tJREDNISTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCUSTUEVA UL. 5 TETLEFON ŽT. 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 bi 31-26. POMEDCUSKA IZDAJA „JUTRA" IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDKLJSKA IZDAJA >JUTRAC J~7~~r ' Wieder Si USA-Flugzeuge abgeschossen Weiteres Vordringen unserer AngrifSsverbande westlich Tarncp ol — Besatzung von Tarnopol le. s tet weiter halden-ha£ten Widerstand — Bet Jassy und Pleskau hzhe blutige Verluste der Sowjets Aus dem Fuhrerhauptquartier, 16. April. PNB. Das Oberkommando der "VVehrmacht gibt bekannt: Im Sud\vestteil der Kj£m brachten deut-schv und rumanisehe Truppen die uuseren Be\vegungcii nachtlriingenden Bolsehe\vi- sten in harten Kiiinpfen zum Stehen und vernichteten 28 feindliche Pauzer. In hef-tigen L.uf tkiimpfen und durch I "lak \vurden 36 feindliche Flugz.euge abgeschossen. Am unteren Dnjestr und bei Orhei schei-terten zahlreiche Angriffe des Feindes am \\"ider*tand unserer von der Luftuafte hor-vorra^ind unterstiitzten Truppen. ortJirhe JEiiinriiche \vurden abgeriegelt. In den letz-ten Ta^en hat sich hier die si<'b«'nte Iiom-panie des Panzergrenadier-Reginients 11 unter Fuhrung von Oberleutnant Henk be-sonders hervorjretan. Nord\vest!ich Jassy iiigten unsere Truppen den Bolsehevvisten bei ortlichen Vorstbssen hohe blutige Verluste za. ostlieh Stanisiau vvurden so\vjetische Kampfgruppen naeh Siiden zurutkgevvor-len. \Viederholte feindliche Angriffe am Strypa-Abschnitt scheiterten. Wes&lich Tar-nopol drangen unsere Angrif fsverbiinde, unterstiitzt von Kanipf- und Sehtoeiitflie-gern, in erbitterten Kampfen weiter vor. Die Besatzung von Tarnopol leistet am \Vestrand der Stadt den immcr \vieder an-sturinenden Sovvjets \veiter heldenhaften AViderstand. In der vergangenen Nacht griffen starke Verbiinde sch\verer deutscher Kampf-flugzeuge den Bahnhof Saruy an. In den Zielriiumen vvurden zahlreiehe Explosioneu und Briinde beobachtet. Siidlich Pleskau g rili der Feind, unterstiitzt von Fanzern und Schlachtfliegern, auch gestern den ganzen Tag iiber an. Er \vurde unter boben blutigen Verlusten abgeschlagen. In den beiden letzten Tagen vvurden dort 72 Pan-zer vernichtet. Im Landekopf von Nettuno fiihrte der Fema stiirkere Vorstdsse gegen cinige unserer vorgeschobenen Stiitzpunkte siid\vest-lich Littoria, die nach voriibc! gehendeiti Verlust im Gegenstoss zuriickerobert wur-den. An den iibrigen Fronten verJief der Ta j: ohne besondere Ereignisso. Nordamerikanische Bomber griffen gestom mehrere Orte in Ruma.iien, unter an-derem das Stadtgebiet von Bukarest an. K*, entstanden Gebaudeschaden und Verluste unter der Bevblkerung. Durch deutsehe and rumanisehe Jiiger sowie d ure h Flak-artillerie vvurden nach bisherigcn Meldun-gcn 20 feindliche Flugzeuge, in der Mehr-zahl viermotorige Bomber, vernichtet. Bei Vorstbssen nordamerikamscher Jagd-verbiinde nach Nord- und Mitteldeutsrhland vvurden am 15. April 31 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Bei der Abvvehr die-ser Angriffe zeichneten sich leichte Flak-batterien der Luftwaffe, Marineflak und Hafenschutzboote besonders aus. Hullov poizkus izsiljevanja nevtralcev Zahteve po prekinitvi gospodarskega prometa z Nemčijo Stockholm, 14. apr. Ker ni bilo pričakoval*, da boHull ostal samo pri svoji 2rožnii nevtral-cem, ki jc tvorila bistveno točko nje^ovepa zadnjega radijskega govora, pač prav nič ne preseneča, ak<; je zelo hitro sledila diplomatska akcija, na katero je bil Hul! opozoril na tokovni konferenci ko je hinavsko govoril o »razgovorih z nekaterimi nevtralnim: vladami«. Z običajnimi gangsterskimi mani rami. s katerimi pritiskajo sovražne s^Ie na nevtralce. zahteva ameriški državni tajnik od nevtralcev, naj ustavijo svoj gospodarsk' promet z Nemčijo. Tozadevno je na razpolago iziava uradne švedske poročevalske agencije TT, ki je na Vprašanje v zunanjem ministrstvu dobila odgovor da je dospela v Stockholm nota angle-ske si sevcmoamcTiike vlade glede švedske trgovine s silami osi Istočasno javlja Reuter iz Stockholma, o'a so kro^i, ki So v tesnih stik"h s -hodsko vlado, izrazi-li svoje začudenje nad to noto ter izjavili, da bi pomenilo njeno izpolnjevanje kršitev zaupanja, ki &i je nevtralna Švedska ne more pri vaše t. \ d -pucmatsmsjhno žrtev«. List pravi, da je tako na-ziranje škodljivo za švedske interese, švedska nima nikakega vzroka, da bi tozadevno sploh razpravljala o »žrtvah«, ker se je proglasila za nevtralno, ker je izven vojne m ker hoče tudi v bodoče ostati izven svetovnega spopada. Udeležba švedske pri trgovinski blokadi Nemčije pa b-bila že »vojaški aktivizem«. Nova grška begunska ,vlada' Vigo, 15. apr. Grški begunski odbor je odžagal dosedanjega ministrskega predsednika Tsudercsa. Sedaj je sestavil novo vlado Sophokles Venizelos, sin proslulega min. predsednika Ven;zelosa, ki je proti volji kralja Konstantina oktobra 1. 1916 pognal Grčijo v vojno na strani zaveznikov. Nova »vlada« ima to posebnost, da ima samo dva m-nistra. Venizelos, oči vidno uni verzaln' genij, je širokopotezno — aH pa anorda vsled pomanjkanja razpoložljivih pomočnikov? — poleg min. predsedništva prevzel kar štiri ministrstva in sicer igra istcčasr.o vojnega, letalskega, mornariškega in pravosodnega m-nistra. Neki kontre-admiral z imenom Demestikus združuje v svojih rokah trgovinsko, prosvetno in notranje ministrstvo. Kot statist tej vladi dveh mož pomaga neki državni podtajnik po imenu Mandaz'nos. še za vladne krize je d-espela vest, da je sovjet^ta vlada prekinila sveje diplomatske odr.ose z grško begunsko vlado. Zopet 51 ameriških letal sestreljenih Nadaljnje prodiranje nemških napadalnih cddelkov zapadno od Tarnopola — Tarnopolska pjsadka se junaško upira — Velike sovjetske izgube pri Jasi ju in Pskuvu Flihrerjev glavni stan, 16. apr. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na južnozapadnem delu Krima so nemške in rumunske ćete v hudih bojih zaustavile boljševike, ki so pritiskali za našimi pokreti ter so uničile 28 sovražnikovih oklopnikov. V silovitih letalskih bojih in s protiletalskim topništvom smo zbili 36 sovražnikovih letal. Ob spodnjem Dnjestm in pri Orgejevu so se ob odporu naših čet, ki jih je sijajno podpiralo letalstvo, izjalovili številni sovražnikovi napadi. Krajevne vdore smo zajezili. V zadnjih dneh se je tu posebno odlikovala 7. četa II. polka oklopniških grenadir jev pod vodstvom nadporočnika Hen-ka. Severnozapadno od Jasija so naše čete zadale v krajevnih sunkih boljševikom velike krvne izgube. Vzhodno od Stanislavova smo vrgli sovjetske bojne skupine proti jugu. Ponovni sovražnikovi napadi v odseku ob Strypi so se izjalovili. Zapadno od Tarnopola so naši napadalni oddelki, ki so jih podpirali bojni letalci, v srditih bojih prodrli še dalje naprej. Posadka Tarnopola se ob zapadnem robu mesta še nadalje junaško upira naskakujočim sovjetskim četam. V pretekli noči so močni oddelki nemških bojnih letal napadli železniško postajo v Samih. Na cilju so opazili številne eksplozije in požare. Južno od Pskova je sovražnik s podporo oklopnikov in bojnih letal tudi včeraj ves dan napadal. Z velikimi krvavimi izgubami smo ga odbili. V obeh zadnjih dneh smo tamkaj uničili 72 oklopnikov. Na predmostju pri Nettunu je sovražnik napravil nekaj močnejših sunkov na nekatera naša izpostavljena oporišča jugozapadno od Latorije, ki smo jih po prejšnji izgubi ponovno zavzeli s protisunkom. Na ostalih bojiščih je potekel dan brez posebnih dogodkov. Severnoameriški bombniki so napadli včeraj več krajev v Rumuniji, med drugim področje Bukarešte. Nastala je škoda na poslopjih, prebivalstvo je imelo izgube. Nemški in rumunski lovci ter protiletalsko topništvo so uničili po dosedanjih podatkih 20 sovražnikovih letal, po večini štirimo-torne bombnike. Pri sunkih severnoameriških lovskih oddelkov nad severno in srednjo Nemčijo smo 15. aprila sestrelili 31 sovražnikovih letal. Pri obrambi teh napadov so se posebno odlikovale protiletalske baterije v sestavu letalstva, mornariško protiletalsko topništvo ter pristaniški zaščitni čolni. Težišče bojev še nadalje na jugu vshsdnsga bcjlšča Berlin, 15. apr. Na Krimu so se boji v j petek pomaknili dalje proti jugozapadu. I Sovražnik je možno pr tiskal za r.emškmi oddelki, ki so se umikali proti jugu. Nemci so zajezili sovražnikove sunke, ki so bili usmerjeni vzdolž obale zapadno od Feo-dozije ter od S mferopoia proti jugu. Najtežji sovjetski napadi so bili južno od ce-sie Sim/eropol—Sevastcpol, dočim so severno 08 ceste nemške čete krile odmikal-ne pokrete ob reki Ahna. Ob spodnjem Dnjestru je sovražnik, ki je pripeljal 'nove čete, poizkušal prodret: dalje s svojih dosedanjih postojank ob reki ter stvoriti nova predmostja, napadi pa r.iso imeli uspe ha. Na zaustavljalnih boj ščih mei Dnje-strom in Siritulom ter v Bukov:ni je sovražnik mirova^ V trikotu Delat in—Stanislavov—Bučac so se zaradi nemških sunkov in sovražnikovih protisunkov razvili siloviti boji. Dočim so se pri Delatinu močnejši madžarski oddelki bran:li pred močnejšimi boljševiškimi napadi, so druge nemške čete, ki so južnozapadno od Stanislavova nadaljevale napade, zavzele za nadaljnje operacije važno predmostje. Vzhodno cd Stanislavova je hotel sovražnik zavzeti ozemlje, ki ga je izgubil v zadnjih dneh. Nemci so njegove številne napade prestrog"li ter so boljševike, ki so se ponekod prebili, odrejali s takojšnjimi protisunki. Pomembnejši kakor borbe ob zgornjem Dnjestru so nemški napadalni uspehi na področjih Tarnopol—Brodi ter pri Kovlju. Zapadno od Tarnopola so kljub deževju m razmočenemu ozemlju nemške čete zlomile sovražnikov odpor ter penovno zavzele precej ozemlja, dočim je junaška tamcpol-ska posadka ves dan odbijala neprestane boljševiške napade. Severnozapadno od Brodov so nemške čete zavzele v naskoku več krajev. Tudi južr.»czapadno od Kovlja so Nemci napredovali. V srednjem odseku vzhodnega boj'šča izpopolnjujejo boljševik! svoje obramone postojanke :n je tu še nadalje mirno. V severnem odseku pa sovražnik južno oi Pskcva nadaljuje svoje prebijalne poizkuse, vendar so Nemci odbili vse b;ljše-viške napade. Obrambni uspeh je zato tem večji, ker so morale nemške čete vzirža-ti na blatr.em ozemlju, polnem granatn h lijakov ter v dežju in odjugl. Na visokem severu so krajevni spopadi zopet oživeli. V kandalaškera odseku so nemški grenadirji zavzeli višinske p:sto-janke ter j h obdržali kl„ub ponovnim protisunkom. Boji v južni Italiji Berlin, 15. apr. Na južnoitalijanskem bojišču ni bilo v petek nobenih pomembnejših bojev. Posamezni sovražnikovi izv dni-ški sunki niso imeli uspehov. Pri Cass:-nu je nemško topn štvo skupno z baterij rimi metal min uspešno obstreljevalo sovražnikova strojniška gnezda, njegove topniške postojanke in bunkerje. Tudi r.asprot nikov oskrbovalni promet je bil stalno pod ognjem nemških daljnostrelnih topov, ki so prisirii k molku več baterij ter uničili neko utrjeno skupino hiš in pet mostov preko Rapida in Garmiliana, Tudi na nettur.skem predmostju je dan kljub delnemu močnejšemu sovražnikovemu topniškemu ognju ter obojestranskemu izvidnškemu naskakovalnemu delovanju mirno potekel. Nemško topništvo je obstreljevalo sovražnikov vozni promet proti Bcrgu—Piave ter je zažgalo neko skladišče municije. Cgenj nemškin daljnostrelnih baterij je povzročil štev lne požare v nettunskh pristaniških napravah ter v raznih municijskih in pogonskih skladovnicah severno in se verne vzhodno od Nettuna. Nemško topn "štvo je prisililo več sovražnikovih stražnih lad:j ter neki prevezrji parnik, da so se obrnili. Ojačenje nemškega lovskega orožja Madrid, 15. apr. -Izkušnje dokazujejo, da ni uspelo zavezniškemu letalstvu .>hr>-miti nemškega lovskega orožja«, je brzo-javil Augnsto Assia madridskemu dnevniku »YA« v petek iz Londona. Napadi na nemške tvornice niso vodili do onih uspehov, ki so jih pričakovali. Nasprotno so prišli do prepričanja, da je nemško lovsko letalstvo danes močnejše, nego je sploh kdaj bilo. Britanska javnost je pred uganko. Nemčija mora imeti ogromno, neverjetno organ zacijsko sposobnost, da je dosegla kljub anglo-ameriškim napadom zvišanje proizvodnje lovcev. Za ustvaritev drugega bojišča v Evropi pa bi bil slab omen, da ni moglo angloameriško letalstvo onemogočiti nemških lovcev«. Ta Ugotavljanja podajajo pojem o nalogah, ki čakajo zavezn:ke pred dejansko ustvaritvijo drugega bojišča, izjavlja kapetan Bray, član britanskega letalstva. »Jaz, se zavedam, da bo po optimističnih prerokbah zadnjega časa taka naloga naletela na globoko, nerazpoloženje«. ž Rezultati jrredvolitev v Zedlnjenih državah ženeva, 15. apr. V dveh nadaljnjih ame-rišk h državah, v Illinoisu in v Nebraski, so bile predvolitve. Demokrati so postavili na svojo listo Franklina D. Rooeevelta. Pri republikancih sta kandidirala general Mac -Arthur in neznan prekupčevalec z zemljišč1 iz Chicaga. Zato je bilo samo po sebi umevno, da bo dcbil Mac Arthur, čigar izvolitev je propagirala »Chicago Tribune«, veliko večino, vendar je zanimivo, da so v Chicagu prvič po dvanajst'h letih republikanci dobili bistveno več glasov kakor demokrati ter da je dobil Dewey, ki v Illinoisu uradno spich ni kandidiral, kljun temu 15.000 glasov, skoraj polov'co vseh glasov, ki so bili oddani. V Nebraski je zmagal mnnesotski guverner kervetni kapitan Štassen. Dobil je veliko večino ludi tu je bilo mnogo glasov oddanih za De-weya in precej manj za Willkieja. Maršal Antotiescu na obisku v Konstanci Konst^nca, 15. apr. .Maršal Antonescu je priletel 13. aprila z nekaj častniki vojnega štaba v Konstanco. Skupno z nemškimi in rumunskimi častniki je odšel v luko. Obiskal je najprej zbirelišče nemških ranjencev z južnega vzhodnega bojišča. Nato je odšel na rumunski ruš-lec, končno pa je pregledal utrdbe in obrambne naprave. Po obisku neke posebno uspešne rumunske protiletalske baterije se je maršsl vrnil na letališče ter zgodaj zvečer odletel iz mesta. Seja vlade v Budimpešti Budimpešta, 15. apr. Uradni madžarski poročevalski urad javlja, da je imela madžarska vlada sejo pod vodstvom ministrskega predsednika Sztojavja. Ministrski svet se je bavil s trenutnimi aktualnim' vprašanji v zvezi z industrijskim in polje-delsk m delavstvom ter je določil važne smernice glede delavske zaščite, delavskih organzacij, mezdnih vprašanj ter delavske oskrbe. Bavil se je tudi z ostalimi tekočimi zadevami. Mandžurska zunanja politika Hsmgkinff, 15. apr. Mandžurski zunanji minister »Lišao Keng je v nekem razgovoru, ki ga objavlja list >Manchuria Daily News«, izjavil, da je c-'lj madžurske zunanje politike nova velikovzhodno-azijska skupnost. Zunanji minister se je bavil tudi z man-džurskimi odnosi evropskih zaveznikov in je dejal, da stremi Mandžurija po še tesnejšem političnem in gospodarskem sodelovanju z Nemčijo in Italijo. Odločena je korakati skupno s svojimi evropskmi osnimi zavezniki toliko časa. dokler ne bo zagotovljen obstoi novega reda. Minister je zaključil izjavo z opozorilom, da se bavi Mandžurija z vprašanjem otvoritve poslaništev na Filipinih in v Burmi Upoštevajte predpise o protiletalski zaščiti Preprečeni načrti Polagoma postaja strateško ozadje velike obrambne bitke na vzhodu vedno bolj jasno spoznavno. S svojo izredno širokopotezno marčno ofenzivo so zasledovali Sovjeti v glavnem tri cilje, zit katerih dosego so vrgli v boj izredno močne oddelke svojih čet. Ne da se še pregledati, v kako velikem obsegu so vrgli Sovjeti v boj ve« svoj vojni potencial. Razni znaki pa govore za to, da so se posluževali pri tej ofenzivi v zelo velikem ohsofifu že »vojih rezerv. Kljub temu pa se lahko sedaj že ugotovi, da svojih treh glavnih ciljev niso dosegli. Prvo namero, zopetno zasedbo baJtskih drisv, je preprečila zapora južno od Cud-skeera jezera, proti kateri so se Sovjeti zaletavali s prav tako močnimi oddelki kakor ob začetku mrirčne ofenzive na južni fronti. Nemške eete pa so na tem odseku dosegle zaporedne obn*mhm» uspehe in so tako zaprle dostop do baltskih držav. Druga nameni Sovjetov je razvidna iz napadov na južnem delu srednie fronte, ki so se naiprvo razbili ob br?n:kih Kovla, Tarnopola in Brodov In ki so MU kontno zaustavljeni! z nato s!edeč;mi p^ot?n"pa vodila od K.»rpatov do severnega kot«\ črnega morja. S tem pa bo tudi na južnem odseku vzhodne fronte sovjetska marčna ofenziva ostala na pol poti. (Karntner Zeitung) Madžarski Kerenski se je zopet pojavil Stockhclni, 15. apr. Reuter javlja iz Londona, da so tamkaj ustanovili tako 1 vani ^madžarski svet«, nač-eljuje mu b-vši predsednik Madžarske in bivš, min. predsednik grof Mihael Karolvi. Svet namerava zbrati vse ^demokratske pokrete« Madžarov v Angliji in v Zednjenih državah. IzUal je tudi program, v katerem propagira sabotiranje vojnega aparata ter poziva madžarske vojake k uporu in dezerterstvu V ostalem priporoča najtesnejše sodelovanje s Sovjetsko zvezo ter govori o uničeniu »fašističnega fevdalnega režima« ter o njegovi zamenjavi s »svobodno in neodv.sno Madžarsko«. Ugotoviti moramo, da je ta junaški Ka-rolyi isti mož, ki se je pustil po madžarskem uporu dne 30. oktebra 1. 1918 imenovati za madžarskega min. predsednika ter je nato skleni sramotno pogodbo, ki je izročila Madžarsko svobodni volji za- veznikov. Januarja 1. 1919 je bil nato Karolvi izvoljen za min. predsednika madžar- ske republike, njegove slave pa je bUo kmalu konec. Dne 21. marca so ga že strmoglavili komunisti. Poslušno jim je odstopil svoje mesto ter prepustil deželo sto. dnevnemu strahovalnemu vladanju zloglasnega boljševškega množestvenega morilca Bele Khuna. Karolyi je doslej živel v izgnanstvu. Sedaj, ko se Madžarska bori proti boljševizmu za svoj obstoj in svoie življenje, se ta maižarski Kerenski, ki se je enkrat že izkazal kot pripravljalec t.d za komunizem, znova postavlja v službo sovražnikov svoje domov'ne, v upanju, da bodo še enkrat rabili njegove dninarske usluge, „Precizno bombardiranje14 ženeva, 15. apr. Ameriški letalski major Charles Maas iz Jacksona, država Mi3is-sipi, je poročal v aprilski številki revije 3>Esquirex« o težavah ameriških letalcev pri dnevnih napadih na Nemčjo in o ne-mežnosti izsleditve pravilnih ciljev. Kot navigacijski častnik je bil v prvem letalu velikega oddelka bombnkov. »Kakor hitro smo bili nad kopnino«, piše dobesedno, »smo mogli ugotoviti, da bo jako težko ugotoviti cilje, kajti oblaki in megla so se občutno zgostili. Končno smo videli del pokraj ne ob steku dveh rek in lzpremeni-li smo za malenkost smer, toda našega cilja še vedno nismo mogli videti, čeprav je že bil davno čas za to, ker je plast oblakov zastirala pegled. Bežen pogovor po telefonu, ali naj nadaljujemo polet proti Bremenu, ali naj se vrnemo ali pa naj izberemo drug cilj, ni prinesel točne odločitve. Nebo je bilo preko tega, kar smo smatrali za Bremen, z oblaki pokrito In odločili smo se izkoristiti položaj. Skozi oblake in meglo sem videl nekaj kar bi po mojem mnenju lahko bilo mesto Tedaj je zakii-cal nekdo v mojem letalu, da se je skupina letal tipa *B 17« odvrnila na desno, druga na levo od nas. Istočasno je zaklical nekdo da so to sovražnikov lovci«. V tem trenutku so odvrgb ameriški letalci po majorjevem poročilu svoje bombe. Zatemnitev od 21. do s* Stran g »SLOVENSKI M A K OD«, i*medWJ*k, TT »prti* tW4 Stev. TB PREZIDENT RUPNIK JE GOVORIL SLOVENCEM IN SLOVENKAM Množice so prezidentu prirejale viharne, navdušene ovacije Za današnji govor Sefa Pokrajinske oprave, g. prrz.it]t iita generala Leona IIupnika, je vladalo v vseh slojih prebivalstva izredno zanimanje. To je docela naravno in razumljivo, saj pomeni tega pol leta, odkar je g. prezident prevzel v najusodnejšem trenutku naše zgodovine v svoje roke krmilo na&ega naroda, začetek popolnoma, novega razdobja v našem narodnem življenju, že prej splošno priljubljeni general je postal v tem kratkem času od vseh delov in slojev naroda priznani, spoštovani in ljubljeni narodni voditelj, ki mu vsi sledijo z neomajnim zaupanjem in trdno odločnostjo, hoditi za njim po edino pravilni poti, ki jo je nakazal Slovencem, po proti bol jševi-ški, protistrankarski in evropski poti. Narod je svojemu prezidentu hvaležen že za moški korak, ki ga je storil, ko se ob naši najtežji uri ni ustrašil prevzema zgodovinske odgovornosti in je s tem tudi Slovence uvrstil med narode, ki ob strani mogočne Nemčije in njene impozantne oborožene sile prispevajo svoj delež v borbi proti komunizmu ter za novo, pravično In srečno Evropo. Iz srca pa je narod g. prezidentu hvaležen tudi za vse njegovo obnovitveno in preroditveno delo, ki ga je takoj začel izvajati z resnično vojaško doslednostjo in energijo in ki je ie v teh kratkih Šestih mesecih rodilo nepričakovano velike uspehe. Dvignilo in organiziralo se je slovensko domobranstvo, ki bo kot naša narodna obramba T najkrajšem času dokončno obračunala s proti narod ni m komunizmom v naših krajih. Nov duh je prevzel vse zdrave plasti prebivalstva. Silno se je pojrlobii občutek narodne solidarnosti, ki je dobila vidnega izraza zlasti v razveseljivem razmahu Zimske in Socialne pomoči, teh plemenitih stvaritev našega prezadenta. S kakšnim zaupanjem in s kakšno privrženostjo je slovensko ljudstvo povezano s prezidentom generalom IUipnikom, se je najbolje po kazalo ob njegovem današnjem govoru, ki se je razvil v mogočno manifestacijo narodove volje in predstavlja nov mejnik na poti k obnovi, preroditvi in lepši bodočnosti našega naroda. Govor je bil napovedan za 10. uro dopoldne, 2e mnogo prej je bQa dvorana z balkonom in gnlerijami -vred prenatrpana, da nihče ni mogel več v njo. Ljudje so se gnetli tudi v vseh stranskih prostorih. Bilo je to resnično ljudsko zborovanje, saj so se zbrali poleg zastopnikov naših najvažnejših gospodarskih, socialnih in kulturnih ustanov pripadniki prav vseh slojev prebivalstva, moški in ženske, stari in mladi. Kakor je mladina sploh nosilec nove dobe v našem narodnem življenju, tako je ona tudi današnjemu zborovanju vtisnila pečat s svojo ogromno udeležbo in s svojim vedrim, neomajne vere v bodočnost naroda prežetim duhom. V velikem številu so prisostvovali tej mogočni manifestaciji tudi kmečki ljudje, ki nestrpno čakajo v Ljubljani, da bo vsakemu od njih omogočen povratek k delu na svojem domu, kakor je bil tolikim že omogočen. S svojo udeležbo so počastili današnjo manifestacijo višji skupinski vodja SS general Rosener, zvezni oficir med nemško vojsko in slovenskim domobranstvom podpolkovnik B a 1 k e, šef nemške varnostne službe stotnik Schluifer in številni višji oficirji nemške oborožene sile. Slovensko domobranstvo so zastopali poveljnik podpolkovnik Krener z načelnikom štaba podpolkovnikom Peterlinom in po- niočnikom podpolkovnikom V i z j a k o m ter večjim številom oficirjev, V veliki imlonski dvorani, napolnjeni do zadnjega količka, je vladalo slavnostno nastrojenje. Vsa zbrana množica je nestrpno pričakovala prezidenta Kupnika. Ko je točno ob 10. v spremstvu svojega adjutan-ta podpolkovnika Krejrarja in svojega sekretarja dr. Bana prispel v avtomobilu pred Krcnika pomembne l}ublpnske nedelje Pežat g*raz32iku Je dalo velikj mamSestacijsko zborovanje Ljubljana, 16. aprila Bela nedelja bo obdržala v kronkj le-toSnjcgfa. teta. svejo tehtno veljavo. Pečat današnjemu lepemu prazniku je dalo ve- lifco zborovanje v Unionu, h kateremu se je dopoldne zbrala zavedna Ljubljana, da čuje jedrnato in odločno besedo g. prezidenta generala Rupnika. Ob radiu pa je lahko poslušal ves nared. Burno odobravanje. Id je podcrtavalo prezidentove najmarkantnejše poudarke, je dalo zborovanju značaj nadvse izrazite manifestacije bele Ljubljane, ki se Čvrsto zaveda vatfkih dogodkov, v ksterih živimo, in nevarnosti boljševizma, zoper katerega zbira zdrav: del slovenskega naroda vse svoje odporne sile. Že zgodaj zjutraj se je po ljubljanskih ulicah oglašala priljubljena domača pesem, ubrana koračnica, s katero stopajo naši domobranski oddelki k prazničnemu opravilu. Ker je b:lo jutro prijazno, senčno in teplo, je Ljubljana že zgodaj zaživela svoje živahno nedeljsko življenje. Mnogi so zarana pohiteli proti Tivol ju in na Rožnik, da se v pomlajeni priredi sproščeno naužijejo svežega zraka in lepot nove brsti in cvetja. Toplo vreme, ki ga imamo vse z?dnje dni — saj se je živo srebro v soboto dvignilo že nad 22° C — omogeča, da se naglo razvija zelenje in cvetje. Koderkoli pogledaš, povsod se ti v ljubljanski okolici nudijo prizori v najlepših pastelnih odtenkih. Kostanji so že pognali fine drobne list-če, počasi zelenita bukev in breza in že so se tudi razcvete marelice, če bi b-lo nekaj malega več padavin, ki bi osvežile prirodo, potem bi si letos spet lahko obetali ugodno letino. živahnost letošnjih pomladnih del se močno odraža tudi na ljubljanskem trgu. Povpraševanje po semenih je še vedno vsestransko in je hvala Bogu tudi izbira zadostna. Vrtnarji prodajajo razne sadike, zlasti solato, peso, kapusnice. kolerabo in drugo. Veliko je povprssevanje po čebulčku. Prišel je čas, ko mora krompir v zemljo. Tu ni prevelike izbire, vendar je splošno prepričanje, da bodo naši vrtninarji tudi letos dobili zadostno mero semenskega krompirja. Vsekakor se je zanimanje za obdelovanje zemlje letos še stopnjevalo in bo v območju Ljubljane izkoriščen vsak razpoložljiv prostorček. Ljubljanski vrtninarji so se prepričali, da brez truda — in notabene brez majhnih razočaranj — ni jela, spoznali pa so ob-enerrij Čudovito privlačnost rodne grude, ki vrača človeku za opravljeno delo, za žulje in majhne neprilike najprijetnejšo zavest razvedrila in zdravja. Včerajšnjo soboto je bilo na ljubljanskem živilskem trgu še prav posebno Živahno spomladansko vrvenje. Zimsko mrtvilo je že davno pri kraju. Bolj in bolj prihaja zelenjava na trg in ob večji zalogi seveda padajo cene. Motovilčka je \-ed-no več, regrata prav tako, že bo počasi prihajala na trg tudi druga solata, s čemer bo Ljubljana spet upravičila svoj stari sloves ^sotetnega mesta«. Prav dosti je letes na razpolago cvetače in špinače, dobi se tudi še kislo zelje in repa. Novost zadnjih dni je bila velika pošiljka lepega rdečega korenja, ki ga je tvrdka Cerar dobavila iz okolice Bologne in ga razprodaja v poljubnih količinah, že pozimi je v Ljubljani šlo korenje dobro v denar, ljudje so se ga privadili kot izdaten nadomestek za krompir, prav tako pa ga seveda potrebujejo tudi naš: rejci malih živali. Nadalje je prišla na trg prva letošnja rdeča redkvica, šopek po liri. Tudi koprive gredo v denar, saj je že iz prve svetovne vojne dobro znano, da so kopri- giavnl vhod hotela Fnlona, ga je strumno pozdravil* tam postrojena četa domobrancev, občinstvo, M nI dobilo več prostora v dvorani in se je zbralo na pločnikih, pa mu je priredilo navdušene ovacije. Val ovacij ga Je spremljal vso pot v dvorano, kjer se je raeraotel v pravcati orkan vzklikanja in ploskanja. Pokazalo se je tudi ob tej priliki, kakšno hvaležnost In kakšno zaupanje gojijo narodne množice do g. prezidenta. Ko so se ovacije polegle, je dr. Pui kratko otvoril zborovanje ter naprosil gospoda previden ta, da povzame besedo. Čim se je popularni general pojavil za govorniškim pultom, se je sprožil v dvorani nov plaz navdušenega vzk likanja. Ko je g. preži -dent v uvoda svojega govora pozdravil generala Rdsenerja in zastopnike nemške oborožene sile, ae je po dvorani zopet razlezlo navdušeno ploskanje. In z gromovitim ploskanjem in navdušenimi pritrjr-valnimi klici je vsa ta velika množica spremljala tudi nadaljnja p rezi den tova izvajanja, ko je v več ko enournem govoru ožigosal temne si'e, ki so nas pahnile v nesrečo, obračunal z napakami preteklosti in nam pokazal smernice, ki nas bodo privedle v boljšo bodočnost. Ko je g. preži dent zaključil svoj zgodovinski govor, katerega bomo v celoti objavili v jutrišnjem »Jutru«, se je dvorana vnovič tresla navdušenega odobravanja, ploskanja in vzklikanja, ki se ni poleglo, dokler prezident in drugi odličniki niso odšli. Ovacije pa so se ponavljale še dalje ven na ulico in zajele tam zbrane ljudi, romembno zborovanje je bilo zaključeno s pesmijo »Hej Slovenci«, ki jo je stoje zapela vsa ogromna množica. Prežidentov govor je prenašal ljubljanski radio. Nešteti so ga poslušali doma ob sprejemnikih, večina onih pa, ki so hoteli na zborovanje, a niso dobili več prostora, se je zbrala pred zvočniki na Marijinem trgu in na križišču pri pošti. Razvili sta se tam na ta način dve vzporedni zborovanji, v kateri so se vključili tudi številni pasanti. Vsi poslušalci so z največjo pozornostjo sledili prezidentovim izvajanjem, ki so j m jih posredovali zvočniki. Današnja nedelja pomenja tako zopet novo mogočno in odločno manifestacijo ljubljanskega in z njim ostalega slovenskega prebivalstva, hoditi s prezidentom generalom Rupn kom po poti. ki vodi k prerodu in po njem k lepši in srečnejši bodočnosti naroda. ve izvrsten nadomestek za špinačo. Kratko: ljubljanski živilski trg se bolj in bolj ož-vlja, da tudi v tem pogledu lahko svo-bodneje zadihamo. čeprav je bila današnja nedelja sončna in topla, torej zelo prikladna za popoldanske sprehode, vendar je bil tudi tokrat obisk naših gledališč in kinematografov prav zadovoljiv. Atrakcija opere je zopet gostovanje Zlate G jun g-jen Če ve. ki je v Ljubljani še vedno >doma«. To pričuje razprodaja vstopnic in pa topli sprejem, ki ga je pri vsaki predstavi deležna ta odlična pevka. Globoko sočustvovanje je po vsej Ljubljeni vzbudila smrtna nesreča v Slomškovi ulici, ki sta se po nesrečnem naključju zastrupila višji železniški kontrolor Ferdinand B a b š e k in njegova žena ga. Fa-nika. Nedeljsko >Jutro« je podrobneje poročalo o nesrečnem zastrupi jen ju s plinom, ki je uhajal nekje v bližini. Trsgični dogodek naj bo opozorilo prebivalstvu, da se vsakdo takoj obrne na mestno plinarno, čim kje začuti, da uhaja plin. Nesrečna zakonca so v teku današnje nedelje kropili na 2alah mnogi znanci in prijatelji pa tudi ostali Ljubljančani, ki ob nedeljah trumoma obiskujejo pokopališče mrtvih. V ponedeljek ob pol 15. popoldne bosta pokojnika nastopila svojo zadnjo pot. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA IN OPERA: Ponedeljek, 17. aprila: Zaprto. Gostovanje Mile Kogejeve In Ivana Francla, članov zagrebškega Narodnega gledališča v Bizetovi operi »Carnien« bo v sredo 19. t. m. Opozarjamo na nastop bivših članov naše Opere, ki sta veliko sezon pripomogla s svojimi kreacijami k uspelim uprizoritvam raznih oper, kjer sta pela glavne partije. Filmski pregled Kipar prof. Rihard Scheibe pri delu v avojem ateljeju. Akrobacije na dvo-kolesu. Cirkus Sarrasani: vratolomne akrobacije na malem letalu. Nemški dreti *o v podeželskih zavetiščih dobro spravljeni. Novinci so nastopili delovno službo. V zasneženih planinah se vežbajo vojaki v smuku. Iz vrst nemških letalcev se j'h je mnogo prostovoljno javilo v lovsko službo. Na vzhodnem bojišču je odjuga spremenila ceste in pota v eno samo« jezero. Z južnega bojišča prinaša tednik vrsto posnetko\\ ki nadvse nazorno kažejo kako izredno zagrizena in krvava je bitka za mestece Cass no, ki je samo še kup razvalin. Matica: »Nenavadni dvoboj« (Prag— Film). Kvalitetni film krepke, dramatsko napete vsebine. Snov je prav solidno oblikovana, zapletki so logično utemeljeni tako, da jih gledalec že kar v naprej sluti in pričakuje. To je ena izmed mnegih -»•javnih tajnosti« filmskega oblike van ia. eden Jzmed cestni nepisanih filmskih zakonov, kako vzbuditi pri sicer ravnodušnem opazovalcu-gledaleu zar.imanje in s tem doseči učinek zabave. Simpat:čn: Gustav VValdau Ima v tem filmu pr?v veliko vlogo, katera mu tudi po pravici gre. Njegovo hčerko Ireno gra Sus' Nicoletti. katere flzicnomija pa žal ne odgovarja popolnoma njeni vlogi baronese. Dn:go žensko vlogo ima Cehinjg Hana Vitova. Inion: ^Ljubosumnost* (TobsV CaroTa Hohn pa ima v tem filmu trenotno malce nesodobno vlogo prodajalke avtomobilov. Hans Nlelsen je profesor entomologije in se zanima spočetka bolj za svoje hrošče kot za ženske. Ce bi ostal dosleden v tem svojem zanimanju, bi mu bila prihranjena marskatera težka urica. Toda avtrr filma je pač hetel drugače . . . VVemer Fuetterer je pa kipar, ki modelira ženske akte. Iz teh treh glavnih figur je »zmode-liral« rež;ser Boese prav živahno in mestoma pikantno veseloigro, ki vsebuje mnogo posrečenih in svojstvenih domislic. V predsporedu teče zanimiv in poučen kulturni film o razmne zevanju r'bic. Takih filmov bi si želeli več! Sloga: »Ura slabosti« (Bavaria). Moderna zakonska liubavna pravljica. Take muhe. kot j"h prinaša na dan glavna >ju-nak^nja-r (Hannelore Schroth) tega filma in tgki »slučajih in zapletki se n;or\io pač porajati le v grla vi filmskega avtorja s prav bujno dom šljijo. >Sotrpin<^ te zakonske vprege jf* Paul Ricbter. Na clccnačcm knjižnem trgi?: Emilijan Cevc, Preproste stvari. Založila Nova zaležba v Ljubljani 1944. Opremil akademski slikar Riko Dehenjak. Str. 237. 20 -preprostihi stvari pola je pisatelj in jih v svoji pravkar iziSii knjigi globoko doživlja. Način, ki nam jih z njim odkriva in približuje, lazedeva resničnega umetnika, samoniklega ustvarjalca.. Vsaka misel mu izzveneva v pesem, v.cak navdih v žarko odkr.tje. Ko iistas po tej nedvomno zelo zanimivi knjigi, se sproti poraja spoznanje, da tiči za vsakim taksnim drobcem ^Preprcete stvari« neka globlja smiselnost, prelragocena vsebina, ki pie, haja od roda na rod. Pisatelj sam pravi: »Vsaka stvar nosi v svojem naroiju globok smisel, globok prav zato, ker se ga ne zavemo ob prvem trenutku, in ne zavemo se ga, ker je tako preprost, tako potreben, da se nikdar ne vprašamo, znkaj nam služi, kakcar nihče ne vpraša, zakaj imamo roke ali oči«. Njegov slog se nam zdi kakor poduhovljen. beseda praznična, in slovesna. Knjiga je Kakor visoka hvalnica tem stvarem, od katerih ima vsaka svojo usodo, svoj smisel in tu i i svoje srce: Lončena piščalka, vrata., mize, Bcgk?»v kot, zibelka, postelja, jabolko, skrinja, peč. coiklje, vrč, pehar, kruh, p^itika, vino, luč, kropilček. rožni venec, studenec in znamenje. V vsakem poglavju čutiš dih po naši rodni grudi, po naši vasi, po nažem kmet-skem človeku. Poilobe pred vsakim poglavjem nazorno prikajujejo vseh teh 20 ^preprostih stvari«, ki spremljajo slehernega o i nas ob zibke do groba. V davno preteklost segajo in poveličujejo njeno patriarhalično ljubkost. Tukaj ne gre za kakšno strokovno razčlenjevanje ali suhoparno, dolgočasno seciranje pojmov. V p sn škem zanosu izluščiš pesniško misel, globoko zajeto v tciplem, iskrenem pesniškem doživetju. Pisatelj je posvetil to knjigo rodni zemlji in njenim ljudem pod goiami. V skladu z notranjo vrednostjo je tudi zunanja oprema knjige: Odličen papir, izbran tisk in zlasti bogata ilustraciji. Za vaako teh ; preprostih stvari« je oskrbel akademski slikar Riko Debenjak na ce*o stran peiorisbo. Knjiga pomeni izreden dar za današnji čas. Založba je pripravila tudi 300 izvodov na posebnem papirju. Ti izvodi majo zaporedne številke in pisateljev lastnoročni podpis. Za ljubitelje cvetlic Cvetlice v aprilu Čim to cveti sobn h rastln odeveteli, jih odrežemo, da bi naše zelene prijateljice po nepotrebnem ne trosile svoje moo zanje. Čebulice hiacinte, tulipane itd. spravimo potem v klet ali v kakien drug hladen prostor, da sc jim list počasi pcsu>e. Od srede maja dalje jih potem lahko vsadimo na vrtu kjer na* bodo naslednjo pomlad morda spet razveselile s cveti Lnhko pa jih pustimo tudi suhe v kleti in posadimo šc'c v , ktohru spet v cvetlične lence ali na vrtu. Veliko veselje bomo imel' z balkonom, če smo sedaj v balkonske zaboje že t sad V mače-hice al'" čc to Sc hitro storimo Kajti ^c!e f^redi maia lahko spravimo druer na-e cvetlice tja in ^Iccda je, če ostane balkon toliko C-asa brez cvetnega Krasa A tudi dfugaće moram, • mlslfti ■eda] na b«0ODtt Divjo trto moramo ohre/ari in njent stare vtice privezati v vidno, belki n ske zaboje in Spallrjc moramo na nove prcple-sfcatj ^n vse dobn> pnprav't\ da bomo imeli čimprej polno veselje /. balkonom, Dokler imamo velike rastline kakor oleandre, a\ kube. veo nimus in aaapantus ki polet takr. lepo cvete, še v kleti, moramo kletna okna irneti CfaaSofj odprta, čc zunaj n: \cč mra/a. Kajt tud te rastline hrepenijo kakor mj po dobrem, svežem pomladntm zraku. Čim se kaže. da bo lepo. tople pomladno vreme v/trajalo, pa je bolje, da spravimo vse te rastline na k:?k.Ncn zaščiten kraj, mogoče v kak:cn kot na prostem. Če zvečer ka/e. tla bo ponoč mraz. jih tanko zavarujemo na primer z lahkimi cunjami proti mrazu. \a vrtu je sedaj mnogo dela Medtem ttnO žc vse prekopali ii sedaj je treba sejati n saditi. Čedalje bolj moramo m'sliti na to. da kdor zgodaj seje tudi zgodaj žanje. Pri tem moramo seveda paz'tj na pravilo da je ticba za mra/ občutljivo zelenjavo in sočivic. kakor fižol, buče. kumarec in paradižnike, pri nas \»ejati in vsaditi šelc po 15. maju na prosto. Sicer nam trojica mrzlih s\etniko\ to žetev lahko unič'. Da pa ne zaostanemo preveč, moramo te občutljive koristne rastline vsajati /e prej v cvetlične lonce ?n dmae posode, postavimo jih na kafcšen prostor k oknu da bodo mo^lc dobivati polno dnevno- svet'oho. in jih proradimo šele sredi maja prevdno na prosto. Y tem času moramo poskrbeti tudr za ru:e. Staro travo in listje smo tu že prej odfrrabili« kar je ostalo še plevela, ga moTamo sedaj skrbno izn.iv.it:. (Jola in qnia mesta pose jemo na novo s travnim semenom, na tanko pobijemo z dobro kompostno zemljo ',n jo stlačimo. Nove ruše pa posejemo najbolje (ul srede aprila dalje. Pomladi prihaja p;>ijostoma \rsta suh;h, toplih dni. Tedaj moramo začet z zalivanjem. Vprnv spomladi potrebujejo naše vrtne rastline največ vode. da si naberejo čim več novih življenjskih sokov. NAROČITE SE NA ROMANE DOBWh KNJIGE :. . '.i,iiiltUiUUiUiiilii.i JiluuiillU.... ii..ii<;iiMllUliilli.MlU4«Uui,> .i... . Gledalište teden: »Azazel« ob Pregljevi 6o letnici V Operi dcmlnirajo »Don Juan«, >Go-renjsKi slavček« in ^Melodije srca*. Napovedano je gostovanje nekdanjih odličnih članov ljubljanskega opernega ansambla. Upati je. da nas bodo s svojim petjem prijetno presenetili. V Drami pa je bila v okviru proslave 601etnice psatelja dr. Ivana Preglja uprizoritev slavljenčevega >Azazelae, ki je doživel po 20-letnem presledku novo, prepričljivejšo odrsko podobo. Pregelj ni segel le v svet galjotov, puntarjev in kraških žerjavov. Ni le odkrival tolminske bolečine. Njegova obzorja so se na §irckQ razmeknila v etično občestvenost. Vzpel se je preko okvira reglonalnosti, se zarastel v transcedentalna višavja :n se potapljal v vekovito aktualno problematiko pozitivnega in negativnega, krepostnega in blodnega, dobrega in zlega. Grošnost in blodnost sta se gnusno onečedla v azazelov-skih prepadih. Ob sklepu je namenjena zmaga pozitivnemu, dobremu, krepostnemu, ki dezori po etičnem prerojenju v spokorniškem srcu Mirjame iz Magdale. Pregelj je ustvarjal na perferiji dveh svetov, ki je med njima razpeta skesana blodnica Marija Magdalena. Njen končni delež je ob strani Jesue, ki ga Juda iz Keriota, uteleševalec Azazelovega bistva, izda zaradi ljubosumnosti. Dvojna pesem hrepenenja je zadonela v zadnjem č^su z ljubljanskega dramskega odra. Ob 25-letn'ici Cankarjeve smrti nas T5 vabila hrepenenjska pesem po idealih Lepe Vide. Ob Pregljevi 60-letnici pa smo prisluhnili hrepenenjskemu spevu magdal-ske gdmere, ki se prebuja z bolestnim poletom iz močvirnih niž-n k duhovnemu obličju odrešujočega Jesue. Pregljev »Azazel« ni spočet s trdimi prijemi, ki dajejo dramskim tvorbam dinamično vzmetnost, iz močnih konfl ktov vzniklo vzburkanost. 2alna igra je: vstajenjski odrski spev; v divnem krasnoslovju ter izraznem baroku blesteča lirična pesnitev. Dobro, temeljito sta jo pregnetla, premetala ter preoblikovala dramaturg prof. J. Moder in režiser M. Skrbinšek. Prizadevno sta nabrala uporabnih drobcev in jih spretno razpostavila, da bi lirična svečanost, besedno in miselno razkošje, kvarna razvlecenost ne dusili poteka žalne igre. Poizkus je globokosež-nejši nego pred 20 leti ob »Azazelovl« krstni predstavi. Toda lirično vzdušje je navzlic vsemu prevladovalo. V krvnem sestavu upr zorjene umetnine je: Čim bi ga preveč izločevali, bi igra povsem splahnela. V lirizmu zasidrana, v vstajenjskih, fc prprojenjskih prividih, usogrlašena dramska k pesnitev je ohranila tudi v obnovljeni, odrsko nedvomno izboljšani obliki svoje b stvo. katerega sijaj je v literarni estetiki, ne v moči in sili odrskih zakonov. V režijskem pogledu se ponuja dvoje možnosti: Realistični — nerealistični okvir. Režiser Milan Skrbinšek je ubral pri reševanju tega vprašanja nedvomno pravil-nejšo smer. >Azazelovo« odrsko podobo je snoval iz osnov umetnine same. V njej se izprepletajo, srečujejo in prepajajo silnice dveh obzorij: Idejnega in tvarnega, pesni- škega jn realnega. Toda svit idejnih, pesniških prvin je močnejši. Zaradi tega bi realistična režija verjetno manj ustrezala bistvu umetnine. M. Skrbinšek se je odločil za poudarek stiliziranega obeležja. Njegova spoznanja in stremljenja je podkrepil s posrečenimi, samoniklimi, barvno ustreznimi seenlčnimi zasnutki areh. V. Gajšek, ki je dobro prestal >ognjeni krst« odrskega scenografa. Tudi prostorna raz-poredba, uporaba lučnih učinkov, druga preudarno uveljavljena sredstva ter smiselno izdelani, družbeni funkciji in duhovnemu razpoloženju oseb odgovarjajoči kostumi J. Vilfanove pomagajo oblikovati vtiske, ki so v sklad j u z dualistično oznako Pregljeve žalne igre. Režiser je umel ustvariti pogoje učinkovitega ravnovesja skupinskih prizorov z deležem, ki je odmerjen pomembnejšim samo- oziroma dvogovorom. Spokornl grešnici Mirjami Iz Magdale je namenil Pregelj najtežje odrsko breme. V njej so začrtane tri osnovne črte: Blodnost, spokornost, bolestna privrženost Je-sul. Blodnost, ki bi lahko neznansko stopnjevala dinamične možnosti, je s pričet-kom dela le nakazana in opisana. Igralka, ki je v tej stroki doma, bi se lahko sijajno razmahnila: Na Mirjamini podobi v sestavno izgrajenem prikazu Ukmar-Boltarjeve, katere ustvarjalne odlike so dobro znane, izstopajo predvsem one mačiće, ki podčrtujejo predvsem vzneSeno teženje k Jesui, d očim je spokornost sama dojeta v medlejših odtenkih. Juda iz Keriota niha: Svojemu učitelju bi sledil do zadnjega, pa ga moti in odvrača Mirjamin hrepenenjski odnos do Kralja. Nihanje se vse bolj sprevrača v neko podzavestno oddaljevanje, odtujevanje Jesui. In v otip- ljivi odrski označbi tega oddaljevanja je nedvomno umetnostno težišče kreacije, ki jo je Jan premišljeno dodelal, spretno, dosledno izpeljal. Poleg neke zunanje go-sposkosti čutiš ob njegovem Judi neugna-no sladostrastje, ki je vodilno gibalo njegovih temnih gonov in ki ga nujno peha v katastrofo. Plemenita udanost, odkritosrčna zvestoba, vzorna uglajenost odlikujejo Suzano E. Kraljeve. V. Skrbmškov Joel je prekanjen lik Gamalielovega vohuna in prisluškovalca. Njegovih kovar-skih nagibov ni prikazoval po že obrabljenem obrazcu spletkarskih duš, temveč po nekem umetnostnem kriteriju, ki vodi k snovanju klasičnih, vsestransko izglajenih kabinetnih odrskih pojavov. Nesrečna Lia Rasbergerjeve je zrelo podana mladostna podoba iz okolice blodne hetere. Bitenčev Asim je prikupen, ognjevit L»ijin ljubimec. In potem še cela vrsta molivcev, romarjev, beračev in potnikov, pa tudi oseb iz Jezusovega spremstva. Ves dramski ansambl vneto sodeluje. Pomagajo tudi član*, dramskega komparznega zbora. Skladatelj M. Tome je spretno pripravil pretresljivo pesem o Tamari, spremno skladbo ob Jezusovi poti preko morske gladine, in hvalnico v sklepnem dejanju. Tudi v skladateljevi zasnovi odsevajo osnovne prvine Pregljeve umetnine. V Drami je bilo praznično razpoloženje. Občinstvo je priklicalo pred zastor na-vzočnega pisatelja-slavljenca, ki je prejel venec in darilo. Pred predstavo je Imel slavnostno besedo g- dr. I. Preglju direktor C. Oebevec. Njegov spominski govor je objavljen v 14. štev. dramskega Gledališkega lista, ki je posvečena plsa-telju-slavljencu. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PONEDELJEK, 17. APRILA: 7.00—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10—9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 7.40 poročila v slovenščini. 9.00- 9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. In slov.), koračnica. 12.00^—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Igra Mali orkester, vodi A. Z>ermelj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Pisana paša — zabava bo vaša. IS.45—19.00: šegave besede — govori Andoljšek Janez. 19.00—19.30: Igra šramel štirje fantje. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19 45—20.00: Razgled. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Domovina, tvoje zvezde. 21.00—22.00: Igra Vaška godba, sodeluje sopranistka Poldka Zupanova. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Tiho zveni ljubavna pesmica. MALI OGLASI ZLOŽLJIVE STOLE za vrt in zaklonišče, kakor tudi vsakovrsten rezan in tesan les, dob:te v skladišču zadruge >Maradc v 2ivinozdravniški ulici (za Cukrarno). V. neizmerni žalosti sporočamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, skrbni oče, sin. zet, gospod Ivančič Avgust profesor glasbe Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 17. t. m. ob pol 5. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. aprila 1944. GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA Z OTROCI in ostalo sorodstvo. KAKO SO KOMUNISTI POGUBILI RUSKEGA KMETA Boljševik! so kmeta najprej, dokler se še nfoo čutiti dovolj n pa so ga uničevali korak za koralami, dokler ga niša končno ! Gesla OF so ena sama laž 44 Odkar se je nekdanja Rus j a spremenila v Sovjetsko zvezo, se je kar heimet-čno zapirala pred ostalim svetom. Zato nf čudno, da so bili drugi narodi, rned njimi tudi mi Slovenci — saj' bvša Jugoslav.ja skoraj do svojega zloma ni imela s Sovjetsko zvezo nobenih stikov — tako malo poučeni o resničnih razmerah v boljševički državi. Znano je dalje, kako spretno zna komunistična propaganda, ki ne priznava nobenih moralnih zakonov, z najbolj drznimi lažmi in potvarjanji širit: rapačne, a seveda za boljševike ugodne nazore o dogodkih, razvoju in razmerah v Sovjetski zvezi. Boljševizmu se je na ta način posrečilo ustvariti skoraj v vs.h državah po svetu komunistične celice, ki so imele nalogo hujskati proti Obstoječemu redu v posameznih državah, not ti nezadovoljstva v vseh. stanovih, ščuvat) sl-j proti slojii. stranko proti stranki. Njihov cilj je bil zbegati č m večje množice in zbud ti v njih občutek, da je življenje na sedanjih osnovah neznosno jn da je treba vse staro podreti. Množice naj bi tako postale zrele za komunist Ono revolucijo v primernem času. Vse to komunistično početje smo lahko opazovali tudi pri nas Slovencih, deloma že pred vojno, še bolj pa potem, ko smo bili tudi mi potegnjeni v vojn; vrtinec. V Ljubljanski pokrajini so komunisti naredili celo že nn daljnji korak in so. ko j. m je bila z c-bra^a strpana lažna narodna krinka, začeli s svojimi zapeljanimi ali ustrahovan:mi pornoftvkl Že kar odkrito Izvajati kormirrstjčno revolucijo. Kljub tej svoji spretni taktiki pS komunisti vendar n'so dosegli cilja, da bi zre- volucionirnli ves svet ali vsaj njegra velik del. ZaCeli so s komunistično revolucijo marsikje, izvesti pa je niso mosrli v nobeni državi na svetu razen v Rusiji, ki so jo nato prekrstili v Sovjetsko zvezo. Tudi niso mogli preprečiti, da ne bi med dru^e narode prodrle vesti o resničnih razmeran, ki bt> se v Rusiji razvile pod komunističnim režimom. Največ poročil je prispelo v svet po inozemskih strokovnjak h. katere so bili boljševiki prisiljeni poklicati v svojo državo za obnov"tev gospodarskega življenja, ki so ga bili s svojo revolucijo popolnoma uničili. Da so ta poročila verna slika o razmerah v Sovjetski zvezi, je najboljši dokaz sam Trocki. ki je bil poleg Lenina glavni vodja boljševizma in boljše viške revolucije. V njegovi knjigi >Tzdana revolucija«, ki jo je napisal leta 1936., se nahajajo premnogi podatki, ki se s poročili teh inozemskih strokovnjakov popolnoma ujemajo in jih v celoti potrjujejo. Peklenska igra boljševikov z ruskim kmetom Rusija je bila pred prvo svetovno vojno izrazito kmetijska država, štiri petine njenega prebivalstva je tvorilo kmečko ljudstvo. Teh mogočnih kmečkih množic so se boljševiki seveda bali in zahvaliti se imajo le njihovi veliki politični in prosvetni zaostalosti, da so jih lahko podjarmili in zasužnjili, čeprav so sami bili le neznatna manjšina. Da so svoj cilj dosegli, so postopali takole: Predvsem so proglasili, da je z revolucijo nastopila svoboda in da je z njo prišla na povi-šje vlada delavcev in kmetov. Pozvali so kmete, da si naj zemljo in velika imetja, ki so do takrat bila last veleposestnikov, kar sami vzamejo in njihove dotakratne lastnike pobijejo. S tem so vzbudili v zaostalem kmečkem ljudstvu najnižje strasti pohlepa in uničevalnega besa. ki napravijo iz človeka žival. Dosegli so, da so kmetje v svoji zaslepljenosti res poklali in pobili lastnike večjih posestev in njih družine, požgali njih domove, hleve, shrambe z vsemi ogromnimi zalogami vred. poklali tudi njih živino ter se med seboj dostikrat do uničenja stepli za njih zemljo. Boljše viki so s tem svojim peklenskim početjem dosegli dvojni namen: na mah so spravili s sveta protikomunistično usmerjene večje posestnike, zlasti podeželsko plemstvo, obenem pa so potem z izgovorom, da morajo zatreti nemire in izgrede, pobili in pc-strelili še cele armade kmečkih ljudi samih, preživele pa tako ustrahovali, da so se jim začeli pokoriti in se vračati na poljsko delo. i - Strah pre.4 kmečkimi mti ozicasna Kakor povsod na svetu je bil kmet tudi v Sovjetski zvezi zelo povezan z zemljo. To je Sedaj imel. V veri. da jo je pridobil za sebe in da je sedaj njegova, se ji je ves posvetil. V tej njegovi veri so ga potrjevali boljševiškj oblastniki sami, ki so izdali za kmete geslo: »Obogatite 9e!« Re3 so pustili nekaj let kmeta pri m^ru na njegovi zemlji. Bcljšpviki so se čutili namreč še preslabe, da bi se spravili tudi nad kmete, ki so tvorili osromno večino ruskega prebivalstva, obenem pa so kmetovo pridnost krvavo potrebovali, da režijo stradajoča mesta in da dobe dohodke za državno blagajno Redno vsako leto so sicer prihajali h kmetu razni komisarji, ki so v blagu in getovni pobirali visok davek, pa četudi so jemali vsako leto več, je kmet molčal, dokler so ga pustili pri miru na njegovi zemlji. Ali interesi komunstične države ;.n ruskega kmeta so sli daleč narazen. Po komunističnem nauku so imele pripasti vsa zemlja, vse stavbe, vsa podjetja v last države. Dosledno so Imeli po tem nauku pripasti državi tudi vsi pridelki Vsi državljani naj s svoi'm delo*i producirajo vrednote ?e za državo proti pTačilu dnevne mezde. Komtmlstffinl državi ie bil tedaj neodvisen, samostojen kmet napoti in za njo nevaren Bilo ga je treba streti, kakor hitro mogoče. Prvi udarci po kmetu in tijegrvl rodbini Te svoje namere boliševiki takrat seveda So niso iavno nakazali. Toda leto za letom je vlada nredoisovala kmetom večjo oddajo pr*delkov. Pojavi vstaj in pobun so bili takoi zatrti s pokoljem ali p^ 8 gonom prebivalstva celih vasi v Sibirijo ali pa v neobljudene pokrajine ob Severnem ledenem morju. Sedaj šele so kmetje začeli spoznavati, da so si svobodo, o kateri so misi li, da so si jo priborili z bolj-ševiško revolucijo, drugače predstavljali in da boljševizmu ni za napredek samostojnega kmeta, temveč samo za to, da kmetovo delovno silo izrabi za utrditev svoje moči. To spoznanje je pa sedaj pršlo že prepozno, kajti medtem je boljševiška vlada, ne da bi bil kmet opazil, popravila korak za k□ rakom vse, da se otrese samostojnega kmeta, ki ga ni višje cenila, kakor delovno živno. Preplavila je predvsem kmetska naselja z elementi, ki so povsod z agitacijo in strahovanjem širili komunistično miselnost. V tem oziru je :grala pomembno vlogo tudi od boljševikov >re-formiranar ljisdska šola. Njena glavna naloga je obstojala v tem, da odtegne selsko mladino slehernemu vplivu staršev jn rodbine. Pretresljiva so poročila o tem. kaj je počenjal hZz IjSevizcm z rusko šolsko mla- d no, katero je navajal po načrtu k zaničevanju in preziranju lastnih staršev in lastne rodbine ter jo napravil za oprleduha in ov:duha proti staršem ter starejšim bratom in sestram. Rodbina ie čuvar in zaklad nravnosti "n ustaljenosti, v niej dobiva človek oblikovanje, ki predstavlja slednjič značaj posameznega naroda. Str-njen^st rodbine ja tako močna, da se ne da od zunaj nadzirat1. Zato kemunizsm rodbino smrtno sovraži jn jo naziva spred-potopno, okorelo :n malomeščansko ustanovo«. Ponesrečene „komune" Drugo sredstvo, ki naj bi pripomoglo, da se samostojni kmečki sloj spremeni v komunistično rajo, naj bi nile tako zvane komune ali skupna gospodarstva. Na velikih posestvih so naselili razno svojat. ki se je brez dela klatila po državi in za Časa državljanske vojne tvorila jedro rdečih čet. Izročili so jim to zemljo v skupno obdelovanje po načelu: skupno delo in enaka pravica za vse! Ta sodrga, ki ni bila nikdar vajena rednega dela in se tudi in znala prostovoljno podrediti enotnemu vodstvu, ki je pri takih obratih nujno potrebno, je uničila na teh posestvih še ono, kar je ostalo od državljanske vojne. A tudi vodstvo samo je bilo popolnoma nesposobno, da bi napravilo red. — Tatvina, razvrat, pomanjkanje in revščina so gospodarili na teh »vzornih«: komunističnih posestvih, ki so vplivala na kmete kot pravo strašilo. Tečji del teh »komun« se je sam kmalu razbežal. ostale pa je raz-gnala vlada in posestva postavila pod državno uradniško upravo. Poleg »komun« so namreč ustanovili boljševiki na državni zemlji lastne državne obrate in jih vodili po strokovnjaku po enakih načelih, kakor so v navadi tudi drugod po svetu. Bistvena razlika pa je bila ta, da vodja takega obrata ni mogel razpolagati z letino, temveč jo je moral odvesti državi Posledica je bila. da vodje teh kmetijskih obratov nikdar niso Imeli zadosti potrebnih sredstev za obrat it_ da so zaradi tega nastale neznosne razmere. Delavci so dobivali v teh obrat h mezdo večinoma v blagu, vendar tako malo, da so sebe in družine komaj vzdržali pri življenju. Zaradi tega je bilo njih delo slabo in izvršeno brez veselja. Isto tako se je moglo pod temi razmerami le slabo skrbeti za živino. Posledica vsega tega so bila slabo obdelana polja, zapleveljena žita in mrlenkostni donosi. Prisilno podržavljenje kmečke zemlje Tako tudi državni kmetijski obrati niso dali onih žitnih kolica, ki jih je država nujno potrebovala. Sedaj je nastonil za boljševike dolgo pripravljeni trenutek: vsa zemlja naj se podržavi, kmetski sta a popolnoma odprav- jn kmetje vpokličejo k<->t poljski delavci v velike pod državnim nadzorstvom stoječe obrate, tako zvane ^kolhoze«. Boljševiki so računali, da so s svojimi neizprosnimi davščinami ter s svojo propagando, kjer so napovedovali življenje v kolhozih v najsvetlejših barvah, kmete že tako omehčali, da je končno postal sedaj zrel za misel komunističnih kolhozov. Vendar so se hudo uračunali. V kmetu sta se sedaj prebudili zakrknjenost in kljuboval-nost. Raje garati, četudi za druge, vendar na svoji zemlji! K kolhozom jih je pristopilo le malo, večinom taki. ki že tak niso imeli ničesar več zgubiti. In oblast nikom, če so hoteli za jesen za proto v ti žetev, zopet ni preostalo nič drugega, ko pustiti kmeta pri miru, da je zopet začel orati in sejati na svoji zemlji. Zmagoslaven posmeh se je takrat polotil ruskega kmeta, ki si je domišljal, da je s svojo odpornostjo ugnal boliševika. An »meh je mi prezgoden in izkazalo se je. da se :e ruski kmet tekrat smejal zadnjikrat. Kar je to pot posejal, tega namreč ni vec žel za sebe. Takoj od miatfiuic so ^ °5P-eljali Pridelano žto brez vsake odškodnine. Samomorilno početje obupanega kmeta Kako je na to odgovori! uski kmet ? Preko zime se je nekako pretolkel, spomladi je pa ustavil delo. Ali oi vasi so se pojavih oboroženi policisti in voiaki ki so ljudi s silo gnah na delo. To rešilno delo pa je bilo seveda slabo m slaba tudi žetev Še ta ni mogla mti vsa pospravljena. Izkušnje zadnjih let so ruskega kmeta iztreznile. Sedaj je vedel, kaj «a čaka DrJ_ hodnjo pomlad in započel je tisro strašno v zgodovini edinstveno llkv:daeio kmečke posesti, ki je bila mogoča sarr^o pri ne-preračunljivem. mist:k. vdanem ruskem kmetu. Začel je razprodalati na veliko vse kar je imel in kar ni bilo naravnost pribito, govejo živino, konje, stroje, vozove pohištvo, sploh ves inventar. Pri tem mu je šel prvi na roko Žid. ki je v Sovjetski zvez! prvi gospod. Ta je nastopal kot glav. M kupec, poleg nie*ra pa državni kmetijski obrati, ker so boljševiške oblasti sprva zadovoljno gledale na to samomorilno početje kmečkega ljudstva. Državne klavnice so dan in noč klale živino ruskega kmeta, da so mogle zmagovati dogon silnih čred, kmetski domovi in hlevi so pa postali puščobni in prazni. Tako olajšan vsakega spomina na avej dom je hotel ruski kmet prihodnjo pomlad pristopiti v boljševiški kolhoz. Ruski kmet na Golgoti Bilo je odrejeno, da so sedaj takoj vsa zemlja podržavi in da se morajo vs; še samostojni kmetje pridružiti kolhozom. Tako je postala komunistična država edmj zemlj ški posestnik v Sovjetski zvezi, kakor je bila že poprej lastnik vseh- industrijskih obratov. Dosegla je to po 14 letnem boju jn sistematičnim ugonabljanju ruskega kmeta. Tudi sedaj pa so se našle še velike množice kmečkega prebivalstva, k: so se branile izročiti sebe in svojo lestnino kolno- zom. F*roti tem so boljševiki uprizorili preganjanja, kakršnih zgodovina skero ne pozna. Kdor ni hotel vstopiti v kolhoz, so prijeli njega, ženo in ctroke ponoči ter jih odgnali v zapore. Samo to, kar je imel na sebi. je smel vsak vzeti k seboj. Bil je to čas, tako pravijo poročila, ko so postali vsi zapori pretesni in ko so bile v zapore spremenjene vse kleti. Iz zaporov so ljudi gonili na železniške postaje. Dan in noč so drdrali dolgi vlaki živinskih vagonov, prenapolnjenih s kmečkimi ljudmi, proti Sibiriji in ledenemu severu. V sibirskih in uralskih pragozdih so morali nesrečni kmetje, stradajoč in umirajoč, pripravljati na prisilnem delu les, ki ga je Sovjetska zveza potem pod ceno metala na svetovni tr 0, ovc pa celo za 660?-. »Izgube človeških življenj«, ugotavlja dalje Trocki, >zaradi gladu, mraza in nalezljivih bolezni žal niso tako natančno navedene v sovjetski statistiki kakor izgube živine, toda računati jih je treba tudi v milijone.« K?vj3i;£X32izem hI pogubCl kmeta povsod To je torej usoda, katero je prinesel komun zem ruskemu kmetu. Več k:> deset let ga je varal in slepil, ker se je či*td še prešibkega, da bi mu zadal smrtni udarec. Omamil ga je toliko, da se mu ni znal pravočasno upreti, čeprav je kmečki sloj slej ko prej predstavljal ogromno večino prebivalstva v Sovjetski zvezi. Ko pa se je boljševiški režim utrdil, je pokazal tudi kmetu svoje pravo lice ter ga neusmiljeno pogubil. Kar je kmečkih ljudi ostalo še pri življenju, so postali brezpravni poljedelski delavci na državnih posestvih, neprestano priganjani k delu po komunističnih nadzornikih. Enako usodo pr pravlja komunizem kmetom povsod, kjer bi zavladal. Samostojen kmetski stan bi bil namreč skrajna nevarnost za komunistično diktaturo, zato ga mora komunizem povsod uničiti. Ker pa bi proti strnjenemu kmečkemu sloju komun stična revolucija ne mogla nikjer uspeti, se komunisti spočetka kmetom povsod laskajo, dokler se ne čutijo dovo' močne, da lahko udarijo tudi po njih. P -tem pa bi jih. kakor so to tako temeljit^ storilj v Sovjetski zvezi, brezobzirno ln neusmiljeno pogubili tudi povsod drugod, kjer bi se polastili državne oblasti. P. T. Bsležke m&d tedmnn: PREK1 SOD NA MADŽARSKEM Kttkot poročajo il Budimpešte, je vlada sklenila uvesti prek, sod za vse zločine iz vršene med zatemnitvi ic «ft med letalskim Uazmom Prav takr bodn vetide določbe pre-keea' soda za vse oboe m umere izvršene z zlorabo \-ofnih razmer ZAsClTMCA S!\JE DIVIZIJE O prilik* \'ehkor.DČrvh procesij na Španskem ie bila v Mala<*i procesi if k zaščit mci Španske Smie divzile ki se ie do ned& na borna na vzhodni fronti Matična ki if. bivš' pripadnik* Sin ie diviziie r-nsebne časle kcf svem zaščit nico ie bila rdeta v dranocer, p aš? v katerega to mezena imena *seh padlih članov Sinie diviziie doma iz Valage' PRTfSh NA IRSKO Ker ie frskn rdklonUa smer'ško in angleško zahte\'C. nai prekine diplomatske odnose z državami osi ic, skušajo seda i k temu prisiliti z raz'ičmmi represaHiam- T t dni ie bilo ob javlieno da fe ustaiJren z frikc ves peštnt teiefcnrkt in brzoiavni promet češ da ie treba za vsako ceno preprerfi Jr? bi vafnm 'nforma cije prišle preko Irske do soirnžn'ka. OF)« Id jih ie prej proglašala, da je ln gpfjuvala vsa gesla, z nf ini slepila in zapeljevala Zatemnitev od 91. do s* Se zdaj, ko teče že tretje leto »osvobodilnega* delovanja OF na slovenskem ozemlju, se najdejo med nami ljudje, ki so pripravljeni verjeti, da »vrag le ni tako črn, kakor ga slikamo«. Preveč jim še zvene po ušesih gesla, ki jih je OF vrgla in jih še meče v javnost po svoji ustni agitaciji in zaplotnjaskeni tisku. Gesla so seveda v^e drugačna kakor je praksa. Te dvomljivce hočemo zato vnovič opozoriti na vrsto gesei OF, katerih se je posluževala v prvih časih svoje hujskaške in sle-piine agitacije, gesel, s katerimi ie takrat premolila največ ljudi, katera pa je potem sama zavrgla, ko so dosegla svoj namen. Svoje delovanje je OF začela 1. 1941 s tem, da se je predstavljala kot »osvobodilno gibanje v$?h Slovencev«. Zatrjevala je, da ne vodi svoje akcije iz nobenih strankarskih izhodišč in za nobene strankarske cilje, ampak iz vsega naroda za ves nerod. Zato je — tako je dalje trdila — za vsakega Slovenca mesto le v njsrvih vrstah. Zahtevala je trdno »disciplina vseh slojev in skupin* ter likvidacijo starih strankarskih sporov v korist »vsena.rodne složnostl. Tak je bil osnovni temelj, na katerega je OF postavila svojo prvo agitacijo, toda preden je poteklo nekaj mesecev, je bila, prav OF tista, ki je sama. su-rOV.O pljunila na to svoje sleparsko geslo ter izrečila vse svoje vodilne funkcije pripadnikom ene same stranke in eni sami stranki, komunistični. Vse ustanove OF, z!asti tudi njene oborožene skupine so dobile popoln, ma komunistično ureditev s »pelitkom sarji« kot nadzorniki. Ni trajalo dolgo, ko £0 komunisti popolnoma zavladali OF in pričeli državljansko vojno proti vsem tistim Slo- vencem, ki tega niso hoteli in n'so mogli odobravati. Pripadniki dragih skupin, ki so se spočetka pridrožili OF, vemjoć V njena vso nar o dru* pes I a, so bili prisiljeni vključiti se v komunizem ali pa so bili potisnjeni ob stran in potem skrvaj postopno drug za drugim pomor jen i. Takrat so pobili tudi večino onih kratkov-dnih bivših Sokolov, ki so se z lažnimi narodnimi gesli dali izvabiti v vrste OF in v gozdove. Pobijanje Slovencev, ki niso imeli nikoli nobenega opravka z »izdajstvom« in niso bili v nobeno na pot je nobeni »osvoboditvi«, le samo se potrdilo, da j? bilo \-ae, kar je OF spočetka trdila, grda in nemarno preračunana agitacijska laž. Kakor je OF izdala to svoje prvo in najvažnejše geslo, tako je potem po vrsti izdala vsa druga in dokazala, da je bilo vse njeno delovanje od začetka do konca zgrajeno na samih lažeh. Vsakdo se pri nas še spominja, da je bilo na primer eno glavnih sredstev komunistične agitacije za časa Badoglievega režima trošenje slovenskih listkov in zastavic po Ljubljani in deželi. Koliko ljudi je bilo kaznovanih samo zato. ker so si te listke ogledovali ali jih slučajno pobirali iz gole radovednosti! Toda že ob tistem času so pri OF zamenjali slovensko zastavo z zastavo Sovjetske unije in naše narodne znake z znaki brezdomovinske keminterne, s srpom in kladivom ter rdečo zvezdo. S komunistično mednarodno rdečo zvezdo so opremili svojega zloglasnega »Slovenskega poročevalca«, o katerem so vedno lagali, da ni komunističen listič, temveč »vsenarodno glasilo« OF. Počasi so tam. kjer so si upali odkrito nastopati, pričeli tudi preganjati tiste Sloverce. ki ?o hoteli še ostati zvest' slovenskim barvam in znakom. Kljub temu še danes isto slovensko zastavo, katero so na ta način zavrgli in opljuvali, še vedno skušajo zlorabljati za varanje in zapeljavanje ljudi izven Ljubljanske pokrajine. Vsi Ljubljančani se še dobro sponvnja- jo. kako so voditelji OF dne 1. decembra 1. 1941. zapovedali nesmiselno demonstracijo za b.vši državni praznik in se manifestacijo za odstranjeni spomenik pokojnega kralja bivše Jugoslavije, Aleksandra I. Tisti komunisti, ki so za časa življenja tega kralja imeli v vseh svojih »pisih zanj le najgrše psovke, so torej potem naenkrat odredili protest proti odstranitvi njegovega spomenika! Toda takoi nato, ko je ta »manifestacija« dosegla posledice. ka: kršne komunisti želeli, so sami pričali največjo sonjo p-cli Kara.: v'Cc:u in v vreh komunističnih publikacijah se ie kop čilo smešenje in zasf&movanjs bitega kralja Petra II.. kateremu so ob!jub-!ja!i takojšnjo »likvidacijo«, čim hi se šc kdaj vrnil. Sredi le najbssnejše propagande pa so isti gospodje naenkrat pričeli zahtevati od istega bivšega kralja, da jih prizna kot »edine preVlstavnike naroda« in sprejme v svojo begunsko vlado. Istočasno torej, ko mu doma groze z »likvidacijo-, iščejo zunaj zase njegovo priznanje. Prav tako ne more bili pri nas nikogar, ki bi bil pozabil, kako so preglasali ta narodnega izdajalca vsakega Slovenca, ki bt se kakor koli družil z I!alij:m:, a!i z njimi sodeloval. Več ubogih deklet, ki BO go- veriia. s kakim vojakom, so c^tHgli aH celo pobili. Istočasno pa so sami dirigirali na sto in sto svojih žensk v badoljevske objame, da bi Jim tako pri;>ravl,;ale zvezo z bado'.jevci. In ta zveza je bila zares sklenjena, sklenjena že davno pred 8. septembrom lani. Po tem dnevu «*> «?e komunisti bratsko objeli z badoljevci. doh li od njih orežje in cele pomor za boj proti Slovencem na Turjaku, na Orčaricr.h in drugod po r>o!enj;kem. Nobenemu badoljrvcu se v tistih dneh ni skrivil na našem ozemlju las na jrlavi. zavedni Slovenci pa ?o padali pod združenimi nrži hadoljcvccv in komunistov — vse v znamenju OF! Našteli smo le nekaj najznačilnejših primerov, kako so komuni«:!i oznaniali eno. delali pa drugo, kako so od začetka do konca ?l spili Slovence s samimi gesli, ki so jim bila le mamilo za lovljenje lahkovernih ljudi in kako so potem ob prvi priliki surovo pljunili na vse in sc poisaasali v popolnoma drugačni barvi in luči. Ali je po vsem tem res mogoče, da bi kdo med nami še vedno mogel verjeti le onemu ornemu geslu OF? Pregovor pravi, da gre osel samo enkrat na led. Kakšen pridevek zasluži tisti Slovenec, ki je pripravljen iti večkrat? Slovenci v Ljubljanski pokrajini so že temeljito spoznali komunistične sleparije in jim nočejo več nasedati. Zato so komunisti tukaj tudi že opustili nadaljnje slepomišenje in danes že odkrito priznavajo, da je njihov cilj komunistična revolucija. Prav tako že tudi cinično priznavajo, da pobija OF ljudi samo zato. ker so pr.»ti komunizmu, pa če 'so še tako zavedni in pašteni Slovenci. Med Slovenci v drug-h pokrajinah in v javnosti drugod po svetu pa se še vedno predstavljajo za »narodne borce« in trdovratno zanikajo, da bi zasledovali kemun'stične cilje. T; m še vedno lafejo da OF ni komunistična, ampak narodna, in enako ostudno lažejo, da so bili vsi oni tisoči mož in žena, katere »o poklali po Dolenjskem in Notranjskem, sami »narodni izdajale'.«. Zato je sveta narodna dolžnest ro, vsakogar, ki pride v kakršne koli slike z rojaki iz drugih pokraj n, da jim odpira oči o značaju OF in njenih krdel ter o njf'iih izključno komunističnih in zato protina-rodnib ciljih. Pomagal j:m bo na ta način, da se bodo obvarovali pred nepregledno nesrečo in nepopravljivo škor'o. ki sta jim neizbežni, ako bodo nasedali komunističnim sleparijam. P. K. ICcIisj tvegali? Vojni poročevalec dr. Erw;n Spo slovom: Takrat bo napočila naša nem položaju na zapadu Evrope godkov ter piše med drugim: Veliki nastopni pohed je končan. Pri nas in pri onih onstran Rokavskega preliva. Mi ne vemo, kdaj bodo ste pili na svoje iz-krcevalne čolne, toda eno vemo: da bolo priSli, ker morajo priti! Ta pritisk dejanj je zanje nastop 1 s perečo neizbežnostjo, ker njihova borba proti ženam in ctrokom n: dos?gla c ija, kakor so pr.čakovali. Lansko jesen so govoričili o odločilnih tednih, v katerih bo letalsko bombardiranje prisililo nemški nar cd na kolena, še enkrat naj bi se stopnjeval teror proti c-vilnemu prebivalstvu ter dosegel svoj višek v najtežjih napadih na prestolnico^ 6ombe so paiale. spremenile cele dele mesta v razvaline, ubjaie ljudi in uničevale kulturna središča, toda uspeh v pravcu vojne odločitve je izostal. Le nekaj so naši sovražniki dos-egli. nekaj, česar niso nameravali: doslej docela nepoznano čustvovanje se je -azplamtelo v nemdkem narodu, ki je ed'n-»tveno in bo tako tudi ostalo: neizmerna mržnja m sovraštvo do vseh naših naspret-tikov. Kcnčno smo se le naučili sovraž t:. Agitacrski vrvež z invazijo nas pusč/* ledeno hladne. Dobro vemo, da namerava- ck objavlja v graški »Tugesposf« pod r?a-i:ra! članek, v katerem razniotrivu o vo,j-v zvezi s splošnim razvojem vojnih do- jo priti in smo sprejeli sklepe in oiloč t ve, ki onemegočajo vse načrte naš h sovražnikov in po človeškem spoznanju izključujejo sleherno presenečenje. Vemo, da bodo prišli, prav tako. kakor so prišli v Ita-lij;, da si ob odporu nemških divizij raz-bijejo čelo. Vemo pa tiid^, da bo ta sp.pad na zapadu pomenil preokret v tej vojni. Zaradi tega nas bo našel sovražnik pripravljene. Pisec opisuje nato široko razporedene obrambne utrdbe na zapadu Evrope, ki segajo oo skrajnega severa do Biskajskega zaliva na jugu ter poudarja, da je vsa zapadna Evropa spremenjena v eno samo trdnjavo, v kateri so nemški vojaki :n nj> hovi zavezniki dan in noč budno na straži ter zaključuje: Nekega dne bo sovražnik tu. Padala bo toča bomb in odprl se bo pekel. Padala bodo zastrla nebo in zemlja bo zatrepetala pod udarci bomb in tepov najtežjih kali-orov. Takrat bo napočla naša ura! Bojno povelje bo izvršeno, obdržali bomo jvoie jarke in utrdbe in znali bomo izkoristiti priliko ter dati vojni od ločilni preokret. Ped „svobodnim" soncem rdeče zvezi? Kljuo temu, da se je komun:zem tudi pri nas že do golega razgalil s svojimi zločini, skušajo komunistični agitatorji še vedno mamiti lahkoverne ljudi s sladkimi obljubam', češ. boste že videli, kakšen raj vam ustvarimo, ko prevzamemo oblast. Takrat bo na mah konec vsega pomanjkanja in zavladalo bo tako blagostanje, kakršnega si nihče niti predstavljati ne more. Kako pa izgleda stvar v resnici, smo vdeli dovoij že na Dolenjskem, koder so imeli žalostno pril ko uživati komunistično svobodo in komunist čni raj v praksi. Da je komunizem povsod enak in da je vsak komun stični režim obeležen le s krvjo m jloć'ni • zgovorno pričajo tudi poročila o razmerah, ki so zavladale v »osvobojenemc delu Italije, koder so dobili besedo komu-aisti- Poscbno značilni so v tem pogledu dogodki, ki sc se od grall v mali južnoitali-jansk« podeželski občini Materi, koder so se polastili občinske uprave komunisti in uvedli svoj režfim. Občina je štela okrog 7 tiseč prebivalcev. Čeravno je oddaljena le 50 km od Barija sedeža badoljevske Izdajalske vlade in njegovih angloamer^Sktti zaščitnikov, je komunistični župan raz^rla- s'l, da bo vladal po načelih, ki veljajo v Sovjetski Rusiji. In tako se je tudi zgodilo. Trgovce, zdravnke, notarje in učitelje so zaprli, jih zaradi kapitalističnega mišljenja obsodili in pobesili. Kljub odporu prebivalstva so zaprli tudi duhovnke, cerkev pa zaplenili ter jo spremenili v zabavišče, v katerem so predvajali boljševiške propagandne filme in prirejali razuzdane zabave, župan je ustanovil tudi rdečo stražo, ki je začela izvajati pravo strahovlado proti vsem, kiv. so kakorkoli ugovarjali. V dveh mesecih so prebivalstvo z neprestanimi obsodbami »protirevolucionarjev« dobesedno zdec'mirali, kajti v tem času eo pobesili nič manj kakor 1800 mirnih va-ščar.ov zgolj zato, ker se niso strinjali z njihovim početjem. Ko se je naposled vendarle zganila Ba-doglijeva vlada in te komunistične zloč'n-ce zaprla, jih je morala na pritisk Stalinovega zastopnika v Bariju že čez par dni zopet izpustiti na svebodo, tako da lahko sedaj nadaljujejo svoje početje. Italijansko prebvaistvo pa se je raja pod »svobodnim c soncem rdeče zvezde že naveličalo in odpor protf komunističnim krvolokom se vedno bolj širi Srran j Nase kmetijstvo pred loo leti Naš kmet js bil pred sto leti še tlacan — Kako so bili urejeni odnesi med kmetom in zemlfiškim gospodom Pred sto leti je naš kmet živel še v povsem drugačnih gospodarskih razmerah kakor dandanes. Bil je še podložnik zemljiškega gospoda, tlačan. O zgodovini kmetijstva pri nas je začel objavljati zanimive sestavke - Kmetovalec«. Doslej je bilo pri nas napisanega že zelo mnogo o življenju našega kmeta v prejšnjih stoletjih, a podrobno m smotrno — zlasti ne m on o grafično — zgodovina našega kmetijstva še ni bila obdelana. Zato povprečni človek ne ve mnogo več o življenju kmeta pred sto leti, kakor da je bil kmet tlacan ter da ni živel posebno dobro in se je včasih upiral svojemu zemljiškemu gospodu. Znani so izrazi >tlaka^ in »desetina«, v splošnem pa ljudje dandanes ne vedo mnogo več o življenju kmeta in gospodarskih razmerah v starih časih. Kmet in oblasti Predvsem moramo upoštevati, da je bil kmet v starih časih podložnik zemljiškega gospodstva, ki je bilo njegova neposredno nadrejena oblast, a bil je podložen tudi državi kot davkoplačevalec. Kot podložnik zemljiškega gospodstva kmet ni bil svoboden državljan. V drugi polovici 18. stoletja, v dobi Marije Terezije in Jožefa II., so se pa že začele spreminjati oblike srednjeveškega podložništva. Vlada je začela izdajati odredbe za pomembne reforme, ki so pripravljale pot osvoboditvi kmeta, zemljiški odvezi. Do popolne osvoboditve kmeta kot podložnika zemljiškega gospodstva je prišlo šele leta 1848, toda tedanja osvoboditev je samo zaključno dejanje dolgega zgodovinskega razvoja, ki je trajal skoraj sto let. Napačno je torej mnenje, da je samo leto 1848 prineslo kmetu svobodo. Nas kmet pred 200 leti Sredi 18. stoletja je bil naš kmet še nevoljnik, ne le podložnik; ni še užival osebne svobode, živel in delal je na zemlji, Ki jo je imel v zakupu ali v kupu od svojega zemljiškega gospoda. Ce je imel zemljo v zakupu, jo,je imel v nekakšnem najemu navadno do svoje smrti. Družina je lanko ostala na »posestvu« zakupnika še kvečjemu do smrti podložnikove žene. Toda zato je moral kmet ob prevzemu zemlje plačati tako imenovano primščino, ki je znašala navadno 15% vrednosti kmetije. Ko je zakupnik umrl in če ni živela več tudi njegova žena, je kmetija zopet prešla povsem v roke zemljiškega gospoda. Ce zemljiški gospod ni dal otrokom umrlega podložnika zemlje v zakup, so morali zapustiti »dom« ter si iskati kruh po svetu. Če so pa že najeli zemljo, so morali plačati primščino. kakor jo je plačal njihov oče. Zakupne kmetije torej niso bile dedne. V nasprotju z zakupnimi kmetijami so bile kupne kmetije dedne. Podložnik je dobil takšno kmetijo za dogovorjeno kupnino zase in svoje potomce. Zemljo je smel tudi prodati, a samo podložniku, ki je bil všeč zemljiškemu gospodu. Značilno za naše gospodarske razmere v preteklosti je, da so prevladovale kupne kmetije predvsem na Gorenjskem, medtem ko so bile na Dolenjskem v večini zakupne. Dokler je bil podložnik še nevoljnik, se ni smel brez dovoljenja zemljiškega gospoda oženiti, ne dajati svojih sinov učit rokodelstva ali jih poslati v mestne šole. Ostati je moral na zemlji, čeprav bi si lahko poiskal kje drugje dom ali zaslužek. Kmet je bil tedaj predmet kakor živina ter je bil povsem odvisen od milosti svojega gospoda. Zemljiški gospod — gospodar nad življenjem podložnikov Zemljiški gospod je bil gospodar nad življenjem in smrtjo svojih podložnikov. Bil je tudi podložnikov sodnik (patrimonialno sodstvo.). Hkrati je bil upravnik, ki mu je državna uprava poverila nad njegovim ozemljem tudi pobiranje deželno knežjih davkov. Zemljiški gospod je opravljal posle dandanašnjih sodišč, davkarij in okrajnih glavarstev. Seveda je moral v ta namen zaposlovati uradnike. Zato je bil podložnik dolžan opravljati zemljiškemu gospodu po urbarju in drugih pogodbah tlako in od svojih pridelkov plačevati desetino.in sicer navadno od žita, vina. živine, odnosno mesa. Lahko je pa tudi plačeval desetino z denarjem, če sta se pogodila. Tlaka — najtrše breme Podložnikom se je zdela tlaka najtežje breme podložništva, čeprav se tudi za desetino niso navduševali. Tlaka je bila odmerjena in neodmerjena. dalje ročna in pa vozna, bila je pa tudi »peš tlaka« (gospod je lahko poslal podložnika kam kot sla). Odmerjena tlaka je bila določena v urbarju in ni bila tako hudo breme Toda neznosna je bila pogosto neodmerjena tlaka; na njo je zemljiški gospod poklical podložnika kadar koli. kadar ga je pač potreboval. Ni se seveda oziral na to, ali ima podložnik kaj dela doma ali ne Tako je moral kmet večkrat zanemarjati svoie delo in je delal mnogo več dni na graščinski zemlji kakor Če je 7j*odovina narodna šola, so bili kmetje več stoletij v ostri Šoli. na svoji. V tem pogledu je najbolj trpel I kranjski kmet. Reforme Marije Terezije Stare tlačanske razmere so vladale do nastopa vlade Marije Terezije. Kmalu po njenem nastopu so se začele dolge vojne, ki so izčrpale državno blagajno. Država je nujno potrebovala denar in treba je bilo iskati nove vire dohodkov. Da bi se državni dohodki čim bolj povečali, so bile potrebne reforme za okrepitev davčne moči. Na reforme vlade Marije Terezije je predvsem vplival fiziokratizem.ki je gledal v kmetu temelj države. Marija Terezija se je lotila reform zelo previdno in premišljeno. Prizadevala si je predvsem, da zavaruje kmeta pred izkoriščanjem, ne da bi pri tem bilo plemstvo občutno prizadeto. Reforme so se začele že z odloki v letih 1747 in 1748 za popis zemlje, da bi bila davčna odmera pra-vilnejša. Pri tej priliki je bilo tudi natančno ugotovljeno, katera zemlja je bila kmetova in katera gosposka. Prav tako so popisovali dajatve podložnikov. To je bilo za kmeta že precej pomembno, ker se je tako laže uprl izkoriščanju. Ob tistem času so bili ustanovljeni tudi tako imenovani okrožni uradi (»kresije«). Kranjska je bila razdeljena na tri kresi je: Gorenjsko (Ljubljana), dolenjsko (Novo mesto) in notranjsko (Postojna). Najpomembnejša reforma Marije Terezije je pa bil robotni patent, ki je bil izdan 1778 in je določal, da ne sme noben podložnik opravljati na teden več kakor tri dni tlako, kar je znašalo na leto največ 156 dni. čeprav je to še vedno zelo mnogo, vendar je pomenilo veliko olajšanje za kmeta. Dela je nadaljeval Jožef II« Reforme Marije Terezije je nadaljeval i Jožef II., ki slovi kot največji reformator med avstrijskimi vladarji.Vendar njegove reforme niso bile sprejete z razumevanjem, menda zaradi tega, ker so bile pregloboke in prenagle. Zato so jih po njegovi smrti zopet odpravili. Jožef II. je izdal 1. 1781. dva pomembna patenta, in sicer patent o podložniških pritožbah in patent o kaznovanju podložnikov. Prvi patent je določal, da se sme podložnik pritožiti, če bi mu de- | lal zemljiški gospod aii njegov uradnik krivico, in sicer najprej zemljiškemu gospodu vpričo župana in dveh prič. če bi bila pritožba upravičena, mora zemljiški gospod odpraviti krivico in spisati o tem zapisnik. . Če bi se pa pritožba zemljiškemu gospodu ne zdela upravičena, je moral podložnika 1 pismeno obvestiti. Podložnik se je potem j lahko pritožil na okrožni urad, končno pa celo na deželo in samega cesarja. Drugi patent je pa ukazoval podložniku poslušnost do zemljiškega gospoda. Bile so določene precej hude kazni za neposlušnost, med njimi tudi kazensko delo in poostritev i zapora ali kazenskega dela z železnimi oko- i vi in izgon z zemljišča. Denarne kazni niso t bile dovoljene, a podložnik je moral porav- j nati škodo, če jo je napravil. Če s kaznijo ni bil zadovoljen, se je lahko pritožil na okrožni urad. Odprava nevoljništva S patentom, k: je bil izdan leta 17S1., je bilo odpravljeno nevoljnistvo, kar je ena najpomembnejših reform v zgodovini kmetijstva. Poslej se je smel kmet svobodno ženiti in pošiljati otroke v šolo ali v obrt, . lahko si je pa tudi poiskal drugje zaslužek, če ni bi zadovoljen na zemlji, a preselil se je lahko le z dovoljenjem gospostva. Od- j pravljena je bila tudi osebna služnost na graščini, ki so ji bile odslej obvezane samo de sirote brez staršev po svojem štirinajstem letu, a ne za več kakor tri leta. Do j leta 1848. je ostal v veljavi Jožefov robotni j patent iz leta 1782. Predpisoval je. kakšna mora biti tlaka. Bila je ročna ali vozna, odnosno obojna. Kdor je imel celo kmetijo, je bil dolžan opraviti na teden največ dva I dneva ročne in prav toliko vozne tlake, na leto torej 208 dni, če je prej opravljal obojno tlako. Kdor je pa dotlej opravljal samo Krainbsche Bauerntypen — Kranjski očanci ročno tlako, je moral poslej opraviti 208 dni na leto takšne tlake. Kdor je imel tri četrtine kmetije, je bil dolžan opraviti na teden en dan voznine m dva dneva ročne tlake ali skupaj 156 dni na leto. Kmet s polovične kmetije je bil dolžan tlačaniti na teden po en dan ročno in prav toliko vozno, skupaj torej 104 dni na leto. Podložnik s četrtinske kmetije je moral opraviti na teden po en dan in pol ročne tlake ali na leto 78 dni. Podložnik z osminko kmetije je moral tlačaniti po 26 dni >ročno« na leto. To je bila najvišja mera, ki ni smela biti prekoračena. Kdor po svoji krivdi ni pr:šol na tlako, je moral popraviti zamudo, vendar je smel delati zaradi tega le en dan na teden več kakor je bilo sicer odmerjeno. V patentu je bilo izraženo upanje, da zemljiška gospoda ne bo preveč obremenjevala ljudi in živine. Ni bilo tudi dovoljeno nalagati tlačanu tlake tako, da bi moral zorati določeno površino njiv ali požeti predpisano površino žita. Od Jurjevega do Mihalovega je smela tiaka trajati po 10 ur na dan, od Mihalovega do Jurjevega pa od sončnega vzhoda do zahoda. Od teh ur na dan je pa treba odšteti poleti in pozimi po dve uri za počitek in obedovanje ter Icrrrdjeuje ži- Pomen apna za zdravstvo in kmetiis&TO Apno je ne samo dobro gnojilu, marveč tudi cenen® raz* kužilo — Kako ugotovimo s pomočjo sgg&a vlsžisost stanovanj Apno ima mnogo večji pomen v gospodarstvu in zdravstvu kakor marsikdo misli. V zalnjih letih so ga začeli malo bolj ceniti tudi obdelovalci zemlje v mestu. Apno dela pogosto na nerodovitni zemlji prave čudeže. S tem pa ni rečeno^ da smemo apno uporabljati povsod za gnojenje brez vsakega premisleka. Tako so se nekateri tudi prejšnje čase zelo motili, da zemlji na Barju primanjkuje samo apna ter da jo lahko izboljšamo z apnjenjem. V resnici pa vsebuje ta zemlja, zlasti, kjer je zgornja plast že zelo izčrpana ter premešana s tako imenovano polžarico, še celo preveč apna, Ce govorim o apnu za gneflenje ali o apnu sploh, moramo razlikovati med raznimi vrstami apna. Tako morajo obdelovalci zemlje veieti, da nekatere zemlje sicer vsebujejo precej apna, a netopljivega, v obliki kakršnega rastline ne morejc uporabljati. To velja za kraške zemlje, ki jih je zaradi tega tudi treba apniti. Pod apnom navadno razumemo žgani aprenec. Apnencev je pa dolga vrsta.. Pos..mezm apnenci se zelo razlikujejo med seboj. Žlahtni apnenec je marmor, ki je pri nas glede na druge vrste apnenca precej redek. Marmorjev je pa zopet već vrst odnosno kakovosti. Apnenec, ki ga upoiabljamo za apno, tudi ni vedno enak in ne povsem čist. Zato je kakovost žgjnega apna različna. Ali je bil apnenec dober za apno, se navadno pokaže šele, ko apno gasimo. Iz dobrega apnenca je gašeno apno belo in se dobro razkuha. će hranimo žgano apno dalje časa. ga moramo varovati seveda pred vlago. Tudi samo od zračne vlage žgano apno razpada. Kuhano apno uporabljamo v glavnem v stavbarstvu, medtem ko je v z iravstvene namene uporabljivo pre ivsem živo apno. Toda zdravstevna uporaba apna je tudi. če kuhano apno uporabljamo za beljenje stanovanj. V tem pogledu apno še mnogo pre- malo cenimo. Belež izvrstno ra^ituZuje stene, kjer so'sicer — če so vlažne — \ čas h prava legla zdravju ško-Jj.vJi glivic, predvsem plesni. Zlasti pozimi se v zakurjenih prostorih zelo raij*ase plesen po s Len ;h. .-Siravstvena zahteva bi morala biti, da bi kuhinje prebekli vsaj enkrat na leto. i o-: iJtno bi bilo seveda tudi, če bi b~lj po ,o-ofto razkuževali sobne stene. Stanovanja v mestih so navadno poslikam in sikanja je precej .'.raga in ker je trpežna, navadno po voč let ne čutimo potrebe, da bi dali sobe preslikati. Vsekakor bi pa morali p e-beliti vsake sobo čim prej, kjer je bival oolnik z nalezljivo boleznijo. Ta način razkuževanja je morda še b.ljšr in c?nc si .cakor razkuževanje s piini in drv.g mi kemičnimi sredstvi. Za gašenje apna je najprimernejša Čista voda. Voda, ki vsebuje mnogo nunern n n snovi, ni primerna. Vode porab m o za g -šenje precej. Za kg apna potrebuj mo približno 3 do 4 Utre vode. Apn^ pa navad .o zasebniki ne gasijo; to dele opravijo stavbna po.ljetja in delavci imajo že dov 1 izkušenj, da jih ni treba posebej poučevati. Kot razkužilo je posebno pomembno ž vo apno. Prav bi bilo, če bi ga irne-ii vedn i pri rokah. Tcda, če ga ne hranimo d br:>. kmalu izgubi svoje lastnosti, ker mu vaga zelo škoduje. ApnoT namenjeno* za razkuževanje bi torej morali hraniti na suh. m v zaprtih posodah, tako da bi do nje,a tuđi ne prodiralo mnego zraka. Z žganim apnom, tako rekoč brez stroškov, lahko preizkusimo svoja stanovarja, ali niso preveč vlažna. Vlažna S a ..ovan ja so zelo nezdrava; prav vlažnosti stanovanj je treba pripisovati št.vilna oocienja pozimi, a večkrat tudi v Jrugih letnih ča iti ko je sicer zračenje lažje. V resnici b bilo treba preiskati vsa stanovanja, r.li so dovolj suha. Pri nekaterih vlažnih ;trgovanjih bi vlažnost še lahko odpravi.i z osu-šitvijo in izolacijo zidovja, z drenž.imi itd. Mnogih stanovanj pa ni megoče iz-ojš-t: in so tako vlažna, da bi ob-asti moiaJe prepovedati bivanje ljudi v njih. Pi-ed leti so se nekateri zdravstveni strokovnjaki zavzemali, naj bi oblesti prepovedale vsa kletna stanovanja, ki so n°.va Ino preveč vlažna. Vsckakcr bi pa bdo p~treb \o. da bi pristojne oblasti ugotovile pri vseh kletnih stanovanjih (to bi bilo potrebno tudi pri mnogih pritličnih stanovanjih), če niso prevlažna. V moee;nih hiš h z cobro izoliranim zičovjem p. oti vlagi so ra tudi kletna stanovanja r'*i,T.. Ugo o itev a'i je s^s.-nwan:'e prevl.ržro, je zelo pre-rc\s a z žganim apnom. V ta namen potrebujemo p>I kilograma ž.v 'ga ap a, ki ga postavimo v sobi v posodi ;: večjim dn^m. tako tla je apno čim boli ra^g-nj n . Pr sH n i b J4 ur d'.ii>ro zapi 1, to se pravi, da ga m~d preskušanjem ne smemo zračiti. Veleti moramo natančno, kolikr> tehta apno, preden ga iZi>cst^imo v .-.obi, zato pivuno, da ga potrebujemo za poizkus oOv g.:irr..v. Po 24 u:ah ga zopet sth.an, ... n . bo me.l-tem, ko bo izpostavljeno, prev iAiav.do vlago iz aaKa. Cim bolj bo viaZun Zi a... U____ l i:,«- bo p^ia-o apno. ce bo apno po p-.izku.-RI težje za 5 gramov, je stan^v^nj^. ^e p e-vlaža.o. 2.ivo Uj.no lahko uporabljamo šc 7;i u go uru^.h k.nuuuh namenov \ <,./.i;oa nj-stvu. ce p*avuno, ui ± ž.vim a . otn lahko preizkusimo, ali je &ta*lO\ aiu* p evla£nc\ si z n_i.ii kdiko (udi vsaj z±:z> Ano p na gamo, če Siiit.» prisiljeni zivcii v vt&z tem sL.i-novanju. Dan za dnem izpostavi; mo ap .o v stanovanju, da vsekava viagi. Sov.da male kom ..ic apna ne z..: l jo um go. Piav take uporabijo, no apno \ ki v .in lv -stori-h in živežnih staram. an. Pos »no «.o-bro se apno obnese v k oti. kje] sh m.u-jemo kiompii m drugo povrtnino Klet) so nava.no prevlažne za shr.:. o.j v vlažni k Li krompir začne prezgodaj in premočno kliti. Pri ki it jj OgKN . a hri-nihie snovi tei t.ko izgublja b .ta.no vredr.ost. Krompir je tem b.ljši čim dalje zadržujemo p i očes kjit^a. Zia u v časih, ko je krompir p;^sebno d.;guc«:!io ž.vd>, bi ga morah skrbno hran.ti te. skrbeti, ds bi se ga p.kvarilo či n manj. Mi g> je pomagano, Ce postavamo v klet, sredi p. o- -ton., večjo posodo, n > j. o k apna. Apno bo vsrkavalo vlago Lko di bro da bo prostor mn go manj v dhen. Živo apno uporabljamo z e ak; a u t) -hom tudi v drugih Svetnih j-tiia:n.ah. To W morali veicti zL.sti kmetje U morajo včasdi shrscntl mokro žito v v.. ti> ko shrambo. Vlažno žito v taksnem pr st splesni. Zato je potrebno, da. je srak v prostoru čim bcJj suh in v ta n men up rahljamo živo apno. Za 25 do 30 ki rov žita je dovolj hektoliter ilvegu ap a ki gi postavimo v shrambo tako, da ima B*.ak čim l:.žji pristop do njega. Med drugimi koristnimi nt \ ru apna v gospodinjstvu naj še oniemmu da i :ž v . i apna izdelujemo ldg pri Izdelovanju mila. Marsikdo tuli nc ve, kako na,! / i> stimo petrolejske sode. da izguhijo duh po peti-o-leju. Vodi. ki z njo napolnimo ^ treba dodati dva do tri kilograme žive . apna Rejci malih živali vedo, da je Živo a n > "obro razkuževalno siedstvc za razkuževanje kokešnjakov. Z apnom pa v k i njak" tudi uničimo nadležen miče;;. Apno je tako koristno ter potrebno v slehernem gospodinjstvu, da bi ga ne sni.-h nikjer pogrešati. Zdaj ga znamo cenit se tem bolj, odkar je malo dnszje rn ga ce moremo kupiti kadar koli. [ravUa iz ifamsuSih rastlin J.r.ade koor've je mogoče uživati kakor šp načo kot okusno in zdravilne ze'cnjavr; učinek je posebno ugoden na že^dec. črevje in žolč Kopriva pa vsebuje tudi snovi, k: uč*nku:cjo kdkor insulin in more v tem ozra krsfoor borovnica vplivati na sl a dirom ? pre □ ar.ovo. V vlažn'h gozfcvi!! naletimo pogostoma na velike množine čomaža, ki ga mno^i cenijo pr^.v teko ket zc'i-vi'ro rastTino. Učinkovitr\ snov v tej rasti ni je etnr:čno oHe. ki čkakor Sesnovo olje kri. čistilni učinek n? kri [mino tudi brnv- jagode; r::" sok spodbuja ir.Točcvalno dclo- varie điJialr; h -luzn c. Uć'n'ov ta snov je v nj h ist^ kakor eterično olje, ki ga imi brinje na ju.^u več. kakor na severu. Iz jagod izdelujejo brinjev ppirit, ki ga uporabljajo za masažo pr: revmatičnih obolenjih. A tudi iz brinovega lesa pridelujejo olje, ki je zelo uporabno za razne namene. Zelo razširjena je zlata rozga, ki jo uporabljajo zoper b'lezni v cbistih, predvsem v Čajnih mešanicah. Kem čna sestava te snovi je še skoraj popolnoma neznana. Ljudstvo zelo ceni čaj iz šibkovih semen, ki ga uporabljajo zoper obistne bolezni. V njih je nekaj vanilina n mastnega olja; vprašanje pa je. ali niso katere druge snovi, ki zdravilno učinkujejo. Tudi gladež je Narodi odidejo, ako prav ne žive Da so narodi neumrjoči, morajo v sebi imeti moč rasti in pomlajevanja. Samo takrat in tako dolgo ne propadejo, dokler v sebi hranijo krepost vere in poštenje in dokler se ne ustavljajo splošnemu napredovanju in vladajočim idejam. s-estavni del mnogih čajov za obisti in mehur, zelo ugodno učinkuje ta droga p tega na izločevalno sposobnost želodca, črevja in shizme v pljučnih vi.- rkih. Keki vpliv na preosnovo ima divja ma-čehica; kerenine in listi tr~bcntic sv> uč n-kovit pripomoček zoper kašelj. Ir.to velja o jetičniku. Travniška kozja bra:b pospešuje izločevanje seča in zno;a Slak, U ga dobjmo ob vseh potih in V vlažnih vih, je dobro odvajalo. V nJem je neka smolnata snov, lei ima učinek jala] 3mclc; razeni tega vsebuje škrob in : -kor. Kslaš jje čHov°f' odrasel? Po cbičajnem naz^ranju odrase srednjeevropski človek v sredini dvajset h let. To v splošnem velja, dogaja pa se n* redko, da tudi znatno starejši ljudje še nekaj ra-sejo. S tem pa se rast ši1 davno ni končala, kajti možirani rase jo n. pr. dalje m tudi nos postane pogostoma še daljši. Številne meritve z zadnjega časa so pokazala, da se rast.nosu ustavi približno p?t 60. letu. Rekord pa imaio ušesa, ki rase jo do 80. leta. Ker dočaka to starost i meroma malo hudi. lahko rečemo, da umre večina ljudi tedai, ko niso nit se popolnoma odrasli. Seveda pa Je treba priznati, da je omenjena rast možganov nosu in ušes v precej ozkih mejah in da je br< natančnega merjenja skoraj ne moi ugotoviti. Tobak in al&ahol Vozači izrekajo včasih mnenje, da je mogoče s kajenjem odstranit: uč nke a hola. Da bi to vprašanje razč stili, so raziskovalci izvršili večjo vrsto poizkusov, ki so pokazali seveda nasprotni rezultat. Pri vseh poizkusih so ugotovili, da se pijan ; ki se je že izgubljala, se je spet vrnila. Ni torej priporočljivo, da bi se pijanost mačka preganjali s cigareto. Silvo Ferjančič: Fižol Fižol spada, kakor so nas učili, med stročnice, metuljnice in___ To vam bom takoj povedal! Predvsem spada fižol med slavospeve. Prav tako predvsem spada na mizo slehernega odličnega jedca, med kakršne se prištevam sam. Fižol ni le fižol, temveč je tudi meso; odtehta tudi klobase, a s tako prostaskimi jedrni ga sploh ne smemo primerjati. Tudi tradicije so minljive in lažnive; fižol jih je preživel. Tradicija je bila, da je bil fižol v Ljubljani postna jed; večjega paradoksa ni še nihče odkril. Fižol: postna jed! Kuhali so ga navadno le ob petkih. Naj pojasni kulturni zgodovinar, zakaj so morali meščani jesti fižol prav ob petkih; jaz govorim samo o dejstvih, namreč o fi-žolovih dejstvih. In takšno fižolovo dejstvo je, da so se meščani veselili ves teden fi-žolove juhe, ki so jo srebali vsak petek. Noben ragu ne odtehta fižolove juhe! 2e barva te juhe je posebnost, ki je ni mogel doslej ponarediti še nihče. Toda, kdo bi govoril le o fižolovi juhi, ko I gre za mnogo več, za sam fižol! F4Ž0I je j nekaj edinstvenega; fižol je samo kuhan; ne poznamo ocvrtega, praženega, pečenega in ne kakršnega koli drugačnega fižola. Toda kuhani fižol je dober, kakor da je ocvrt, prazen itd. skupaj. Fižol je sladek kakor kostanj, redilen kakor meso, dober kakor nebeška mana, predvsem je pa fižol sam na sebi. Nič se ne more primerjati s fižolom. Fižol jemo, zobljemo, se ž njim mastimo, se ob njem redimo, z njim preganjamo glad, črne skrbi, razne slabosti in o njem moramo začeti pisati slavospeve. Namreč fižol jemo vsak dan in sleherni dan bi ga smeli tudi opevati. Minili so časi, ko smo jedli fižol samo ob petkih. Ko se vračam iz službe domov, me zanosno pričakovanje vprav nosi po zraku; prepričan sem, da me čaka doma na mizi zopet fižol. Caka me fižolova juha, fižolova omaka, fižolova prikuha, fižolova solata, fižolovi cmoki, fižolova pečenka, fižolov kompot, fižolova čežana in končno še fižolova črna kava! Vse to me čaka. Vsak dan me čaka zvesto in, zvestoba za zvestobo, sleherni dan tudi jaz zvesto pričakujem, da mi bo zopet naklonjen nebeški užitek. Kaj nebeški! Fižolovski užitek! Fižolovski užitki so edinstveni: Kako zaostali, slepi in bebasti smo bili včasih, da smo si pritrga-vali fižolovske užitke šest dni v tednu! Niti ob nedeljah, ko se vendar spodobi, da pride kaj boljšega na mizo, nismo uživali fižola v nobeni obliki. V tistih časih mi je zdravnik prepovedal fižol. O zdravnikovih prepovedih ne smeš razmišljati. Bil sem pač bolan in kaj vem jaz o dietičnem zdravljenju! Zdravnik mi je prepovedal fižol, mesne in močnate jedi, sladke in kisle, mastne in puste, mleko in zelenjavo. Prav za nrav mi je prepovedal samo jesti. Toda predvsem mi je prepovedal jest' fižol, menda zaradi tega, kajti največji užitek prt tem opravilu, pi uživanju zemeljskih dobrot, imaš vendar pri fižolu. Seveda ni šele moj zdravnik odkril, da ljudje, ki bolehajo na želodcu n črevesju, ne smejo jesti f'žola. Nekdo je v sivi davnini obdolžil fižol, da je vir zla in obrekovanje je obrekovanje, čeprav gre za fižol Obrekovali so ga od njega dri do dandanes, ko skušam oprati njegovo čast. Dandanes je to lahka naloga. Legijone zaveznikov, oboževalcev fižola imam. Morda se je spre- obrnil tudi moj zdravnik, a ne morem reči, ker ga več ne obiskujem: zdrav sem kakor riba — hočem reči: zdrav sem, kakor da jem fižol. Odkril sem fižolovo dieto; postal sem fižolofil ali skratka fižolovec. Bil sem torej bolan in čudim se le, da nisem umrl. ko nisem jedel fižola celo desetletje. Bal sem se nedolžnega fižola kakor strupa, ženi sem dopovedoval, da je fižol strup. Pozneje sem se premislil, kajti prestrašil sem se ob misli: ob priliki me lahko zastrupi! Vsi so me pomilovali, celo sovražnikom sem se smilil; vlačil sem se po svetu in bil sem podoben bolj fižolovi preklji kakor živemu človeku. Sprijaznil sem se, da bom umrL Ko sem pa že začel umirati, me je obšla zadnja želja, kakor se pač polasti človeka na smrtni postelji: rad bi se še enkrat najedel fižola! Potem naj pride kruta -nrt! Vse za skledo fižola! Malo okisanega s čebulo! Da bi se mi želja kljub vsem oviram z-polnila, sem postal abonent neke ljudske kuhinje. Tam že od njega dni uganjajo fižolovski kult. Seveda so mi že prvič postregli s fižolom. Toda moja želja ni bila tako skromna. Zdelo se mi je. da so fižolova zrna prešteli z astronomsko natančnostjo, preden so mi jih prinesli na krožniku, pazil sem celo, da je polovica fižolovega zrna manjkala Toda jed je bila vsekak^i .1-žolova. Ne morem reči, da sem je<«el dovolj slovesno ter pobožno. Želja po f-zo-u je bila tako velika, da sem fižol p:orv. nG. srrdobno pogoltnil, nakar sem nekaj časa strmel v prazen krožnik. AH je bil na njem res fižol? Žalosten sem odšel iz jedilnice, razočaran, kakor je pač razočaran Človek vaeltj ko se mu izpolni želja ter sprevidi, da vse skupaj ni vredno fige. Ko sem odhajal tako žalosten in še vedno ugibal, ali sem jedel fižol ah ne, sem »poznal, da sem peklensko lačen. Ves prebavni stroj se je zbudil po desetletju z smrti* spanja in začel škrpati ter kričat.. Fižola, cajte nam fižola! Fižola! Popadla me je takšna lakota, prav . fi-žclovska lakota, da sem umiral od nj« □ « cesti; pri prvem branjevcu sem ^€ ust ter začel požrešno obletavati njegovo » IsgO, ti- cele repe, jerbas čebule in vene. . - . Končno sem odkril še nekaj suhega rta Seveda sem ga .kupil in pri priči pos < ' ' Počutil sem se malo bolje in zdelo se mi je, da mi ne bo treba umreti. Poten h m sc lotil še čebule. Kljub vsem tem pojedinam -sem nestrpno čakal prihodnjega kosila v ljudski kuhinji. Cez uekaj dn: sem se že navadi lizati kiožnike. Višek je pa bil, J*a sem se sprijaznil z ženo samo zaradi f ižoi* . Milo ieiu }o prosil, naj mi vendai -?xuna pošteno t^c-lidc fižola Ko smo končn:- nekje staknili fižol, smo ga začeli kuna tj in t ikr. -e je začela moia fižolovska dieta. Cim ve i fižola sem pojedel, cem več sem 31 ga želel. N& smrt sem seveda pozabil — že v- tistem trenutku, čim sem okusil ptvn fižolov*, ivna. Mislil sem. da sem izrvtšel novi filozofski sistem Zmagoslavno sem vsem pr.o-jvtdo-vai, da sem odkrit cižol ta la se iač.iija nova doba človeštva m fižo.ovska kultura. Poslušali so me sicer, a so »e muza«! Wi-sem jih mogel razumeti. u>i ne razumejo 'aksne vehke m jasne resnice? Potem jc;ii pa nenadno utihnu Zatisnb sem s: nos. Večkrat si zatisnem nos. Tako menda delamo vsi. Fižolovska kultuia je biM že v polnem razcvetu, ko sem jo ;az šele )Jki',l. ?rev. Trt »S t OTE K^K T NARt)Dt, pe*w*teijeier rr. aprila »#* Stran 5 Medica Kraafsko čebelarstvo je v času Valvasorja deveto kuhali medico; ki je bila prava narodna pijača in i bofjfim vi pijača naših dedov se |e po Univ. prof- Henrik 9tesha Fomlad je in čebele so že na paši. V zadnjih letih so se druž:ne čebel pri naših čebelarjih znatno skrčile. Vrstile so se same slabe letine za čebelarstvo in marsikje čebele pogosto niso nabrale niti toliko medu, da bi ga bilo dovolj za prezimovanje. vine. Čebelarji so si morali pomagati z denatu-riranim sladkorjem, a ga, žal, n'.so mogli prejemati dovolj, ali so ga pa včasih prejel: šele ko je bilo že prepozno. Zato je bilo naše čebelarstvo v zastoju, odnosno tu in tam je celo propadalo. Upamo, da bodo nastopili tudi za čebelarje boljši časi. Čebelarstvo ima pri nas najlepšo tradicijo in ne bo moglo propasti kljub vsem preizkušnjam. Da je bilo čebelarstvo pri nas dobro razvito že v starih časih, je znano. Kranjsko čebelarstvo je slovelo že od njega dni. Tudi Valvasor mu je v svoji znameniti knjigi >Slava vojvodine Kranjske»; (delno jo je prevedel ur. M. Rupel, celotni slovenski prevod pa baje zdaj pripravljajo) posvetil primerno pozornost. Njegovo opisovanje ima poseben čar, kar pričajo naslednji odstavki. >Tu. v tej deželi, imajo posebne hišice za Čebele, kamor spomladi, navadno na cvetno nedeljo, postavijo panje in jim odmašijo luknjice. Ko poleti čebele rojijo, vzamejo železno ali bakreno ponev, tolčejo po nji s palico in žvižgajo; čebele se na drevesu ali grmu združijo v okroglo kepo. Tedaj vzamejo štiriogkito iz desk narejeno skrinjo ali štor, ki je postal po trhnenju votel. Skrinjo malo pomažejo z medom, zabijejo pokrov, ki ga tudi zgoraj pri luknjici pre-vlečejo malo z medom. Skrinjo ali panj priveze jo na drevo, tako da je luknjica obrnjena k roju in je tik njega. Čebele potem same zlezejo v panj. Potem ga (čebelarji) postavijo v čebelnjak k drugim panjem. Pogosto rojijo čebele enega panja dvakrat ali trikrat, da. celo štirikrat, kajti čebele imajo v enem poletju trikrat ali štirikrat mlade, a prvi kakor drugi novi panj da zopet mladiče, tako da dobijo iz enega panja šest ali celo sedem novih. Jeseni po sv. Mihaelu vzamejo med. Dvoletne ali triletne panje pa odprejo in zmečkajo med in čebele. Prav tako ravnajo z novimi panji, vendar pustijo mlade po večini cele, če so lahki; če so pa težki, prežagajo zgoraj pokrov v dva dela in napravijo pri luknjici in pokrovu dim iz starih cunj ali platnenih krp, da se vse Čebele stisnejo v zadnji del panja. Potem dvignejo pol pokrova, izrežejo čisti med. pustijo pa v zadnjem delu toliko, da imajo čebele hrano za zimo. Pokrov potem zopet zaprejo in denejo na prostor, ki ni prehladen. Najbolje jih obvarujejo mraza, če jih spravijo, kakor se navadno zgodi, na Pomlad in žena Pomlad je prijazen, gostoljuben krčmar, ki nc vpraša za potnim listom, on pripravi svoj zeleni šotor za vse. ki pridejo k njemu. Po-n. cd je svečenik in njegovo veliko svetišče ie odprto vsem. ki imajo obteženo sice; ne vpraša za krstnim listom in katekizmom in da oszečujočo od\-ezo \ sem. ki mu potožijo in izpove do svoje naiskrhneiše bolesti. Pomlad je zdra\mik. ranocelnik, ki ne vpraša za denarjem, stanom in položajem bolnikov, temveč- sprejme vse. ki ima in bolno srce in hirajoče dušo. v s\-oje zdravilišče Xajlepši sestanek s pomladjo je ob večno leni. \>ečno mladi jutranji zarji. Za nami je noč. kakor prazen grob, iz katerega smo utelešeni vstali: za nami so sanje s tihega pokopi! išča. pred nami je sončni pozdra\r pomladnega jutra. \7a nebu se prelivajo In topijo b:.rve in pripravljajo rožnato preprogo Soncu, ki se vrača iz daljav. Cvetice odpirajo svo/a očesen, vetrček se ziblje v nežnem zelenju tra\-ice. jz cvetmh čaš se širijo diša\-e. potoček žubori, ptički po jo in rosa se svetr v bisernih kapi iici?h. ]'sa narava moli svojo jutranjo molitev v resnično lepoto pomlajenega stvat-st\ a. !n večeri pomladnega dneva vabijo, ko ugašajo žarki sončnega zatona in razgrne noč si*o; temni redo\ nitki pajčolan, skozi katerega se svetijo lučke milijonov zvezd. Dih nara\°e kane v srce. ono ga zapre vase kakor školjka Svoj biser. Pomlad da vsem r«e. ona je božji vri, idila narave, razstava cvetic, pesem m slika. Pomlad je vstajenje vseh prejšnjih pomladi z vso sladkostjo in bridkostjo vernih duš dan, ki znava odpira groboi'e zasutih nad in ovenča vdrte grobove minule sreče, s c\>eticami in zimzelenom. Vsaka pomlad prinese novo upa-nte. novo srečo in riše rrto istrske načrte za poldan dneva, ko bo s soncem sta misel cilju nasproti. Pomlad je skrivnostna dela\'nica za razkošje žitn'h polj \isokega poletja in za žlc.hlne jesenske sado\-e. Pomlad je najlepša, če greš ob strani žene čez cvetoče poljane in pomlad ie mileiša in slajša, ki pomladi srce, cbčutje. misli in želje. Žena je stvarstva lepo. osrečujoče pismo za moški s\*et. š'in'e dobri duhovi-geniji: lepota, ljubkost. čust\*o in okus na pos\>ečujejo življenje žene. Lepota in ljubkost sta si v medsebojnem razmerju tako kakor ključ in \-iirih. Lepota odpre te eno srce, ljubkost odpre vsa srca in ima potni list za vse duše. Glede na okus sta lepota in ljubkost na j odi očitnejši ocenie\?alki čez i*sc. kar spada k dostojnosti, milobi. Iju-bezn^osti. sorazmernosti in sozvtjčju in čez vse. kar je spodobno, dovoljeno prijetno in dop:idlji\>o Edino v ednosu do njune lepote sta brez mnenja, ocene in sodbe Dve enako lepi ženi nikdar ne pripoznata. da je »ona druga« tudi lepa. Ali je višek izraza v lepoti ali ljubkosti žene? Glede na čustvo so žene sladke poslanke tolažbe bogatih božanstev. Ljubezen m prija-tetjstxx) nimata nikjer lepšesa s\*etišča kakor v srcu žene, krepost nobenih svetlejših barv kakor blesk njenega očesa, usmiljenje in tolažba ncb.enih sladkejših besed kakor >z ustnic žene. bolečina in tuga nikjer milejše tolažbe kakor v sol zali žene. osiroteli in vdove! i osamljeni ljudje najdejo uteho v objemu ženskih rok. . Kar nam da\ pomlad, to nam dć žena. Po Saphirju Mara Tavčarjeva. Ein musterhaftes Bienen haus — Vzoren čebelnjak podstrešje. Spomladi jih denejo zopet v čebelnjak. Mnogo medu pošiljajo v tuje dežele. V Salzburg ga pošljejo vsako leto več tisoč stotov. Kako obilno se na Kranjskem cedi ter pretaka med, spreviduno iz njegove nizke cene, kajti tu stane funt medu dva krajcarja ali še manj. Vendar porabi Kranjska sama mnogo medu za kuhanje medice. Pozimi imajo medico skoraj v vseh večjih vaseh in jo zelo radi pijejo zaradi njene dobrote ter sladkosti. Medico kuhajo tu drugače kakor slaščičarji na Nemškem. Kmetje jo izdelujejo tako: Najprej vlijejo v lesen sod ali kad toplo vodo, potem denejo v njo med. Mešajo tako dolgo, da se med stopi, nakar precedijo medeno vodo skazi sito. Iz ostankov na situ delajo vosek, in sicer tako, da jih denejo v kotel in poli jejo z vodo. potem zmes zavrejo, dobro premešajo, zajamejo v vrečo 'in takoj stisnejo v stiskalnici. Pri stiskanju iztečeta voda in vosek, če se vreča shladi, vlijejo vanjo kropa, nakar jo denejo zopet v stiskalnico. To ponavljajo, dokler ne iztisnejo vsega voska. V posodi, ki so v njo ujeli vodo in vosek, se čez nekaj časa začne vosek strjevati na vrhu vode. Oblikujejo ga z rokami v okrogle velike kepe, ki jih potem spravijo. Takšnega voska gre mnogo v Italijo, zlasti v Benetke. Iz op:sane medene vode pa pripravljajo medico tako: Najprej jo je treba s povsem svežim, še istega dne znešenim jajcem zme-riti ter preizkusiti, ali ni v nji preveč ali premalo medu. To napravijo tako: Jajce spustijo v tekočino; če plava malo pod površino, pomeni, da je preveč medu; zato doli je jo vode. če se pa jajce potopi na dno, je treba še dodati medu. če je mešanica prava, plava jajce približno dva prsta pod vodo. Takšna tekočina da dobro medico. Če pa plava jaiee štiri prste pod gladino, bo medica zelo slaba ter ne bo sladka. Če se drž: jajce na gladini, tako da moli nad njo v velikosti groša, se obeta najboljša kapljica. Jajce pa mora biti res sveže, si- cer bo preizkušnja varljiva ter povsem napačna. Tako preizkušeno medeno vodo preli je jo v bakrene kotle in dobro prekuhajo. Voda mora ves čas vre ti, a treba je prihvati, kakor pri varjenju piva, da ne prekipi.. Pod kotlom kurijo le s češnjevim lesom, ki ga kmet zelo ceni, ker misli, da bi medica ne bila dobra, če bi kuril z drugim lesom. Ko se je v kotlu vse prekuhalo, pre-lijejo tekočino, nekoliko ohladijo in precedijo skozi platneni prt, da postane lepo čista in prosojna. Končno medico nalijejo v sode. Nekateri odložijo precejanje dotlej, da medica zavi e, večina pa jih opravi to delo prej. Sode z medico spravijo v toplo sobo k peči. V nekaj dneh začne zavrelek vre ti in se čistiti. Medtem je treba vedno dohvati, da je sod poln in da lahko izloča nesnago. Ko neha izločevati, spravijo sode v klet. Tedaj lahko uživaš dobro, prijetno sladko pijačo, ki je na jeziku prijetno rez-na, čeprav ni drugega kakor med in voda brez kvasa in hmelja. Medica ima lepo, 1 čisto zlato barvo in se drži vse leto, Če je dobro kuhana. Po moči se z njo ne more primerjati nobeno vino in zato tudi brž odpravi pivce ter jih dobro okajene pošlje domov. Zgodi se pa včasih, da dobičkaželjni kmetje dodajajo pri kuhanju medice neki plevel (Kranjci mu pravijo ljuljka); od tega postanejo pivci tako besni, kakor da so p;li najmočnejšo medico, čeprav je najslabša. Kmečka medica je mnogo prijetnejša pijača kakor slaščičarjeva, ki ima okus po dišavah ter je bolj podobna zdravilu kakor namizni pijači. Tudi v Ljubljani izdelujejo slaščičarji medico z dišavami, vendar je malo Iztočijo, ker pijejo ljudje rajši kmečko ali kranjsko medico, kakor pa tako imenovano nemško.« Dandanes je prišla medica skoraj povsem iz mode. Pred let? so jo še kuhali nekateri naši medičarji. kmečke medice pa več ne poznamo. Regrat f e prav© ljudske Etovli® Med spcmlaano zelenjavo gcspccPnje najmanj cenijo regrat. Moria ga" upoštevajo nekoliko bolj le zaradi tega, ker ni ob tem čsu toliko druge »boljše« zelenjave. Suho vreme z burjo v zimskih mesecih je napravilo precej škode na vrtovih, da hi bil praiv v času, ko je zelenjava najbolj potrebna, zimske povrtnine, uvoz je pa bil tudi slabši. Kljub vsemu ima regrat svoj sloves. Tako ljudje govorijo v splošnem o njem. da čisti kri«. Prejšnje čase so ga upoštevali predvsem kot nekakšno spcm'adno zdravilno sredstvo, kot prvo sp-mlF.dn;> z lenja. vo. Vsekakor ie regrat pomemben, ker vsebuje precej vitaminov. Ima pa tuli rudninske snovi (soli). Regrat kot zdravi priporočajo bolnikom, ki bolehajo za Sladkorno boleznijo ali na ledvicah. Iz regrata izdelujejo tudi tinkturo. ki je baje d-jbro zdravilo pri boleznih jeter in ie-Jvic S;cer pa zdravilne snovi, ki jih vsebuje regrat, baje pomagajo pri c^li vrsti bolezni. Upoštevati moramo predvsem, da regrat izgubi precej svoje zdravilne ATelnosti, če ni več svež. Zato je tudi najbolje, da ga nabiramo Farni, kajti včasih je naprodaj že precej star. če ga nabiramo sami, vemo tudi, ali je snažen. Vedeti moramo, da si z regratom lahko nakopljemo kakšno bolezen, name^tu da bi se zdravu" i z njm. Tik ob cestah in na pogno.evuh travni, ih (s hlevskim gnojem) ni p:iporocdjivo na'ir.iti regrata. Vsekakor moiamci r;g at vaelej dobro oprati, a ne z mrzlo, temveč toplo vodo; z mrzlo vodo ni mogoče sprati nevarne nesnage in zlasti ne jajčec glist. Dolgo namakanja zegrata v mrzli voli je brez pomena. Regrat lahko pripr3v!jamo kot jed na več načinov. Priporočljiv je tudi pripravljen kot špir.ača. Nekatere gerozdnje pripcročoio kuhenega skupaj s koprivami, drobno z.'ezanega na juhi. Navadno pa regrat uživamo kot saJato. Če ni dobro za-beljcn, se nam ne zdi tako deher kakor nekatere druge vrste s~late, a užiten je vsekakor. Priporočijivo je, da ga mešamo tudi s fižolom, kakor n. pr. motovdec Mešamo ga lahko seveda tuli z metovilcem ali celo z drobno zrezam.m chrovtcirn. Regrat m salato pripravljamo tudi drobno zrezan, a ne celih listov. Seveda je regrat dober tudi v krompirjevi sabati. V splošnem je mešan z drugimi vistami sa'ate boljši kakor sam. Državne teorije vpričo francoske revolucije (Sieyes in Kant) svai?t3sf sat Srečanje s krila!2m sJctmv je narto nevarno U V Domačini pokrsiine gc-renjega Nila trdijo, da se ondot potika čreda — če ne dve čredi — slonovk brez samcev, ki je nihče ne želi srečati. Njih tovar® so bili postreljeni, medtem ko je za samice veljala zaščita. Samski stan jih je tako razto-gotil, da so smrtno zasovražile človeka m da zmeljejo v kašo sleherno človeško bitie, ki nalete nanje na svojem potu. Po zagotavljanju črncev so baje že obkolile tu pa tam kako naselje ter pomendrale vse prebivalstvo. Mogoče tiči v tem pretiravanje posameznega primera takšne maščevalnosti, toda dejstvo je. da je življenje teh de-belokožcev za nas ovito v težko skrivnost. Opazovanje belih prebivalcev po nekih afriških deželah — precej daleč od gornjega Nila — podkrepčujejo iziave zamorcev o slcinskih krdelih, ki pobijajo ljudi. Ni še dolgo, odkar se je po Mashonalandu klatila nevarna truma rilčarjev. najmanj tristo glav vsakršne starosti. Živali so se zab3vale a tem, da so kakor po načrtu pulile brzojavne drogove in razdirale železniške tire. Po vrhu pa so z nekako sadistično naslado prežale na nesrečne domorodce, ki so obdelovali svoje polje in vsakokrat steptale njih telesa, da so se udrla v globoko jamo. za spremembo so jih kdaj pa kdaj razčetvorile. Taka usoda je doletela postnega sla Cz nekega rudnika, ki je v nepremišljenosti hotel preplašiti krvoločno tolpo na svojem potu in s puško ranil samico: težke noge so ga na mestu poteptale. Njegov tovariš" je ubežai enaki pogibeB s tem, da je planu v bližnjo reko Makvndzi. Za njima je oblast poslala oddelek črn h redarjev na konjih. Ni se i?m bilo treba truditi, da bi pok:pa!i nesrečno žrtev: ta je b;la pregloboko zabita v tla. Ker je gosposka slutila, kaj se je pripetlo. je bila oddelku redarjev ukazala, naj krepko streljajo na slone in jih tako za pode od prometnih pokrajin. Toda pogled na »grob« nezgodnega tekača in pripoved sodruga. ostalega tri dni do nosa v vodi. medtem ko je besna svejat stražila na bregu, sta jih odvrnila od podobnega početja: okrenili so se ter na povratku izpovedati. rja niso mogli, izslediti riloast'h sovražnikov. Zateči se je bilo treba k zanesljivejšim krvnikom, namreč Burom, poklicnim lovcem, katerim so dali popolno pooblast'Io. Ti so ga znali izrabiti: v malo tednih so pobil: 84 živali, odra si h samcev in samic, a tudi mladičev, katerih ckli še niso naprodaj. Nato so sloni pobrali stopinje proti odročnim zakotjem. Vezna vrata stanovanjskih hiš morajo biti prvih 10 minut po alarmu, bodisi podnevi, bodisi ponoči, odprta. Nato se lahko zapro in zaklenejo. V neposredni zvezi a francosko revolucijo Je francoski državnik Emaituel Sieve* (izg. Sjejes, 1748 do 1836). Po poklicu je bil škofijski generalni vikar. Ko So bii po 1751etnem presleoku državni stanovi Francije zopet sklicani, je izdal letak »Kaj je tretji stan« (Qu-est-ce que le tiers-Etat, 1789), v katerem zahteva odpravo vseh predstev prvega in drugega stanu. Duhovščina in plemstvo sta namreč na škodo tretjega stanu, ki je obsegal ostalo prebivalstvo, uživah obsežne davčne oprsti-tve. Predstavnike duhovšč ne so že izza XV. stoletja volili vsi duhovnik1, one plemstva pa vsi plemiči in to brez razlike, ali je Slo za višje ali za nižje dostojanstvenike; predstavnike tretjega stanu pa je volilo vse mestno prebivalstvo in pa vse, dohodnini podvržene osebe na deželi, tedaj malone vse podeželsko tako svobodno kakor tudi podložno prebivalstvo. Vobce je tretji stan volil po voliln.n možeh, torej posredno. Ne le število volilcev tretjega stanu, marveč tudi število predstavnikov tretjega stanu je prekašalo število predstavnikov duhovništva kakor tudi število predstavnikov plemstva, ki je bilo razmeroma najmanj zastopano. Tretji stan pa Se navzlic svojemu večjemu zastopstvu ni mogel zadostno uveljavljati, ker državni stanovi (etats genčraux) niso glasovali po glavah, marveč po stanovih. Pri volitvah 1. 1789 je število zastopn kov tretjega stanu celo presegalo skupno število zastopnikov prvih dveh stanov. Da bi se tretji stan skladno številu svojih zastopnikov in pripadnikov zastepanih slojev mogel učinkoviteje uveljavljati, so se na Sievesov predlog zastopniki tretjega stanu proglasili za pravo naredno predstavništvo, ki je kot konstituanta vabila k udeležbi tudi ostala dva stanova. Po Sievesu je ustavotvorna obl^t (pouvoir const tuant) ena oblast, ki ustvarja vse druge državne oblasti (pou-vcirs ccnstitues). Ustavotvorna oblast mora kot oblast, ki nadkriljuje vse druge oblasti, zakonodajno, izvrš.lno in sodno oblast v državi, -zvirati iz naroda, toda njega more nadomestiti tudi -zreuna skupščina narodnih zastopnikov, ki jo je narod pooblastil, da kot as^eniblee const»tuante ustavo izda. Sieves je izrazit centralist. Enotna državna oblast naj iz centrale po državnih, za posamezne upravne okol še postavljenih funkcionarjih vlada m upravlja, poedine kraljeve dežele in pokrajine se pa nimajo Kar z lastno oblastjo vladati m upravljati. Posamezne dižavne oblasti, namreč zakonodajna, izvršilna in sodna, naj do nek^ mere ne ostanejo le med sabo povezane, raztezajo naj se tudi na vse oržavno ozemlje; dalje bi ne bilo združljivo z enotnos*-..o državne oblasti, če bi se volilo po stanovih, marveč velilna pravica državljanov naj bo enaka. Ker so se francoslc kralji in r.jih svetovalci up raii tudi zmernejšim zahtevam Montesaueu-jev h naukov in njim podobnim, proti kraljevemu absolutizmu naperjenim težnjam, so nehote utirali pot vprav bohotnemu razrastu Rcusscaujevih bolj radikalnih, teda tudi preenostrans!::h nazorov o državni ureditvi. Rousseau je človeško naravo pač preveč optimistično ocenjeval in ljudem na sp ošro pripisoval nagnjenost k dobremu. Sieves pa je pripomogel že dejanskemu uvajanju ljudskega absolutizma namesto poprejšnjega, kraljevega samedržitva. Pr šlo je do francoske revolucije z mnogimi odurnimi izrodki, ki še dindarses vznemirjajo trpeče človeštvo. Stari okov; so se s.loma razbili, trdnega novega reda pa še m b'lo. Sled-li so državni pretresljaji, zdaj preveč na levo, zdaj preveč na desno ter ie šel razvoj daleč od srednje poti, ki bi zagotavljala trajnajoi red. Izkušnje ki se jih je Sieves v francoski revo;uciji pridobi, so ga temeljito streznile; tako je kasneje stavil predloge za iz-premembo cUrektorialne ustave in za omejitev ljudske volilne pravice ter pomagal Kapoleon-a pri vzpo&tav tvi konzularne ustave. Trajno pa je Seyes vplival ne .e na Francija, marveč *udi na ostalo Kontinentalno Evropo s svojo zamislijo o upravnem sodstvu, ki ga naj vrši državni svet, V Nemčiji se je za mirnejši razvoj pridobil mn:go zaslug Inimanuel Kant (1724. do 1804), Tz Kon gsberga. Izgradil je z'asti spoznavno teorijo, toda se bavil tudi z drugimi filozofsk"mi panogami. V »Metafizičnih začetnih temeljih nauka o pravu« (1797) podaja nauk o pravu in o državi, kjer je v marsičem sled.l Montesquieuja In pa Rousseauja. Namen države mu je gospostvo prava, a pravo služi dolžnostim, ne pet blaginji; načela za sož t je v državi, kakršni sta načelo svobode misli in vesti in pa načelo enakosti (vsakemu to, kar mu gre), je določiti zgelj iz razuma biez ozira na Čas in kraj; postavljeno pravo pa je posneti iz izkustev ter je svobodo državljanov v toiikSni meri zajeziti, da se v skladu s kategoričnim imperativom (»ravnaj tako, da bi bilo pravilo tvojega ravnanja lahko tudi zakon vsesplošnega ravnan ja«) in s splošn'm zakonom o svobodi samovolja ene osebe prlaguje samovolji druge. Po Kantu je država nastala z izvirno pogodbo, s katero so se ljudje odpovedali divji svobodi v dosego zajezene zakoni* e svobode, toda dokazil o tej pogodbi ni moč zasled:ti, ker divjaki ne sestavljajo listin. Razlikuje tri državne oblasti, zakonodajno, izvršilno in sodno oblast; v državi združenemu narodu pripada kot občemu poglavarju vrhovna ali suverena državna oblast in torej zakonodaja; izvršilno (vladno) cb-last pa vrs: vladar (regent) po zakonin, a sodno oblast narod po svojih odrejenih pooblaščencih. Zakonodajna oblast, ki je najvišja, pripada torej narodu kot suverenu, le-tega pa predstavlja ali ena oseba aH več odličnikov ali kar ljudstvo, čemur odgovarjajo tri državne oblike (avtokratska, aristokratska in demokratska). Dalje je razlikovati republike In de»potije; v prvih je zakonodaja ločena od vlade, v drugih pa ni take omejitve, kar omogoča despoti-zem; sploh ne smejo biti funkcije suverena, regenta in sodnika v isti osebi združene. Najprimernejša drž*vna oblika je Kantu monarhija, ki jo omejuje. parlament. In dejansko se je z 19. stol. na evropskem kontinentu pričenjala nova doba državne ureditve; v tako zvani konstitucion&Ini ali ustavni mor.arhjj se združujeta kraljevska oblast in oblast naroda v nedeljeno enoto. Epilog Od Kanta priporočena Urtavna *>Wtka ustavile monarhije ima mikavno zgodovino V nekaier.h evropskih monarhijah se je avtokratska vladavina pač preje umaknila ustavni menarhiji, v drugih pa je taka spi omemba pozneje r.astop Ja; tudi se je v .uekih državah, zlasti v centralni Evropi, ustavna monarhija držala mnogo desetletij, v drugih pa je bila kmalu zamenjana s parlamentarno monarhijo ali pa kar s parlamentarno republiko Drugačen pa je bil razvoj državae ured-tve v Angliji in v Rusiji; v prvi si je parlament že proti koncu 17. stoletja izvojevai nadeblast nad kraljem, v Rusiji pa se je ustavni sistem šele v začetku 20. stoletja uvedel. Anglesk: monarhični parlamentar zem je v Ameriki doživel zanimivo spremembo. V Zed:-njenih državah ameriških, ki so tik pred ve'iko francosko revolucjo nastale iz angleških kolonij, ni več šlo za razmejitev med oblastjo dednega monarha in pa oblastjo narodnega predstavništva. Ne le parlament kot zakonoiavec, marveč tudi zvezni prezident kot nosilec izvršilne oblasti, oba sta izvoljena od suverenega naroda, sta si v ravnovesju; dalje so temelji nove državne ureditve določeni v posebni ustavni listini, ki se sme le ped ote*-kočonimi pogoji spremeniti, ter more sođ-ua oblast tudi presojati ustavnost zakonov. Izvrš Ina in sodna oblast torej ni»ta već pod zakonodajno oblastjo, marveč njej prirejeni, zDog česar je v ZeJinjenih državah moglo priti do korenite ločitve vseh treh državnih oblasti. V najnovejši dobi že za Časa prve svetovne vojne, a zlasti kot posledica izrednih, po tej dolgotrajni vojni povzročeni* razmer moremo opažati še nadaljnje preobrazbe državne ureditve. Mkula ustavna monarhija v Kusiji ni bila kos težavam, k? so nastajale zbog vojne. Neodložljive državne reforme so se zavlačevale; ruski Imperij pa tudi ni mogel cbvladati nemirne-žev, ki so izrabljali te težave sebi v korist. Z^stran predolgo trajajočega samo* drštva so se mogle Siriti in globoko ukore-niniti politične struje, ki niso bile povezane z domačo zemljo, z njeno tradicijo in z njenimi obdelovalci; za tujerodni razredne bojni in materialistični marksizem vneti zaslepljenci in hujskači so zavajali ljudstvo, da je dirjalo za fantomi in se ogrevalo za boljševiško ureditev države, ki gazi človeško dostojanstvo in ne dopušča, da bi se človek ustrezno svoji naravi lahko izživljal do one mere, ki ni v škodo obči blaginji; z načelno odpravo zasebne lastnine giede produkcijskih sredstev m s proizvajanjem in razdeljevanjem gospodarskh dobrin izključno po javni upravi se je iz človeka napravil zgolj strej v podržavljenem človeuko osebnost ohro-mevajočem gospodarskem mehanizmu. Ruska država se je izprevrgla v mravljišče in zašla v zagato, ki po kratkoJobnem vzletu pomenja le končno mrtvilo v gospodarstvu in presveti, če ne bo prišlo do za-pletljajev, za katere ni mogoče poprej vedeti. Tudi parlamentarne države so hile po prvi svetovni vojni izpostavljene nevarnim pretresijajem v državnem in družabnem življenju. Ne le na obči, marveč obenem tudi na enaki in neposredni volilni pravici sloneče narodno predstavništvo je postajalo čim bolj torišče neplodnih strankarskih bojev. Hudi nedostatki so se pojavili posebno v državah, ki jim ni nacelovala stara dinastija z obče priznano, v teku mnogih rodov globoko zasidrano avtoriteto in z bogatimi izkušnjami v vladanju, dalje v državah, kjer ni b lo učinkovite protivne uteži, ki bi nasproti golemu upoštevanju številčnosti ljudske mase uvaževala tuli vrednost, pomembnost in posebnost posameznih slojev v državnem organizmu. V takšnih državah strankarski boji n-so dopuščali ne primerne preosnove ljudskega predstavništva, ne dovolj nagle, čeprav za pripadnike vladajcčh strank dokaj skeleče rešitve raznih že skrajno nujnih vpr.i-šanj. Da ne bi država zašla v komunistični vrtinec in da se nujne reforme čim preje izvedejo, so si v najbolj ogroženi Italiji, pozneje pa tudi v Nemčiji priborili javno oblast nositelji nove politične struje; le-ti so brez obzira na razlike v podrobnostih raznih metafizičnh naziranj m na različni gospodarski položaj svojih pripadnikov težile le za občo kor.st svoje države ali svojega naroda; seveda se je nova struja opirala tudi na neke metafizične temeljne ideje o ciljih človeštva in o zahtevah, ki izvirajo iz človeške narave. Ta struja se je organizirala kot stranka, ki predstavlja elito naroda ter je vsemu državnemu in samoupravnemu delovanju gibalo, a ibo£ tega tudi edina dopuščena strankarska organizacija; obenem pa je bilo treba poskrbeti, da ta ob začetku novega idejnega gibanja čili in le na občo korist usmerjeni nagon zaradi nasprotujočih sil he opeša in da novo elito neopazno ne zamenjajo za nedosegljivimi varljivimi cilji drveči zanesenjaki ali kratkovidni le hipne koristi svojih volilcev in enostranske interese samo enega družabnega sloja zastopajoči prvaki in pa številna truma sebičnih koristo-lovcev. V ta namen se je v italijanskem fašizmu, a še bolj dosledno v nemškem narodnem socializmu uvedlo voditeijSKo na©el*>; po tem načelo vzgaja elita ljudstvo in vodi javne pc^le. dalje je organizacija stranke z ono države tesno povezana in na zaupanje naroda oprti voditelj gibanja postavlja kot obče pr:znana avtor.-teta v:šje funkcionarje ne le pri državni upravi, marveč tudi pri samoupravi in pri edino dovoljeni politični stranki kar aam, nižje funkcionarje pa posredno po vUjihu Dandanes smo kot bojevniki to sotrpini priče ves svet pretrosujoCih dogodljtjev v silnem boju kiej za dostojno ureditev odnosov med imperiji In državami kakor tudi za človeškemu dostojanstvu primerno sožitje ljudi v državi. Zatemnitev veli* od 13. aprila 1944 dalfe od ti. do 5* ure * Stran g ►SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 17. aprila 1944 Štev. 16 človek in dom Nas dom naj bo res naš in naj odgovarja našim patrebam in razmeram Ta stavek je tako preprost, da ga mora vsakdo razumeti. Toda v pravi pomen teh besed se je treba vendarle nekoliko poglobiti Ugled posameznika je bil namreč že od nekdaj odvisen od njegovega premoženja. Kaj čuda, da je potem hotel vsak na zunaj veljati več, kakor je v resnici bil. Družba sama ga je silila v to, če je hotel, da ga je upoštevala. Reven biti je bilo tako rekoč sramota. Kaj čuda, da so vsi sloji od najnižjega do najvišjega tekmovali med seboj, kdo se bo pokazal bolj »nobel«. To naziranje je prišlo do vidnega izraza tudi v opremi stanovanja tedanjega časa. Težko, pompozno, bogato nakičeno in izrezljano pohištvo je bilo značilno za tedanji nazor o luksusu. Vsak stan je škilil vsaj z enim očesom v družabno višjo stopnjo. Delavec in obrtnik sta posnemala uradnika in meščana, ta dva zopet aristokracijo itd. Malokdo je hotel ostati preprost, tak, kakršen je res bil. Ker v drugem ni mogel dvigniti svojega ugleda, ga je skušal dvigniti z vnanjim pompom opreme svojega stanovanja, čeprav na dolg. Današnje razmere so nas naučile v tem pogledu odkritosrčnosti. Dejstvo je, da du- ševna aristokracija današnjega Časa (druge aristokracije sploh nimamo) stanuje po večini preprosto in se tega kar nič ne sramuje. Le tako zvana jara gospoda, katere je pri vsej krizi vendar le še precej, skuša v vnanjem lesku uveljaviti svoj ugled. In če vzamemo natančno, ima tudi dandanes dovolj prilike v tem pogledu. Luksusa v pohištvu kakor v ostali opremi in sploh v vsem je nič koliko. Taka današnja gospoda ima pa menda to moralno prednost, da plača takoj. Ali pa tudi ne. Večina današnjih ljudi brez zadrege prizna dejanski stan svojih financ. Ne smatra za sramoto utesnjenih razmer. Smatra se pač bolj, ne rečem bas sramotno, toda vsaj smešno in žalostno obenem, ako kdo skuša živeti preko svojih razmer. Naš dom naj bo predvsem naš! Izpopol-nujmo ga sproti vse svoje življenje. Saj v tem je še celo prav poseben čar in daje domu neko svežost in življenje. Opremljaj-mo ga tako, kakor nam veleva naš okus, kakor nam dovoljujejo naše razmere in predvsem, kakor zahtevajo naše potrebe. Družbi na ljubo ne opremljajmo svojega doma, ampak sebi! Dolžnosti družinskih članov do gospodinje Majhen donos k vprašanju olajšanja gospodinjskega dela Skoro v vsaki družini je gospodinja tisti človek, ki ne pride od ranega jutra do pozne noči in mnogokrat niti ponoči ne do počitka in oddiha. Saj je v vsakem gospodinjstvu toliko in tolko velikih in majhnih opravkov, da prav lahko verujemo gospodinji, če večkrat pctoži: »Toliko imam dela, da ne vem, kje bi začela!« Ali: »Od samih skrbi in dela ne vem, kje ae me glava drži!« Je že tako, da ostali člani družine kaj malo hočejo verjeti to m gospodinjo razumeti. Mož odide zjutraj z doma v službo ali na delo, potem ko dobi vse pripravljeno. Perilo oprano in zlikano, obleko skrta-čeno, čevlje osnažene, nogavice zakrpane, zajtrk pripravljen. Prav tako otroci. Ko odhajajo z doma. bodisi deloma še v šolo, deloma že v službo, tedaj puste za seboj doma vse narobe. Nočno perilo, copate, "brisačo, glavnik itd. vsak predmet v drugem kotu, nobene reči na pravem mestu, vse razmetano, postelje v neredu. Saj bo žena ali mati vse pospravila. Vse dopoldne bo hitela, šla bo na trg, v trgovino, k mesarju, povsod se ji mudi, da pride čim prej zopet domov do pospravljamja in do kuhanja, da bo obed ob pravem času na mizi. Ko pride opoldne di-užina domov, je vse pospravljeno, sobe v redu, miza pogrnjena in obed pripravljen. In pogovarjajo se z zavistjo, kako dobro je naši mami, ko ji ni treba hoditi v službo. Nima nič skrbi, nič dela. lepo doma je, nihče je ne priganja In . .. No, da, čudili se bodo, če je pa mama vendar le včasih hudo utrujena. Ko sede k obedu, komaj vstane potem od mize, tako jo bolijo noge, družina pa se čudi od česa, ko je bila vendar vse dopoldne doma. Hčeri, ki hodi v gimnazijo, se nos pobesi. ker njena bluzica ni oprana in zlikana, ker mama pač vse dopoldne ni prišla do tega, da bi jo oprala in zlikala. Je sto in sto takih malih dozdevno neznatnih zadevic v gospodinjstvu, ki jih mora dan za dnem reševati gospodinja, katere drugi člani opazijo le, če niso storjen?, sicer pa ne. In vendar se iz vseh teh dozdevno neznatnih opravkov nakopiči toliko dela, ki tlači gospodinjo-, do komaj in težko zmaguje vse. Ko pa bi vsak član družine hotel k olajšanju gospodinjskih poslov doprinesti le majhen del, bi bila vsaka gospodinja zelo hvaležna. Seveda je mnogo kje sama kriva, če se otroci ne oprimejo prav nobenega dela, ker jih k temu ni pravočasno uvajala, jim ni nikoli vzbudila zanimanja zanj. Deklice se že prav zgodaj lahko navadijo na majhna dela. Tako n. pr. da pogrnejo mizo za obed in večerjo in po jedi zopet pospravijo. Tudi v kuhinji, pri pospravljanju sob se zgodaj lahko priučijo lažjih opravkov. V kuhinji pri brisanju posode, pripravljanju in snaženju prikuh. Vzbuditi se jim mora le veselje za to delo in so tedaj celo prav zelo marljive in ponosne na svoje delo. Marsikatero delo lahko opravijo doma poleg šolskih obveznosti ali če so že v poklicu. Prav mnogo je pomagano gospodinji, če tudi moški člani drže red med svojimi lastnimi predmeti in polože vsako stvar po uporabi na določen prostor, že pri igranju je treba otroke navajati na to, da po dokončani igri svoje igrače lepo pospravijo. Kjer je več otrok v družini, je pač potrebno, da si med seboj razdelijo posamezna dela In se v tem menjavajo, da ne teži vse delo na gospodinjskih ramenih. V današnjih časih, ko se marsikatera gospodinja mora odreči pomočnici, je to pač nujno potrebno. Nobeno delo v gospodinjstvu se ne more in ne sme smatrati za poniževalno. Poniževalna je pač lenoba, nemarnost in nesnaga. Ni nikaka sramota, Če si gospod sin-akademik sam osnaži svojo obleko in čevlje. To mu bo v življenju marsikdaj prav prišlo, če se temu privadi. Prav tako ne pade gospodični hčeri, Čeprav je akademsko izobražena, krona z glave, če posnaži sama za seboj kopalno kad in si opere sama nogavice in zlika svoje in tudi od drugih perilo. Poniževalno je pač za take gospodične, če se puste od matere streči in ji pustijo opravljati nekatera dela, za katera imajo same dovolj časa in sposobnosti. Vsak član družine pomnožuje gospodinji delo, ako moti hišni red s tem, da brez potrebe in tehtnih razlogov ne prihaja ob določeni uri k obedu in večerji. Ko bi hoteli ljudje to upoštevati, bi bila marsikatera bridkost v družinah prihranjena! Kdaj in zakaj se prehladimo Tudi nedolžnega prehlada ne smemo zanemarjati, ker je lahko izvor resne bolezni V splošnem mislimo, da je doba prehladov jeseni in spomladi. V resnici se ljudje prehlajajo vse leto. Vsekakor je pa največ ljudi prehlajenih ob prehodnem vremenu. Jasno je. da je eden vzrokov prehlajenj vreme. Toda motijo se preprosti ljudje, ki mislijo, da je za nastop bolezni dovolj prehlad sam na sebi. Sleherni se lahko pre-piiČa sam na sebi. da pogosto ne oboli, čeprav so močno ohladi. Poleti nam je pogosto vroč° in se radi ohladimo neposredno potem, ko smo bili razgreti, bodisi v senci ali v vodi, ali pa s hladilno pijačo. Sicer se nam to večkrat maščuje, vendar sprevidi-mo, da prehlajenje ni istovetno s samo ohladitvijo telesa. Pozimi smo večkrat moč-DO prezebli, a se vendar ne prehladimo. Zopet drugič je dovolj za samo prehlajenje, da smo bih za trenutek na prepihu, ki ni bil niti močen, ali da smo stopili z golo nogo na mrzla tla. Mnogi sa prehla-dijo, če imajo mokro v čevljih. Nekateri ob-Čutljivci so prehiojeni ob vsaki spremembi .vremena ter čutijo spremembo že vnaprej. Pri prehlajenju vsekakor sodeluje več čini- Materinščina Kdor tuj jezik lepo govori, slika zvoke, ki ugajajo posluhu, toda te slike se razgubijo na ušesnem bobniču in ne dosežejo duše. Kdor smjo materinščino pravilno govori, ta govori v barvah, vsaka beseda je slika in njegove ustnice so paleta pastelnih barv, od katere žive prenaša na srce. Lepe misli, izražene v materinščini, so žlahtno sadje, nabrano na lastno vzgojenih drevesih; misli, v tujem jeziku povedane, so kakor pri branjevki kupljeno ovoč-je. Kdor zanemarja svoj jezik in gpji tujega* ta je kakor očim, ki oblači otroke svoje druge iene v škrlat, a svoje lastne pusti gole. Čustva m občutki se najčutneje izrazijo edino v materinščini, pa naj bo globoka bolest ali nepričakovano veselje. Ob zibeli poje mah uspavanke v jeziku svojega srca in ob grobu narica -v besedah svojih dedov. Materinščina je ded-ičina in zaklad, Sci se nikdar ne izčrpa, temveč vedno dopolnjuje. Ona je neusahljiv vir le-sozvočje razuma in srca, mt. teljev; ne Le hlad, temveč tudi prepih in vlaga razen stopnje odpornosti teicsn. Pogosto sc prehlajeni zlasti ljudje, ki so siab-še hrar jeni ter sploh bolehni ali ki se premalo gibljejo. Kaj je prav za prav prehlad? Prehladni činitelji vplivajo na telo v splošnem enako: odvzamejo mu preveč toplote in tako se zmanjša odpornost telesa za okužtve. Vlažen 7rak odvzame telesu več toplote '-takor suh.- Zato se navadno ob suhem mrazu ne prenladimo tako pogosto kakor ob vlažnem vremenu, ko je sicer sorazmerno toplo Prehiajenja lahko delimo na več vrst. Vs. znaki prehiajenja so dovolj značilni, da jih lahko prepoznamo. Ko se zbudimo prehlajeni zjutraj, čutimo prehlajenje celo v očeh. Krmežljave so, beločnice so posca.e rdeče; oči nub pečejo in se nam solzijo Najbolj »prijetno« pa čutimo prehlad v nosu ki je zamašen; v njem nas žge. Glava je težka. š( egeta nas tudi neprijetno v grlu. Pogosto se zgodi, da čutimo prve znake obolenja najprej v žrelu in šele potem nastopi nahod. Pri močnem prehlajenju je žrelo močno vneto, rdeče in prepreženo z razširjenimi žihcami. Pri poziranju nas močno boli. Mandlji otečejo, postanejo rdeči in površino pokrivajo tudi rumenkaste pičice. Pri teh znakih je jasno, da smo »nalezli«: angino. Pri angini čutimo več ah manj neprijetne dražljaje v grlu. Nekoliko bolje se počutimo na svežem zraku. Včasih se združi več prehladnih bolezni, na primer nahod z angino in očesnim katarjem. Sicer pa navadno vse prehladne bolezni hkrati imenujemo s skupnim imenom: katar grla, oči in nosu. To so navadne prehladne bolezni. Manj navadne, a večkrat resnejše so vnetja živcev, n. pr. pri išiasu. Marsikdo si nakoplje išias po neprevidnosti, zlasti mlajši ljudje, ki se ne menijo za nagel prehod temperature. Tako nekateri kopalci skačejo razgreti v mrzlo vodo, ali sedejo na mrzla tla. Posebno spomladi je marsikdo nepreviden. Spomladi je zemlja Se hladna, a nekateri sedajo na gola tla. Razen tega je spomladi zrak še hladen, čeprav se nam zdi na soncu prijetno toplo. Čim potegne sapa in sonce zakrije oblak, nas začne tresti, če nismo dobro Oblečeni. Med prehladne bolezni spada tudi revmatizem, ki ga lahko nr lezemo po neprevidnosti spomladi na prostem. Ven- dar za revmatizmom obolevajo ljudje najbolj pogosto, ker živijo v vlažnih stanovanjih ali delajo v nezdravih delavnicah. Revmatizem najbrž ne nastopi zgolj zaradi prehiajenja samega na sebi, to se pravi zaradi zmanjšanja telesne odpornosti. Ta bolezen je kljub vsem uspehom zdravljenja še vedno malo skrivnostna. Dognano je, da so revmatična obolenja pogosto v zvezi z boleznimi zobovja. Gnilo zobovje baje lahko zastruplja vse telo. Revmatična obolenja so med prehladnimi boleznimi — kolikor pač lahko štejemo revmatizem k prehladu — večkrat zelo nevarna. Bolezen zapusti neprijetne posledice na živcih, sklepih, srcu in mišicah. Marsikdo trpi zaradi revmatizma vse življenje in mu vsa zdravila, letovišča, ogrevanja in kopanja nič ne pomagajo. >Navadne« prehladne bolezni so manj nevarne. Toda upoštevati moramo, da je prehlad pogosto uvod v resnejšo bolezen. Zaradi pogostih obolenj telo zelo oslabi in nič čudnega ni, če nahodom sledi pljučnica. Pogosta obolenja so včasih tudi začetek jetike. Vsa navodila, kako naj se varujemo prehlada, imajo dvomljivo vrednost. Prehiajenja se ne moremo ubraniti vsaj ne vselej, čeprav smo še tako pazljivi. Nekateri gr-grajo vsako jutro razkuževalna sredstva ali uživajo močno razredčeni jod. Zopet drugi priporočajo povsem preprosta domača sredstva, ki se je med njimi baje zelo dobro obnesla čebula proti obolenjem grla. Toda navadno se začnemo prehlada otepati, ko je že prepozno. Tedaj nekateri preizkušajo po vrsti vsa sredstva, a nahoda ali katarja ni mogoče več pregnati. Pri vnetju oči, katarju, je vsekakor potrebna zdravniška pomoč, prav tako ne kaže, da bi se zdravili sami pri angini. Večkrat je povsem nedolžen nahod z glavobolom začetek influence, zato nam zdravnik ne bo zameril, če ga obiščemo le zaradi tega, ker smo se »malo prehladili«. Pri influenci napoveduje obolenje seveda več znakov, ne le nahod in glavobol, temveč tudi splošna utrujenost, bolečine v prsih in križu, da pravimo: »Vse me boli, kakor da me je kdo premlatil.« Prehlada se moramo varovati, kolikor se pač moremo. Zlasti zdaj spomladi ne smemo pozabiti, da si bolezen večkrat nakop-ljemo z neprevidnostjo ter da je pomlad čas prehlada. Dobra knjiga pripravlja poleg Kellerjevih »Ljudi iz Seld-wyle«, ki izidejo sredi aprila, za prihodnje mesece še naslednje izbrane novosti: Guy de Maupassant »Njeno življenje« (Dne vie), najzrelejši roman slavnega francoskega pisatelja, v katerem obravnava tragično usodo podeželske plemkinje. Izbor slovenskih novel in krajših romanov nam bo pokazal klasično bogastvo nase proze. Priljubljeni danski pisatelj preteklega stoletja Jens Peter Jacobsen bo zastopan — to pot prvič v slovenščini — s svojo barvito podobo danske renesanse, z romanom »Marija Grubbe«. Iz holandskega kmečkega življenja je vzeta snov knjige Antoona Coolena »Vas ob reki«. Davorin Ravljen napoveduje izviren roman »Mrtvi ognjenik«. Hans Fallada, znani nemški humorist, je avtor knjige »Neljubljenl mož«, ki bo presenetila s svojim nenavadnim sujetom. Sloviti zdr&vnik-pisatelj Axel Munthe je uvrščen v program s »Staro knjigo o ljudeh in živalih«. Iz češčine bo prevedena zanimiva knjiga o življenju med daljnimi Eskimi »30 let na zlatem severu«, ki jo je napisal Jan Welzl. Z aprilom bodo izhajale naše knjige v novi opremi arh. Iva Spinčiča. Naročite se na knjižno zbirko „Dobro knjigo44 Le tako si zagotovite, da boste knjige zanesljivo dobili, in to še po znatno znižani ceni. Knjige izhajajo sredi vsakega meseca in predstavlja torej mesečna naročnina ceno ene knjige. Naročnina znaša na mesec: a) za naročnike »Jutra«, »Slovenskega naroda« in »Domovine«: 12 lir za broširano in 25 lir za vezano in na debelejšem papirju tiskano knjigo; b) za ostale naročnike 14 lir za broširano in 29 lir za vezano knjigo. Pozabljivost »Popeljiva se s taks jem,« je rekel Franjo. »Ne.« sem dejal jaz, »ampak s tramvajem. Časi so slabi, treba 2 varčevati.« Stopila sva torej v tramvaj Franjo je imel tri zavitke v rjavem ovojnem papirju. Njih vsebina je postranska stvar. Položil je zavitke na motor platforme in tako sva se peljala p*oa restavrantu, kjer sva hotela kosit'. Ko sva tam sedJa ter si ogledala jedilni list, se je Franjo zdrznil, buljil naravnost predse v zrak in rekel: »Moji zavitki!« Nato je skočil pokonci in planil na cesto. Po petdesetih minuLah se je vrnil — nekoliko razgret. »No torej.« sem rekel, zavitke si seveda pozabil v tramvaju?« »Da! človek se ne sme vozit- s tramvajem! Toda zavitke sem spet dobil! Najel sem taksi in rekel šoferju: Vozite za vsemi vozovi proge 3 in se pri vsakem ustavite! Ko sem tako preskal šest vez. sem našel v sedmem svoje zavitke. Ali si naročil kosilo?« Kosila sva dobro in ko sva prišla do črne kave, sem vprašal: »Ali si imel kaj dragocenega v zavitkih?« »V zavitkih...« je odvrnil, »te" sem pozabil v taksiju!« PO BRATOVSKO Župančičeva zgodbica Znanec ustavi na cesti Otona Župančiča in ga vpraša, kako je ime njegovenfu bratu. Pesnik odgovori: »Moj brat je Otokar, jaz sem pa kar Oto!« Za smeh in dobro voljo NAPAKA NARAVE »Večna škoda, da ima petePn le dve nogi. Gosenico poglejte, ta škodljivi mrčes jih ima nekaj ducatov, stonoga sto. pajek osem in še muha jih ima šest. Pa pravijo, da je narava vse modro uredila,« je rekel oče svoji desetglavi družini na dan svojega godu, ko je bil petelin na mizi. ODKRITOSRČNO Gost krešnjarju: »Kako to, da ste vsem navzočim gospodom ponudili svoje ustnike za cigarete iz pristne morske pere, sano meni ne. Ali se vam premalo zdni?« KroSnjar: »Ne, gospod, temveč prepa-meten!« TOLAŽBA Med nevihto je udarila strela v hlev posestnika in ubila osla, oslico in tri ko.se. Sosed ga je tolažil z besedami: »Seveda, velika nesreča te je zadela, toda ni nesreče brez sreče. Pomlsl-. kako žalostno b' bilo za tebe in za nas, ako bi bil hlev tvoja hiša, osel sin, oslica žena in tri koze, tvoje tri hčere.« STATISTIKA »Ona: »Kako neki deločijo povprečno porabo te ali one reči na posameznega človeka.« On: -^Enostavno! Poglej, jaz sp:jem n. pr. pet litrov vina na dan. ti pa enega — torej vsak izmed naju spije tri litre na dian.« IZ GLEDALIŠČA A: »Kako vam ugaja ta drama?« B glasno zeha. A: »Ravno to sem vam jaz hotel povedati.« NEHVALEŽEN žena: ?,Grdcba! Nober.ega sprejema, nobene rože, nobene prijazne besede in vendar sem bila dva meseca odsotna.« Mož: -»Oprosti, ti imaš prav. Res sem zelo nehvaležen.« NEPOBOLJŠLJIV Sodn'k: »Temu gospodu ste rekli »osel«; za kazen boste plačali sto lir. Svetujem vam, da se ne izpozabite več. Ah imate glede kazni kaj pripomniti ?« Obtoženec jezno: *Da, ta osel ni vreden sto lir!« POMAGAL SI JE 2> Gospodična, moja udana, prisrčna voščila za rojstn: dan!« *Ha. ha! Tri tedne ste prepozno prišli, ljubi gospod!« »Prepozno? Ne! Gospodična, jaz vas cenim za mnogo mlajšo.« ZLOBNO Mož: -Bodi previdna pred sosedo, ona ima srce na jeziku« žena: sZato pa iz previdnosti skozi nos gevori ...« NAPREDEK Teta na obisku: »Anica, pokaž' no. koliko že znaš francoščine, ker se jo že tri mesece učiš. Pokliči brata. On tu Vi gotovo že zna tol ko ko ti, ker se skupaj učita.« Anica: »Pst, pst! Khm, khm!« VIŠEK Jela: »Tvoj mož se pa vedno krega in jezi!« Spela: »Res je! Ce bi mu pečeni golob je v usta leteli, bi že vpil, zakai ni salate zraven!* TUDI DELO Župnik: »— Lenoba je vseh grdob grdoba! Svoje otroke morate zgodaj navajati k delu.« Vaščanka: »Saj jih. gospod župnik. Bla-žek hodi vedno očetu po vino — in ves dan ima dosti dela.« MIGLJAJ Mati: ^Otroci, danes bodite zelo pr;dni. Očeta roka boli.. .c Križanka št. IG Vodoravno: 1. moško ime; slovensko katoliško glasilo; 7. nepristranski, razsojajoč po zasluženju; 13. krivoverec, ki ga je obsodil cerkveni zbor v Niče ji 1. 325; 14. luknje, votline v zemlji; 15. oblika pomožnega glagola; 17. medme'"; 18. tuje žensko ime; 23. francoski spolnik; 24. znak za kemično prvino; 25. osebni zaimek; 26. vztrajno, trdno; 27. pesmi; 28. predlog; 29. podredili veznik; 31. zaljubljene reči, področje čutne ljubezni; 32. znak za kemično prvino; 34. arabski žrebec; 35. mednarodni klic; 37. evropska prestolnica (kakor jo imenujejo prebivalci dotične države); 39. tirolsko vino; 40. rastlinski okrasek; kratka pripovedka; 41. okrajšan podredni veznik; 42. znak za kemično prvino; 43. božanstvo starih Egipčanov; 44. vprašalna členica; 45. neraven, razrit (travnik, njiva); 49. kvocient; 53. zabava; 54. količinsko in kakovostno odgovarjajoč, isti; o5. grška črka; 57. otroški vzklik bolečine; 58. stiskači; 63. veznk; 64. najpomembnejša dobrina, ki jo ima človek; 65. konica; 66. odmena pri najemu; 67. nedoločni zaimek; 68. znak za kemično prvino; 69. tuja kratica za konjsko silo; 71. gora v Julijskih Alpah; 72. živalski glas; 74. ploskovna mera; 75. vrata; 77. gospodinjske potrebščine; 79. prelaz na poti iz Stahovice v Gornji grad; 80. dragocena kožuhovina. Navpično: 1. orožje: 2. znak za kemično prvino, glej 32. vodoravno; 3. moil (lat.); 4. neparen; 5. dva enaka soglasnika; 6. prebivalec nemške pokrajine; 7. postaja ob progi Ljubljana—Maribor; 8. medmet; 9. vodn: pojav; 10 ima vsako bitje; 11. podredni veznik; 12. reka v Hercegovini; 16. število: 18. del četvorke; 19. število; 20. svetopisemska oseba; 21. ljubkovalna oblika okrajšanega ženskega imena; 22. beseda iz otroške govorice: 24 gora na Kreti; 29. tajni vladni svet. ki vod5 državne posle; 30. ima dostop v vsako^ družbo: 32. preproge z vtkanimi slikami; 33 živi v Novem svetu; 35. medmet; 36 osebni zaimek; 37. glej 43. vodoravno: 38. igralna karta; 45. spleten bič, palica; 46 obrniena p'sem-ska kratica; 47. glej 38. navpično; 48. vrsta vina; 49. del stanovanja; 50. francoski spolnik; 51. v banki: 52 bivša nemška kolonija v Afriki; 56. žuželka; 58 okrajšava za stran; 59. osebni zaimek, glej 25. vodoravno; 60. kokoš iz Prednje Ind!je; 61. švicarski kanton: 62. okrajšano žensko ime; 64. država v Ameriki: 69. pripadnik izumrlega mongolskega nomadskega plemena ki je v začetku preseljevanja narodov ropalo po Evropi; 70. predlog: 72. pokoj, tišina; 73. lopa. kolarnica: 75. kratica za akademski naslov: 76. italijanski spolnik; 77. kratica za označbo starosti; 78. medmet. ZLOGOVNICA 16 a — al — bor — bu — ca — ca — či — de — dne — e — e — e — ev — for — ga — ga — goš — gu — i — ja — ja — ja — jaje — jo — ka — ka — ka — ka — ki — ku — lar — li — li — lo — lo — ma — man — me — na — ne — ni — ni — ni — nje _ - nu — o — pir — plja — pu — ycIq — ro — ran — sa — skov — su —-šče — ta — lan _ ti — u — vce — vo — zar. Iz teh zloge v sestavi 21 bese 1 s pomenom: 1.) vih v Čini gori, 2.) grške maščevalne boginje, 3.) grad na Ble m, 4.) bairvilo, 5.) še (v prekmui-šeini), 7.) Mojzesov brat, 8.) mesto na Japonskem, 9.) pokrajina v Spodnji Italiji, 10.) slovenski slikar, 11.) jezero v Afriki, 12.) Cankarjeva pesniška zbirka, 13.) sila, poti oba, 14. ) grška pokrajina, 15.) planina v Dohi-nju, 16.) država v USA, 17.) mehki kamenina, 18.) leča v optičnem orodju (tuj.)f 19.) babilonski kralj, 20.) predstojnik pravoslavnega samostana, 21.) reka na Pirenejskem polotoku. Prve in nato tretje črke vsake besede, brane navzdol, povedć citat iz Vergila (Tu ne cede malis, sed contra aulentior i to.) REŠITEV KRIŽANKE ST. 15 Vod°ravnt>: i. desetar, 7. pst, 10. sarafan, 17. uraden, 18. serum, 20. Semiti, 21. hiter, 22. satelit, 24. možat, 25. van, 26. napadalec, 28. som, 29. Man, 30. para, 31. G laf, 33. lak, 35. an, 36. vaša, 37. Ana, 39. opat, 41. no, 42. Hera, 43. Eiato, 45. Ales, 47. obala, 48. pro, 49. Ida, 50. irade, 51. miza, 53. Osa-ka, 55, arak, 56. ah, 58. kita, 60. Enn, 61. Oran, 62. pa, 63. nad, 65. toda, 67. Oban, 68. par, 69. zid, 71. Semu-omis, 74. rog, 75. penal, 77. nca*inar, 78. Leros, 80. ananas, 82. Rekam, 83. mi kadi, 84. naaazen, 85. Rem, 86. ramazan. Navpično: 1. duh, 2. Erivan, 3. s^tan, 4. E len, 5. ter 6. an, 7. peta, 8. sre ma, 9. lula, 11. as. 12. Rem, 13. Amos, 14. fižcJ, 15. ataman, 16. nit, 18. sapa, 19. milo, 22. Sara, 23. telo, 26. naša, 27. capa, 29. Maro-čam, 30. parazit, 32. faliran, 34. koledar. 36. velik, 37. Arosa, 38. Atika, 42. Ham, 43. Ero, 44. oda, 46. Suk, 52. Atos, 54. Amerika, 55. Aras, 57. hazena 59. Aden, 61. Obir. 62. psgo'a, 64. dinar. 66 Amor, 67. Oman, 68. poraz, 70. Dana, 72. iver, 73. Anam, 74. Reka, 75. pan, 76. laz, 78. Lum, 81. se, 83. ma, Rešitev zlogovnice št. 15 1.) Vergil, 2.) Staroslav, 3.) Estonsko, 4.) Otcčec, 5) Ravenna, 6.) observatorij, 7.) Zakeij, 8.) Jean, 9.) Erjavec, 10.) ere-mit, 11.) nosorog, 12.) Oslo. 13.) violina, 14.) Argentina, 15.) Mladika, 16.) Peter Klepec, 17.) Rio de Janeiro 18.) Erotika, 19.) Maribor, 20.) apokalipsa, 21*) gaza, 22.) AJjehin, 23.) Breznik. >Vse orožje eno vam premaga, bratovska je sloga to orožje.« • Đrfjnje: Jtođofe Orim.— • Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarn&rja: Fran Jeran. — Eux den Inseratenteil verautvvortllch fjohomtr VoMM Za tnseratni oddelek odgovarjaj