Pomen fluorografiranja
j Najuspešnejša metoda za množično odkrivanje bolezni pljuč In srca
Fluorografija Je> rentgen-skb slikanje pljuC, srca, veli-kiih žil in drugih organov v prsnesm košu. V kiatkem ča-su omogoči množjčni: pre-gled prebivalstva in je zato najuspešnojša metoda za množično odkrivaiije bolezni pljuC in srca. Uspešnost zdravljenja, trajanje delane-zniožnosti in stopnja invalid-nosti so v veliki meri odvis-nii od zgodnjega odkrivanja bolezni. Fluorografija nam pogosto oinogoča odkrivati otjolenje že v zgodnjem sta-diju, ko boLnik še ,nima isra-ženih bolezenskih znaaienj ali pa le-te podcenjuje.
Ceprav je obolevnost zara-di:. tuberkuloze v Sloveniji iz leta v leto manjža, $e še dol-go ne bomo mogli primerja-td z raavitimi deželami, k-i vslako leto odkrivajo zelo malo novih primerov obole nja (majhna incidenca). Zad-njfi analize fluorografije 7 Slfaveniji so pokaz&le, da je flijorografija odkriLa še pre-cej bolnikov, kj niso bill zdravstveni službi poznani in so pripadali celo mlajši po-pulaciji (25—45 let). Odkri-vanje bolnikov s pljufino tu-berkulozo je pomambno tudi zato, ker lahko nepoznan bolndk okuži rdravie osebe, $ katerinil ždvi v ožjem okolju (družina, priseljeni deiavci,, kii stanujejo v barakah).
Pri team moramo biti pa-zornl tudi na nezavarovane osebe, kroni&ie alkoholike in socialno ogrožene skupine pijebivalcev. Zaradl socialae strukture    obolelih    pomenj
danes  tuberkuloza tudi socd-alnl problem.
Kot drugod po svetu, od-krivamo tudi v Sloveniji ved-no vefi pljučnega raka. Naj-sigurnejše zdranrtjenje jeope-rativna odstranitev nove tvorbe. Uspešnost zdravlje-nja te pogubne bolezni je od-visna samo od pravočasnega odkritja. Nespomo je dej-stvo, da so tamu pbolenju bolj izpostavljeni strastai ka-dilci, predvsem mgškegaspo-la. Zadnja fluorografiranja so v nekaterih ob6inah Slo-vemje odkrila vet bolnikov s pljučnim rakom, kakor pa tistih, ki so izloiaii v izpljun-ku bacil   tuberkuloze.
Fluorogratija nam odkriva tudi druge kronične pljuftne bolezni kot so — zapraše-nost pljuč (silikoza), napih-njena pljuča (emfizem) in razna kronična vnetja pljuč in bronhijev. Vse te bolnike prevzema v posebno oskrbo dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo. S pravoftas-nim preventivnim ztdravlje-njem marsdkaterih teh bo-\ezni lahko danes prepreči-mo pfezgodnjo invalidnost, ki grozi takemu bolniku. Rjuda so nainre^- organ, ki dovaja telesu za življerije po-tfeben dioksid, ki se tvori v telesu. Ce pljufia te svoje funkcije ne zmorejo več,- tr-pijo vsi pomemtmejši teles-ni, oorgani zaradi slabe pre-skrbe s kisikoin. PljuCa in srce sta med seboj p^oveza-na organa. Pogosto se pri-druži kronidnemu vnetju pljuč in bronhijev tudi kro nifino pljujCno srce, ki moč-no priaadeoe življenjsko alc-tivnost takega bolnika.
Tehmidna revolucija, med-sebojno tekmovanje, napadnl način življemja, ki ga vsilju-je sodobna civilizacija in ki ga karakterizira pr&majlino SizUino __ gibaoje, , nepraviina preljrana, uMvanje poživll in kajenje tobaka, so postavili srčna iin žitoa obolenja v središče znanstveme proble-matike. Tako so kardiocir-kulatorne bolezni po vzroku smrti na prvem mestu. Ta obolenja pogosto povzro^Sajo prezgodnjo invalidnost. Rent-genska slika prsnega koša, ki jo dobimo na Lluorogra-mu, nam pokaže tudi spre-menjeno obliko srca, ki je nastala aM kot posledica pri-rojene ali pridobljene srčae hibe, oziroma oslabelosti srftne mišice. Tudi dalj časa trajajoč krvni pritisk se ka-že v rentganski sliki srca. Hipertenzaja — povefian krv-ni pritisk. pomend danes . glawni n&varnastni dejavnik za nastanek infarkta srčne mižice. Dokončna ugotovitev srčnih spreanemb je možna šele po natančnih kontrolnih preiskavah po fluorograiira-nju, ki jlh opravijo ustrez-ni strokovmjaki zdravstvene službe. Samo pravočasno od-krivanije bolezni omogo^a uspešno adravljesnje. Take akcije s poudarKom odkriva-
nja srčnih sprememb na, flu-orogramu so bile v SJovenlji že napravljene. Izkazal^ so se kot zelo uspešne in po-menijo danes ekanoirufco iz-koriščanje fluorografije tudi prj od'irivanju srčnlh spre-memb. Ananza postfluoro-grafski{i preiskav je pofcaza-la veftje število nepoznanih bolnikov.
Dober odziv prebivalstva na množifinj fluortigrafiji nam daje možnast, da še bolj Izkoristimo fluorogj;aljjo z dodatoijni preiskavami spričo narašfianja hipertoni-je pri nas. V svetu narojajo avtorji 20-ottetotno oblolev-nost populacije zaradl hiper-tonije. Tako latiko vpll^amo v organizirani socialistični zdravstveni službi v smislu sekundarne preveotdve. Pri tem mislrmo na vse, kar ukrene zdravstvena služba pri na novo odkritih bttlni-kih. Ukrepi he zadevajo sa-mo zdravljenja in s tem zmanjševanja umrljivost) za-radi te bolezni, temveč tudi prepreSevanje komplikacij in napredovanje obolenja.
Zato bo vsakemu obCanu do vključno 65. leta statosti izmerjen pred rentgenskim slikanjem tudi krvni pritisk. Starost je Omejena zato, ker so v večji starostl vrednostl krvnega pritiska višje ih je pri množičnih preiskavah težko vrednoliti normalne od zvišanih vrednosti. Enkratna ugotovitev povefiane vredno-sti krvnega pritiska še ne pomeni, da iraa oseba hiper-
tonljo (trajno poveCan krv-ni prjtisk). Zato bo zdrav-stvena služba vse osebe a povedanimi vrednostmi krv-nega pntiska povabila na kantrolni pregled.
Vsak obfian bo preje) tudl vabilo s podatki o xdravju In bo koiikor mogoče fta. tančno odgovoril na vpraša-nja tako, da bo za odgovor obkroži] ustrezno številko. Izpolnjeno vab.ilo bo prinesel s seboj na fluorografski pre-gled. Plsarjl bodo te . podat-ke vnašali na fhiorografsko kartico. Le-ti bodo pomagall prj presojanju rentgenoloS-kih sprememb organov v prsnem košu. Tako bo zdrav-stvena služba dobila podatke o dejavnikih, ki vplivajo na razvoj nekaterih pljufinih In srčnJh bolezni, oziroma bo odkrila ogroženo prebival. stvo (rizlčno Ropulacijo), pri katerih bodo potrebne bolj pogostne zdravstvene kontro-le. S takim ravnanjem bo vsak obfian sodeloval In sam pomagai pri odikrivanju svo-je boleznl.
Vsako fluorografsko sliko bodo presojali trije izkušeni zdravmki na Inštitutu Gol-nik. Ce bodo naSli pomemb-nejše spromambe, bo občan povabljen na poseben adrav-niški pregled.
V korist nas vseh Je, da soclelujemo pri zgodnjein od-krivanju balezni in tako zmanjšujemo imvalidnost. Zdravje je največja dobrina posameznika  in  naroda.
Dr. MAJDA  USTAR