Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Maz2ini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
jv
Sped. in abb. post. II. gruppo
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VI. — Štev. 19 (120)
UDINE, 1. - 15. NOVEMBRA 1955
Izhaja vsakih 15 dni
Spomnimo naših padlih
Na pokopališih se te dni odevajo grobovi s turobno lepo in slovesno odejo. Venci in šopki krizantem krasijo grobove po Beneški Sloveniji, grobove, ki v njih počivajo naši davni dedje, očetje in matere. V tisočerih lučih zažarijo njive, kjer počivajo naši dobri, mehki, toda junaški predniki, ki so nam, svojim potomcem iz roda v rod podajali in izročali v Večno dediščino Beneških Slovencev našo toplo, milo slovensko besedo. In povsod, kjer živijo danes naši ljudje, se te ini spominjajo tudi tistih, ki so padli, da bi mi živeli. Da bi mi živeli — ne tako kakor so beneški Slovenci živeli sko-zi desetletja, ko jih je fašizem hotel uničiti z nasiljem, jih potujčiti, ponižati in ktrebiti •— marveč, da bi živeli kakor se ljudem spodobi, kakor se spodobi za beneške Slovence, ki morajo biti po naravnem pravu enakopravni na svojih tleh.
Pred očmi nam je danes ogromna Kalvarija, po kateri smo hodili beneški Slovenci. Tu ne govorimo c borbi za naš obstoj, ne govorimo o znanih krivicah fašističnega dvajsetletnega režima, ampak imamo v mislih dneve, ki jih imenujemo drugo svetovno vojno. Nacifašizem, ki je na roparski način podjarmil nešteto svobodnih -držav, se je kopal V krvi evropskih narodov. Svet, ki bi moral biti sijajna pozornica življenja, je postal razbojniška jama, kjer so sfanalizirani fašisti uganjali svoja zverinstva. Toda ne dolgo! Svet se je uprl!
In sredi te strašne vojne vihre se je dvignil nekdo, to je bil partizan.
To dejstvo je prerodilo • Beneško Slovenijo! Kakor dobra mati je bila naša zemlja svojim otrokom, ki so se borili za njeno svobodo in za svobodo vseh tlačenih narodov. Naši gozdovi niso bili edini, Iti so sprejeli pod svoje mogočno in varno okrilje tiste, ki so svobodo bolj ljubili kakor svoje lastno življenje. Svoboda našega ljudstva je bila borcem dražja od Vsega in to so dobro čutili vsi beneški Slovenci. Domovi beneških Slovencev so sprejemali v goste svoje partizane, kadar jih je pot zanesla mimo, s tako ljubeznijo, kakor bi gostili svoje otroke. In Čimbolj so besneli fašisti, tem bolj so slovenski ljudje v Beneški Sloveniji ljubili in žrtvovali za borce. Kdo bi se tega ne spominjal? Kdo bi ne pomnil te veličastne dobe, te neodjenljive borbe za življenje in smrt?
In v tej veliki borbi, v tej dobi, ki je bila tako usodna za ves svet, je Beneška Slovenija našla svojo pot. Borila : je za svobodo, da bi bilo konec fašističnega nasilja in da bi vse človeštvo sproščeno *n srečno zaživelo. Botila sc je in za to Veliko stvar mnogo žrtvovala.
Kri je orosila Beneško Slovenijo. To jc bila kri slovenskih in italijanskih, partizanskih borcev, ki je umila in prerodita vso našo deželo.
Tako se te dni spominjamo vseh žrtev Vasilja iv vseh bo cev za svobodo, ki so Padli, da bi Beneška Slovenija vstala in Zaživela v svobodi. Spominjamo se jih in kljub bolesti, ki jo zaradi tega čutimo v srcih, nas navdaja občutek ponosa. Trdno smo namreč prepričani, da tisti, padejo za velike vzore vsega človeštva, nikdar ne umrejo, temveč živijo vcčno v srcu in spominu svojega naroda.
Kaj ležijo grobovi žrtev in junakov kjer koli — ali v mrzli tujini ali na domačih pokopališčih kamor so jih prepevali iz gozdov, ali pa če še vedno počiva-v svojih gozdovih, kjer so se zgrudili 71(1 Poti k svojemu cilju, ti grobovi so velik dokaz, da Beneška Slovenija živi in da bo še živela! In če so grobovi v 'talini polni cvetja, luči in jesenske lepo-te■ niso grobovi naših žrtev v tujini in Vaših partizanov v gorah nič manj v mi-našega ljudstva. Eni kot drugi pridajo še v smrti nepremagljivo vero v Oljenje, nezlomljivo prepričanje, da bo tjudstvo Beneške Slovenije naposled do-*e9lo to za kar se je borilo.
Za obrambo partizanov in antifašistov iz Madiške doline
Odbor za obrambo partizanov Nadiške doline nam je poslal s prošnjo za objavo sledeči poziv:
Kot je znano, bo sodna razprava pred porotnim sodiščem v Vidmu proti bivšim partizanom in antifašistom iz Nadiške doline najbrž že letos. Obtoženi borci so s svojo aktivno udeležbo v osvobodilnem gibanju prispevali k uničenju nacifašizma in k zmagi idealov osvobodilnega in odporniškega gibanja.
Zato je dolžnost vseh demokratov, partizanov, antifašistov, Slovencev in Italijanov, da s prostovoljnimi prispevki omogočijo čim bolj učinkovito obrambo obtoženih antifašistov.
Prostovoljne prispevke sprejema ODBOR ZA OBRAMBO PARTIZANOV NADIŠKE DOLINE, Zveza partizanov v Trstu in Odsek bivših partizanov v Gorici.
ODBOR ZA OBRAMBO PARTIZANOV NADIŠKE DOLINE.
Per la difesa dei partigiani e anlifascisfi della Val Natisone
Dal Comitato per la difesa dei partigiani della Val Natisone riceviamo con preghiera di pubb'icazione il seguente appello
Come è noto, il processo contro gli ex partigiani ed antifascisti della Valle del Natisone dinnanzi alla Corte d’Assise di Udine avrà luogo probabilmente già quest’anno. I combattenti imputati hanno con la loro attiva partecipazione al Movimento di Liberazione contribuito alla sconfitta del nazifascismo ed all’affermazione degli ideali del Movimento di Liberazione e della Resistenza.
Pertanto è dovere di tutti i democratici, partigiani, antifascisti, Italiani e Sloveni, contribuire con elargizioni ad una più efficace difesa degli imputati antifascisti.
Le elargizioni possono essere consegnate al COMITATO PER LA DIFESA DEI PARTIGIANI DELLA VALLE DEL NATISCNE all’Associazr. -ne partigiani di Trieste e alla Sezione ex partigiani di Gorizia.
IL COMITATO PER LA DIFESA DEI
PARTIGIANI DELLA VAL NATISONE.
Pri volitvah »za« ali »proti« evropskemu statutu se je posarsko prebivalstvo izreklo proti s 67,7% glasovi. Proti evropskemu statutu so volili pristaši pronem-ških strank in tako je ta njih zmaga pokopala še zadnja upanja francoske vlade, da bi v okviru UEO imela kontrolo nad Posarjem.
Predsednik Saarske vlade Johannes Hoffmann je takoj po izidu referenduma podal ostavko predsedniku skupščine Zimmerju. Slednji je sklical pet dni kasneje izredno zasedanje skupščine, na katerem je bil izvoljen za novega predsednika začasne vlade Welsch.
Nove volitve se bodo vršile najbrže koncem tega leta ali v januarju.
Izid volitev v Posarju je zelo presenetil vse zapadnoevropske kroge, ki so se zavzemali za rešitev posarskega vprašar nja v okviru zapadnoevropskega statuta. Britanci se namreč zavzemajo, da bi na-šli novo ureditev za Posarje, toda še vedno v okviru zahodnoevropske zveze, in sicer preko neposrednih zahodnonem-ško-francoskih razgovorov. Poudarjajo pa, da ne more biti niti govora o vrnitvi na status quo, kot bi ga hotela francoska vlada.
Predstavniki držav zahodnoevropske zveze so se sporazumeli, da bo komisija, ki je nadzorovala volitve v Posarju, ostala na tem ozemlju, spremljala razvoji dogodkov in morebiti pomagala upravi Posarja. Komisija bo čez dva ali tri tedne poslala poročilo svetu ministrov zahodnoevropske zveze o referendumu.
Londonski diplomatski krogi se izrekajo za razpis volitev in sodijo, da bi bil to prvi logični korak, da pa volitve ne bi smele biti prej, preden se ne bo poleglo zmagoslavje pronemških strank in preden se Francija ne bo opomogla od mi n 11 ni 11111111111111 n 11 ni in ii n 11 ni i im i hm miiimii i Mii i mi t li imi 1111111111111 Mirri n Mulinili m n mm i i i m i i i i i i i m i i i i i i m i i i i i i i i i i i i i i i i i m m i i i i i i i i i i
Naša svetinja
i
2e v zibelki je vsak človek prejel gotove dobrine, ki mu jih ne sme nihče odvzeti in jih tudi sam ne sme oddati. Med te dobrine in svojine, ki so posebna človekova odlika, spada tudi — jezik.
Ker se žal med našimi rojaki, posebno med gotovo mladino še vedno opaža, da se nekako sramujejo svojega jezika ali ga celo pačijo, moramo izprašati malo vest in jim pokazati globino in pomen te naše svetinje in kako jo celo tujci spoštujejo — in mi in naši mladi da bi jo ne?!
Sveta lastnina
Materin jezik je naijdražja dota, ki smo jo dobili od svojih staršev. Mi smo ga dolžni skrbno ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Kdor svoj materin jezik zavrže, ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah tepta in ne ve, koliko škodo dela sebi in svojim.
Slovenski starši, ki znajo slovensko, pa svojih otrok ne učijo slovenskega jezika, so nepošteni in zločinci, ki svojim otrokom drago domačo reč, slovenski jezik, ki so jim ga izročili njihovi; dedi, sramotno zapravijo. Kakšni starši so to, da re zapuste sinu, kar so od očeta prejeli; kaj je vredna slovenska mati, ki ne zapusti hčeri neoskrunjeno sveto lastnino?
Veliki italijanski narodni apostol G. Mazzini uči svoj narod in tudi nas Slovence, ko pravi: »Jezik je sveta lastnina narodov. Ko je izgubljeno vse, se zavest lastnega obstoja in zaklad najdražjih spominov osredotoči v jeziku.« To so svete besede, ki veljajo posebno danes nam Beneškim Slovencem, ko še trkamo za svoje pravice in se moramo zato vedno bolj zatekati v mehko varstvo materne govorice. Jezik, dobro govorjen in cbčuten, materni jezik, ni le bolj učinkovito in uspešno orožje v brambi naroda, kot vsi shodi in napihovanja, ampak je
tudi edino sredstvo, da se človek lahko povzpne višje. Zato imejte, dragi moji rojaki, jezik za resno stvar! Kdor se tukaj ne povzpne do zavesti resne dolžnosti, nima v sebi najmanjše kali za višjo izobrazbo. Saj kdor materinega jezika dobro ne pozna, tudi tujega nikoli ne zna!
Most dn srn
Pa bo morda ugovarjal tuji nasprotnik ali domači hlapčevski odpadnik, da je naš materni jezik nekaj novega in da se ne more meriti s častitljivostjo in lepoto drugih jezikov. Ne, dragi moji pi-latniki, naš jezik ni kako narečje pozabljeno kje v skrajnem kotu obročne gorske doline. Naš jezik je lep in bogat. Ce ne verjamete, naj vas osramoti učeni tujec s svojo sodbo. V starih analih se bere (Manzano, Annali del Friuli, I., p. 124) o Slovencih, ki segajo še v Furlanijo, tako-le: »La loro lingua... è soavissima, prieghevole all’accento della passione, maschia e soda, popolare e farbita, e richissima nella sua grammatica.« Sodba je jasna : naš jezik je lep, se poda za izražanje vseh čustev, je krepak in slovnično zelo bogat. Kakšni duševni revčki so potem takem tisti naši zape-ljančki ki pluvajo na lasten jezik in se v tujem spakujejo, da se jim pošteni tujec smeje.
Isti opomin velja tudi za take oblasti, ki za hrbtom ali s surovo silo, s strahovanjem ali smešenjem ovirajo naš jezikovni in s tem tudi narodni razvoj. Taki oblastniki, ne samo da se strahovito pregrešijo nad naravnim in božjim pravom, ampak omadežujejo celo čast lastne države. Kaznovati bi jih bilo treba!
Naložiti jim pa kazen tudi zato, ker rušijo tisti most, ki naj veže dve kulturi, dva sosedna naroda že od nekdaj. Ta beseda, da smo Slovenci v Italiji preko naše besede in naših skromnih moči, lahko
diplomatskega poraza, ki ga je imela prav v zvezi s temi volitvami. Zdaj ni dvoma, da je bodočnost Posarja povezana z Nemčijo. Toda vsi upajo, da bodo medtem ekstremni nacionalisti izgubili polet v Posarju in da bodo na prihodnjih volitvah prišle do izraza zmerne pronemške stranke.
Kratke vesti
most pomirjenja med Italijo in Jugoslavijo, ta misel, pravim, je že tudi precej dolgo stara.
Naj mi bo dovoljeno, da navedem besede furlanskega zgodovinarja. Prospero Antoninija (Il Friuli orientale str. 520), ki jih je zapisal pred davnimi leti: »Per quelle leggi providenziali di storico progresso che reggono i destini de’ popoli, anche gli Slavi dimoranti in Italia... senza dimenticare la loro favella, apprenderanno la nostra ... Gli Slavi del-l’Istria e del Friuli sono forse predestinati a servire di anello il quale congiunga la coltura italica e la slava...« Torej ne vničevati našega jezika, jih uči, ampak se zavedati, da smo morda prav mi Beneški Slovenci pozvani od zgodovinske usode, da postanemo vez, da zgradimo most preko brezumnega sovraštva od nar roda do naroda, od srca do srca.
Naš slovenski jezik ni le naša dragocena svetinja izročena nam od dedov v varstvo in rast, ampak vrši tu na teh tleh tudi visoko človečansko in bratsko poslanstvo med narodi.
V tem duhu nas mora ogreti prelepa Slomškova poslanica, ki je stara že skoraj sto let in pol in ki vzklika: »Oj ljubi, lepi in pošteni materin jezik s katerim sem prvič klical ljubeznivo mamo in dobrega očeta; v slovenskem jeziku hočem svoje ljube brate in sestre učiti in želim, da bi bila slovenska tudi moja zadnja beseda, kakor je bila slovenska moja prva beseda!a
POSLANEC LUIGI MEDA, ki načeluje italijanski delegaciji v Nemčiji za zbiranje podatkov o usodi bivših italijanskih vojakov v Rusiji, je izjavil, da po izjavah večtisoč nemških ujetnikov, ki so se vrnili v zadnjih tednih iz ZSSR, ni več v Rusiji nobenega italijanskega ujetnika.
JUGOSLAVIJA je bila izvoljena za člana gospodarskega in socialnega sveta pri Organizaciji združenih narodov (ECOSOC).
DEŽELNA VLADA NA KOROŠKEM je poslala vsem podrejenim uradom okrožnico z navodili o poslovanju v slovenskem jeziku. Vsi uradi meraio sprejemati tudi prošnje, ki so pisane samo v slovenskem jeziku in na ts prošnje bodo prosilci prejemali samo slovenski odgovor.
AVSTRIJSKA SPODNJA ZBORNICA je odobrila načrt zakona, ki proglaša trajno nevtralnost avstrijske republike. Zakon je bil odobren skoraj soglasno.
AVSTRIJSKI KANCLER RAAB je očital italijanski vladi, da ni dala Južni Tirolski avtonomije, kakor to določa pariški sporazum De Gasperi - Gruber. Italijanska vlada je odgovorila, češ da je Italija izvršila omenjeno obvezo in da ne more dovoliti, da bi se tuje države vmešavale v italijanske notranje zadeve.
MINISTRSKI PREDSEDNIK JUŽNEGA VJETNAMA DIEM je proglasil juž-novietnamsko republiko. Diem je bil proglašen za novega državnega poglavarja Južnega Vietnama.
V PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE GRONCHIJA so v Genevi proslavili 60 letnico, odkar je Guglielmo Marconi izumil brezžični brzojav.
RADIO PEKING sporoča, da bi morali Italija in Kitajska vzpostaviti diplomatske stike, če hočeta razširiti svoje trgovinske stike.
PREDSEDNIK ZDA EISENHOWER je praznoval svoj 65. rojstni dan v bolnici, kjer se že dalj časa zdravi. Njgovo zdravstveno stanje se stalno izboljšuje.
V KRATKEM SE BODO ZACELI pogajati v Benetkah posebna avstrijska komisija in predstavniki italijanskega elektrogospodarskega društva SADE o načrtu, ki predvideva odvajanje dela Zilje v Italijo.
FRANCOSKI MINISTRSKI SVET je sklenil predložiti zakonski osnutek, po katerem naj bi bile v prvi polovici decembra letošnjega leta parlamentarne volitve.
BULGANIN IN HRUSCEV sta sprejela povabilo, da bosta prihodnji mesec obiskala Asganistan.
V RIMU SE BO 4. novembra začela osma konference organizacije za kmetijstvo in prehrano pri Organizaciji združenih narodov (FAO).
V MADRID je prispela delegacija sovjetske akademije znanosti, kjer se bo udeležila kongresa mednarodnega združenja za industrijsko kemijo. To je prva sovjetska uradna delegacija, ki je šla v Španijo po španski državljanski vojni.
PREDSEDNIK TITO bo šel na uraden obisk v Egipt na vabilo predsednika Naserja sredi decembra.
FOSTER DULLES se bo v bližnji prihodnosti sestal z maršalom Titom v Beogradu. Ameriški državni tajnik je na obisku že drlj časa po raznih evropskih državah.
SREDNJE
NOU MUOST ČEZ BULICO
U nedejo 23. oktobra se je zbrala skoraj usa naša vas ob potoku par Bulici, ker so ta dan inaugurai nou muost, ki bo vezu Srednje z Dolenjem Trbìjém. Muost je nardila impreža Bertolissi iz Čedada an je zlo dobro zidan. Prejšnji muost so muorali podrjeti, ker je biu močno poškodovan od zadnje uojské. Na inauguracion so paršli tud zastopniki lokalnih kamunskih oblasti.
Glih deset ljet je pasalo, kar je končala uojskà an zatuó smo cjelih deset ljet imjeli težave, ker smo imjeli slab muost. Sada, ki je rješen ta problem, bi se muorali naši poglavarji interesirat še za postrojit cjesto, de bi se moglo buojš po njej voziti.
GORJANI
BREG U ČE MJETI LUČ ELETRIKO
Tele bót Brježenji no če jo selakar Spuntati. A fuarče poanjuč an poanjuč so jim obečali, k’ no če jim parpejati luč. Speže za luč parpejati tu vas na če uzdar-žati no part provincija anu no part ku-mun. Takoviš po tekaj ljet u če beti še Breg kontan med vasmi, k’ u ne bó več srnardou petroljo po hišah.
A to njé rat kuj luč. Judje no majó premuro, k’ to poveži vas s Tersko dolino z cjesto, Smo tik pred zimo. Judje, k’ so šli začasno po svjetu na djelo, no se ié uarniti venča part. Tu zimi no bojo vje-dali kuó djelati. Bal nu autoritadi tej, k’ so obečale, dodelile soute za narditi cjesto sobeto, naši dižokupani no če se pomati an s tom potjo no bi tjeli sami sebé narditi no djelo, k’ to je zlo urdžento.
FOJDA
VASI, K’ NO SPADAJO U PAS OD FRONTJERE
Tej k’ to je znano, so 20 avošta med Italijo an Jugoslavijo fjermali tu Vidme dan akordo za mali trafik od frontjere. Vasi od našega kumuna, k’ no morjo jeti u Jugoslavijo s permesom so tele: če-nebola, Strmica, Podvrata, Podcerkev, Podklap, Pedroža an Ramovščica. Težje od tjelih vasi, k’ no majó uojo jeti u Jugoslavijo, no njemajo bizunjo pašaporta.
SOVODNJE
BARUFA U OŠTARIJI
m
s*
rn/i/jz/
H
K
H
S
w
at tat W>
kje so bli med tjednom. Takuó je šu preteklo soboto u vaško oštarijo k Ošnjak Avgustu Ošnjak Anton iz Matajurja. Kar je popiu par glažu se je nekaj spru z oštjerjem an zatuó mu je zagnu u obraz glaž. Gštjer je biu zlo udarjen an je muoru klicat mjediha na pomuoč, Ošnjak pa se bo muoru sigurno zagovarjat pred sodišče»
REZIJA
IZ OBČINSKE SEJE Na občinski seji, ki se je vršila pretekli teden, so med drugim sprejeli in po-
trdili več važnih sklepov. Najprvo so potrdili sklepe, ki jih je v preteklosti občinski svet naknadno odobril in pregledali tudi proračun za leto 1956, katerega pa niso odobrili. V proračunu namreč niso predvidevali izredne izdatke zaradi pomanjkanja denarja, kajti sekanje občinskih gozdov bo v prihodnjem letu omejeno, ker je bilo do sedaj prekomerno izsekavanje. Temu so se uprli nekateri občinski svetovalci in zato so sprejem proračuna preložili na prihodnje zasedanje.
Ulil I Ulil I II I III 11 llllll 111 II II II 11 >111III lllll IIIMIIII lllli III lili I II II 111 II I II II 11 II 11111 II I II II 11 II 11 11 II II
SV. PETER SLOVENOV
Iz kamunskega konseja
Naši puobje an tud možje imajo navado, de gredo ob sobotah zvičer u oštarijo, de se tam poguarijo kaj so djelal an
Na zadnjem zasedanju kamunskega konsejà so sklenil tuole:
Za kamunsko komišjon eletoral so bli imenovani Matelič Mario, Zorzini Ivan, Koredič Gino an Rakar Ambrož kot efet-tiuni člani, za suplente pa Simonitti Zaccaria, Costaperaria Alojz, Mulič Avgust in Manič Angel. Sprejeli so proposto za podaljšanje fita za sedem ljet lo-kalou puoštnega oficiha an za tist fit določil 72.000 lir Ijetno. Imenovali so posebno komišjon za djela u farožu, ker je tista hiša last kamunai. Potrdili so, da bo sedanja kamunska botra Marija Pellegrini ostala še u tej službi, dok ne bo šla u penzjon. Sklenil so tud, de bo kamun dau šolskemu patronatu 20.000 lir an potrdili, de ostane Marina Busolini, ki ie bla pred časom impjegana, še naprej direktorca ženskega konvita.
TELEFON BOJO MODERNIZIRALI /Ne muormo guarit, de je par nas use par starem, kjer naše malo mjesto se ni-mar buj modernizira. Pred nekaj dnevi so začel preurejevat telefonski centralin an takuó bojo mogle imjet telefon še druge hiše, ki ga do sadà njeso mogle imjet.
Nardili bojo tud automatični telefon, tuo se pravi, de ne bo trjeba več klicat
centralina za potlé guarit s sklicanim numerjem. Tajšen telefon imajo usa mje-sta an zatuó je tale rječ za nas velik progreš.
ŽIVINOREJCI POZOR!
U hljevu Bataina Antona iz Ažle se je pretekli tjedan pojavila afta. Autoritadi so že nardile potrjebne korake, de se bo ta huda živinska boljezen ustavila, a gledati muorate tudi vi, de je ne zanesete še u vaše hljeve.
NESREČA PAR DJELU Par asfaltiranju cjeste, ki peje od Sv. Kvirina do Skrutovega, se je u čemurju zlo močno opeku po obrazu an vratu 46 ljetni djeluc Koren Peter iz Trpeča. Pe-jat so ga muorali u špitau, kjer se bo muoru zdravit kajšnih 20 dni.
Tud Koren Alojzu iz Gorenjega Bar-nasa se je dogodila par djelu nesreča. Mož je pejii napajat kravo, a ta ga je potegnila za sabo, ker je zbezljala. Krava je uljekla ubogega moža več metru naprej an se je par tjem hudo udaru. U špitalu so konštatal, de ima zlomljenih tudi več reber.
NAJSTAREJŠI MOŽ BENEŠKE SLOVENIJE
Belgija ožela spet žioenje ’dnemu našemu emigrantu
Dne 14. oktobra je praznoval u krogu številne žlahte Jožef Jusič iz Klenjà svoj
«!un'i>iu>Mii'i>! i u 111 ii'uihiuii fiiiiiiiiKiiiiiiniii 11 miti 1111111111111 u 11111111111111 u 11111 u i u u n um i ir yfoi rojstni dan. Ta dan je biu velik pra-
TJPANA	znik za vso vas, ker je paršlo tarkaj lju-//
di k dobremu starčku voščit še dougo ljet an se z njim poveselit. K Jusičevim so paršli tud kamunski poglavarji, kar je stuoljetnega starčka zlo razveselilo. U cjerkvi, kamor se je stuoljetnik podau k maši, mu je domači famoštar prebrau telegram videmskega Skofà, u katjerim mu je pošjii svoj žegen.
Tud mi se pridružujemo z voščilom, de bi Jožef Jusič, ki je najstarejši mož Beneške Slovenije, živu še dosti ljet zdrù an vjeseu, kakor je biu do današnih dni. S STRJEHE JE PADU Pred dnevi se je zlo močno udaru u glavo 70 ljetni Juša Benjamin iz Petjaha. Juša je popravju strjehu od kokošnjaka an tle mu je spodarsnjelo an takuó padu kajšne 4 metre globokó. Pejat so ga muorali u špitau, kjer se bo muoru zdraviti tri tjedne.
SV. LENART
U KOZCI IMAJO NOVEGA DUHOU-NIKA
Preteklo nedejo se je u cjerkvi u Kozci vršiu slaven sprejem novega vikarja Župančič Janeza, ki je do sadà biu dušni pastir u Arbeču par Podbonescu. Par cerimoniji je bluó poleg dostih vjerniku prisotnih tud sedem duhounikou iz Na-diške doline an raprežentanti kamunskih oblasti.
Naši ljudje so čul guarit zlo dobro o novem gaspuodu an vjedó, de zna lepuó guarit slovensko an zatuó so sigurni, de bo tud nje učiu u materinem jeziku.
SMRTNA KOSA
Pretekli tjedan smo pokopali 27 Ijetr nega Gainfranco šaulija. Pogreba se je udeležilo zlo dosti ljudi med katjerimi so bli tud šindik iz špjetra an Grmeka, žlahti prezguodaj umrlega naše sožalje!
GRMEK
^REZGUODNJI GROB
Zid je užalostilo uso našo okuolico no-yjča, de je umrla 32 Ijetna Bukovac Ade-Uija, poročena Trušnjak, doma iz Slape-vika. žena je bla nekaj časa z možem an dvema otrokoma u Belgiji, a kar se je varnila damù je zboljela. Zdravila se je več kot en mjesac u čedadskem špitar lu, a nobedno zdravilo ji nje pomagalo. Preča potlé, kar je paršla damù iz špitar la, je umrla.
Ranka zapušča moža an dvje mali če-čici. Veliki žalosti, ki je paršla u Truš-njakovo družino, se pardružujemo tudi mi z našim sožaljem.
✓ TAVORJANA
/SMRTNA NESREČA PAR DJELU
/ Usò našo okuolco je zlo pretresla žar lostna vest, de se je smrtno ponesrečila 60 ljetna Marija Balutto poročena Šauli iz Kuoste. žena je šla na senik po seno, de bi ga dali kravam, a par tjem se je preveč naslonila na pijou an ta se je odtargu an takuó je padla precej globoko na duor. Šobit so ženo pejali v špitau, a tle ji njeso mogli nič pomagat. Še isti večer so jo pejali damù, kjer je čez par ur umrla, ker je imjela počeno lobanjo.
■ i ■ rum i u 11 m 11 m i rini 11 il ii ■ ■ u m 111 llllll i Mihu umu iti i i i i i i i u i i i im i u i i i i i i i i iti ■ 11 II II mrli*
BRDO
Žalostna slika Terske doline
Za revizorje računov za leto 1955 so bili imenovani občinski svetniki: Copet-ti, Pugnetti in Madotto. Nadalje so sprejeli in odobrili, da bo tvrdka Bruno Bor-gnolo prevzela službo za terjatev davkov za leta 1956-60. Imenovali so tudi med svetovalci tele može, hi bodo v volilni komisiji v letih 1955-56: Pugnetti, Mar drassi, Negro, Madotto, kot efektivni člani; Zanetti, Quaglia, Di Battista in Chinese pa kot namestniki. Določili so, da bo morala občina plačevati posamezne tridesetletne obroke za povrnitev 2,443.978 lir posojila, ki ga je dala država za popravilo ceste Ravenca - Rezijuta. Ti tridesetletni obroki, ki so brez obresti, znašajo 81.440 letno. Občina se je tudi obvezala, da bo vrnila državi vsoto 1,167.500 lir v dobi 30 let z letnimi obroki po 38.915 lir, ker so s tem denarjem napravili več javnih del v Stolbici.
Končno so sklenili, da bo občina dala sledeče prispevke: 10.000 lir italijanski ustanovi za slepe (Unione Italiana Ciechi); 5.000 lir za postavitev spomenika v Vidmu padlim partizanom in 5.000 lir za spomenik padlim v vojni. Več drugih važnih problemov pa so predložili na prihodnje zasedanje občinskega sveta, ki bo najbrže v kratkem.
NENAVADNA SLABOST
Nek domačin je pred dnevi pozno zvečer zagledal na tleh ležečega 60 letnega Di Lenardo Odorica iz Osojan, ki je bil v nezavesti. Mož je tisti večer prišel v Rzijo z avtobusom in potem nadaljeval pot sam proti svojemu domu peš. Med potjo mu je prišlo slabo, izgubil je zavest in tako ležal pod dežjem več kot dve uri. Nesrečnega moža so prinesli na njegov dom in poklicali zdravnika, ki je izjavil, da je njegovo stanje zelo resno.
Usaki bót kar ve imemo kako letero1 taz eštera no se nam tresejo roke, kar jo odperjamo, zak’ škuaže simpri na nam parnaša kako žalostno novico, ke e ta ali drugi naših emigrantou izgubu živenje po svjetu.
Pred dnevi smo jeli noticijo, ke e še smartno ponesreču 30 ljetni Moderiamo Emil iz Platišč, ke e djelu tu Belgiji u minjeri. U Souvert e ga pouozóu nek au-tomobil an ubogi mož e umar tu Spitale u Jumet, zak’ ne mu par tej dižgračji poknila lobanja. Ranek Emil o zapušča žen6 an dua mala otrokà, ki no živijo par hiši tu Platiščih. Fameji an paran-tadi izrekamo naše sožalje.
TE PARVJI ZA EMIGRACJON,
TE ZADNJI ZA POMUOC
Naša provincija na ma 184 kumune. Dna dobra tretjina na se obrenče tu gorah tej, k’ o se obrenče naš. A majedan o bi ne džau, k’ vero naš kumun o je te, k’ o mà največ emigrantou. Od 2824 judi to jih je po svjetu neč mankuj koj 900. Te rjes, k’ par nas to nje druge poti, koj te za jeti, če človek o mà uojo živiti, ma tuó to njé pousode. Na nam kaže propor-cjon, zak’ tu naši provinciji, tej. k’ smo prej povjedali, naš kumun o je in tešte.
Autoritat na bi muorla vidati tuole an priti no mar več inkuintri našim judem, zak’ če to bo šlo takolé indavant, o če priti dan, k’ Tipajski kumun o če beti popolan kuj od impjegade. So druzji ku-munji, k’ no stoje dosti ljeuše kuj naš an k' no majó dosti več pomoči od šta-da. To njé jušto, k’ mi ve muoremo beti te parvi za jeti po svjetu, a te zadnji za otenjiti kej pomoči za morjeti ta na naši zemji živiti.
ČEDAD
KMETJE IZ LUKANIJE SO PARŠLI K NAM
Pretekli tjedan je paršlo u naše mjesto 30 kmetu iz Lukanije. Pod vodstvom predsednika mlekarne in mlekarja so si ogledal našo zadružno mlekarno. Potle so šli u bližnji Fremariacco, kjer so tud vidli ljepo urejeno mlekarno an mlin. Kar so spet paršli nazaj u Čedad so si
pa še ogledali sušilnico za sviloprejke. Troštamo se, de so odnesli dobro impre-šjon iz našega mjesta an de se boju še kedaj povarnili.
SLABA KUPČIJA
Ceglih imamo ljetos ljepo jesen je "naš targ zlo slab. Kupci nič dosti ne poupra-šujejo po kostanju an še tega, ki kupijo, slabo plačajo. Rjes je, de par nas ni več tarkaj kostanja kot druga ljeta, ker so kostanjeva drevesa ušafala boljezen, a usedno se nam vidi čudno, de ga takuó slabo plačujejo. Ce gremo dol u Videm, vidimo po vetrinah visoke cene, tuó od 80 do 120 lir po kg, nam pa ga plačujejo le 15 do 20 lir. Ne vjemo, če je tarkaj strošku par prevozu an prodaji, de bi se mogla cena uzdignit kar za 100 lir par kg. Zavoj takuó slabe cene je dosti kmetu odpejalo kostanj u druge kraje na pruodaj, ker ga buojš plačujejo kot u Čedadu.
Troštamo se, de bo kaj več kupčije na sejmu sv. Martina, ki bo drugi tjedan.
MAZEROLE TELEVIZIJA NAMJESTO MALNA
Višno je znano našim bralcem kajšen križ imamo, ker naša vas njema maina an de muoramo zavoj tega nosit mljet u Tavorjano ali pa u Crni vrh, ki sta precej daleč od naše vasi. Guarilo se je že večkrat u preteklosti, de bo koperati-va nardila malen an nam takuó olajšala težave. Koperativa, ki je zarjes imjela možnost, de bi nardila malen, ker soude je imjela, je kupila televizijo. Ljudje, ki ki imajo kaj pameti u glavi, se zlo zgražajo nad tjem an se uprašujejo, če se je svjet že tarkaj modemiziru, de televizija melje žito an sjerak.
Rjes je smješno, de je koperativa kupila televizijski aparat, kar manka u vasi še pouno buj potrjebnih reči, kot na primer malen. Televizija ne bo parna-saia nobednega interesa, ker služi za divertiment an še stroški so z njo, ker je trjeba plačevat velike takse, malen pa bi služu usej vasi in bi bluó z njim rje-šeno tisto uprašanje o katjerem sanjajo naši ljudje že tarkaj časa.
To zna beti, ke no ne vjedó sóusje u kaki mizerji no muorejo živiti judje naše doline. U pride, ja, kak forešt tu nede-io, a te u ne ré ledat po hišah, u se ne ustavi za se počekarati z judmi, u ré rauno ali u se oku oleda za amirati naše ore, naše beleče naturai itd. A mi, ke smo simpri kle, ke ve vidimo kako no muorejo naši judje štantati, ve ne moremo moučati, ma ve muoremo se adoperati za denunciati te žalostno situacjon, za tikero autoritad an naši raprežentanti tu konseju provincjal an ta na čameri od deputade nu se itikaj malo preoku-pajo.
Agrikultura naše doline, ke to e unika, ke na more dati no mar ajuda, na e na tleh. Judje, ke so mjeli dan bót tu hljeve kako kravo, kozž ali ouco, nàs no majó scuse prazno. A hljeu u se jim njé sprar znóu zvuj teà, ke no njeso mjeli uóje za djelati ali ke no njeso znali, ma zvuj teà,
tTTIITiinilItllllllllTIITTIIIMIimillllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIITTIIIIIIIIIITIMIIIITTlllUTII'ITilllllllllK'l', I f U I I I I I III I I 11 II I ! I 11 11 I li
DREKA
Množično izseljevanje
Dreka, ki leži na južnem pobočju Kolovrata tik ob italijansko-jugoslovanske-ga konfina, je precej velik kamun an ankrat je prebivalstvo nimar buj naraščalo. Donàs pa je nimar manj ljudi; kajšnih SO družin, ki forma dobro tretjino prebivalstva, ima namjen zapustit domačo zemjo an iti u Severno Ameriko.
Do sadà so se naši ljudje emigrai samo začasno al pa so šli po svjetu sama na sezonska djela za 8 mjescu u Ije-tu, donàs pa so oblasti poskarbjele za množično stalno emigracijo. Ljudje, ki so zgubil že use upanje za buojšo pri-hodnjost, se hite u skupinah javljat an zapisovat, de bi radi šli proč, a dosti je tudi tajšnih, ki jokajo, ker njeso »srečni«, de bi mogli zapustiti domači kraj.
Ankrat, kar u Dreki še ni bluó cjest, kar so muorali use nosit na harbtu an hoditi po štjeri ali pet ur po stazàh čez gore, de so paršli do cjeste, ki je pejala u bližnji center, ljudem še u glavo nje parš'o, de bi za stalno zapustili svojo hišo. Donàs pa, kar jim je progreš parnesu cjeste, puošto, telefon, električno luč an imajo dobre prometne zveze, ljudstvo ču-je potrjebo se izselit, če hoče živjeti.
Mislimo, de če bi se oblasti tjele le ma-
lo interesirati, ne bi bluó potrjebno spraznit naših vasi. U Dreki je 240 družin an use imajo več ali manj grunta an na istem gruntu so lahko živjeli pred stuó Ijeti an glih zatuó se uprašamo, ka-kuó de ne bi mogli živjet donàs, ko je svjet tarkaj progrediu.
De bi se ustavlo to veliko izseljevanje, bi muorale oblasti poskarbjet za zbuojšat živinorejo. Postavit bi muorli tud kajšno malo induštrijo, de bi dala djelo tistim družinam, ki teèkuó živijo samo s tjem, kar jim da domači grunt.
U žornalih imamo nimar okažjon brat, de so zakoni, ki guarijo o pomoči gorskim krajem. A na žalost, tisti zakoni ne obstojajo za nas, če jih ne aplikajo. Dostikrat se dogodi, de kajšen naš kmet zaprosi za pomuoč, de bi postrojiu hljeu ali nardiu puojsko pot, kot je u zakonu tuó povjedano, a po dougem čakanju mu jroràjó, de zakon je, k’, tuó garantira, a njemajo soudu. Naši kmetje njemajo za-tuó nobednega zaupanja an zavoj tega je narbuojši izhod iz ubuoštva — emigracija. An takuó bo Dreka čez par desetletij ostala prazna, ki bo šenjana samo še na karti.
ke ne jim parslà kaka dižgračja tu kiši, zvuj tas, ke so muorli plačati, zvuj uére, zvuj dištruejoni, ke so muorli tu uéri utarpjeti.
Tu cetadah so bé dištruejoni, bombe so poderle palače nu fabrike, uéra ne nardila tikaj dana, ke te se zdielo, kar ne finila, ke maj no ne bojo morie ustar ti na noe. Ma nàs, pomerkejmo, če to se kéj pozna, če ne bà uéra par njih-Sóuse te se rinjovilo; še več, so se ce-tadi tikaj ingrandite, ke dan človek, ke e je vidu pred uéro, u jih škuažei ne bo poznóu. Ma par nas, med telimi žalostnimi orami, ke pur med uéro so dale kroh an strjeho dosti judem, ke anjelé nu žive tu cetadi an ke no majó autoritat tu rokàh, a te se rinjovilo kéj? T° e pjes kuji prej. Hljevi, an težji so bé nar še fabrike, ke ne uéra ščedila, njeso se rinjovili. Judje, ke so tekaj tarpjeli tu uéri, njeso bé rikompensani. Ce no majó uojo se uodinjati dan kos polente ali kruha no muorejo narditi suoj fagót an jeti po svjetu s trebuham za kruham ran tej bal no ne meritali dirita živenja ta par svej hiši. An takoviš vasi ris se sprar znuajo.
Ma mi ve se naordamo kako an kuó so nam obečuvali tu uéri dosti tjeb judi, kar so obrjetli strjeho an skljedo mljeka ali batude, tuó ke smo mjeli, tle par nas an zatuó to bi muorlo beti jin» špot reštati gluhi an sij epi pred to real' tat, tragična realtata, ki na se par nas dogaja.
Sta nardili fabrike an palače ejtu, Ke ne uéra poderla. Sta za baso Talijo iSt*” tuili »Casso del Mezzogiorno« od tikere u popul cmuka milijarde an milijarde lir, za nas invecit sta riservali fagót a11 še za te škuažej to koventà vam rej^ gracije, zak’ več kuj tikeri u pride nazat zatuó, ke u mà no malo čikatričo tu neJ nogi an ke u mu jo pustu tar, ke u Se zbodu kar e sjeku ta na senožeti ali hosti.
Ložita no roko ta na košjencijo and recita, če ve njemamo ražon se lamentati an ne mieti fiducije več tu no tak° direcijon, ke za naše judi pomati na ne čuje an na ne vidi. Recita daurman, poji9, an strebita se, zak’ sta nam ta na P0^'
_ič—
Rihard orel:
Pokrajinske in folklorne zanimivosti Rezije
Kratek zgodovinski opis Nem
Rezija je zelo zanimiva po svojih prebivalcih, njihovem narečju in šegah. Odlični filologi, posebno slavisti, so še več kot pred pol stoletjem obiskovali to deželo v študijske namene. Njih narečje se precej razlikuje od ostalih v Beneški Sloveniji. Sicer zadnji ostanki tarčent-skega narečja rahlo prehajajo v rezijansko, tako da ima nekaj podobnega s tem, česar se ne more trditi o nadiškem nar rečju. V rezijanskem narečju je v rabi mnogo zamolklih samoglasnikov: ii, o, oe, polglasni e, ter se tudi navadni e, prav tako kot i, izgovarja na več načinov.
Rusko-poljski prof. Baudouin de Cour-tenay, ki je bival več časa tu, se je naučil tako dobro režij anščine, da so ga imeli za rojaka. Pri preučevanju za boljšo fonetično opredelitev in za boljše izražanje v tem narečju je ustvaril poseben alfabet, kjer je uporabljal razne znake tudi iz cirilice. V njegovem »Zbornku jugoslovanske dialektologije in etnografije« (že takrat je uporabljal besedo »jugoslovanski«), se to prav . dobro vidi in čita. S tem je najbolje preučil in opredelil to narečje.
Toda tudi drugi slovanski in tuji jezikoslovci, posebno italijanski, so se zanimali za to narečje in prebivalstvo. Lahko trdimo, da ni bilo o nobeni drugi taki deželici spisane toliko literature kot o tej. Zadostuje bežen pogled v kako bibliografijo.
Rezijani imajo svoje jezikovne zanimivosti tudi v domači pesmi in plesu. To ljudstvo poje rado posebno na planinah, saj je vse okoli obkroženo z večjimi pogorji. Pastirji in pasterice, ko pasejo živino, dajo izraze svojim čustvom prepevajoč in ukajoč. Posebnih svojevrstnih motivov pa se ne dobi pri drugih narodih. Ko je obiskal to deželico prof. Baudouin de Courtenay in črpal jezikovne posebnosti, je prišla tudi odlična pevska glasbenica Schoultz-Adaiewski in povzela mnogo teh napevov (leta 1887), ki so bili pozneje pridani k jezikovnemu gradivu omenjenega profesorja v Zbornikih ruske znanostne akademije v Leningradu leta 1905.
Pesmi so povzete enoglasno, kakor jih je kdo pel. To so ljubavne, gorske, plesne in potem še take pesmi, ki jih je zložil in pel kak domačin, ter so dobile po njem ime: na primer »Ta Fiorencana, ta Znančičeva, ta Lešičava itd.«). To so bili originalni Rezijani.
Furlanske narodne pesmi, villotte imenovane, so povečini nastale na ta način, Vendar nimajo one izvirnosti kakor naše slovenske. Vse te rezijanske pesmi imajo jako hiter tempo in se opredeljujejo ritmično na 5/4 (1-2-3) + (1.2) takt. So pa tudi nekatere v 2/4, 3/4 in 4/4 taktu. Zanimivost je ta, da imajo vpletenih precej mebismatičnih not (okraskov-Prat-ter), na kar se mora pri nabiranju posebno paziti na pravilnost. Glavni obseg sicer v melodiji ni velik, včasih komaj kvinta.
Pojejo pa tudi na plesu in sicer pri njihovem narodnem plesu »rezijanki«. V cerkvi prepevajo v prvi vrsti ženske, ki se naučijo ena od druge. To cerkveno
petje se je prej bolj gojilo, ko so bili še slovenski ali rezijanski duhovniki. Sedaj pa teh ni več ter petje deloma pojema. Na vsak način ga bo treba ohraniti.
Izmed pesmi, ki jih pojejo v cerkvenih priložnostih in pogrebih, je nekaj latinskih psalmov, ki so prevedeni v rezijan-ščini, kar so gotovo naredili bivši slovenski duhovniki, ki so tu službovali. Ti psalmi so De profundis, Miserere in Sta-bat Mater, kar bi bilo po rezijansko: Znutrane mjha sarca (iz globočine moje-
Cudno se sliši, da sta nekoč mesti Benetke in Videm tekmovali, katero bo izdalo več knjig v jezikih jugoslovanskih narodov. Benetke so najmanj eno stoletje poprej tiskale razne knjige v slovanskih jezikih kot pa Videm.
Toda medtem ko so se tiskale v Benetkah predvsem razne knjige v srbohrvat-skem jeziku, so pa izdajali v Vidmu večji del knjig v slovenskem jeziku za beneške Slovence. Bile so tjo knjige večinoma nabožnega značaja. Prva znana natiskana slovenska knjiga v Vidmu je bil italijansko - slovenski slovar s slovenskimi molitvami in pobožnimi pesmimi, ki ga je sestavil in dal tiskati leta 1607 Som-maripa. Kasneje so tiskali v Vidmu v sedemnajstem, osemnajstem in devetnajstem stoletju še razne druge slovenske knjige, še celo eden izmed prvih narodnih buditeljev Slovencev na Goriškem, Valentin Stanič, je dal tiskati svoje prve knjige v Vidmu, tako na pr. leta 1826. svoje »Molitve in premišlovanja«. Eno prvih slovenskih šolskih knjig so tudi natisnili v Vidmu in sicer že pred sto leti. »Abecednik za šole na kmetih, v Vidme leta 1851.«, ki ga je natisnil Vendrame. Istega leta je spisal svoj prvi »Mali katekizem za prve šole« prvi pesnik in na-
ga srca), dalje Miserere — usmili se in pesem Stabat Mater Dolorosa, ta sveta Mati. Ti spevi imajo celotno besedilo napisano po teh pevkah v italijanskem črkopisu in jih bo treba še razvozlati. Omenimo, da je melodija precej jasna, tekoča, in ne tako lahka, ker ima precej prostih zadržkov. Pojejo jih v cerkvah na Njivi, v Osojanih in posebno v Stolbici. Tu so tudi dobri godci za narodni domači ples »rezijanka«.
rodni buditelj Beneške Slovenije Peter Podreka iz Sv. Petra ob Nadiži, ki ga je pa dal tiskati v Gorici. Sicer pa so v Vidmu izdali poseben »Katekizem za beneške Slovence« dve leti potem leta 1853.
Po letu 1866., ko je bila Beneška Slovenija priključena k Italiji, se je popolnoma spremenilo. Slovenske knjige, tiskane v Vidmu, so kar nekam posušile. Mons. Trinko je izdal nekaj knjižic v spomin na nove maše in poroke svojih znancev in prijateljev. S predgovorom doktorja Loschi-ja je izšel leta 1894. rezijanski katekizem, ki ga je kritično pripravil na podlagi starih rokopisov ruski profesor Baudouin de Courtenay. Leta 1903. je izdala cerkvena »Tipografia del patronato« (sedaj Arti grafiche friulane) v Vidmu »Katekizem za Slovence videmske nadškofije na Beneškem«. Teh nekoliko knjig je skoraj vse, kar se je tiskalo v slovenskem jeziku v Vidmu pod Italijo.
Italija je šla v prvo svetovno vojno s takim navdušenjem za demokratične ideale, da je po vojni ustavila tiskanje slovenskih knjig v Vidmu in Čedadu in da so morali goriški Slovenci med dvema vojnama tiskati v Gorici katekizme in molitvenike za beneške Slovence. V malem Čedadu ni bila tiskarska obrt nikdar
Neme (Nimis), ki so nekoliko oddaljene od glavne ceste in so skrite med griči, so preživele vse viharje ljudskega preseljevanja. Znameniti zgodovinar Pavel Dijakon jih omenja med onimi maloštevilnimi kraji, ki so bili utrjeni. Srednjeveški grad Nemaso je stal na mali planoti med Karnahto in Montano. O njegovem začetku zgodovina molči in tudi o njegovi usodi nam poroča le malo. V znani Ulrikovi darovnici iz leta 1170 se imenuje alodij Neme (»de allodio quod ha-bet apud Nemach«) z gradom in dvorom »Hage«. Dne 4. februarja istega leta je prišel patrijarh Ulrik sam v Hage in razdelil fevde na cesti poleg cerkve. To podelitev je potrdil cesar Friderik I. leta 1180. Verjetno je, da je v tem gradu bivala posebna plemenita rodovina (leta
'I IIMI ITI 11	I M M'I'M'I ' l ' It l I I IM Iti HI III« III 11II!
IRANCE’ PREŠEREN:
MEMENTO MORI
Dolgost življenja našega je kratka.
Kaj znancev je zasiila Sé lopata!
Odprte noč in dan so groba vrata; al dnéva ne pavé nobena pràt’ka.
Fred smrtjo ne obvàr’je koža gladka, od njé nas ne odkùp’jo kùpi zlata, ne odpodi od nas življenja tata veselja hrùp, ne pevcev pesem slàdka.
Naj smisli, kdor slepoto ljubi svéta, in od veselja do veselja léta, de smrtna èétva vsàk dan bolj dozòri.
Znabiti, de kdor sdéj vesèl prepéva, v mrtvaškem prtu nam pred končam dnéva molcé trobéntal bo: »memento morile
posebno razvita, pa vendar je bila najza-nimivejša knjiga o Beneški Sloveniji »Slavia Italiana« od Carla Podrecca tiskana leta 1884. ravno v Čedadu v tiskarni Giovanni Fulvia, Seveda ni bilo še takrat demokrščanskih oblasti in ustrahovalnih novinarjev, ki bi strašili tiskarje, da ne smejo tiskati resnice o Beneški Sloveniji ali pa slovenskih knjig ali časopisov.
Tristo let so izhajale in se tiskale slovenske knjige v Vidmu od leta 1607. pa do fašizma; bile so redke, toda ljudstvo je vendarle dobilo od časa do časa svojo knjigo. Fašizem je kar odprto in brutalno prepovedal tiskanje slovenskih knjig za beneške Slovence, povojni italijanski šovinistični krogi pa onemogočajo skrivaj in zahrbtno, toda ravno tako brutalno s strahovanjem in pritisku na italijanske tiskarje v Vidmu in Čedadu, da ne bi izšli slovenski časopisi in knjige za beneške Slovence. In o tem oblasti molčijo namesto, da bi se zavzele za pravico tiskanja v Vidmu naših ljudi.
Beneški Slovenci zahtevajo, da se stara pravica do tiskanja slovenskih knjig v Vidmu in Čedadu obnovi. Ne bodo odnehali toliko časa, dokler se ne bodo določila italijanske republiške Ustave tudi na njihove pravice izvajala.
1170 je prisegel patrijarhu zvestobo tudi Rodpertus de Nimes), ki pa se ni posebno odlikovala po svojih članih. Zgodovinarji so mnenja, da je bil grad razdejan za vlade patrijarha Bertolda (1218—1250), a gotovo je le toliko, da se omenja v nekem popisu 1412—1500 kot »castrum di-rutum«. Grajske razvaline so danes skrite med grmovjem in se komaj poznajo. Izmed drugih plemičev so imeli v Nemah svoja posestva tudi Attemsi (n. pr. leta 1275 nek Purcirt letnih dohodkov za 60 akvilejskih denarjev), in črnejci (leta 1480 je bil investovan Detalm pok. Hektorja na desetino v Nemah).
Da so Neme zidane na rimskih razvalinah, priča že najstarejša cerkev posvečena sv. Mavru (z ozirom na »murus«). Mimo te cerkve je vodila glavna cesta na trg v Centi in potem dalje proti potoku Rivo, čez Karnahto in Ter sta vodila lesena mostiča (most čez Ter so postavili Zavomjani leta 1403). Od starine je bilo le kakih 60 rodovin v Nemah in vendar so imele svoj lastni občinski pravilnik. Od črnejcev in Zavornjanov so bile malo odvisne, več pa od glavarja v Tržizmu. Na čelu občine sta bila dva župana (dekana), ki sta uživala nekaj občinskih zemljišč v okolici, in poleg njih je bil še patrijarhov dekan. Hišni očetje so se zbirali v »sosednjo« na trgu v Centi pod lipo ali pod orehom, ob deževnem vremenu pa pod mesniškimi svodi. Na trgu je namreč stala javna mesnica poleg kleti, katero so Zavorjani prodali leta 1421 Sigismundu črnejskemu. V Centi so bile kleti (cerkvena, čmejska in zavomjan-ska), ter gostinec sv. Marije nemaške.
Pod nemaškim gradom je stala cerkev in okoli nje med obzidjem nekaj hiš, in to se je imenovalo »curia« ali »curtis« (corte). Okoli tega središča se je nabrala počasi velika občina, ki je bila že leta 1274 popolnoma urejena in imela svoj lasten pravilnik. Zavornjanski in Črnejski gospodje so vršili tretjino sodstva v Nemah, a le nad svojimi kmeti, ter volili vsako leto tri »prisežene može« (zuradi). Občina sama pa je spadala pod glavarstvo v Tržizem. Tu je vlada dajala vsaka tri leta v najem glavarjevo mesto onemu, ki je več plačal. Ta je sodil v civilnih in kriminalnih stvareh, izvzemši čs se je šlo za življenje, in iz naloženih glob dobival svoje dohodke. To glavarstvo je bilo zelo razširjeno in je obsegalo na tej strani Tera med drugimi vasmi: Ahten, Breginj, Gorenjo Črnejo, Montanjak, Dobje, Povoletto, Porčinj, Prosnid, Staje, Subit, Tipano in druge.
Šolski prazniki med letom
Po naredbi prosvetnega ministrstva veljajo naslednji dnevi za šolske praznike: 1. novembra (Vsi sveti); 2. novembra (dan vernih duš); 4. novembra (dan državnega edinstva); 8. decembra (brezmadežno spočetje); božične počitnice (od 24. decembra do 6. januarja); 11. februarja (obletnica konkordata); 19. marca (Sv, Jožef); velikonočne počitnice (od velikega četrteka do velikonočnega ponedeljka); 25. aprila (obletnica osvoboditve); 1. maja (praznik dela); praznik vnebohoda; praznik sv. Rešnjega telesa; 2. junija (dan ustanovitve republike); 29. junija (praznik sv. Petra in Pavla).
(Se nadaljuje)
REZIJANI PLEŠEJO SVOJ NARODNI PLES »REZIJANKA«
111111 11111 i II 1111111111111111 II 111111 II 111 III II III ITITI''* 1111 ili 11 II 111111111ITIIIIII! Ili II 11 II lllll II lllll I Milil I ITI ITI ITI III lit H M 1111 H IH III ITMTIlHliM Mlllllllll! IT!
NAROD NAS DOKAZE HRANI
Tiskana beseda za beneške Slovence
KPAM AC
TISTE GA LEP EGA D N E
»No, ti se pa z mano zavrti.«
Kaj si na glavo padel? Kje pa morem ^aka?« ie rek'a in vrgla oči po sebi.
»Moreš že, ampak nočeš,« je bevsknil ®tabuc.
»Nikar ne nori!« je rekla Nanca.
»Kaj? Kdo je norec?« se je razčeperil fetefuc.
»Kdo ti je pa kaj rekel?« se je vtak-11 it v besedo ženin.
»Tale!« je rekel Štefuc in pokazal ^anco. »Ampak bom že še pokazal!«
»Kdo bo pokazal?« je skoraj zakričal Oskarjev Nande, ampak zakričal je za-Iadi tega, ker se je prestrašil svoje lastne drznosti.
»Ali sem te kaj vprašal?« je zagrmel tefuc in ga tako belo pogledal izpod e*a, da je Peskarjev Nande s težavo fc°žri slino, ki se mu je nabrala v ustih.
»Dajta no mir,« je stokal ženin in se drobčkano prestopal.
Stvar bi se najbrž slabo končala, če bi
ne stopila iz sobe Ruparjev in Lužarjev, ki sta rekla štefucu, naj vzame pamet v roke.
»Kaj si pa tak, kakor bi šel davi na koprive?« je dejal Ruparjev.
»Koprive, vam bom že pokazal koprive,« je zagrozil štefuc in šel.
Svatje so se spet pomirili, plesali so in pili. župnik je govoril, diagonale seveda tudi ob tej priložnosti ni pozabil.
Ko se je mrak razlil po dolini, so se napotili na nevestin dom. Stara Pečanka jih je pozdravila s peči, se cmihala, si brisala obilne solze in trdila, da je to najsrečnejši dan njenega življenja.
»Kaj bi ne bil,« se je cmerila, »saj sem imela štiri dekleta. Vse sem vzgojila v božjem strahu in jih lepo pomožila,«
»Da, da, v strahu božjem,« so rekli častiti gospod Valentin Sirk, ki so se z velikim veseljem odzvali povabilu na večerjo. Vedeli so, da bo božjih darov v obilici, zaito so mimogrede odklenili v žup-
nišču še oba svoja psa: Kastorja in Po-luksa.
Posedli so za mizo, Padarjeva Hedvika pa se je zavrtela in začela nositi na mizo. Nančin brat Rudi je zgrabil za citre, Lužarjev Cene za harmoniko in pari so se zavrteli. Pečan se je nalival in je bil že tako okajen, da ni mogel več stegovati vratu iz trdega ovratnika. To je imelo svoje posledice: Adamovo jabolko se je tako vztrajno zaletavalo v oster rob ovratnika, da se mu je koža odrgnila do krvi. Nagibal se je k Ruparju, drobnemu možici ju, ki se je venomer cukal za muhi), kakor pravijo pri nas tistim trem dlakam, ki jih nekateri kmetje puščajo pod spodnjo ustnico, in mu razlagal, da je hvala bogu tudi zadnjo »poguznienko« spravil srečno pod streho.
»Da, spravil si jo,« je dejal Rupar in si natlačil pipo.
»Samo če bosta tudi fanta dobro izbrala. Za Naceta se ne bojim. Tvoja Zora je čeča in pol, je dejal Pečan.
»To pa je,« je prikimal Rupar.
Nace je plesal s svolo Zoro in bil že tako nacejen, da se je zaletaval ob klop pri peči. Padarjeva Hedvika se je držala Lužarjevega Ceneta in tu pa tam iz-pregovorila s Peskarjevim Nandetom kakšno laško besedo, da se je lahko postavila; kaj prida tega jezika seveda ni
mogla uporabiti, ker je Nande vsega skupaj znal komaj kakih sto besed. Kobilčer pa je neprestano vlačil iz žepa jabolko, dajal glas in silil k petju. In res so prepeli vso pesmarico od »Domovine, mili kraj« pa do »V petju oglasimo zdaj se složni ml«. Mešele pa je silil svojo, namreč »Buči, buči morje Adrijansko«, ter je pri tej pesmi njegov bas prišel do polne veljave. In res so zapeli. Toda ko so bili že skoraj pri koncu, je Peskarjev Nande naenkrat udaril s pestjo po mizi in zakričal:
»Stoj !«
Pesem je usahnila, samo Puščarjev Tine, ki se je bil preveč zagnal, je še nekoliko zategnil, Kobilčer je prebledel in boječe zamrmral:
»Kaj pa je, Nande?«
»Te pesmi ne smete peti.«
»Zakaj pa ne?« je izzivalno vprašal Lužarjev Cene.
»Da, zakaj?« je ponovil Pečanov Nace in uprl roke v bok.
»Ker je protidržavna,« je rekel Peskarjev Nande in se naenkrat znašel ob steni svojih dveh brstov.
»Jezus ! Sem ga žs zopet...« je vzdihnil Kobilčer in objel svojo sivo glavo.
»Tine, Cene, Franc, naprej, kar naprej !« je zakričal Pečanov Nace, mahal z rokami in se zadrl:
»Buči, buči!«
»Dobro,« je rekel Nande in se nameril proti vratom.
»Kakšen dobro?« je dejal Ruparjev Franc in stopil predenj. Toda Nande ni
I ■ i'V
;
i
»
več odgovoril. Kakor bi trenil, se je pred vrati zamešala štrena. Pečanka se je zadrla na peči, župnik je zakrilil z rokami,
Kolobarjenje
Usak kmet približno vjé, kaj pride rejč kolobarjenje. Vjé, de drugo ljeto ne bo sméu sadit krompirja tam, kjer ga je Ijetos pobrau, de u jeseni ne smije sejati ušenice tam, kjer jo je poljeti požeu. Vjé, de ne bi iméu dobrih pardjelkou, če bi na isti njivi dvje ali več ljet sejam ali sadiu iste rastline. Stuoljetne izkušnje so mu pokazale, de muora nimar menjavat rastline, ki jih pardjeluje na isti njivi, an de se muora to menjavanje varšit po njekšem ordinu. Tej izmenjavi rastlin pravimo kolobarjenje an od pravilnega kolobarjenja so u ve-iki mjeri odvisni usi pardjelki.
Brez pravilnega kolobarjenja ni dobrega gospodarjenja. Koristi, ki jih par-naša pravilno kolobarjenje so tele: Plitve an globoke plasti zenje se ’dna-ko dcbro šfrutajo, ker par kolobarjenju korenine nekatierih rastlin prodirajo buj globoko, kjer črpajo hrano.
Kolobarjenje pomaga, ds rastline šfrutajo use riserve raznih hranilnih sostane u zemji, tuo je fosforja, dušika, kalcija, kalija, željeza an takuó naprej. Nekatjere rastline nucajo več tjeh hranilnih sostane, druge manj. Zita nucajo več dušika, manj kalija an fosforja, medtjem ko fižol dušika ne nuca, nuca pa kalcija an fosforja.
S kolobarjenjem se narbuojš odpravi tudi pleveu. škuažej usaka rastlina ima svojo sorto plevela, ki se ne more takuó dobro zakoreninit, če se na njivi ne par-djela nimar isto rastlino.
S pravilnim kolobarjenjem se uničijo tudi razni zajedalci an rastlinske bolje-zni. Ce na isti njivi nimar sejete isto rastlino, bo posevek usako ljeto buj slab, škodliuci se bojo pa razmnožili, de bojo pardjelek nazadnje čisto uničili.
Tud z gnojenjem se ima par pravilnem kolobarjenju dosti koristi, posebno če njemate dosti gnoja. Nekatjerim rastlinam ni trjeba preča gnojiti, zadost je, de ste že predhodnemu poseuku pognojili s hljeuskim gnojem.
Kisan fuotar za kokoši
Usak progredit gospodar donàs že vjé, kakuó veliko urjednost ima kisan fuotar u zimski prehrani živine, prašičeu an drugih živali. Manj pa je znano, de je tudi za kokoši kisan fuotar zlo primjeren an zažeijen.
Poljete posmukajo kokoši zlo dosti zelenega. Prehrana kokoši je nezadostna brez zelenja an zatuó djela škodo zdravju živali. Zelenje influenca na nesnost an je tud potrjebno za rast piščanceu an jarčic. Posebno race an gosi ne morejo biti brez zelenjave. Zelenje ima u sebi zlo dosti vitaminou, ki djeluje dobro na zdravje živali an glih zavoj tegà so kokoši poljeti buj zdrave.
Zdrau vitaminski fuotar daste lahko kokošam tud pozimi, če ste parpravili kisan fuotar. Ta ima u sebi dosti vitaminou an mineralou, ki dobro djelujejo na prebavo. Kisanega fuotra se daje na dan za usako živau približno po 20 do 40 gramu, živali pa muorate na tajšen fuotar pravilno parvadit. Najprej muorate dajat zlo malo an ga dodajat drugemu fuotru, an tuó tistemu, ki ga kokoši naj-rajš jedo. Nič ne škoduje, če so kokoši u začetku malo lačne, ker u začetku tajšne-ga fuotra ne maralo. Lakota jih bo šobit parsilila, de jo bojo začele jesti. Kar so kokoši začele jesti tud kisan fuotar, ga
2S
Ib
i
i
o
i
lahko daste več. Vjedite pa, de je kisan fuotar samo dodatek, a tud baza prehrane, če je u njem dosti krompirja, pese an korenjà.
Za kokoši je narbuojši kisan fuotar, u katjerega ste uložil do ene desetine drobno narjezane pese, 30 do 50% krompirja, drugo ostalo kuantiteto pa kisajte iz
mlade djetelje an mlade trave. Use tuo pravilno mješajte takuó, de je zarjes use pravilno razdeljeno. Kisanje se lahko pomaga a dodajanjem kislega mljeka. Use tuó pa muora biti zlo čisto an zdravo. Prau lahko ponucate tud nagnit krompir, a ga muorate očistit an uso gnilobo proč odrjezat.
MI lil 11 n UM I 11MII i i!iM!iiitiiiii,iii:M!iHii Minulim i i l m n um n i n 111 in i,i inumimi HN111111111111 ■ ! 111 n 11
Kljet an vinska posoda
Od tega, kajšna je kljet an kakuó je urejena, so dostikrat odvisni kualitat, pa tudi razvoj an zdravje vina. Vinska kljet muora bit zatuó takuole urejena:
Temperatura naj bo u kljeti buj ki se more ’dnaka; kljet naj se u vročem po-ljetju ne ugreje, pozimi pa ne ohladi preveč. če se temperatura u kljeti menjava med 8 an 14 gradu C, je kljet dobra. U usaki kljeti muora bit termometer.
Pravo gorkuoto imajo tiste kljeti, ki so popounoma pod zemljo ali na pou, an so na tisto stran, kjer njeso u zemji, dobro zavarovane, de kambjament zunanje temperature u ljetnem času manj ku more upliva na gorkuoto u kljeti. Ponavad so kljeti pod starimi hišami dobre, u novih modernih hišah pa so slabše.
Kljeti je potrjebna tud primjerna umi-ditat. Preveč suhe ali preveč umide kljeti njeso dobre. U preveč suhih kljeteh vino preveč hitro evapora, posebno mlado vino. Vrednost an kua.liteta vina se par tjem zmanjšujejo. Preveč umide kljeti pa so za vinsko posodo an za vino nezdrave. Na temperaturo an umiditat močno influencajo kljetna tla. Naturalna tla dobro regulirajo tuó an tuó, cementna tla pa zapro kljet nauzdol u zemjo, de ne morejo dihati. Tajšna tla pa so dobra za čistit an zatuó naj bi biu iz cementa tisti hodnik med sodi, druga tla pa iz zem-je. Zavoj čiščenja kljeti je potrjebno nar-dit odvodne kanale ob hodDiku. Če so ti kanali povezani z zunanjo kanalizacijo, muorajo imjet zaporo, de ne pride u kljet smardliu kanalou aiar.
Usaka dobra vinska kljet se muora dat dobro zračit al skuoz okna al skuoz vrata al z ventilatorji. Z zračemem se par-naša u kliet dobar zrak (ajar) an se tud regulira kljetno temperaturo an umiditat. Samo dobar zrak more dobro dielo-
vat na vino u sodu, par pretakanju, pa tud par točenju vina za nuc.
Zrak u kljeti bo dobar, čist, če je kljet čista, če so čista tla, zidovi an sofit, ki jih je dobro od časa do časa pobjeliti z japnom. Tajšna kljet je tud buj svetla. Tud sodi an tramovi na kajerih stojijo muorajo biti čisti.
Use tuó pa boste imjel samo takrat, če je u vinski kljeti ordin, če hranite u njej rjes samo vino, ne pa, če je kljet tudi shramba za razne gospodinjske an gospodarske reči, kot krompir, kislo rjepo, kislo zejé, kis, mljeko, mast, zelenjavo, olje, bencin, petrolej an takuó naprej. Use tuó kuari zrak; vino je z njim u zvezi an ker se zlo rado nauzame slabih du-hou, u tajšni kljetarski zmješnjavi ne more biti dobre kualitete.
Dneuna svetloba, električna luč an sveča so narbuojša razsvetljava u kljeti. Gas, petrolejka an acetilenka ne spadajo u kljet, ker kuarijo zrak.
Djelo na vartu
U tjelem mjescu začnite spravjati zimsko zelenjavo. Ohrovt, zelena (sedano) an por naj ostanejo še na vrtu, kjer še rastejo an zdrelejejo. Endivjo spravite u kleti an posadite peteršil za zimo u ki-štice. Posajene kištice naj ostanejo dok ni mraz na odprtem.
Kar pride parva slana izkopajte iz zemlje gomolje dalij (georgine) an čebule gladiol. Kar se osušijo, jih otresite zemlje an spravite u suhi an ariozni kljeti.
Prazne koncé pognojite an prekopajte. Mokruota an mraz pomagajo zrahljat an zbuojšat zemljo.
I l I I 11 I < I IM 111 11 U M M f 111 |, , i i | | | | k | | | | | | | | | | | | | | | | |.| |,| , | , , | , ,,,, | |.| | | | | | | | | | | | i | | | | | | | | , , | | | | | | | | | | u ri m
Nekaj praktičnih nasvetov
Kupovat nimar novo blaguó zlo košta, a več ku kajšna gospodinja lahko doma sama dobro očisti an popravi obljeko, par tjem je trjeba samo malo dobre volje an iznajdljivosti. Par tjem pa jim bomo donàs pomagali.
Sigurno še več naših gospodinj ne vjé kakuó pomaga par čiščenju obljek salmi-jakou cvet (ammoniaca). Kolete par ka-
I M I I II I 11 Mil I I Mil I 11 1:1 M lil I I I Ili I li II lllii.l I lil liilllllti I li III I li i i II II li li I II I I
.1 I I I I I I I li I IM I II
Buče, svinjski luolar za zimo
Hranilna urjednost frišnih buč brez sjemena ni velika, ker ima u sebi le malo hranilnih sostane. Konštatirali so, de imajo frišne buče u sebi samo ena do dva parcenta beljakovin, 0,5 do 1% maščob an 10 do 15% škroba (amida) an cukerja. Usedno pa smatramo buče za prau dobar fuotar za prašiče, ker pomagajo par prebavi. Posebno u zimskem času, kar parmarikuje zelenega fuotra, so prau zaželjene an zlo dobro djelajo prašičem. Frišne buče se pozimi dougo kon-servirajo, če jih spravite u prastor, u katjerem ni mraza, pa tudi ne preveč
umiditadi, ker rade gnijejo. U preveč suhem prastoru pa se posušijo an postanejo buj težko prebavljive. Buče pa lahko tudi konzervirate — kisate — ku rjepo u čebrih. Narbuojš je, de jih naribate, malo osolite an potlé močno obtežite, de ne pride zrak do njih. Tud okisane buče prašiči radi jedo, kar se nanje navadijo. Parporoča se pa, de jim dajate pozimi buj dougo ku morete frišne buče, ker taj-šne več zalježejo. Kisane buče dajajte zaituó rajš na pomlad, kar še ni zelenega fuotra.
potàh an jopah, ki se radi svetijo, se prau lepuó čistijo s salmijakom. Salmijaku dodajte še malo kisa, potlé s tjem drgnite kolet, ki po čiščenju izgleda, kar se posuši, kakor nou. Prau takuó se odpravijo s salmijakom mastne magie iz klo-bukou.
Spacole, u katjerih se je nabrau prah an druga umazanija, narbuojš očistite z marzio žajfovo vodo, katjeri ste dodali malo salmijaka. Umazanijo odstranite na to vižo, de namočeno spacolo večkrat otresete. Kar spacolo sušite, je ne smijete položit na hrbet, zatuó de se voda lahko odteče an de ščetine ne gnijejo. Ankul ne smijete par tjem nucati gorke vode!
Z malo salmijakove cveta, tuó pa u mlačni vodi, čistite tudi slike an kurni-že, posebno pozlačene kumiže. Očistite jih z mehkim kosom usnja z vodo, ki ste ji parmješali salmijak, potlé kurniž zdrgnite na suho an ga še zbrišete s čisto cunjo.
Ce Ceté lepuó očistit okenske šipe, nu-cajte spet salmijak. šipe, ki ste jih poprej zdrgnile s salmijakovo vodo, obrišite potlé še s žornalovim papirjem.
CENE NA DEBELO
ŽIVINA
po kg.
Djelo u sadounjaku
Oktober je mjesac, ko ste sadje venč-part že pobrali. Par trgatvi sadja pa muorate imjeti dost atenejoni na čarvivo an na gnilo sadje.
Gniloba sadov ali monolja je u naših krajih zlo razširjena boljezen. Kar odpade listje, takrat muorate use sadove ki ostanejo na drevesu, pobrati an sežgati ali globoko zakopati, če pustite te sadove, katjerim pravimo mumije, na drevesu, bojo infetale na pomlad cvetje, sadove am veje. Ta boljezen stor gnit sadje an sušit drevesa.
Carvivost sadov stor jabolčni zavijač. Zatuó muorate gledat, de spravite u kraj čarvivo sadje, de ne bojo imjeli čarvi kje se skrivat.
Krave	L.	160	do	250
Voli	»	245	»	265
Jenice	»	260	»	270
Teleta	»	400	»	420
Ovce	»	140	»	160
Prašiči (do 100 kg)	»	325	»	340
ŽIVINA ZA REJO
po glavi
Krave mlekarice	L. 135000 do 190000
Jenice breje	»	12000	»	170000
Prašiči do 20 kg	»	6000	»	9000
PERUTNINA-ZAJCI-JAJCA
po kg.
Kokoši	L.	530	do	580
Piščanci	»	600	»	650
Zajci	»	265	»	290
Jajca (100)	»	3400	»	3500-
GRADBENI LES
po kub. m.
Bukovi hlodi Orjehovi hlodi Čerješnjovi hlodi Smrekovi hlodi
L. 19000 do 21000 » 23000 » 24500 » 21000 » 23000 » 15000 » 17000 DRVA IN OGLJE
po kuintalu
Bukova suhe Mešana drva Oglje
L.
»
»
ŽITARICE
950 do	1000
650 »	750
2800 »	2900
Pšenica
Sjera.k
Pšenična moka Sjerkova moka Otrobi
(0)
po kuintalu 6650 do 6800 4300 »
9000 »
5600 »
4500 »
4600
9200
5700
4650
SADJE IN ZELENJAVA
		po kg.	
Krompir	I,	20 do	25
Radič	»	40 »	30
Zelje	»	20 »	35
Korenje	»	35 »	40
Špinača	»	50 »	90
Jabuka	»	25 »	45
Hruške	»	35 »	60
Kostanji	»	15 »	20
SIR IN MASLO			
		po kg.	
Sir do dva mesca star	L.	450do	480
Sir star čez 2 mesca	»	600 »	650
Mlekarniško maslo	»	950 »	990
Doma izdelano maslo	»	800 »	850
MENJAVA DENARJA
Dolar
Sterlina karta Francoski frank švicarski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling
635 » 1650 »
164 » 168 » 12,40 » 148 » 23,50 »
Ljudski pregovori
Če mokro zemjo snjeh pokrije, bo malo prida za kmetije.
Sv. Martin oblačen ali meglen, pride zima voljna kakor jesen.
Ce Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu lazi.
' Kakršen sv. Konrada dan, takšen bo tudi celi svečan (febrar).
Vreme sv. Katerine tudi prosinca
fšenarj ne mine.
Odgovorni urednik: Tednldi Voi mir Tiska : Tiskarna L Lucchesi - Goric»
toda ko je videl, da ga nihče ne posluša, se je izmuznil iz hiše.
»Mir, mir!« je zakričala Nanca in piar nila h klobčiču.
»Babe, stran!« je zarohnel Ruparjev in jo pahni!, da je zletela k peči in se zgrudila na kolena.
Toda Peskarjeve so kmalu ukrotili. Držali so jim roke na prsih in se niso prav nič zanimali za njihove prošnje.
»Zdaj pa v gnojnico z njimi, saj imajo tako črne srajce,« je rekel Nace.
»V gnojnico!« so potrdili vsi, jih odnesli iz hiše in jih potunkali v neblagodi-šečo jamo.
»In da bodo na varnem, semle z njimi,« je dejal Nace in odprl hram.
Pahnili so jih v hram, Nace je dvakrat obrnil ključ in ga vtaknil v žep.
»Tako!« je rekel, »če človek pridno dela, ga pa res zasluži kozarček. Pojdimo pit.«
»No, zdaj je že opravljeno,« je rekel Ruparjev, ko so se vrnili v sobo in si brisali roke.
»Izpustite jih, izpustite jih. Vsega sem samo jaz kriv. Jezus, zaprli me bodo, v luknjo pojdem,« je stokal Kobilčer.
»Saj, taki rogovileži,« je skočil Rupar na noge.
»Kdo?« je vprašal Nace.
»Vi!« je odbil Rupar, planil izza mize in zgrabil Naceta za zavih pri suknjiču. »Vi, taki pogani in pretepači. Za Zoro se kar pod nosom obriši! (Rupar je potegnil s prstom pod nosom). Ne dam ti je, pa ti je ne dam. Jo pa že rajši prašičem skuham, pri moji kokoši, da res, prašičem!«
»Kar skuhajte jo, samo če jo bodo jedli,« se je mimo obregnil Nace.
»Kaj? Jedli? Zora, Zoraaa!« je zakričal Rupar.
»Kaj pa se derete?« je vprašala Zora, ki je pritekla iz kuhinje, kamor se je bila skrila.
»Domov,« je zatulil Rupar.
»Ne grem!« je Zora zapičila pete v pod kakor trmasto tele.
»Ne bodite smešni, no,« je Franc skušal pomiriti.
»Kaj smešni? Grem pa sam. Pečan, midva sva pa opravila!« je zatulil, požugal z roko in odšel.
»Opravila, Vidiš, opravila,« je Pečan očitajoče dejal Nacetu in spustil svojo pijano glavo na mizo.
In spet se je vse pomirilo. Nanca je rekla, da je trudna, prosila je Lužarjevo Roz», naj stopi z njo, in izginili sta po stopnicah. Rudi je spet postavil citre na mizo. Spočetka je samo nekoliko pobren-
kaval, počasi pa jo je spet krepko urezal.
»No, pa dajva,« je dejal Nace, zgrabil Zoro in sta se zavrtela.
Ob tisti prelepi pozni uri pa je že drvela skozi nočni hlad kočija. Ko je švignila mimo Mežnarjeve hiše, ki je bila pod cesto, je izpod koles brizgnilo kamenje v okna. Mežnar se je prebudil in v snu zamrmral :
»Tako bezlja ta norec stari, pa še ni pameti dotekel.«
Norec stari je bil seveda Moj Jezus, oštir in prevoznik, ki se je zibal na kozlu in opletal z bičem. V kočiji pa je široko sedel zidar Štefuc, tiščal med nogami veliko pletenko vina in se venomer drl :
»Poženi, strela salamenska, poženi, če ne ...«
»O, moj Jezus, saj ženem!« je zastokaj Moj Jezus in švrknil po kobili. Kobila je poskočila, zavozila čez kup gramoza ob cesti in Moj Jezus je v velikem loku sfr-čal s kozla in se postavil na glavo v pšenico.
»Zdaj se mi boš še na glavo postavljal,« je zaklel štefuc, stopil iz kočije, pobral Mojega Jezusa in ga spet posadil na kozla. Moj Jezus je ujel ravnotežje, preklel Banjaluko, kjer je baje živela njegova pobegla žena, in kočija je švig-
nila okrog župnišča ter zavila v sotesko proti Pečanovemu domu.
»Nategni meh!« je zarjovel štefuc v
Putkovega Luko, grbastega harmonikarja.
Luka je nategnil meh, kočija je drvela in štefucu je bilo prijetno v vetru, ki mu je pihal v obraz. Toda kobila se je
spet ustavila, kakor bi trenil. Ustrašila-se je majave brvi.
»Hudič, kaj je spet!« je zrogovilil štefuc.
»O, moj Jezus, naprej pa ne gre.«
»Mora!« je zatulil štefuc.
»Mora! Jaz tudi pravim, da mora! P» če noče!« je kinkal Moj Jezus.
»Bomo videli,« je rekel štefuc in stopil iz kočije. Tudi Moj Jezus se je skobacal s kozla. Pograbila sta kobilo za uzdo in rekla Luki, naj jo požgečka na pravem me,stu. Luka jo je res požgečkal, in sicer tako temeljito, da je kobila planila čez brv kakor blisk. Moj Jezus in štefuc Pa sta se samo golemu naključju lahko zahvalila, da nista štrbunknila v vodo. Kobila je na drugi strani k sreči zavila n» desno, kjer sta jo Štefuc in Moj Jezu® po dolgem prigovarjanju vendarla ujele* Spet so lepo posedli, Luka je nategnil meh in štefuc se je z vsem dostojanstvom pripeljal pred Pečanovo hišo. Sk®* bacai se je ob blagoglasnih zvokih iz kočije, pograbil pletenko in se napotil naravnost v kuhinjo. Postavil je pletenk® nai mizo, si obrisal plešo, se useknil vprašal Pečanovega Naceta:
»Kje pa so tiči?«
»Kakšni tiči?«
(Nadaljevanje slediJ