila med grobovi. Sherlock Holmes in Watson sta zadrževala dih. ko se Jima je postava približala, za Steve Doyle: TUJKU J N (Najtežji primer detektiva hip neodločno obstala na križišču, potem pa zavila proti visokemu kipu sredi pokopališča. — Si ga videl? je pridušeno šepnil Holmes. Pella je! Kaj neki išče tukaj? VVatson je nekaj zamomljal In Holmes mu Je brž odčepil usta, da bi slišal, kaj neki mu hoče povedati- — Jo že imam! Je šepetaje vzkliknil VVatson. Gotovo ste že slišali, mojster, da imajo nekateri narodi običaj, da nosijo svojim rajnim na pokopališče jedila-Po mojem... Ni utegnil dokončati, kajti Holmes mu Je znova začepil usta in ga pritisnil k tlom: — Miruj! Sc nekdo prihaja... Pesek Je zaškripal in mimo spomenika je urno Sl* nila temna prilika. — Goddam! Si videl, VVatson? John Je bil, po trebuščku sem ga spoznal in po cigari. Ta je bolj previden, ker ne nosi luči s seboj. Pst, še nekdo prihaja ... Vtem sta začula tik nad seboj šepetanje: »Please> miss Espana, dajte mi roko. da se ne spotaknete. Tukaj je toliko teh prekletih kamnov ...« — Mojs..., je začel VVatson, ki se Je osvobodil *ve' čilnega gumija, toda Holmes mu je krepko stopil n® Jezik in ubogi VVatson Je nemočno migal t zadnji*’ dokler nista pozna obiskovalca bila že dovolj dale®’ Fičafajev Tunek: TO JE SMOLA SLABE IZKUŠNJE Odločiti sem se moral: Ali 200 dinarjev za koktajl z eksotič-wi7n uvoženim imenom iz domačega, Špirita, ali 300 dinarjev za so bo v hotelu. — Oboje bi mi naj pomagalo pregnati čas do prvega jutranjega vlaka. Odločil sem se zd koktajl — ne zaradi špirita ali eksotičnega imena, temveč zaradi razlike v ceni in nekaj tudi zaradi zabave, kajti priznati morate, da je bar le prijaznejši, kot pusta hotelska soba plus neprijazen vratar, ko *nu ne date napitnine. Sedel sem torej v baru, občudoval godbo, kako iz vedno različnih instrumentov v vedno različnih ritmih producira vedno enako glasbo in natakarju, s koliko resnosti prodaja tako malovredno pijačo za tako mnogo denarja — ko je vstopil v bar možak, ki bi moral vzbuditi takoj pozornost občinstva. Bil je izredno elegantno oblečen — daleč preko tiste meje, ko je eleganca še lepa. Zakaj si je izbral prav mojo mizo — tega si nisem mogel razložiti. Dejstvo Pa je, da si je takoj naročil koktajl s Posebno eksotičnim imenom, položil na mizo zavojček inozemskih cigaret, eleganten vžigalnik in obroček z avtomobilskimi ključi. »Oprostite, senor,« je dejal nato v hudo spakedrani slovenščini, »ali ste vi doma from this contry?« »Ehm,* sem zamomljal, kar bi naj Pomenilo da »ne*. »You see, jaz tudi ne. I am from Argentina. Toda moj daddy, moj oče je bivši od tukaj: Izselil se je pred petdesetimi leti. Sedaj ima tam preko veliko farmo...« »Ehm,« sem zamrmral, kar bi naj polnilo »da*. *•.. and veliko tovarno za konserve. Meat in conserves,* — je dodal v pojasnilo, kot da bi jaz angleško bolje razumel kot svojo materinščino. Nato si je prižgal cigareto — toda Iz mojega zavitka. Dejal je, da je radoveden, kakšne so cigarete v old contry ter naročil še en koktajl. Bilo je jasno, da mu je tudi špirit v old contry zelo všeč. »Veste,« je dejal v ginljivi anglo-vrgentinščini, »prišel sem si pogledat old contry, pa sem imel takoj, ko sem prižel v Evropo, smolo. Moja žena, my wife, ml Je pobegnila z mojim šoferjem, tako da moram sedaj sam voziti svoj avtomobil, fci sem ga p«peljal iz Argentine. Alone!« in je v dokaz po-cingljal z avtomobilskimi ključi. »Saj ste videli zunaj pred hotelom moj avto, tisti veliki Buick. Thafs my car. Vidite, to je smola!* •Ehm,* sem dejal, kar je lahko pomenilo »da« ali »ne«. Toda mož se ni dal motiti z mojimi enozložnimi odgovori. »Eh!* je vzkliknil i» velikodušno zamahnil z roko. »K sreči Dolores ni edina ženska na svetu! Toda na jugoslovanski meji sem zopet imel smolo!* je nadaljeval 'ter si naročil še en koktajl, »cariniki so mi vzeli vse dolarje, ali my dollars!« Kaj hočete, človek ima pač smolo! »Ehm, ehm!« sem dejal, da bi bil razgovor bolj pester. »Seveda — tako velika smola tudi to ni, my good man,* je smehljaje nadaljeval moj Anglo-Argentinec In me potrepljal prijateljsko po roki, »kajti takoj sem telegrafiral očetu v Argentino, ki mi je poslal nov dolarski ček. Smola je le v tem, da sem dobil obvestilo prepozno in je bila danes banka že zaprta in sem tako ostal brez vsakega denarja, brez money!* »Ehm,« sem ponovno dejal, kar Je on smatral za pritrdilo, kajti takoj je nadaljeval: »Malenkost, malenkost za mene! Kajti za ta čas mi bo gotovo kdo posodil nekaj tisočakov, i am sure...!« in se je zelo prikupno nasmehnil v smeri mojega obraza. »I suppose, vi bi biti na primer tako prijazni, senor ...? Gotovo imate kakšne tisočake pri sebi, da se poveseliva do jutri in this nice llttle bar? Jutri vam vrnem desetkratno.. J« »I am sorry,* sem tedaj dejal — »toda imam komaj toliko, da plačam tale svoj špirit made in Yugoslavia »Kako?!« je ogorčeno vzkliknil v najbolj pristnem domačem dialektu, »niti šest sto dinarjev nimate, da bi plačali te tri koktajle, ki sem jih spil?! 1Vo vidite — to pa je res smola!« in je šel. Plačal sem še njegove tri koktajle — za spoznanje, kaj je res smola... »Prav ničesar vam ne verjamem, tovariš direktor. Zdaj mi obljubljate avto ln vse mogoče, potem mi pa Se otroškega vozička ne boste plačali...« IcKir LJUDSKA PHA VICA — BORBA, 7. X. 1953: Spor na Jadranu. Zaradi graditve hidrocentrale, ki jo Izrael gradi na reki Jordan... Ko bi pisec vedel, koliko razburjenja je povzročil s tem naslovom v Izraelu! Ves Izrael se sedaj trese, da bo Italija postavila svoje zahteve na izraelsko reko .Jadran« — saj Jadran je vendar »mare nostrum« ln po najnovejših izkušnjah bi ne bilo nič čudnega, če bi ga Italijanom zahodni zavezniki res tudi dali... VECEK, 6. X. 1953: Maribor letos ne bo trpel na pomanjkanju lahkoatletskih tekem. Kako tolažilna vest! Vsaj eno trpljenje bo siromaku prihranjeno! PO«¥A... Sherlocka Holmesa) Sele takrat je Holmes dvignil nogo in Watson je lahko dokončal svojo misel: — Mojster, tole pa je bil strlo Sam. Spoznal sem ga Po svetleči kravati, čisto razločno sem videl napis: Made in USA. Ona. pa je senorita Falangita. Zadnje čase tičita skupaj kot... grr... Z naglo kretnjo Je zmašil slavni Holmes svoj suknjič v VVatsonova usta in mu nastavil Damoklejevo buciko nad zadnjico: — Molči, še prihajajo... In ne gani se, če tl je živ-Uenje drago... Truma zakrinkanih postav je sopeč ln vzdihujoč zavila mimo njunega skrivališča proti visokemu kipu sredi pokopališča. — Nekaj težkega nosijo, je glasno pomislil veliki detektiv, nekaj težkega... ampak kaj? Watson je pričel migati z zadnjico in Holme« mu Jo Potegnil suknjič iz ust. Potem mn Je svarilno siknil: *Pst!« in pričela sta s« plaziti za postavami, ki so •*obU* breme. Ko so temne postave prispele do Izkopane jame sredi {•»kopališča, so odložile svoje breme. V svitu Pelline 'eSčerbo sta detektiva zagledala iz kararskega marmorja Izklesan spomenik z napisom: — Tukaj počiva tržaško vprašanje. Globoko žalujoča herojska madre Italla... Ko Je to prebral, se mojster Holmes ni mogel več vzdržati. Kljub svoji Izredni hladnokrvnosti se je pričel na ves glas krohotati, od silnega smeha se je valjal po tleh ln tulil: — Haha, ojoj, hahahaha, dragi Watson, daj ml kakšen humorističen časopis, da se bom lahko, ojoj, haha, hahahaha, nehal smejati... Počil bom, Watson, hahahaha, ojoj, haha... Ker ga ne morejo pokopati, haha, so mu hoteli postaviti spomenik, ojoj, razneslo me bo, Watson, haha, haha... ha... Junaška madre Italia, Watson, haha, ha... In čeprav Je bil Watson osebni zdravnik samega butalskega župana In je imel v svojem življenju neštetokrat opravka z notoričnimi norci, ob vsem tem le ni mogel ostati resen In se je pričel krohotati tako, da ga je od samega smeha razneslo. Pravijo, da so bile njegove zadnje besede: — Junaška, ohoho, hlhl, madre Italia... haha, haha, dragi mojster, ojoj, hahahaha, to je pa najboljša, haha, šala, kar sem jih kdaj ... hahaha, slišal... ha ... hat Tudi ostali udeleženci skrivnostnega pokopa, stric Sam, John Buli in Pella niso preživeli tega dogodka. Baje jih je razneslo od same jeze, ko so spoznali, da so zgrešili svoj pdklic. Toti list jim zameri samo to, da je bila še ta njihova zadnja šala tako neokusna in pobalinska, pravi zapadnjaškl humor, ki se mu pameten človek niti smejati ne more! SLOVENSKI POROČEVALEC, 6. X. 1953: Izvozili bomo 150.000 kosov živih gosk po 1,60 dolarja za kos. Zlve goske v kosih! Odlična zamisel! Po čem bo le n. pr. ena živa škofija ...? LJUBLJANSKI DNEVNIK, 9. X. 1953: Letno se rodi Ljubljančanom okrog 3000 otrok, umre pa jih nekako 1100... Ljubljančani, bežite iz Ljubljane, kajti po teh vesteh nujno umre v Ljubljani vsak tretji rojeni otrok in tako visoke umrljivosti ni nikjer drugje — še celo v Indiji ne... 3 OGLASI (Zgodba iz naših dni) Iščemo računskega strokovnjaka, ki bi znal na primeren način Izigravati neprijetne predpise tn uredbe. Upr. podj. SAMONAM • Iščemo pravnega strokovnjaka, ki bi znal pomagati našemu računovodskemu strokovnjaku iz zagate, v katero je zašel pri izigravanju predpisov In uredb. « Upr. podj. SAMONAM • Iščemo novo upravo, ki ne bo skušala dosegati uspehe z Izigravanjem predpisov ln uredb, temveč z lastno sposobnostjo in znanjem. Delovni kolektiv bivšega podj. SAMONAM DEBIROKRATI-ZACIJA — Sedaj smo vprašalne pole nekoliko poenostavili. Ce imate doma avion ali medplanetarno raketo, morate to navesti v rubriki št. 5 in ne v rubriki št 6 kot doslej! Študentovske MENZASKA »Kako to, tla imate v želodcu kompletni jedilni pribor?« »Veste, tovariš doktor, to Je bila edina krepka stvar v vsem kosilu!« IN ŠE ENA... »Vedno isti vici na menze!« »Kaj hočeš, ko pa je tudi hrana vedno ista!« ODMEV »Kam greš?« »Na izpit! In tl?« »Pit!« PAMETNO S KORISTNIM »No, sedaj lahko prodam psa, saj odkar študira moja hčerka solopetje, ni nikogar blizu...« Sršen: J«?-z sem proti opereti Na nekem množičnem sestanku je bilo. Diskusija je bila zelo živahna. Ljudje so vpraševali križem kra-žem o tem in onem. In takole proti koncu je prišla vrsta tudi na kulturo, in sicer na glasbeno področje. Iz množice se je sprožilo tisto usodno vprašanje, ki je črvičilo ljudi že vsa ta leta po osvoboditvi: »Zakaj gledališče ne uprizarja operete?« Kot plaz, ki pridrvi s hriba, so zasula predavatelja vprašanja, ki so terjala odločnega odgovora. Tovariš Muzič je veljal za moža, ki je solidno podkovan v kulturi, zato ga vprašanje o opereti' pravzaprav ne bi smelo zmesti. Toda zdelo se mi je, da je Muzič, preden je odgovoril koprneči množici, vendarle pretirano zajel sapo in da so se mu na čelu nabrale komaj opazne kapljice. Sprva Je povedal nekaj prav običajnih fraz, ki niso mnogo zalegle pri poslušalcih. Ti so namreč pričeli glasno godrnjati in očividno omalovaževati govornikove ugovore. To ga je razjezilo in pričel Je jasno in glasno napadati malomeščanske želje po opereti. Dejal je: »Opereta je kič! To Je strup za ljudstvo! Mamilo in prevara! Opereta poneumlja ljudi! Ona plitvi in redči duha! Opereta je šola plehkosti in bedastoče! Ona vzgaja v ljudstvu nizke instinkte! Poslušalec operet ne bo nikdar doumel in užival plemenite vrednote klasične glasbe! Nekateri trdijo, da Je opereta stopnica k operi! Tovariši, to je laž! Duhovita zvijača pripadnikov operete, da bi jo spet zvabili na deske našega odra! Toda to se ne sme zgoditi! Mi vsi se moramo boriti proti tej glas- beni lahkoživki, ki prestreza pošteno in preprosto ljudstvo na poti k pravi umetnosti! Pozivam vas, da ji složno, ramo ob rami, žep ob žepu, napovemo neizprosno borbo! Vsak naj izpove odločno in brezkompromisno: ,Jaz sem proti opereti!*« Ko je govor zaključil, je nastalo v dvorani razburljivo mrmranje, ki se je kmalu razraslo v glasno ugovarjanje. Množico govornikove besede niso povsem prepričale, to je bilo menda jasno Ko so se pričeli oglašati k besedi različni zagovorniki operete, sem se izmuznil iz dvorane, kajti uganil sem, da se bo sestanek zavlekel pozno v noč, ne da bi rodil kakšne stvarne zaključke. 4 Nekaj dni kasneje sem obiskal Muziča v njegovem stanovanju zaradi neke knjige, ki mi jo je obljubil. 2e sem mislil potrkati na vrata, ko so me prese- Enltratf — problematik« brez besed netili zvozi iz radijskega aparata. Prisluhnil sem pozorneje in ugotovil, da je melodija iz Leharjeve operete »Zemlja smehljaja« — in sicer »Tvoje je to srce...« Postal sem še bolj radoveden in prislonil uho na stekleno okence v vratih. Neverjetno: Muzič je spremljal popularno arijo s strastnim meketajočim tenorskim glasom. V višini si je pomagal s falsetom. Stvar je postajala ganljiva. Idejni nasprotnik operete Je prepeval na vse grlo in dajal duška svoji skriti strasti v kuhinji, kjer je bil (tako je bil menda prepričan) varen pred presenečenji. Tedaj sem močno potrkal na vrata. Cul me je, kajti nenadoma je odklopil radijski aparat in utihnil z arijo. Hip na to mi je odprl vrata: »Ah, ti si! 2e vem, prišel si po tisto knjigo. Kar za menoj!« Peljal me je v svojo delovno sobo in me posadil v fotelj. »Si bil na mojem predavanju?« »Bil.« »Si poslušal moj govor v diskusiji, ko sem nastopil proti opereti?« »Sem. Moram reči, bil sl presenetljivo odločen in borben!« »Vidiš, pa še ne zadošča. Se jih bo treba napasti, malomeščane, ki so sl vtepli v glavo, da hočejo opereto! Zdaj pišem članek o teh rečeh! Ta bo šele oster!« Ko sem se poslavljal od njega in mi Je stisnil roko, sem si mislil: »O, klasični mojstri opere! Dokler boste imeli take zagovornike, se vam ni treba bati, da vas bo izpodrinila opereta!« O zvezdah in zvezdicah FILMSKA Alida Valli je nedavno tega praznovala svoj rojstni dan. Katerega — to je filmska tajna. Vendar trdijo, da gre za kaj malega nad trideset let. Nekateri prijatelji so jo vprašali, kaj si želi za rojstni dan. Nosilka glavne vloge v filmu »Tretji človek« Je odgovorila: »Samo to: ne vtaknite me nocoj med ... štiridesetletne.« ŽIVETI IN ŽENITI SE Na poroki neke znane hollywoodske zvezde je bil povabljen tudi slavni pisatelj Ernest Hemingway. Ženinu je bila to peta poroka, nevesti četrta, pa tudi med gosti je bilo mnogo takšnih, ki so bili po več- krat poročenL Hemingway je gledal zamišljeno mladi par in nato vzdihnil: »Včasih so dejali: V življenju se človek enkrat ženi! Sedaj pa bi bilo treba reči: Človek živi zato, da se ženi!« KADILEC GOVORI »V zadnjem času sem bral toliko o škodljivih posledicah kajenja,« je nekoč dejal slavni filmski igralec Tyrone Power, »da bom sedaj nehal...« »Kaditi?« je začudeno vprašal prijatelj. »Ne, brati!« RAZVAJEN PRINC Ameriška filmska igralka Rita Hayworth Je po ločitvi od princa Ali Khana povedala, da je bila v zakonu nesrečna. Razlog: njen mož je bil preveč bogat in razvajen. »Pomislite, da Ali sam nič ne naredi. Samo za njegovo pipo skrbe štirje služabniki: prvi mu jo nosi, drugi mu jo polni, tretji mu jo prižiga ...« Igralka je zavzdihnila: »... četrti pa mu jo pokadi, ker Ali ne ljubi pipe.« REŽISERSKA Orson Welles je obsipal Vittoria De Sico s pokloni: »Prav gotovo sl najboljši režiser v Evropi...« Avtor filma »Tatovi koles« ga je naposled malce prevzet vprašal: »Tl tako ugaja to, kar delam?« Welles mu Je mirno pojasnil: »Ne, toda mrzim to, kar delajo ostali režiserji.« MINIATURNA BASEN 2ivel j.e nekoč mož, ki je hotel biti zelo zelo učen. Kakor Michelangelo! Poskušal se je kot biolog, psiholog, pisatelj, pesnik, esejist, literarni, umetniški, glasbeni in dramski kritik, predavatelj, filozof, zgodovinar, dramaturg, prevajalec... Nekega jutra se je česal pred velikim zrcalom. Z nerodno kretnjo ga je zrušil na tla in zrcalo se Je razletelo na tisoč koščkov. »Ah, kakšna škoda!« je vzkliknil mož, ki je hotel biti zelo zelo učen. »Ne žaluj, prijatelj!« Je odvrnilo zrcalo. »Dokler sem bilo celo, sem kazalo tvojo telesno podobo. Zdaj, ko sem razbito, pa sem podoba tvojega uma. Na vsaki črepinji se samo nekaj blešči in nič več ...« NEKAT BRUN V LASTNEM OČESU Marsikdo, ki je hotel izrezljati idealno podobo, je tako dolgo rezljal po njej, da so ostali samo — zobotrebci. Marsikateri kritik samo zato druge ponižuje, da bi se sam dvignil. Pisatelj postane slaven šele takrat, ko postanejo slavna tudi njegova slaba dela. Ubogi na duhu nikoli ne beračijo — raje kar takoj kradejo. DOMISLEK NA SLIKARSKI RAZSTAVI Ali niste še opazili, da nam portret znane ženske nikoli tako ne ugaja, kot portret žene, ki je ne poznamo ... ENA NEKULTURNA KULTURNA Sedeli smo ob radijskem sprejemniku in poslušali operne arije. Na vrsti je bila pravkar pevka ta in ta, ki »vam bo odpela arijo iz prvega dejanja te in te opere...« Mi smo poslušali. Prvi se je oglasil Tine: — Pazi jo,' ta pa poje v francoščini! Tone je protestiral: — Figo! V angleščini! Zdeno je posredoval: — V italijanščini in ba-sta! Cene se je razburil: — Bile — bale! Ne morem vam sicer reči, v katerem jeziku poje, toda eno lahko trdim: govorim vse indoevropske jezike, toda tega jezika ne poznam! Takrat pa je tonski tehnik (menda pomotoma!) zavrtel tonsko dušilko in iz aparata je namesto šumenja planila — slovenska beseda. Mi pa smo skoraj enoglasno zavzdihnili: — Zadnji čas, da tudi Prl nas uvedein televizijo! TeefionsLe Jrgncii>štii!e . Bolnik leži na operacijski mizi in čaka na operacijo. Kirurg, da bi pomiril pacienta, reče: Sedaj vas bomo uspavali na tak način, da ne boste ničesar občutili. Glejte naravnost v mene. Videli boste, kako postaja polagoma moja postava vedno manjša, dokler ne ostane od nje samo črna pika. Potem se bo začela ta pika večati in bo dobila zopet človeško velikost. Ko me boste zopet videli poleg sebe, bo operacija izvršena. Vse bo šlo kot po olju ... Bolnika so uspavali in zapadel je v stanje kot ga je opisal zdravnik. Postava kirurga se je začela manjšati in ostala od nje samo črna pika. Potem se je začela ta pika zopet večati, dokler ni dobila človeške oblike. Pacient je bil zadovoljen, vendar se Je čudil, ko je zagledal kirurga z dolgo belo brado, ki je pred operacijo ni imel. Zato je vprašal: »Povejte mi, doktor, vi prej niste imeli brade?« Jasen glas mu odgovori: »O kakšnem doktorju pa govoriš? Jaz vendar nisem zdravnik, ampak sv. Peter...« Rekel sem vam, da Je klop sveže pobarvana! Kako? Zeleno. NESRAMNOST — Pomisli, ves čas med predstavo mi je gledal ta človak tako nesramno v oči! — Nisem opazil, dragica. Kje pa je sedel? — V vrsti za na na! POKLICNA ZAVIST — Petdeset tisoč dinarjev so mi ponudili, če grem k filmu! — Kdo? Gledališče? NESPORAZUM — Ze pet let hodim z vašo hčerko in sedaj bi vas prosil... — Za pokojnino7 POZNAVALEC UMETNOSTI — Krasna slikal Ko jo gledaš, kar čutiš jutranje razpoloženje. Kako se pa imenuje7 — Sončni zahod. NEPOTREBNA NAGLICA V reško pristanišče pridirja dopustnik, zagleda parnik, ki je že malo oddaljen od mola, zažene z vso silo prtljago na ladjo, PQt£m pa skoči v vodo In splava do nje. Ko ga čisto premočenega povlečejo na palubo, venelo zavzdihne: — No, ampak skoraj bi zamudili Mornar, ki ga je potegnil na palubo, reče mirno: — Ne verjamem. Veste, ml namreč pravkar — pristajamo! MOLK JE ZLATO Peter ne govori rad. Nekoč Je prišla k njemu neka ženska in vprašala, kje je njegova žena. »Je ni tu!« je kratko odgovoril Peter. »Ali lahko tu pri vas počakam nanjo?« Je nato vprašala obiskovalka. »Lahko!« Ko Je čakala že tri ure, je končno le zopet vprašala Petra: »Oprostite, kje pa je vaša žena?« »Na pokopališču!« »In kdaj se vrne?« »Ne vem!« je dejal Peter. »Je že tri leta tam!« PEDAGOŠKA Oče Je strog. In fant se mora učiti, da bo kaj iz njega »Kaj pa bereš? Bolje bi bilo, če bi se oprijel učenja!« »Saj, oSka! Berem zemljepisni roman!« »Kako? Zemljepisni roman? Kakšen naslov pa ima ta zemljepisni roman?« »V deželi Skipetarjev!« »Hm!« pravi oče in se spomni svoje mladosti, »Karl May je opisal mnogo krajev,« potem pa se nasmehne ... VEDNO V STILU Pavle Vodopivec je star, zakrknjen samec. V posmeh svojemu Imenu Je prebil tri četrtine svojega življenja v gostilni — sedaj pa Je potrkala na njegova vrata botra smrt ln tudi Pavle Vodopivec se je zavedel, da so mu dnevi šteti. In ko so bile preStete tudi minute — tedaj je Pavle spregovoril svoje zadnje besede: »Sedaj grem — natakar, plačat!« Dvakrat biez besed ŠMENTANE RIBE! »Franček, ali misliš, f*a ribe hitro rastejo?« »Pa še kako! Pretekli teden Je mpj oče ujel eno in vsakikrat, ko o tem pripoveduje, je riba za pol kilograma težja!« LJUBAVNA TRAGEDIJA v treh dejanjih Ona ln on. Kraj dogajanja — naj Skofjeločani uganejo sami! I. dejanje Ona: Vež, dragi, dobiva se noooj raje zvečer, da naju ljudje ne vidijo ... On: Da, draga, saj ulice k sreči niso razsvetljene! II. dejanje III. dejanje Ona: Zakaj te včeraj ni bilo na sestanek? On: In zakaj tebe ni bilo? Ona: Saj sem bila, pa je bila takšna tema, da še prsta nisem videla pred nosom On: Tudi Jaz sem bil, pa J« bila takšna tema, da te nisem našel... O Solčavski Mariji UNIMOG Vremenska napoved v »Večeru« je napovedovala lepo vreme, moje kurje oko pa je govorilo drugače, Zanesel sem se na kurje oko — in prav sem storil! Izognil sem se dežju v Mariboru, kajti potegnil sem jo tja do Šoštanja. Pogledal sem malo v Solčavo: slišal sem namreč, da grade tam nov hotel. Lepa pridobitev, brez dvoma. katere žrtev bi pa naj po3tala železobetonska kapelica. Dolgo so hodili krajevni veljaki okoli nje, kot mačka okrog vrele kaše; sanjalo se jim Je namreč, da bi bilo nekje hudo narobe, če bi jo podrli. Pa so jo solčavski gospod po-gruntali: »Na moj vrt jo prepeljite,« so predlagali. Blaž Mozol: - - ra pomoč v gospodinjcu (Kronična zgodbica) Fefa Je bila v službi. Sicer je bila to samo služba gospodinjske pomočnico, toda delati človek mora nekje! Koritarjevi, pri katerih je delala, je sicer niso socialno zavarovali, toda hrana, ležišče na zofi v jedilnici in nekaj stotakov Je bilo za Fefo, ki drugega ni poznala, le nekaj! Toda ljudje so zlobni. Govorili so in govoričili o Fefi, tako da sta oba Koritarjeva potem, ko Je Fefa k vsemu še padla z balkona in se k sreči le nekoliko potolkla, odločila za neke organizacijske spremembe v gospodinjstvu. Gospod Koritar Je preko svojih zvez — moj bog, kako bi Jih ne imel! — vse uredil in Fefa je začela hoditi v tovarno na »šiht«. Dva tisoč pet sto dinarjev je prispevala mesečno v »skupno gospodinjstvo« za hrano, za stanovanje pa se je »prostovoljno« obvezala pomagati v gospodinjstvu. Tako je Fefa kuhala, »pospravljala prala in čistila kot prej in je bila za nekaj ur dnevnega dela na boljšem ter za nekaj stotakov na mesec na slabšem... Grenke urice pa sl je sla- dila gospa Koritarjeva s prijaznim pojasnilom: »Ce ti kaj ni prav, saj lahko dobimo drugo podnajemnico...* Nato je prišel tisti terenski sestanek. Koritar, ki se je vsakokrat oglasil k besedi, je tokrat prav posebno poudarjal pridobitve naše revolucije v pogledu odpravljanja Izkoriščanja človeka po človeku ln gospa Koritarjeva mu jo pritegnila ter pošteno ožigosala vse tiste, ki bi dandanes radi živeli na račun drugih! Fefa pa ni bila na tem sestanku — ona Je po svoje skušala rešiti to vprašanje: Oglasila se je z ozirom na oglas v časopisu: »Oddam kabinet« pri tovarišici Crpalnikovl. Tov. Crpalnl-kova jo je prav prijazno sprejela: »Seveda, seveda, prav rada vas vzamem, kabinetek Je sicer bolj majhen — bivša shramba — a prav ,luštkan‘! Seveda pa ga oddam samo za — pomoč v gospodinjstvu ...« K sreči Fefa ni bila na terenskem sestanku, kajti kaj bi si neki mislila o tistem izkoriščanju človeka po človeku ...!?! e-*1'*- Brez besed. In «ader*h tam okoli In ker beseda ni konj. Je postala meso: šest dni so po glavni cesti vozili 200 metrov daleč kapelico; pot je lil z obrazov pobožnežev, komanda pa je padala z desne ln leve. Na desni je dvigal obilo prahu gospod župnik, z leve pa je bilo slišati namesto običajnega »Ho-ruk!« povelje: »Hau- dejl« Delo je šlo po polževo naprej, zato je priskočil na pomoč še Unimog KZ iz Luč. Ta zanimiv prevoz so si lahko ogledali tudi izletniki iz »Putniko-vega« avtobusa, ki so se slučajno peljali tam mimo in morali čakati, da bo cesta prosta, kajti pobožna selitev z Unlmogom jo je popolnoma blokirala. Kapelica je končno srečno prispela na župnikov vrt, krajevnim funkcionarjem pa je za njihovo veliko skrb mesto v nebesih zagotovljeno, kjer bodo pod plaščem svete Uršule med samimi zaslužnimi tercljal-kami deležni večne slave... V kapelico pa bodo bojda sedaj postavili kip mamke božje, ki bo nosila v spomin na slavno prevažanje naziv: Marija Uni- mog ... • V St. Janžu na Vinski gori sem srečal fantiče Izredno lepo rdečih ličec. Povedali so mi, da so Jih »fa-sall« od župnika, ker so kazali premalo pozornosti pri pouku za prvo obhaji- lo. Tako so bili srečniki birmani prej, kot obhajani... • Tudi v Mozirju se da kakšno skupiti. Tam skrbi za to učitelj. Povedali so ml. da zahteva od šo-larčkov, da moralo Imeti po deset zvezkov. Kdor ima le štiri — ker jih je v trgovini zmanjkalo — jih dobi po glavi zato, da bo v trgovini bolj, energično zahteval, naj hitro naroče nove. Morda bi to ne bil slab nov način »stimulansa« v trgovini ... • V Rečici ob Savini! imajo hude skrbi zaradi denarja, ki ga za prepotrebno zgradbo za turizem ni in ni. Dobiček krajevne zadruge pa Je baje rezerviran za ponravllo farovža — če bo šlo po zamisli cerkvenega ključarja Iz Spodnje Rečice. Morda bo za ključarjev predlog tu- ABONFNTSKI HUMOR — Hrana v menzi Je vsak dan slabša, toda danes je pa že taka kot bo pojutrišnjem! REDKOST Mali Jurček gre z očetom v živalski vrt. Nenadoma ves presenečen zavpije: — Očka, poglej vrabcal di tisti tajnik, ki ob procesijah kipce na okna postavlja in jim svečke prižiga, za prvi maj pa krompir sadL Pa tista administratorka Ivanka Ježešna, ki že sedaj, vsa zdrava in brhka članica ZKJ, prosi ljudi, da bi jo dali v sveto olje, ker se sicer še umreti ne bo upala! In če bodo vsi ti »drukali« za popravilo farovža, bo menda res nastalo nekaj iz tega. In gospodu, ki so šele pred kratkim prišli na sveži zrak, bo tamkaj res lepo postlano... • Moje kurje oko mi Je zopet pričelo nagajati. Videl sem tudi črne oblake. Dež bo, sem uganil in skočil spet v Maribor, kjer se je medtem že zlilo... NOVI NAMENI PROFESORJA BASA Vlak iz Maribora do Ljubljane vozi (po voznem redu) pet ur in petindvajset minut. Ta oficialni čas železniška praksa zelo pogosto podaljša na pet ur trideset, štirideset ali celo petdeset minut. Glede na to, da znaša razdalja Maribor—Ljubljana (po istem voznem redu) 150 km, spada seveda taka hitrost naše glavne proge v muzej, posebno še, če upoštevamo, da Je že George Stephenson leta 1829 (resda samo z lokomotivo) dosegel največjo hitrost 45 km na uro. Kakor smo Izvedeli, se Je že tudi profesor Baš začel zanimati za to nenavadno »hitrost« naših vlakov in jo namerava (namreč hitrost) nekako konserviratl ter spraviti v tehnični muzej LRS. Zdaj se prof. Baš posvetuje z izvedenci, ki mu bodo sporočili, kako je mogoče najbolje konservi-rati hitrost. Pri tem prizadevanju želimo prof. Bašu obilo uspeha! JUCA odgovarja PEPI Draga Pepa! Danes Tl pišem iz Pre' garjev. Tukaj imamo na®* reč strašno korajžne lovce* ki so se baje nekaj skre-gali z disciplino. Celo ne* kakšno gromozansko *S0<*' bo o diktaturi so si izmislj' li, ki je tako ganljiva, pa ji skoro sami verjame!0. Pač pa so kaveljni tisti n® kolodvoru v Mostu na So* či Ti imajo zvončke, P3 jih ne uporabljajo. Ko sefl* jih povprašala, če Jih da prodajo, so me gledal* tako, kot tisti modreci na okraju, ki so zaradi manj' kajočega direktorjevega podpisa na pravilniku idrijskega muzeja zadržali ta pravilnik samo pet tednoV pri sebi, kar Je tudi rekord' Nekje pri Marezigah P® imajo zadružno gostilno, ^ kateri iz principa ne dob« kruha. Saj nismo pekarn« — si najbrž mislijo, izg°' varjajo pa se na to, da Sa v vrečah iz pekarne ne tnO' rejo dovažati, za kakSe" zaboj se pa ne morejo od' ločiti, ker se nočejo zatrt«' riti nobenemu mizarju * vasi Najbolj napredni pa Branlčant. OtroSfco posvetovalnico imajo namreč kar v kabini kino-opera-terja pod geslom: Tehniko mladini! Naj se otroci Že v najnežnejšl dobi seznanijo s tehničnimi ln kul' turnimi pridobitvami. Zato sem jim svetovala, nW premestijo otroško posve' tovalnico za nekaj časa tudi v kakšno avtomobilsko delavnico, pa še kako drugo moderno tehnično pri' dobitev, dokler se ne b° znašla končno kje — na cesti! Lepo Te pozdravlja Tvoja juca LJUBLJANSKA PERIFERIJSKA Da Goethe je v Ljubljani bivakiral, za to nam kup dokazov govori, je eden ta: takrat ko je umiral baje je milo vzdihnil: »Več luči!« — Zdi se mi, da bi bil že čas, da preneha? Študira** to knjigo o spiritizmu! V prejšnji Številki se ni-*^rn oglasil — pred želez-Jjfkiin prehodom na Majorski cesti sem moral jbreč tako dolgo čakati, ?a mi je zrastla takšna “rada, za katero bi me zavidal celo kralj Matjaž ter 50 me moji ljubi Celjani vPraševali, če sem morda ^ kakšnem celjskem lokalu "®ročil sveže pivo in čakal j Postrežbo... Pač pa so J®6 hoteli na kolodvoru “•Jeti za pometanje pero-r® — česar nisem mogel •Prejeti — saj tam pomelo samo takrat, kadar je aaJveč ljudi na peronu. *Hul« sem dejal, »potem raJe pomagam pometati “Sternu mesarju na Stanetovi ulici, ki s takšno vne-1110 pometa, da so začele Vse sirene PLZ tuliti — jhislile so najbrž, da se'Ce-pred bombnim napadom lavija v umetno meglo!« Ce imate štirinajst dni Spusta — se peljite z •vtobusom iz Celja do Pilona in nazaj. Ko pridete nazaj, bo dopusta ravno konec, s tako naglico se ta •vtobus premika po cesti toimo in preko vseh mnogoštevilnih defektov. Kot *?**tek pa imate še brez-piafno škripanje, vzdlho-VanJe in cviljenje avtobusa ~T brez 10 % posebej za Slasbol Vaš Cefizelj l.r. GROŽNJE Kranjci so znani po slikovitosti svojih groženj. ”ov prispevek k temu po-flavju folklore in kot od-Jhev »Srednjega veka v “cštanju« je neki učitelj tako pripovedujejo — bred kratkim zagrozil nekemu učencu: »Tako te bom uduril, da bo za eno celo stran v Poročevalcu!« Ker pa v Poročevalcu doslej še ni bilo te strani, Se nam zdi, da ta učitelj Evoje slikovite grožnje le izpolnil... cprautiio z nth OPROSTITE, TODA... — gledališče v Mariboru bi že davno renovirali, le počakati moramo še, da bodo prej še enkrat poplavili glavno pošto nasproti — sicer bi se namreč dom kulture ne odražal dovolj primerno od p >-šte, ki so jo v nekaj letih že drugič prav razkošno popravili. — zakaj bi naj kolektiv gostinskega podjetja »Union« v Ljubljani ne zahteval od Kinopodjetja »Union« v Ljubljani 360 000 dinarjev mesečne najemnine? Ce najdejo še koga, ki najame od njih še restavracijo s kavarno in hotelom za koncev in Krojev enako primerno najemnino, jim sploh ne bo treba več delati in bodo kljub temu samo na račun najemnin lahko sprejemali dvojne plače! — kakšne skrbi bi sicer imeli starši in šolska mladina, če bi šolske knjige vsako leto pravočasno in v dovoljni količini dali na razpolago. Mnogo bolj zanimivo Je sredi šolskega leta pričakovanje, kdaj bo izšla zopet kakšna knjiga in šele kako napeto je tekmovanje ob izidu knjige, preden omejene naklade ne zmanjka! Z nečim je treba te dolgočasne šolske knjige vendarle napraviti zanimivejše! S konference mest M »Halo, luč!« »Pst, kolega! Ali niste slišali, da Do sedaj razprava o razsvetljavi na periferiji...?« — Astan, ta homas jee! Ste vidli, frau Kliček, to je bla direkt te štrof gotes! Majnarzol! — Majnans totl kšiht s Trstam, frau Muršec? — Najo! Meni pcrsenlih tak ni tolko fir dize Cičn! Oba tak, ibahaupt sploh majnl! Saj, da hajliga fota V Rimu bot jo e ksokt... — Najo! Bos ter So ols comret! Toti je tudi glih an rihtiga! Saj je e ima fir di makaronlfresa drukal... Za cajta stare Avstrije Je bil proti nam. pa pol, cuhitla-cajtn je bil spet za nas, zaj pa je šo vida kontra! — A, na totiga holtl So an šmorn! — Oba, naš gospod so tudi rekli In da kirhn paj da ondoht, da je to an Štrof fom libn hargot, fonvegn zavelo tol ih antikristov! — Jesastana! Te ante-kristn! Zaj sem se spom-nala! Homs kert, da so te komunistn noter direkcion k samemu škofi ajnprehali no so ga hotli oamhaun!?' — Obana! Izio net megli! Te komunistn! Meni pa Je te Puklsdorfa Cenci gone ondrs ercclala! — Blzo onders? Hots Jo te Kreniše Hani gone ge-nau kert v škofiji, bos fir an krovol so noter mell no šrajali umanand vi di na-rišn! — Oba gens — netmegli? Pa kak te nah tak genau ve, te Hani. da so bil te komunistišn? — Homs jo naš gospod zoiba nah ksokt, ko jih je Hani zavolo tega frogala. kašni morešpetakl so meli noter v pHofamti! — Obana, san se kindlš. ilpste frau Kliček! Tes voar Jo tistokrat, ko so eni gospod fora. keremi so go- OSMRTNICA Vsem znancem, sorodnikom in prijateljem naznanjamo prežalostno novico, da Je nenadoma umrl naš priljubljeni sodelavec JAKA NERGAČ ker Je kupil v neki zadrugi v bližini Ptuja črvivo salamo in jo pojedel. Oba sta bila že zelo stara. Prosimo tihega sožalja! Žalujoči ostali T£ -Z NO 7 —- Ali mi lahko poveste, če Je že dolgo tega, kar je , ak za Maribor, ki sem ga v Ljubljani zamudil, peljal ,0<1 mimo? TAKO JE TREBA! Cene bere časopis V časopisu je članek o podjetju, kjer je Cene v službi. Cene bere in se skoraj zaleti v Sefa. — Tovariš Cene, čemu vendar tako buljite v ta umazani časopis? — Op ... oprostite, tovariš šef. Premišljujem, če ne bi kazalo napisati članek kot odgovor na ta članek pod naslovom »Pojasnilo k članku, ki je bil objavljen kot pojasnilo k članku, ki je bil odgovor na članek pod naslovom ...« — Tako je treba, tovariš Cene! Vi mi postajate vedno bolj simpatični... spod škof bek vzeli fora-rijo pa pravico bit za meš-nika, hteli samiga škofa premlatit no durhaun. Te so pa nah rekli, zulmaton lajtn arzoln, da so hteA komunistari gospoda škofa durhaun! — Jo, Is tes megli? Kdo bi si kaj takiga furštelal? Is tes megli? — Natirli is megli — hot ma jo te frau Kinci zttlba ksokt un te boe vida derekt iz škofije, s pišofamta vun! Gone frleslih! Jojojo! Saj so te nah cofort tistlga gospoda forara za an pisl plem-plem proglasil, da bi mu iudi dize gonen sala-boltiš bakli sohn, kere toti gospod fora vejo od celiga pišofhofa. n e na verjeli, če bi glih ki začel jih umanand pravit! — Oba, oba, oba! Tczis jo more enterezant! Kakšne zobne te? Ausa mit te kšihtn! — Na jo. lipste frau Muršec. jee hobi ka cajt nima. pa drgoč. ko se spet kaj pegegname, gSl...! NEMOGOČE H krojaču pride možakar, položi na mizo 3,20 m blaga in pravi: — Iz tegale mi boste napravili s prave strani dvovrstno obleko, z druge strani pa športno obleko. Saj boste lahko, kajne? Krojač pogleda možakarja, pogleda blago, potem pa žalostno zmaje z glavo: — Bojim se, da ne bo šlo. Tudi iz »Večera« še ne znam izrezovati obeh romanov hkrati! o konjiški čakalnici V POLJČANAH V Poljčanah imajo za konjiško železnico posebno čakalnico. Toda izgleda, da so odločili — kje, zakaj in kako se ne ve — da bo ta čakalnica zaprta, čeprav je bila za časa okupacije odprta. Neki konjiški vozač je zato napravil sledeče hudobne verze: »V Poljčanah je Čakalnica, pa je prišla iz rabe. Koga pač tukaj čakajo? Pa menda ne na — Švabe?« ODMUEIMOOM (Piše Jožek Čebulica) V PRELESJE me že dolgo ni bilo. zato pa sem bil tokrat toliKo bolj vesel, kajti tam sem spoznal nekega zelo pomembnega moža, ki ima toliko funkcij, da sploh že ne ve več katere in mora vedno strašansko mnogo študirati, katere funkcije že vse ima in si mora zato venomer pisati strašansko mnogo nadur v podjetju, kar mu tudi dobro uspeva, saj je zaradi funkcij silno važen in mu nihče ne sme ničesar reči. tako da bo gotovo tudi meni zelo zameril to pisanje, gotovo bolj. kot tisti tovariši v KOČEVJU, ki so že davno hoteli prepleskati napis »Okrajni komite komunistične partije Slovenije« in napisati, da imamo že leto dni pr! nas »Zvezo komunistov«. Pač pa imajo šolar It v ČRNOMLJU pravi raj na zemlji — vsaj, kar se tiče tiste preklicane »hore legalis«, po kateri bi mi šolarji ne smeli več nahajati se po osmi url zvečer izven doma. Toda v Črnomlju držijo na občini s šolarji in enostavno ponoči ne razsvetljujejo uiic, tako da nihče ne more videti šolarjev, tudi če kolovratijo vso noč okrog — kolikor si v črnomeljskl egiptovski temi pač ne razbijejo nosu. H koncu pa sem ie naglo stopil do NOVEGA MESTA to pa zaradi tega, ker imajo tam neko novatorico, ki ima hudo velike zasluge za vse tiste pionirje, ki nameravajo imeti slaba spričevala. Tista novatorica, ki jo za Zofko kličejo, je namreč iznašla način, kako se številke ponarejajo, Le zato, ker ne hodi v šolo. tega ni mogla prakticirati na spričevalih, temveč je kot izhod za silo uporabila srečke državne loterije. FILOZOFIJA IN NOGOMET Svoj čas sem se bavll * ldealiatiCno filozofijo, prt kateri se filozofi najraje sprašujejo, zakaj živijo. Pozneje sem to vprašanje prenesel na Športno torišče in se vpraševal, zakaj obstaja slovenski nogomet. Sele v zadnjem (Sasu sem razvozila! to filozofsko vpraSanje in prišel na to, da ima slovenski nogomet svoj ralson dVtre v tem, da utrjuje naše ljudi, da ne obupajo v težkih situacijah. Odred, na primer, Izgublja od slabših klubov, tako da so si navijati »e vse lase populili. Ko so bili lasje populjeni, pa je Odred zmagal proti BSK in Crveni zvezdi. V filozofiji sem se tudi bavii z vprašanjem, kako Je na svetu vse relativno. V Beogradu so v zadnjem času Izžvižgali zaradi slabega Igranja Mitiča In Bo-beka. v Zagrebu pa Horvata To nešportno publiko bi morali poslati na prevzgojo v Maribor ln sicer tako, da bi morali gledati nogometne tekme, ki jih igrajo Mariborčani. Prepričan sem, da bi že po prvih tekmah (kolikor ne bi dobili živčni šok) padli na kolena ln prosili Mitiča, Bobeka in Horvata odpuščanja. Velike težave mi je delalo v filozofiji vprašanje prehoda kvantitete v kvaliteto. Sele mariborski nogomet mi je pokazal pot do »poznanja te resnice. Mariborski Železničar zavzema deseto mesto na tabeli vzhodne skupine slovenskega nogometnega prvenstva Skunščlna nogometne zveze Slovenije pa Je sklenila, da bo kot peti slovenski predstavnik sodeloval v hrvatsko-sloven-skt lig: mariborski 2e'eznl-čar Vidite, kako vpliva kvantiteta na kvaliteto. Železničar je pridobival na kvantiteti {od prvega na deseto mesto), istočasno se je pa zboljšala njegova kvaliteta ker je postal ra Odredom ln Branikom peti najboljši klub v Sloveniji. Ce bo ta filozofski princip veljal tudi za Branik, bo zlasti po zadnji tekmi z Mačvo postal Branik resen kandidat za državnega prvaka. Ko že govorim o Mačvi, moram pripomniti, da so Igralci Mačve na lastni koži občutili filozofsko načelo, da ima vsaka 6tvar svojo pozitivno ln negativno stran: na eni strani so proti Braniku zmagali, na drugi strani so pa šli domov s strganimi čevlji od tolikih golov, ki so jih naložili Braniku. Nekdo mi je povedal, da so pri »Večeru« ustanovili matematični krožek, kjer se učijo algebro, zlasti, kal da plus in plus, plus in minus itd. To na zaradi tega, ker je treba pri določitvi najboljšega Braniko-vega igralca za pokal »Večera« sešteti dobljene ocene; pri zadnji tekmi z Mačvo so pa igralci dobili sledeče ocene: Filipančič —10, Gabrijan — 9. Herc-manski — 5, Saho 5, Ze-lezinger —7, Gajšek —3, Dugandjija —9, Fivešl 3, Plaznik l, Cučko —5, Vitek — 4. V jugoslovansko državno reprezentanco za nastop proti Franclji niso bili tokrat postavljeni Mitič, Bobek ln Horvat. Igralci Branika Vitek, Cučko in Du-gnndjlja so se že začeli zanimati, kdo bo namesto Mitiča, Bobeka in Horvata Igral v reprezentanci. VESTEN KOLPORTER Žrtev prometne nesreče se zave sredi množice radovednih zijal ln zastoka: — Kje pa sem? Vtem stopi k njemu kolporter in mu vljudno predlaga: — Želite morda načrt mesta T Stane samo 20 dinarjev! Seirela ? Demonstracije I Pokol ? 1 DOBER ODGOVOR — Hej, vi, aU ste P^1 v vodo? .M — Idiot, saj menda n*s mislili, da kar stanuj«" tukaj! IZNAJDITELJ — Kaj pa je vaš mož P° poklicu? — Iznajditelj! ,? — Ali je že kaj izna«e^ — To pa to. Ko bi vi ** Ne — le presenečeni kibici po prvi Odredovi zmagi! mo vedeli, koliko te Krt* ODRtD BSK ‘4> l« ‘ Hardigata Jurij: Slaba vest Bilo je na dopustu. Slučajno sem srečal v hotelu znanega jurista in zadnji večer, ko sva že poravnala hotelske račune, sva pri kozarcu vina razpravljala o zanimivem kriminalnem primeru. Govoriva sem, govoriva tja, toda o kazni se nisva mogla zediniti. Da bi bila na jasnem, je predlagal moj znanec: »Veš kaj — v hotelski knjižnici bodo gotovo imeli kakšen kazenski zakonik — v njem poglejva!« Poklicala sva natakarja ln mu naročila, naj pogleda v knjižnici, če je tam kazenski zakonik — če pa ga v knjižnici ni, pa morda pri direktorju Natakarja ni ln ni nazaj Čakava, čakava, ko sa končno prikaže natakar — brez kazenskega zakonika, toda s prav žalostnim obrazom1 »Oprostite, prosim — kazenskega zakonika sicer nimamo, toda direktor pravi, da bo sam popravil vaše hotelske račune, če so previsoki ...« HUDOBNOST Na plesu. Elegantna »dama« v dekolteju pripomni svojemu soplesalcu, ki je pred tem plesal s preprosto oblečenim dekletom: — Ali se vam ne zdi. da lahko človek presodi po obleki značaj dekleta? — Nemogoče! Jaz sem bil pa doslej prepričan, da Ima marsikatera več značaja kot pa oblekel Vprašania pa taka Niso radovedni vsi ljudje, ki vprašujejo — pa tudi vsem ljudem, ki vas vprašujejo, ni mar, da bi se kaj naučili. In kaj je o teh slednjih mislil sloviti grški filozof Sokrat? K Sokratu je prišel neki -mož, rekoč mu: »Posluša' me, nekaj ti VSAK PO SVOJE inf ' 5* v • - 1 - • „ * msm _ tJ rov najde vedno, kadar rad šel zvečer v gostilno! BRODOLOMSKA Ona (po brodolomu s*** di samotnega otoka): — Kje neki sva? O n (z obžalovanjem): — Tega vam ne morejj natanko povedati, ker sen tudi sam šele prvič tuk®1 TRETJI GUMB Mnenje učenjaka, ki 84 bavl s problemi zvoka: »Naibolj senzacionajjr iznajdba po iznajdbi ra kot zagovornikoma kaj® clzma, ln Andrejem Gid° ,8 brezbožnikom do s*?e, smrti leta 1951. Pole®*)) ki so Sle skozi časopisi® j( smrti velikega pisatelja .g, zaključila groteskna Pismonoša Je nekoč Pr*i£r sel Mauriacu sledečo Javko: t„p »Pekel ne obstaja -v' brezskrbno živiš stop vesti Claudela stop . . AndrA Gid*‘ Izdaj« N«rinar»ko dritltvo Slovenije, povertoaflitto Maribor - Uleju urtitniSM odbor, oil(tororni urednik Dragan Flinar — teina natoJnlna 400 dinarjev, polletna 200. Sc. 100 din - (jrednillto in uprava: Maribor. Kopališka J - Trlcfon 2N-7* (Vk tnf. NB W0t-T-(6'> - Poftni predal 42 — Rokopisov in risb ne vratamo — Tisk Mariborska