Jirhaja vsak četrtek in velja -» poštnino vred ali v Maribora s pošiljanjem na dom «a celo leto 32 Din, pol leta 16 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina •e pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Tel. interurban 113.
48. številka.
Posamezna Številka stane 1*50 din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Maribora, Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. UpravniStv» sprejema naročnino, in sera te
in reklamacije. Cene inseratom po dogovor«. Za večkratne oglase primere» popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada LJubljana 10.603. Telefc» interurban 113.
EtssazassEsara
Maribor, dne 2. decembra 1926.
60. letnik.
Volitve in stranke na Slovenskem.
Radičevci v pasti.
Ko se je izvedelo, da je notranji minister nesel kralju /• podpis ukaz, s katerim se razpišejo volitve v pokrajinske skupščine, je Radič takoj hitel v Beograd Ln napovedal, da bo to preprečil. Kajti pri teh volitvah se bo pokazalo, kako je že njegova stranka med hrvaškim narodom razpadla. Enako pa je prepričan, da bo izgubil vse v Sloveniji, posebno še v Prekmurju, kjer mu je shod v Murski Soboti pred 14 dnevi pokazal, da ga je narod, ki je dosedaj veroval njegovim političnim sleparijam, popolnoma zapustil. Voditelj, iki mora med svojimi zborovati v senci bajonetov, gre lahko v penzijo! Slovenski radičevci pa istočasno pišejo po svojem glasilu, da so oni te volitve dosegli. Torej so radičevci taki-le: so za in proti istočasno. Ker pa ne vedo, kaj bi, je sklep slovenskega naroda že izvršen: Slovenski radičevci naj nimajo mesta v pokrajinski skupščini!
Slovenski demokrati in volitve.
Tudi slovenski demokrati, ki jih naš narod pozna po »Domovini«, kakor ptiča po perju, so rekli, da so volitve — njihov vspeh. A kljub temu ne upajo med narod s svojo firmo. Že snujejo nove »gospodarske« stranke. Za te stran ke zbirajo podpise uglednih mož, ki niso njihovi pristaši. S svojimi pravimi si ne upajo v javnost. Toda slovenski narod ve dobro, kako znajo demokrati »gospodariti«, treba je le pomisliti na Agromerkurja in na Slavensko banko, kar je stalo slovenski narod na stotine milijonov dinarjev. Ako bo kak slovenski demokrat začel govoriti le o »gospodarskih« strankah, mu povejte samo to-le: »Poznamo vaše gospodarstvo! Po kitajsko bi ga imenovali: Pink — pink — fuč!«
Druge stranke na Slovenskem bodo za te volitve gotovo postavile svojo listo, torej bomo imeli precej škatljic, vendar te stranke ne pridejo v poš-tev, ker jih za te volitve ne bode podpiral Beograd in se ne bodo odpirale težke denarnice srbskih strank. Ravno pri takih volitvah se spozna, da mora Slovenec 'biti le v slovenski stranki, ne pa iskati si kotička pri srbskih in hrvaških strankah. Zato se pričakuje, da bodo te strančice pri teh volitvah izginile. Kajti naši Slovenci hočejo v svojih zadevah sami odločevati!
i » ■■ III!■ I -.V»»U IIIIII ll> II UJEB—g
Volitve v oblastne zbore.
Volitve so. Vršijo se dne 23. januarja 1927. Slovenija voli posebej za mariborsko in posebej za ljubljansko oblast. Mariborska oblast bo štela 63, ljubljanska 53 članov. Vsako okrajno glavarstvo voli zase. Tako volijo: Maribor mesto 3, Celje mesto 1, drugi okraji se razdelijo sledeče: Celje brez mesta 5, Ptuj 7, Šmarje 5, Slovenjgradec 3, Ma-
ribor levi breg 5, Maribor desni breg 5, Gornjigrad 2, Konjice 2, Ljutomer 3, Dolnja Lendava 4, Murska Sobota 5, Prevalje 3, medjimurska okraja Prelog in Čakovec po 5. Okraj Krško voli 5, Brežice 3, Lašlko 3, vendar so člani teh okrajev pridruženi ljubljanski oblasti.
Izpopolnite volilne imenike!
Volitve v oblastvene odbore so razpisane. 14 dni po razpisu je še mogoče popraviti in izpopolniti volilne imenike. Volitve se vršijo po istih imenikih, kakor volitve v narodno skupščino. Pozivamo vse krajevne zaupnike Slovenske Ljudske Stranke, naj gredo takoj na delo! Prvi predpogoj za dober izid volitev so točni volilni imeniki. Ker smo ob koncu leta, je zlasti paziti na vse izpremembe v tekočem letu 1926.
Kdo ima volilno pravico?
Vsak, kdor je vpisan v volilni imenik. Zato naj krajevni zaupniki SLS poskrbijo za dvoje. Prvo je: Vsaik naš somišljenik mora biti vpisan. Drugo je: Vsakega nasprotnika, ki nima volilne pravice, izreklamirati. Volilno pravico imajo vsi moški, ki so: 1. šest mesecev nastanjeni v občini, 2. ki so do dneva razpisa volitev dovršili 21. leto in 3. ki so naši državljani ali vsaj Slovani. Uradniki, duhovniki in vsi javni nameščenci se vpisujejo v volilne imenike one občine, v kateri stalno živijo brez ozira na to, kje prejemajo plače in ali je njih službovanje zvezano s potovanjem. Ti imajo volilno pravico, če so bili na dan razpisa volitev v občini, brez ozira na šestmesečno dobo. Fantje, ki so odslužili vojake, morajo biti vpisani tako i ko odslužijo svoj rok, v tisti občini, v kateri so bivali pred odhodom v vojaško službovanje.
Volilne pravice pa nimajo: 1. Oni, ki so obsojeni na temnico, dokler se ne vrnejo v pravice. 2. Oni, ki so obsojeni na izgubo državljanske časti za čas, dokler traja ta kazen. 3. Oni, ki so v konkurzu. 4. Oni, ki so pod skrbstvom.
Kako vložimo reklamacije?
Ker je samo 14 dni mogoče vlagati reklamacije za vpis ali za izbris iz volilnega imenika, je treba takoj storiti vse potrebno, da noben naš somišljenik ni ob volilno pravico in da noben nasprotnik ne more po krivici voliti. Takoj naj gre naš zaupnik k občinskemu uradu in pregleda natančno volilni imenik.
Popravek volilnega imenika še zahteva pismeno aH ustmeno pri občinskem uradu. Zahteva je kolkov in taks prosta. Priložiti pa je treba pravnoveljavne listine kot dokaz za upravičenost zahtevanega popravka. Če hočete koga vpisati, morate priložiti dokaz: 1. da je izpolnil 21 let, 2. da je naš državljan ali Slovan, 3. potrdilo občinskega urada, da dotični biva že polnih šest mesecev v občini. Javni uradniki morajo mesto občinskega potrdila o bivanju priložiti izvirni aH overovljeni prepis odloka, s katerim so bili imenovani na službovanje v dotično občino. Posebej opozarjamo, da je treba vložiti vsako reklamacijo posebej in za vsako priložiti vse dokaze! Pismeno reklamacijo mora podpisati kak volilec, ne pa n. pr.: Krajevni odbor SLS.
Ako nima stranka rojstnega ali krstnega lista in je nabava otežkočena, oziroma onemogočena v pravem času, zadostuje tudi druga od pristojnega oblastva temeljem rojstnega lista izdana listina, kakor šolsko izpričevalo, posel-ska (delavska) knjižica ali vojaški dokument, iz katerega so razvidni rojstni podatki, ki so se morali brezdvomno u-gotovti pri izdaji take listine na podlagi krstne matice.
Namesto domovinskega lista zadostuje tudi poselska knjižica ali potrdilo pristojnega političnega oblastva, da je reklamirana oseba državljan SHS. Enako zadostuje za izkazi lo glede rojstnih podatkov in državljanstva, ako se predloži opcijska listina ali izkazilo o vojaškem službovanju v kraljevini SHS. Da je volilec Slovan po plemenu in jeziku, zadostuje njegov pravilni potni list, vidiran od tukajšnjega političnega oblastva, v kolikor je iz njega razvidna ta okolnost, sicer pa potrdilo politične oblasti, policijskega ravnateljstva, okrajnega glavarstva.
Vsako zahtevo popravka volilnega imenika mora občinski urad rešiti v petih dneh. Proti rešitvi se je pritožiti na deželno ali okrožno sodišče.
Vse somišljenike nujno prosimo, naj bodo pazljivi zla sti v tistih občinah, kjer imajo opraviti z nasprotniki. V teh krajih naj zlasti pazijo, da gotovo izreklamirajo vse na sprotnike, ki nimajo po zakonu volilne pravice. Zahteva za izbris se vloži, kakor za vpis. Treba je priložiti uradne listine, kakoršne so potrebne za vpis: Torej: 1. Če trdim, da kdo, ki je vpisan, ni dovolj star, moram priložiti uradno potrdilo župnega urada o njegovi mladoletnosti; 2. če trdim, da ni dotični naš državljan, moram priložiti potrdilo občinskega urada; 3. če trdim, da dotični še ne biva šest mesecev v občini, moram priložiti istotako dotično potrdilo občinskega urada; 4. če trdim da dotični iz kakega drugega razloga nima volilne pravice, moram priložiti potrdilo sodišča ali občinskega urada, da je v temnici, ali je obsojen na izgubo državljanske časti, ali da je v konkurau ali pod skrbstvom. Vsa ostala določila glede vpisa veljajo tudi za izbris. — Opozarjamo, da morajo dati vse oblasti brezplačno vse potrebne listine za reklamacije najkasneje v 24 urah.
Naše prvo delo za volitve.
Po teh navodilih, ki smo jih v zgornjem navedli, bodi naše prvo delo za volitve: Priprava in izpopolnitev volilnih imenikov je podlaga za vso poznejšo agitacijo. Za dober uspeh pri teh volitvah je potrebno, da to prvo delo a vso vnemo in natančnostjo izvršimo! Naj vidijo oni, ki računajo na to, da bi nas presenetili, da so se zaračunali. Pozivamo torej vse naše zaupnike sirom domovine, naj še ta teden uredijo in izpopolnijo volilne imenike!
Za enkrat najbolj važna dela.
Zgodilo se je, kaikor smo napovedovali že zadnjič, da so politični nasprotniki slovenskega naroda hoteli ga presenetiti z volitvami v oblastno skupščino. Pa se jim ud in se jim ne bo posrečilo. Za to bode že poskrbel »Slovenski
Zadnji Mohikanec.
f "	Povest iz leta 1757.
TPo J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č.
25
Ta zvijača huronskega poglavarja je zadela v žive Delavari so dobro vedeli, da so se zamerili Francozom, ker se niso udeležili naskoka na fort Viljem-Henrik. Tudi bi ne bili radi videli, da bi bili z njimi v sovraštvu, kajti njih bivališče in gozdovi, v katerih so lovili, so bili na francoskih tleh. Zato je Delavar odgovoril v zadregi:
»Moji mladi možje so imeli hude sanje in niso hoteli stopiti na bojno stezo. Velikega belega poglavarja pa spoštujejo in ljubijo.«
»Ali bo to verjel, ako bo slišal, da v svojem taboru rede njegovega največjega sovražnika? Moj kanadski oče ni norec.«
»Kje je sovražnik? Kdo je sovražnik mojega velikega očeta?«
»Dolga puška.«
Strmenje Delavarov je kazalo, da so zvedeli šele zdaj, kdo je njih gost. Tiho so se posvetovali in poslali še po druge poglavarje. Tako se je novica bliskoma širila od ust do ust, da je nazadnje vrelo in kipelo po vsem taboru.
Posvetovanje odličnih Delavarov je bilo kratko, ker se je bila medtem raznesla vest, da se bo posvetoval ves rod'.
Predno je preteklo pol ure, so bili zbrani vsi vaščani, z ženskami in otroki vred. Dalje kot navadno je trajala tišina, ki nastane pred vsakim indijanskim posvetovanjem, a nikjer ni bilo videti kakega znamenja nepotrpežljivosti. Le včasih so se zborovalci ozrli proti koči, ki je bila trdneje in lepše zgrajene kot druge.
Slednjič se je oglasilo iz množice tiho mrmranje. Kocina vrata so se odprla. Ven so stopili trije možje ter se počasi (bližali zborovališču. Bili so trije starci, vsak izmed njih starejši kot katerikoli izmed zborovalcev. Srednjega izmed njih, opirajočega se na svoja spremljevalca, pa je tlačilo število let, ki jih doseže le malokdo. Njegova postava je bila svoje dni visoka in sloka kot jelka, zdaj pa jo je upogibala teža celega stoletja. S težavo se je ped za pedjo pomikal naprej. Njegova rdeča, nagubana koža se je čudno
odbijala od dolgih, belih kodrov, ki so mu valovili preko ramen.
Oprava tega očaka je bila bogata in sijajna. Njegov plašč je bil sešit iz najlepše kožuhovine, ki pa je bila na več mestih brez dlak, da so bila na kožo naslikana njegova bojna junaštva. S prs so mu visele zlate in srebrne medalje, podarjene mu od krščanskih vladarjev. Na rokah in nogah je nosil okrog členkov obroče od dragocene kovine, na glavi pa srebrni diadem, iz katerega so molela tri nojeva peresa. Njih lesketajoča se črnina se je jarko ločila od snežno bel i h kodrov. Držaj njegovega tomahavka je bil ves pokrit s srebrnimi okraski, ročaj njegovega noža pa je bleščal čistega zlata.
Ko se ¡je prikazal Častitljivi starec, je šlo od ust do ust ime Tamenund. Magva je že večkrat slišal o modrosti in pravičnosti delavarskega starca. Pravili so celo o njem, da je na skrivnem v zvezi z velikim duhom. Zato je stopil hu-ronski poglavar iz množice, da bi od blizu gledal v obraz možu, 'ki ima odločevati o njegovi usodi.
Starec je imel oči zaprte, kakor bi ne hotel več gledati človeške sebičnosti in strasti. Barva njegovega obraza je bila še temnejša, kakor pri drugih Delavarih zaradi raznih umetnih pxlob, s katerimi je bilo tetovirano njegovo lice. Oprt na svoja častitljiva spremljevalca je šel mimo Huronca, ne da bi se zmenil zanj, potem pa je sredi svojega ljudstva sedel na vzvišen prostor, dostojanstveno kakor kak vladar.
Nastal je slovesen molk, potem pa so se dvignili naj-odličnejši poglavarji, stopili k očaku, ga prijeli drug za drugim za rol t ter si jih položili na glavo, kakor bi ga prosili blagoslova. Mlajši vojščaki so morali biti zadovoljni, da so se smeli dotakniti njegove obleke, ljudstvo pa je bilo srečno, da je dihalo z njim isti zrak.
Ko je bilo končano poklanjanje, so .poglavarji zopet odšli na svoje prostore, eden izmed Tamenundovih spremljevalcev pa je nekaj pošepetal vojščakom. Ti so odšii v kočo, ki je ves čas vztrajala »plosno pozornost, ter pripeljali pred sivolasega sodnika osebe, zaradi katerih se je vršilo slovesno zborovanje.
Spredaj je stala Kora, nežno oklepajoč se svoje sestre, za njima Heyward s khibovalnim obrazom, nekoliko v strani pa Sokol z mračnim čelom. Unkasa ni bilo ned njimi.
S pozorno radovednostjo je ljudstvo opazovalo ujetnike. Slednjič se je dvignil eden izmed starih poglavarjev ter vprašal v razumljivi angleščini:
> Kdo izmed vas je Dolga puška?«
Več minut trajajoč molk je sledil temu vprašanju. Heyward je z očmi švignil preko molčeče množice. Ko ji' spoznal Magvo, mu je bilo takoj vse jasno. Nič dobrega se ni nadejal. Večkrat je že slišal, da rdeoekožci kar nakratko obračuna.io s svojimi ujetniki. Hotel pa je vse poizkusiti, da priskoči na pomoč zvestemu prijatelju, ki je njemu hi njegovima spremljevalkama že tolikokrat pokazal svojo zvestobo. Zato je na ponovno vprašanje odgovori? odločno in ponosno:
»Dajte nam orožje in nas pustite oditi v gozdove. Tam bodo naša dejanja govorila aa nas.«
»Ti si torej vojščak, ki je njegovo ime napolnilo naša ušesa?« je rekel poglavar. Živahno zanimanje se mu je bralo z obraza. »Zakaj si se priplazil v naš tabor?«
»Prišel sem, ker me je gnala sila. Iskal sem hrane, varstva in prijateljev.«
»To ni mogoče. Gozdovi so polni divjačine in vojšče kova glava ne potrebuje strehe. Sicer pa Delavari niso prijatelji Angležev. Tvoj jezik je govoril, a tvoje srce je molčalo.«
Heyward je molčal, ker ni vedel, kaj bi odgovoril na ta tehtni ugovor. Zdaj pa je Sokol stopil naprej in rekel:
»Ako na vprašanje, kdo je Dolga puška, nisem odgovoril takoj, se to ni zgodilo zaradi tega, ker se bojim ali sramujem. Toda Mingi nimajo pravice, da so mi nadeli imev ki zame ni niti častno niti pohvalno. Moji sorodniki so me zvali Natanaela, moji prijatelji Delavari, ki bivajo ob svoji-reki, pa me zovejo Sokola in jaz sem ponosen na to.«
Doslej so vsi pazljivo gledali Dunkana, zdaj pa je njih. pozornost lovec obrnil nase. Večkrat se jo dogajalo, da sta »i dva vojščaka lastila isto ime, ki je bilo med njimi na dobrem glasu. Zato ®e je stari poglavaT obrnil k Magvi.
»Moj brat pravi«, je rekel, »de se je kača priplazila' v moj tabor. Kdo je tisti?«
Huronec je pokazal lovca. Dunk an pa mu je hotel pomagati in je vzkliknil:
»Ali bo modri Delavar verjel volčjemu lajanju?«
Mafvi so strele švigale iz oči, vendar se je premaga!!
Gospodar«, da bodo vsi ljudje pravočasno izvedeli, m kaj gre. Potrebno pa je, da vi, požrtvovalni in delavni agitatorji, v tem mesecu storite vse, da bo »Slovenski Goapodar« prihajal v vsako hišo!
Našim agitatorje»!
Vsako delo, ki je dobro urejeno, tudi dobro uspeva. Zato naj se po posameznih krajih tudi agitacija pravilno uredi, pa bo uspela. Eden najbolj delavnih in sposobnih bodi voditelj agitacije, za kar smo posamezne že posebej prosili. Ta naj dopisuje, pošilja nabrane naslove naročnikov in naročnino, pa naj tudi sprejema naša navodila, katera bo potem sporočil ostalim agitatorjem. Vsi požrtvovalni vzgojitelji ljudstva so se že odločili, da zastavijo vse svoje moči za razširjenje našega lista. Njim so se pridružili naši delavni možje in fantje, neustrašene mladenke in žene. Ne truda, ne časa ne štedijo, samo da za dobro stvar kaj storijo. Hvala in zahvala vam bodi javno izrečena!
Kako agitirajmo?
1.	Nič reč odlašati! V vsaki župniji se naj čimpopreje zberejo agitatorji in agitatorice, ki so določene za posamezne okoliše. Na sestanku se naj domenijo, kako in kje bode posamezni agitiral in katero delo mora opraviti do prihodnje nedelje.
2.	Bodite neustrašeni! Na agitaciji bodite pogumni, izpodbijajte razne ugovore, s katerimi se mnogi branijo, da lista ne naročijo. Dobra beseda bo vedno dobro mesto našla, to bodi tudi agitacijsko načelo. Ako ste kaj dosegli, boste itak veseli, ako pa odidete brez vidnega vspeha, vendar vaše delo ni bilo zastonj, ker ste storili nekaj za dobro stvar.
3.	Kaj pa z nasprotnimi listi? Nasprotnih listov na splošno ne omenjajte, ker sploh niso niti vredni, da bi se u njih govorilo. Kjer pa zadenete na nje — pa te hiše so t, edno bolj redke — tedaj resno odsvetujte naročanje teh listov! Vsako večje nasprotovanje, o katerem bi se vam zdelo prav poročati na sestanku, pa si zapomnite!
4.	Vsako nedeljo obračun dela! Vsako nedeljo se zberite pri voditelju. Tam poročajte o uspehih, oddajte naslove naročnikov in naročnino. Pri tem pa je paziti posebno ca to-le: Pri vsakem naročniku zapišite, ali je dosedanji t star) naročnik, ali pa se naroči na novo. Nov naročnik je tisti, ki pri naročanju lista ne prejema. Vsi naročniki »Slo venskega Gospodarja«, tudi taki, ki so že plačali naročnino naprej, dobijo v tej številki položnice.
5.	Izpolnujte naročnikom položnice! Ako veste, da kateri naročnik želi, da mu izpolnite položnico, ustrezite mu! Dosedanjemu naročniku napišite na srednji del položnice »star«, drugim pa »nov«. Ako je le mogoče, naj se vsako nedeljo po božjih službah v posebnem prostoru blizu cerkve spisujejo položnice za »Slovenskega Gospodarja«, katere naj potem naročniki sami nesejo na pošto, ako je blizu, da imajo odrezek kot potrdilo naročila.
6.	Oskrbimo list tudi revnejšim pristašem! Agitatorji naj pri svojem delu zberejo naslove takih pristašev, ki si sami ne morejo naročiti lista, pa bi morda naročili skupno z drugimi. Enako bo potrebno, da agitatorji opozorijo naše gospodarske zavode in naprosijo naše premožnejše somišljenike, da prispevajo v ta namen.
7.	Cena »Slovenskemu Gospodarju« ostane dosedanja: Za celo leto 32 dinarjev, za pol leta 16 dinarjev, za četrt leta 8 dinarjev. Plačuje se vnaprej.
Naši nasprotniki pravijo, da naši agitatorji niso več tako živahno delavni in da bodo prav lahko razširili svoje liste po vsej Sloveniji. Mi pa vemo, da se ti motijo in da jim boste že vi, naši zvesti in neutrudljivi delavci za našo sveto stvar, pokazali, kako so se motili. Zato pričakujemo prav razveseljivih vaših poročil in vas iskreno pozdravljamo!
Dr. Anton Korošec, načelnik SLS.
Dr. Anton Jerovšek, načelnik agitacijskega odbora.
Prve opombe k drž. proračunu.
Uzunovič-Radičeva vlada je pred kratkim predložila Narodni skupščini nov proračun za gospodarsko leto 1927 —1928.
Gotovo je proračun najznačilnejše delo za vsako vlado, kajti iz njega se razvidi, kako gospodari vlada, kako in katere davke pobira, kako te davke uporablja in kako upravlja tudi državno premoženje, recimo gozdove, rudnike, železnice itd.
Lansko leto so posebej Radičevci povsod naglaševali, kako bodo zmanjšali bremena, kako bodo z vestnim, poštenim in skromnim ter štedljivim upravljanjem zamogli znižati vse izdatke ter zboljšati vse naše gospodarske razmere.
Novi njihov proračun postavlja na laž vse njihove obljube in zagotovila. Proračun znaša namreč 11 tisoč 690 milijonov dinarjev, ali zaokroženo: 12 milijard dinarjev. Navidezno je torej za 814 milijonov dinarjev manjši, kakor je bil lanski, v resnici pa je ostalo vse pri starem.
Bremena ostanejo ista.
Novi proračun v financijskem zakonu določa tudi vse vrste in višino davkov. Najbolj kratko povemo glede tega, da ostane vse tako kakor lani. Za Slovenijo in za ostale kraje se predvideva, da mora iste davke in isto višino dav kov plačati, ¡kakor je to bilo lani. Niti vinarja ni odnehala Radič-Uzunovičeva vlada. Ostane torej isti zemljiški davek, ista osebna dohodnina, isti davek od dela, isti vsi drugi direktni davki, pa tudi vse iste doklade. Torej nobenih milosti, nobenih olajšav! In naši davčni uradniki bodo morali pod bičem g. delegata dr. Šavnika stiskali in pritiskati še veliko bolj kakor do sedaj, ako se bode hotel dr. Šavnik pohvaliti pri g. finančnemu ministru, da je iz težko prizadete Slovenije izprešal iste svote.
Pa tudi glede indirektnih davkov gg. Radič, Pucelj in Uzunovič niso odnehali prav nič. Dohodke iz monopolov (tobak, sol, petrolej itd.) bodo pobirali iste, takse ostanejo iste, trošarina ista in način pobiranja in kaznovanja po teh zakonih ostanejo isti. Niti ene olajšave v bremenih torej ta novi predlog ne predvideva!
G. Radič s svojimi tovariši po Hrvatskem in po Sloveniji govori, kako je rodil njegov sporazum »najlepše plo dove«, da je sedaj ljudstvu dobro. Mislimo, da nihče ne občuti te dobrote razen njega samega. Če je g. Radič s Pu-celjem res tak prijatelj ljudstva, zakaj pa ne olajša bremen, zakaj ne gospodari boljše, da bi zamogel znižati naravnost neznosna bremena?! Zakaj ne predrugači vsaj načina pobiranja davkov v Sloveniji in na Hrvatskem?! Še nikdar ni nobena stranka tako grdo prevarila ljudi, kakor so varani in razočarani sedaj. Več kot poldrugo leto je ta gospoda na vladi. Za dva proračuna so odgovorni in med pametnimi ljudmi ne more biti človeka, ki bi jim zamogel pripisovati še resnost, voljo in zmožnost, da zboljšajo v državi razmere. Kdor pa ne zna, ne more in celo noče držati tega, kar je obljubil, ko ima priliko, da to stori, ta pač ne zasluži zaupanja ljudstva.
(Dalje prihodnjič.)
Državna politika.
v NAŠI DRŽAVI.
Davčni načrt v davčnem odboru sprejet. O tem načrtu, ki bi vsaj na papirju prinesel zjednačenje davkov, bomo se posebej govorili.
Nov zakon o vrhovni upravi. V zakonodajnem odboru se je začelo sklepati o raznih naslovih in delokrogih naj-
višje državne uprave. Naša ministrstva, ki v smislu tega zakona ne bodo tako številna, pač pa bodo nekatera združena, bodo dobila nove naslove in nove delokroge.
Radič na kolenih, če se kdo pred mogočnežem vrže na kolena, potem je težko vstati in mogočneža nadvladatL To čuti tudi Radie, ki tu pa tam med narodom katero pove, v Beogradu pa prekliče, ki vladi s čim zagrozi, potem pa reče, da ga ne razumejo.
Kralj se povrne v Beograd, nakar pokliče k sebi voditelje raznih strank. Nekateri pravijo, da je vlada trdna, ' drugi, da je že v krizi. V bližnji bodočnosti bo pa padla v tem oziru konečna odločitev. Istina je, da je ta vlada nede-lavna, da je pa konečno v vedni negotovosti, ker jo na eni strani Pašič, na drugi Radič izpodkupujeta stalnost.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Vojaška premikanja na italijansko-francoski meji. —
Francoske oblasti so dognale, da so se začela vojaška premikanja na italijanski strani državne meje. Francija se je zavarovala in poslala nekaj svojega vojaštva na mejo.
Rumunski kralj umira. Poročila iz Bukarešte pravijo, da je rešitev kralja Ferdinanda, ki je oče naše kraljice, nemogoča in da bo kralj podlegel težki bolezni raka. Na Rumunskem je vprašanje prestolonaslednika zelo pereče. Kraljica Marija, ki je šla v Ameriko, se vrača domov.
Pogajanja med slovaškimi poslanci in češko vlado za vstop Slovakov v vlado trajajo dalje, vendar je precej tež-koč, ki jih še ni bilo mogoče odstraniti.
Revolucija v Albaniji. Poročila iz Albanije so javila v «vet novo revolucijo. Ker pa so v tej mali državici medsebojni krvavi spopadi na dnevnem redu, se vsakokrat misli, da je že revolucija. Sedanja vlada je v 24 urah napravila red, kar pa je stalo nekaj človeških žrtev na obeh straneh.
Mussolini išče Nemčijo, zato se je s posebnim pismom obrnil na nemško javnost ter jo opozoril na sodelovanje z Italijo v gospodarskem in političnem oziru. Gotovo je ta Mussolinijeva poteza mali bavbav za Francijo.
Angleška — vodilna velesila. Na Angleškem se je vršilo posvetovanje iz vse velikanske angleške države zbranih državnih ministrov. V tej državi so številni narodi različnega jezika, plemena, vere. Ker pa angleška vlada daje tem narodom veliko svobode, so zadovoljni in je na ta način Angleška največja in vodilna velesila.
—»"¡sag im.ii u i—wh.bi» «ni nmmi »m '. im j—i mi ihhimi«iw i ni»»* <a—
Kaj je novega?
Zločinski napad na avto-omnibus Maribor—Ptuj. — Avto-omnibus, ki vozi med Mariborom in Ptujem, bi bil v torek, dne 23. novembra, skoro postal žrtev zločinskega napada. Med vasmi Hajdoše in Skorba so položili neznani zlikovoi čez cesto debel tram, na katerem bi se bil avto-omnibus sigurno ponesrečil, da ni šofer še v zadnjem trenutku opazil nevarnosti ter z vso silo avto zavrl. Avte se je ustavil tik pred tramom. Potniki se imajo zahvaliti šoferjevi spretnosti in pazljivosti za življenje. 0 napadu je bilo obveščeno orožništvo, ki zlikovce zasleduje.
Dva požara. Sv. Križ pri Ljutomeru je zadela dne 23. novembra velika nesreča. Ogenj je upepelil 10 poslopij. Predpoldne jih je pogorelo 8 v Bunčanih, kjer so baje zažgali otroci. Zvečer pa so lizali plameni v Lukavcih dvema posestnikoma hiše in gospodarska poslopja. Revežem je .pogorela krma in živila. Tako bodo na zimo brez strehe in jela ljudje in živina. V spodnjem delu župnije vlada veliko razburjenje, ker so našli pisanje, da mora pogoreti vsa vas. Zlobna roka je očividno na delu, ker se vrstijo požari v Cezanjevcih in Lukavcih. V kratkem času je zdaj to že tretji požar v teh dveh vaseh. — V soboto, dne 20. novembra, ob petih popoldne, je nastal v kozolcu ljuomerskega trgovca g. Franca Seršena požar, ki je prostrano poslopje,

in se zanioljivo obrnil v stran. Po kratkem posvetovanju mu je rekel poglavar, ki je govoril doslej:
»Mojemu bratu se je očitala laž. To žali njegove prijatelje. Naj se izkaže, da je govoril resnico. Dajte mojima ujetnikoma puške, da z dejanjem pokažeta, kdo izmed njiju je prava Dolga puška.«
Zviti lisjak se je delal, kakor bi ne čutil nezaupanja, ki je bilo skrito v tem predlogu. Prikimal je, ker je bil prepričan, da bo ta poizkušnja potrdila njegove besede.
Moža, ki sta oba hotela biti Dolga puška, sta dobila vsak svojo nabito puško. Kot cilj so jima dali lončeno posodo, ki je stala nekoliko oddaljena na obsekanem drevesu. Heyward se je moral natihem smejati, da bo v streljanju tekmoval z možem, ki mu je že tolikokrat dokazal, kako dobro zna meriti. Kljub temu je bil odločen, da bo naprej igral vsiljeno mu vlogo. Ustrelil je prvi. Vesel krik »led gledalci je naznanjal, da ni zadel daleč proč od cilja, komaj dva palca proč od posode.
Namesto da bi tudi on pomeril, pa je Sokol ves zamišljen mirno stal, dokler ga mlad Indijanec ni udaril po rami, rekoč, naj strelja.
Sokol pa je dvignil puško, jo zavihtel po zraku in za-klical Magvi:
»Čuj me, Huronec! Lahko bi te zdajle za vedno napravil neškodljivega. Ni ga človeka, ki bi mi mogel zabra-oiti. Sokol, ki plane na goloba, ne zadene svojega oilja bolj gotovo, kakor bi moja krogla zadela tvoje hinavsko srce, ako bi hotel. A zakaj ne storim tega? Ker mi je to prepovedano kot belokožcu. S tem bi druge, ki so nedolžni, spravil v nesrečo. Ako imaš boga, zahvali se mu na kolenih. On je tisti, ki te čuva.«
Tišina je nastala na te besede. Vse oči so bile obrnjene v Magvo. Ta pa je stal nepremičen, kakor bi ga ne brigale lovčeve besede.	f
»Ako je beli mož res vojščak, ki hoče biti, naj sedaj pokaže«, je nazadnje rekel poglavar.
V tem hipu pa se je lovec tako glasno zasmejal, da se Heyward prestrašen zdrznil. Kaj takega še nikdar ni slišal iz njegovih usrt. Obenem pa je Sokol kakor naključno izpustil puško, da mu je padla na levo roko. Takoj nato je počil strel. Lončena posoda se je razletela na tisoč ki/soov. Sokol pa je raničljivo puško vrgel od sebe.	i
Gledalci so obstrmeli ob mojsterskem strelu. Kmalu pa se jih je oglasilo nekaj trdeč, da je lovec samo po naključju zadel tako dobro. Njim se jih je pridružilo čimdalje več. Tudi Heyward je bil tega mnenja. Sokol pa se je razvnel.
»Naključje?« je vzkliknil. »Potem nama zopet dajte orožje in naju postavite v gozd. Potem boste videli, kdo zna najboljše meriti z varno roko.«
Zopet so jima dali puške.
»Major«, je rekel Sokol, »ali vidite tisto bučo, ki visi tam-le na drevesu? To vzameva na muho. Glejte, da jo zadenete.«
Buča je bila posoda, kakršne so bile v navadi med Indijanci in je na jermenu visela s suhe smrekove veje, več kot še enkrat toliko oddaljena od strelca kot prva posoda. Heywardu je bilo čudno pri srcu. Popolnoma je pozabil, v kakih razmerah se nahaja. Navdajala ga je samo želja pokazati, da ni slab strelec. Z največjo pazljivostjo je nameril puško. Ko je bil ustrelil, je takoj priskočilo nekaj mladih Indijancev, da poiščejo kroglo. Tik mimo buče se je bila zapičila v drevesno skorjo. Z veselim krikom so rdečekožci pohvalili strel.
Lovec pa se je prisrčno tiho zasmejal.
»Ni bila slaba«, je rekel, »za vojaka kraljevske vojske. Ko bi bil jaz večkrat samo za toliko streljal mimo cilja, bi imeli Mingi še marsikaterega vojščaka več. Upam, da ima lastnik te buče še več takih. S to-le ne bo več hodil po vodo.«
Pripravil se je za strel. Eno nogo je postavil malo nazaj, počasi dvignil roko, s katero je držal puško, malo počakal in sprožil. Mladci so hlastno priskočili, a zaman so iskali krogle. Porogljivo so to naznanili zborovalcem. Stari poglavar pa je zaničljivo rekel Sokolu:
»Ti si volk v pasji koži. Tvoj jezik govori bahavo, a tvoje roke so prazne. Z Dolgo puško hočem govoriti«, se je obrnil k Heywardu.
»Slepci!« je vzkliknil Sokol neustrašeno. »Ako hočete najti kroglo, preiščite cilj.«
Indijanci so strgali bučo z veje in jo vriskaje kazali gledalcem. Krogla je bila prodrla skozi odprtino posode bi preluknjala njeno dno. Nihče izmed navzočih Delavarov «i več dvomil, kdo |e prava Dolga puška.
»Zakaj mi je brat z lažjo hotel zamašiti ušesa?« se je poglavar obrnil k Dunkanu. »Misliš li, da je Delavar tako neumen, da ne razločuje pantra od mačke?«
»Delavari bodo videli, kdo je lažnjivec«, je odgovoril Heyward in pokazal Magvo.
»Dobro«, je odgovoril poglavar, »videli bomo, kdo nam hoče zamašiti ušesa. Rdeči brat naj govori, Delavari poslušajo.«
Pozvan, naj govori, je Magva počasi in dostojanstveno stopil v sredo kroga ujetnikom nasproti. Predno je odprl usta, se je še ozrl v resne obraze okrog stoječih Delava-rov, kakor bi hotel z njih spoznati, kako naj obrne besedo. Potem pa je pričel govoriti, poslužujoč se kanadskega jezika, ki so ga umeli skoro vsi navzoči.
»Veliki duh, ki je ustvaril ljudi, jim je dal različne barve«, je pričel zvijačni Huronec. »Nekateri so bolj črni kot medvedje v gozdovih. Te je določil za sužnje In jim ukazal, naj delajo brez prestanka kot bobri. Slišite jih stokati, kadar vleče veter od juga. Njih stokanje je hujše od tuljenja bivolov na bregovih slanega jezera, kjer so jih polni veliki čolni, ki prihajajo in odhajajo. Drugim je dal kožo, ki je bolj bela kot hermelin; tem je ukazal, naj bodo kupčevalci, plazeči se psi vpričo svojih žena in kruti volkovi proti svojim sužnjem. Temu rodu je dal zahrbtne jezike divje mačke, strahopetno srce zajca, zvijačnost pre-šiča, ne pa lisice, in roke, ki so daljše kot noge jelenove. S svojim jezikom maši ušesa Indijancem. Srce ga uči, da plačuje vojščake, ki se vojskujejo za njega. Zvijačnost ga uči, da grabi na kup dragocenosti vsega sveta. In njegove roke obsegajo zemljo od bregov slane vode do otokov velikega jezera. Bog mu je dal dovolj, a on hoče vse. Taki so bledoličniki.
Drugi so dobili od velikega duha kožo, ki je bolj rdeča in bolj leskeča kot solnce na nebu«, je nadaljeval in pokazal proti solncu. »Ti otroci so njegovi ljubljenci. Dal jim je ta otok z vsem drevjem in divjačino. Veter jim je naredil jase v gozdovih. Solnce in dež zorita njih sadeže, sneg prihaja in jim pravi, naj bodo hvaležni. Kadar so bobri delali, so oni ležali v senci in jih gledali. Poleti jih je hladil veter, pozimi jih je grela kožuhovina. Ako so se vojskovali med sabo, so s tem hoteli pokazati, da so možje. Bili so pogumni, bili bo pravični, bili so »rečni!«
(Dalje prihodnjič.) > -
kakor tudi zraven staječo kopioo slame popolnoma upepe-lil. Ker je imel g. Seršen spravljeno v kozolcu vse letošnje seno in otavo, kakor tudi slamo in so zgoreli pod kozolcem spravljeni vozovi in velika skladnica desk, ima g. Seršen okrog 100.000 dinarjev škode, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino. Velika sreča za Ljutomer je, da je stal kozolec sam za sebe in precej daleč od vseh drugih poslopij, tako da se ogenj kljub močnemu vetru ni razširil, čeravno je kopica slame tlela še v nedeljo popoldne. Ker je bilo poslopje brez stanovalcev in zaklenjeno ter je začelo goreti v sredini od znotraj, ni dvoma, da je zanetila ogenj zlobna roka.
Za pogorelce pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Poslanec dr. Josip Hohnjec se je z interpelacijami obrnil na notranjega ministra, na kmetijskega ministra, ter nujno zahteval pomoči za pogorelce v Bunčanih in Lokavcih. Vlada ima dolžnost, da nakloni denarno in materijaLno pomoč tistim, katerim je požar povzročil toliko škode, odnosno uničil vse imetje.
Položnice so priložene današnji številki vsem, tudi takim, ki so "že plačali naročnino. Naj si ti položnico prihranijo, drugi pa naj jo uporabijo za čimprejšnje poravnanje naročnine. Ko položnico izpolnujete, napišite na srednji del, ali ste star (dosedanji), ali novi naročnik.
Zbor radičevskih zaupnikov. V soboto dopoldne so imeli radičevci v Mariboru pri »Halbwidlu« zbor zaupnikov za mariborsko oblast. Udeležba je bila velikanska — -točno 42. Umevno, da se je predsednik shoda Kelemina mlajši, sin poslancev, bridko pritoževal nad tolikim številom. Glavni govornik je bil Albin Prepeluh, ki je govoril programatični govor o kočevski železnici in o orožnih listih ter sporočil zborovalcem neverjetno vest, da so ga kranjski klerikalci naprosili, da bi šli radičevci skupaj s klerikalci. Bivši poslanec Štefan Dobnik je ogreval poslušalce za skupni nastop radičevcev s samostojnimi, z Nemci in demokrati. Za zvezo z Nemci se je zavzemal tudi predsednik shoda Kelemina. Ravnotako je povdarjal Prepeluh, da se je treba razgovarjati z Nemci za skupen nastop proti SLS. Dr. Rajar je, predlagal, da se skuša doseči pri hrvatskih radičevcih, da bi oni kandidirali samo v Medjimurju, slovenskim radičeVcem pa da bi prepustili Prekmurje. Ormoški Rojs je sestavil tak-le bojni načrt zoper klerikalce: Da dobimo glasove kmečkega ljudstva, moramo prvič postaviti take kandidate, ki bodo pri kmečkem ljudstvu vlekli, drugič pa se moramo vezati s katerokoli stranko; s kompromisom in privlačnimi kandidati bomo, tako je rekel, razbili SLS. Na shodu je seveda moral biti tudi uradnik, okrajni ekonom Stoklas iz Prevalj, ki se je tudi zavzemal za zvezo z Nemci. Govoril je še Lipovšek iz Maribora; navzoči pa so bili mariborski novopečeni radičevec dr. Kukovec in njegov tajni svetovalec dr. Novačan. Zborovanje je bilo žalostno — predznak bodočega izida volitev za radičevce. V Kočevju imajo radičevci kompromis z Nemci proti SLS. Dobro bi bilo, da bi tudi štajerski radičevci napravili tak kompromis.
Slike z evharističnega kongresa v čikagu, lahko vidite danes v četrtek, dne 2. decembra, zvečer ob osmih' v dvorani Zadružno-gospodarske banke, kjer bo predaval udeleženec kongresa g. profesor Bogovič. Ker je ta prireditev ena največjih svetovnih, kar jih zgodovina pomni, in so slike te prireditve prav izredno posrečene, bo vsakemu žal, ki tega ne bo videl. Zato pa ne pozabite danes zvečer iti k temu predavanju!
Nogo si je zlomil. V soboto je mariborska prevozna tvrdka »Balkan« vozila premog za rusko šolo v Hrastovcu pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Na povratku pa je voznik Vin-•cenc Fučnik pri zaviranju voza tako nerodno stopil, da ga je zgrabilo kolo za desno nogo in mu jo zdrobilo. Poklicana 'mariborska rešilna postaja je ponesrečenca prepeljala takoj v bolnico.
Uboj in pretep na Bišu v Slovenskih goricah. Dne 25. novembra se je zbralo več fantov v hiši mladega posestnika Konrada Čeh v Bišu, kjer so obhajali god. Vsled zavži-vanja opojnih pijač so se skregali in je prišlo do krvavega pretepa, v katenega poteku je Franc Polanec iz Črmlenša-ka sunil Stanislava Voglarja iz Nadbišeca z nožem v prša, > da je obležal na licu mesta mrtev. Drugi trije Al. Vajdič, i Franc Arnoš in Horvat so zadobili težke telesne poškodbe. To je sedaj v dobi 14 dni že tretji uboj v sodnem okraju
Sv. Lenart, povzročen vsled neizmernega uživanja pijače in podivjanosti mladih ljudi, ¡ki niso imeli med svetovno vojno prave vzgoje!
Razne novice od Sv. Barbare v Halozah. Drevo je ubilo Korparjevega viničarja in člana izobraževalnega društ-va Filipa Kolednik. — Umrl je v 84. letu starosta star na-! ročnik »Slovenskega Gospodarja« Janez Arbejter, sodar j in pesestnik. Umrl je tudi posestnik Jože Mlakar. Vsi tri-i je doma iz Paradiža. — Dne 21. m. m. je priredilo izobraževalno društvo igro »Miklova Zala« v slovo odhajajočemu tajniku in voditelju društva z dobrim uspehom. — Dne 24. m. m. pa je bil poslovilni večer pri g. Zavcu, kjer smo se ginljivo še enkrat poslovili od g. kaplana in on od nas, želeč mu obilo uspeha v organizacijah in v svoji službi na novem mestu. G. kaplan! Za Vami kličemo še enkrat: Bog Vam povrni Vaš trud in požrtvovalnost, ljubezen in dobre nauke! Mi ostanemo skupaj in nobena mrzla burja nam ne more škodovati pri skupnem društvenem delovanju. Mi bomo vodili društvo v katoliško-narodnem duhu tudi naprej, četudi se bo nam stavilo morebiti ovire.
Zopet dva vloma v okolici Slov. Bistrici. Okolica Slov. Bistrice ogroža že nekaj mesecev predrzna roparska tolpa, ki je izvršila že celo število velikih vlomov. Tolpa mora biti dobro organizirana, roparji so maskirani ter morajo imeti seboj konje in voz, na katerega naložijo oropano blago. Napadajo najraje trgovine. V noči od torka na sredo so opienili trgovino Šifrer v Laporjah pri Pragerskem. Vlomili so skozi okno ter znosili iz trgovine vse, kar je imelo večjo vrednost. Domačini so spali v prvem nadstropju nad trgovino. Roparji, bilo jih je kakih deset po šte-,-ilu, so opravljali svoj posel precej hrupno, da so pret>u-aili otroka trgovca. Otrok je zbudil mater in ta je šla k oK nu pogledat ter je opazila roparje na cesti. Ne da bi zbudila moža, je zgrabila za samokres ter ustrelila skozi okno. Moža je strel prebudil, vzel je ženi samokres ter streljal dalje na razbojnike, ki so z ognjem odgovorili ter obsuli okna s kroglami. Padlo je Okrog 50 strelov, vendar roparji k sreči niso nič zadeli, dočim je eden strel trgovca pogodil nekega roparja ter ga ranil. Drugo jutro so našli na cesti celo mlako krvi, dočim ranjenca ni bilo nikjer. Njegovi tovariši so ga nesli s seboj. — Naslednji predrzen rop se je dogodil v noči od četrtka na petek sredi Slov. Bistrice. Roparji so opienili trgovino Žagar. Odnesli so precej blaga v znatni vrednosti. Orožništvo je pridno na delu, toda vsa zasledovanja so bila dosedaj brezuspešna. Roparji so naj-brže iz okolice Slov. Bistrice, ker dobro poznajo razmere pri posameznih žrtvah.
Ustanovila se je Posredovalnica dela za Prekmurje v Murski Soboti; poslovanje se začne dne 1. decembra 1926. Vsi delodajalci, ki rabijo delavce, hlapce, služkinje itd., naj se zglasijo osebno ali pismeno.
Posledice zadnje povodnji v Savinjski dolini. V noči do 21. na 22. novembra so nalivi povzročili novo povodenj. Voda sicer ni tako visoko narastla, kakor ob oktoberski povodnji, vendar pa je tudi sedaj napravila mnogo škode. Komaj je bil postavljen zasilni most čez Savinjo, že ga je znova odneslo. Izginile so tudi vse zasilne brvi med Luča-mi in Solčavo, ki so bile pred enim tednom dograjene kot začasno nadomestilo za mostove, odnešene ob oktoberski povodnji. Cesta je sedaj na mnogih krajih še bolj razdejana, tako da sedaj sploh ni mogoče več peljati z vozom iz Ljubnega v Luče, tudi če bi Savinjski most pri Lučah ne bil porušen; vozni promet med Lučami in Solčavo pa je bil že od predzadnje povodnji docela nemogoč. Nasip nad vasjo ob desnem bregu Savinje je povodenj te dni še bolj raztrgala. Prebivalci nižjega dela vasi so bili v velikih skrbeh za svoje imetje. Bali so se da bo Savinja še bolj narastla ter si skoz pretrgani nasip napravila novo strugo. Katastrofa bi bila v tem primeru neizogibna in strašna. Ogroženih je bilo najmanj 8 hiš da jih voda odnese.
Pogrešani najden. Dne 23. novembra so našli pod o-koli 150 m visoko skalnato steno Šmohorice ostanke od dne 14. junija t. 1. pogrešanega učenca IV. razreda mešč. šole v Slovenjgradcu Antona Pogorevčnik. Truplo je že popolnoma razpadlo in so se našle samo še kosti, ki so ležale raztrošene daleč naokoli, ter nekaj obleke in čevlji, po katerih se je ponesrečenca spoznalo. Njegovi zadnji obstanki so se položili v blagoslovljeno zemljo na pokopališču v Kotljah. Kako se je nesreča pripetila, ni jasno.
Porota. V božjepotni cerkvi sv. Roka nad Šmarjem se je v sredo dne 24. novembra poročil mladenič Miroslav Novak od Sv. Roka z gdč. Julko Vreže, nečakinjo monsgr. Vrežeta. Na gostiji so svatje nabrali za Prosvetno društvo v fimarju 110 Din, za kar
vsem najlepša zahvala. Novoporočenemu paru obilo sreče.
Še o plazu na Pilštajnu. Naš kraj je tako tih, tako zapuščen in ločen od sveta. Plaz je pa spravil k nam novo življenje, nenavadno vrvenje. Vojaki odhajajo vsako jutro na delo, zvečer se zopet vračajo v svoje »kasarne«. Kuhajo si v trgu in tam tudi dobijo svoje deleže zjutraj in zvečer; popoldne jim pa nosijo hrano na kraj, kjer delajo. Po obedu imajo dve uri odmora. Vse za prehrano potrebno dobijo sedaj redno iz Celja. Zdi se človeku, kakor da bi kopali strelske jarke: tu bolj plitve, tam zopet globoke, da se v njih popolnoma skrijejo. V teh mislih te še bolj potrjuje močno streljanje, ki se sliši od blizu na nasprotni strani. Domačini namreč vrtajo in razstreljujejo pečine ob okrajni cesti, da jo tako razširijo. Kamenje pa vozijo k plazu, da z njim zasipljejo odvajalne jarke, ki jih kopljejo vojaki, j Radovedni gledalci prihajajo od blizu in daleč, peš in na ' vozeh! Ob nedeljah se vrste sploh ne pretrgajo: eni odha-i jajo, drugi pa prihajajo nepretrgoma do trde noči. V nedeljo, dne 21. novembra, se jih je samo iz Planine pripe-j ljalo gledat 4 obloženi vozovi. Kaj pa plaz? Gre nevzdržno svojo pot naprej. Nič se ne zmeni ne za delavce in ne za gledalce. Delavce, ki ga prekopavajo, in radovedne gledalce, ki po njem hodijo, vse lepo mirno in počasi nese naprej. In fotografom, ki prihajajo s svojimi aparati in jih nastavljajo sedaj na tem koncu, potem zopet na drugem, pravi tiho in resno: Pridi jutri in ne bom več tak, kot sem danes. In res! Dolg je že nad 1 km; okrajno cesto je pretrgal na dveh krajih v razdalji 320 metrov. Vzdignil je že strugo v Bistrici pod cesto, tako je voda začela močno in skrivnostno šumeti. Že vzdiguje tudi zemljo onkraj potoka. — Dne 24. novembra si je naš plaz ogledala zopet nova komisija. Prišel je izvedenec g. dr. Marijan Salopek, vse-učiliški profesor v Ljubljani. Spremljal ga je g. Guzelj, in-žener pri gradbeni direkciji v Ljubljani. Pod vodstvom g. inženerja Juga, ki vodi odvajalna dela na plazu, župana g. Ivana Regvata in več domačinov je komisija pregledala plaz od začetka do konca in vso njegovo Okolico. Strokov-njaško oko g. profesorja je takoj pri prvem pogledu na plaz in okolico natančno izpregledalo pravi položaj. Vsa vzhodna stran Pilštajna leži na plazoviti podlagi. Po novem deževju bo zavzel plaz veliko večji obseg, tako da je ogroženih še sedem stanovanjskih hiš, raztresenih po pla-zovitem ozemlju, in pokopališče. Komisija je tudi odobrila dosedanji načrt inženerja g. Juga pri odvajalnem delu. Samo treba bi bilo več delavcev: pa kaj, ko pa nikjer ni denarja. Tudi prizadeti domačini naj bi po navodilih g. inženerja odvajali vodo s prekopi v izkopane jarke in proč od plaza. Če pride deževje, bo v kratkem času plaz zaprl Bistrico in bo treba preložiti strugo potoka, okrajno in občinsko cesto do trga.
Vlak ga je povozil, V sredo so našli na železniškem prelazu pri Kresnicah truplo mladega moža, katerega je vlak povozil. Malo dalje je ležalo kolo. Mladenič se je vozil s kolesom čez prelaz. Nenadoma je pridrvel tovorni vlak. Lokomotiva je kolesarja podrla na tla, mu pretrgala desno nogo ter ga tudi močno poškodovala po glavi. Kmalu po nesreči so ga železniški uslužbenci našli v krvi in nezavestnega ter ga po prvi pomoči odpeljali s prvim vlakom v Ljubljano.
Srce mu je zašil. Zdravniška veda je v zadnjih letih silno napredovala. Operacije, ki so se strokovnjakom se do nedavna zdele povsem nemogoče, danes niso več nika ka redkost. Med najobčutljivejše organe človeškega telesa spada med drugim tudi srce. Ranjeno srce je pomenilo do nedavna gotovo smrt. Izkušnje v svetovni vojni pa so pokazale, da pravočasna pomoč tudi v takih slučajih lahko reši življenje. V velikih mestih z modernimi zdravniškimi ustanovami so bile že ponovno zvršene take operacije, pri nas pa smo doslej bili še bolj skromni. Minulo soboto pa so pripeljali v beograjsko bolnico mizarskega učenca Bra-nimira Markoviča, ki ga je v pretepu nekdo zabodel v prša. Bolj mrtvega kot živega ga je rešilni oddelek pripeljal v bolnico, kjer so mu takoj nudili prvo pomoč. Službujoči zdravnik, ki je ranjenca preiskal, je ugotovil notranje krvavenje. Obvestil je o tem profesorja dr. Milivoja Krstiča.
Naša društva.
*	PROSLAVA 20 LETNICE IN OBČNI ZBOR
PROSVETNE ZVEZE V MARIBORU
se je izvršil prav razvesljivo in pričal, da je veliko one volje, s katero bodo delavci kršč. prosvete nudili narodu to, kar za svoje duhovno življenje, za svojo izobrazbo potrebuje. Prosvetna zveza v Mariboru, ki je naslednica prejšnje Slov. kršč. soc. zveze, obstoja že dvajset let. V tej dobi je izvršila veliko kulturno delo, ki ga ni mogoče preceniti, ne stehtati, ne zmeriti, samo priznati: če bi tega prosvetnega dela ne bilo, Bog ve, kje bi bil danes naš narod!
Da bi se ob 20letnici ustanovitve spomnili vseh, ki so to prosvetno delo začeli in ga zvesto in uspešno vršili, so katoliški prosvetna društva v Mariboru priredila posebno proslavo preteklo nedeljo, 28. novembra t. 1. v dvorani Narodnega gledališča. Tu je nastopila katoliška omladina s svojo, širom Slovenije znano godbo na pihala, s svojim novim, mladim tamburaškim zborom, ki je tudi poskusil napraviti svoje prve korake v svet, Slov. pevsko društvo »Maribor«, ki postaja matica naših pevskih zborov na narodni meji, nam je zapelo pesmi ter pokazalo, da je že precej napredovalo in da lahko mirno pričakujemo še nadalj-nih uspehov: Ljudski oder je s svojo igro in godbo nudil prav umetniški užitek. Višek vse proslave pa je bil govor častnega predsednika Prosvetne zveze, našega voditelja dr. Antona Korošca. On je bil, ki je stal skupno z dr. Krekom, dr. Hohnjecem in mnogimi drugimi ob zibelki te, danes velike prosvetne organizacije. Povdaril je, kako velik zaklad za naš narod je prosveta, in sicer le krščanska prosveta in razkril ono skrivnostno moč, ki more ta zaklad dvigniti in narodu ohranjati, to je nesebična ljubezen in požrtvovalnost naših kulturnih delavcev, duhovnikov, učiteljev in raznih razumnikov, pa tudi naših pridnih odbornikov in odbornic po naših društvih.
Proslave so se udeležili zelo odlični gostje: škof dr. Andrej Karlin s stolnim kapitljem, mestni župan dr. Leskovar, prosvetni še! dr. Poljanec in veliko število naših razumnikov. Iz Ljubljane so bili navzoči: predsednik Prosvetne zveze dr. Mohorič in tajnik Zcr.
Drugi dan, v pondeljek je bil v dvorani Zadružne gospodarske banke občni zbor, ki je pokazal, da Prosvetna zveza kljub vsem težavam, ki jih ima, napreduje in sicer veselo napreduje. Občni zbor je vodil predsednik dr. Hohnjec, ki je imel lep nagovor, katerega bomo še priobčili. Vsa društva, ki se zavedajo, kaj imajo v svoji Prosvetni zvezi, so poslala svoje zastopnike, i ki so se udeležili tudi popoldanskega tečaja, ki je trajal do večera in še v torek dopoldne. — Podrobnejše poročilo in pregled stanja Prosvetne zveze bomo v posebnem sporočilu objavili.
Ta dva dneva sta pokazala, da je prosvetno delo vredno ljubezni, vredno žrtev! Ljubimo ga, žrtvujmo se!
Muta. Orel na Muti priredi v nedeljo, dne 5. decembra igro »Zamujeni vlak« v petih prizorih v dvorani g. Deučman na Muti. Po predstavi nastopi Miklavž s svojim spremstvom. Odbor.
št. Ilj v Slov. goricah. Sv. Miklavž bo prišel v nedeljo, dne 5. decembra po večernicah na oder dvorane Slov. doma in bo obdaroval pridne otroke in dobre Sentiljčane Na sporedu je poleg zabavnih točk tudi otroška igrica »Tončkove sanje na Miklavžev večer«. — Darove bo sv. Miklavž zbiral v nedeljo od 1. do 3. ure v čitalnici Slov. doma.
Središče ob Dravi. Tukajšnja orlovska mladina priredi v nedeljo, dne 5. t. m. v Društvenem domu v Središču Miklavžev večer z zanimivim in pestrim sporedom. Poleg petja so na sporedu še deklamacije, govori in tamburaške točke, igra Sv. Miklavž, ter obdaritev otrok in odraslih po Miklavžu. Vsi, ki hočejo svoje otroke ali kogarkoli obdarovati, naj prineso darila lepo zavita z natančno označenim naslovom v nedeljo popoldne do 3. ure v Društveni dom. V pokritje stroškov se bo pobiralo od vsakega paketa malenkostno vsoto 1 Din. Začetek točno ob pol 6. uri zvečer. Otroci naj pridejo v spremstvu staršev. Vstopnine ni, ter se vabijo vsi, ki hočejo imeti zabaven in užitka poln večer. Odbor.
Sv. Jurij ob Šeavnici. Točo smo obetali in nekateri radovedneži in lahkoverneži so nam verjeli ter prišli 21. novembra v j lepem številu gledat, kako se nam bo to posrečilo. Toče sicer niso videli, pač pa še lepše stvari na društvenem odru. Skoda, da bomo črez zimo morali zapreti radi mraza Pergerjevo uto, ki se od prirccRve do pr:redit\*2 vedno bolj polni z zabnveželjnim ob-
činstvom. Pa nas naj obišče v temvečjem številu na veliki tomboli na jurjevsko nedeljo, ko bomo lovili srečo!
Vcržej. Misijonski dan. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 12. decembra v prostorih Marijanišča v proslavo Brezmadežne in v prid afrik. in salezij. misijonov lepo misijonsko igro »Afin-dra« in več ljubkih prizorov s petjem. Vabimo k obilni udeležbi.
Šmarje pri Jelšah. Pri nas se v Katoliškem domu naša društva dobro razvijajo. Prosvetno društvo je imelo pred kratkim svoj redni občni zbor. Društveni sestanki se bodo vršili po možnosti vedno mesečno. Predzadnjo nedeljo je bil dobro obiskan sestanek, katerega je imel gospod okrajni ekonom Stamberger o gnojenju polja in o kmetijstvu sploh. Želimo, da bi se sestankov v vedno tako lepem številu tudi starejši možje udeležili. Imeli smo tudi ustanovni občni zbor dramatičnega odseka, v katerem so izvoljeni gg. Meško, J. Turk, Nežka Anderluhova in Rok Leskov-šek. Krožek deluje dobro. Ustanovila se je tudi šmarsko-rogaška orliška srenja s sedežem v Šmarju. Odsek dela dobro. Obojni naraščaj dela dobro pod vodstvom g. Meška. V Katoliškem domu se naseli tudi okoliška občinska pisarna, ker pri zidavi doma ni vztrajala vsled prizivov demokratov na svoj sejni sklep namreč, da prispeva 25.000 Din za vselej in se bi smela vknjižiti za lastninsko pravico, mora seve sedaj cela obična radi par samo-oblastnežev plačevati najemnino oziroma v domu odškodnino. — Tako se godi v Šmarju.
Šmarje pri Jelšah. V nedeljo, dne 5. decembra se priredi v Katoliškem domu takoj po večernicah Miklavžev večer za našo orlovsko mladino z malo igrico in razdeljevanjem daril. — Na gostiji Novak—Vreže se je nabralo za Prosvetno društvo 110 Di«. Najlepša hvala in želimo mlademu paru prav obilo sreče.
Tečaj. V šmarskem Katoliškem domu bo od 12. do 17. decembra prosvetni in telovadni tečaj na katerega so vabljeni iz šmar-skega, rogaškega in kozjanskega okraja vsi, ki se zanimajo za delo v organizaciji. Prijave sprejema orlovsko okrožje v Šmarju pri Jelšah.
Sv. Križ tik Slatine. Tukajšnje Bralno društvo uprizori v nedeljo dne 5. decembra resno in zanimivo igro »Veriga« popoldno po večernicah v društveni dvorani. Prijatelji poštene zabave prav iskreno povabljeni, zlasti iz šmarsko-rogaškega okraja, pa tudi od drugod bo vsak dobrodošel. Torej na svidenje! Bog živi!
Ta je bolnika ponovno natančno preiskal ter ugotovil, da , je ranjeno srce. Srce je bilo že tako oslabljeno, da je jedva še mogel ugotoviti posamezne utripe. Po kratkem oklevanju se je odločil za nevarno operacijo srca. V navzočnosti treh zdravnikov-pomočnikov so ranjencu odprli prsni koš. Razrezati so mu morali v to svrho tri rebra. Srčni mehur je bil napolnjen s krvjo in delovanje srca bi moralo vsak hip prenehati. Dr. Krstič je takoj prerezal mehur ter odstranil strnjeno ikri. Nato se mu je posrečilo ustaviti krvavenje, nakar je mehur zopet sešil in operacija, ki je trajala jedva 20 minut, je bila izvršena. Bolnik se je kmalu zavedel in srce je začelo zopet navadno delovati. Operacija je popolnoma uspela. Življenje, ki je viselo samo še na niti, je rešeno. Vest o nenavadni operaciji, prvi te vrste ▼ naši državi, je izzvala v zdravniških krogih občudovanje in splošno zanimanje. Operacija pa tudi dokazuje, da je tudi pri nas zdravniška veda na dostojni stopnji in da so na napačni poti oni, ki si domišljujejo, da so strokovnjaki le v inozemstvu.
Krvav konec roparske družbe. Dne 22. novembra se je imel med vasema Slivar in Kondol v skopljanskem okraju vršiti ogled na licu mesta, kjer je bila glasovita roparska družba Adema Bulke izvršila roparski umor. V ta namen so orožniki dovedli tjakaj Bulko in njegove tri roparske tovariše. Na nekem gosto obraščenem kraju so roparji vsi naenkrat začeli bežati hoteč uteči. Orožniki so zgrabili za puške in ker se roparji na trikratni poziv niso ustavili, so streljali. Vsi štirje roparji so obležali mrtvi. S tem je Južna Srbija rešena najkrvoločnejše roparske družbe, ki je izvršila nešteto umorov, požigov in drugih zločinov.
Krvave koline. V Slavoniji obstoja običaj, da se vrši ob kolinah velika pojedina, kakor pri nas na svatbah. K taki pojedini povabi gospodar svoje prijatelje, znance in sorodnike. Seveda se ob takih prilikah tudi pridno »uničuje« alkohol. Razgreti duhovi cesto povzročijo prepir in pretep. Take krvave koline so se vršile tudi minulo soboto v osiješki okolici. Bogati kmet Mita Grgič je povabil na koline med drugimi tudi svoje brate in svojega očeta. Med pojedino pa so se bratje sporekli z očetom. Nastal je pretep, tekom katerega je sin Mita ustrelil svojega očeta, sin Nedad pa svojega brata Mito. Konec pretepu je- napravilo orožnlštvo, k; je celo družino zaprlo.
Zemeljski plaz uničil celo mesto. V južni Franciji je aadnje tedne strašno deževalo. Posledice so. bile velike povodnji in zemeljski plazovi, ki so napravili ogromno škodo. Strašno nesrečo je povzročil plaz pri mestu Nizza ob obali Sredozemskega morja. Tu leži malo mestece Ro-nueville na -pobočju večjega hriba. Dne 24. novembra se ie pričela nenadoma zemlja s hriba pomikati proti dolini. Strahovite množine zemlje, blato in vode so drvele vedno bolj naglo po pobočju in kmalu dosegle mesto. Prebivalci so bili od bobnenja bližajočega se plaza še pravočasno o-pozorjeni -in večina si je še rešila življenje, dočim so morali vse imetje prepustiti uničujoči zemlji. Posrečilo se je rešiti tudi bolnike iz bolnice. Vendar pa je plaz tako hitro pridrvel, da je blato zalilo večje število hiš, iz katerih se prebivalci niso mogli več rešiti ter so bili usmrčeni. Med pokanjem tramovja in zidov je ogromna odeja zemlje polagoma pokrila hiše ter se z njimi vred valila naprej v dolino Bil je strašen -prizor, ko je plaz pokril m odnesel 50 hiš mesteca. 24 oseb je izgubilo pri tem svoje življenje V dolini se je plaz ustavil. Izgledal je kot velikanski, nad 1 km dolg in 50 m visok nasip iz rujave, blatne zemlje, iz katere so štrleli kot palice ostanki gozdov, ki so preje pokrivali goro. Zemljo je posnelo z gore do skale.
Za dijaško kuhinjo se je darovalo ob posvetitvi družine Cviklove v Nebovi št. 1, župnija Sv. Peter pri Manbo ru, 207.50 Din. Bog plačaj!
Porotni imenik za IV. redno z ».sedanje porote v letu 1926. —
Porotniki: Zohrer Marjan, Svečane 7; Zabovnik Janko, Ribnica na Pohorju; Braboša Jakob, Sodinci 9; Osojmk Janez Gornja Radgona; Stimec Jože, Laporje 43; Hernja Franc Pavlovci 12; Pečovnik Štefan, Frajham; Ravnjak Ivan, Ruše 35; Sinko Leopold, Gederovci 9; Predan Martin, Bukovci; Ceh Josip, Oblaki 81; Ke-gelnik Silvester, Koprivna 12; Lutar Štefan Koplimk 11; Zamuda Miha, Ptuj; Petrun Ivan, Sv. Anton na Pohorju 24; Herga janež; Gabernik 21; Purkhard Fr„ Rošpoh 14; Rop Anton , Lor-manje Majcen Vinko, Ptuj; Maher Franc, Dolgoše 35; Polegeg Mar in, Sp Ložnica; Horvat Franc, Mostje 7; Puklavec Bolfenk, Hermanci 54; Vacac Jakob, Sp. Nova vas; Jurša Franc Spod. Duplek; Roškar Martin, Gočova; Cas Aleš, Brezmca; Stessel Jos Tihšinci 62; Uršič Jožef, Verhole 36; Bivšek Miha, Volinjak Vra-belj Franc Vidanovci; Dogonik Josip, Gačnik; Ka.ser Junj Stu-denice; Sinič Koloman, Stari Breznovci 6; Vajda Konrad, mehanik Ptuj; Goričan Anton, Novake.
VSEM TRPINOM VINIČARJEM!
Brezdvomno smo viničarji v gospodarskem, kakor tudi v socijalnem oziru izmed vsega delavstva na najslabšem Nimamo nobenega zavarovanja ne za bolezen, starost ali nezgodo. Naše tozadevne prošnje in vloge, vimcarski red in drugo, vse leži nerešeno po raznih beograjskih miz-
nicdih	v •
Kdo ie kriv? Prva in največja krivda je naša. Vini-čarskih družin je okrog 40.000. Vsaka izmed teh pa hodi svoja pota. Sloge in enotnosti ni med nami. Veliko premalo je še onih, ki hodijo pravo pot, pot medsebojnega podpiranja in stanovske zavesti v združeni organizaciji »btro-kovni zvezi viničarjev« s sedežem v Ljutomeru ki je danes edina predstaviteljica viničarskega stanu in ki priredi v dneh 7. in 8. decembra v prostorih Katoliškega doma v Ljutomeru svoj
I. viničarski kongres,
na katerega vabi vse viničarje od blizu in daleč. Vabi pa tudi vse one, ki hočejo sodelovati pri reševanju viničarskega vprašanja.
Prvič bo ta dan v zgodovini našega več stoletja sem obstoječega stanu. Velik bo ta dan, ker bo viničar sam povedal svoje težnje in podal smernice za rešitev njegovega problema.
Polovična vožnja je dovoljena vsem udeležencem in >acer kupi vsak celo vozovnico, ki jo da na vstopni postaji •žigosati in velja z legitimacijo, ki jo dobi na kongresu v Ljutomeru, tudi za nazaj.
Prvi dan kongresa, to je dne 7. decembra, se vrši pozdravni večer v dvorani g. Strasserja, drugi večer pa koncert in srečolov istotam.
Za pripravljalni odbor I. v i n iča r sk e ga kongresa:
Semenič Andrej, predsednik. Peter Rozman, tajnik.
Pisma iz domačih krajey.
Trbonje. Pri nas smo obhajali od 21. do 25. novembra sveti misijon. Ljudje so se sv. misijona prav. pridno udeleževali. Župnija šteje 700 duš. Sv. obhajil pa je bilo 650. Če izvzamemo majhne otroke, nešolarje, lahko rečemo, da je pri tej redki slovesnosti cela župnija prejela sv. zakramente. Imamo seveda tudi pri nas, kakor povsod, nekaj izjem, ki se sv. misijona boje, kakor vrag križa. Sv. misijon je vodil č. g. p. Bonaventura iz kapucinskega reda v Studencih pri Mariboru. Zupljani so mu zato zelo hvaležni; z njim so izginili nekateri slabi predsodki, ki so jih ljudje imeli poprej o sv. misijonu. Naša župnijska cerkev pa dobi prihodnjo pomlad lep, nov cementni tlak. Naš kovač Gregor Rudolf, velik dobrodelnik cerkve, je daroval v ta namen 10.000 kron. Dobili pa bom polagoma tudi nove orgije. Vreme je postalo precej mrzlo,, od Sv. Antona in Remšnika nas pozdravljajo beli možje, dočim so še pred dnevi v Trbonjah jagode cvetele.
Gor. Sv. Kungota. Od 21. do 28. novembra se je vršil sveti misijon v tukajšnji župniji. Vodila sta ga preč. gospoda misijonarja Kitak in Tavčar, in sicer z nadčloveško požrtvovalnostjo,, kjer sta v pretresljivih, v srce segajočih govorih vplivala na trda. srca, da so se odpirala. Več kot polovica župnija se je pridno udeleževala sv. misijonske pobožnosti skozi celih osem dni, prejemala sv. zakramente, žalostno pa je, da druga polovica župljanov ni •opravila sv. misijonske pobožnosti. Dobro ljudstvo se je celi čas sv. misijona kazalo kot vnete kristjane, ki jim je edina parola: »Reši dušo!< Misijonski zvon pa bo pel še 14 dni vsak večer iz. visoke line cerkvenega stolpa ob 8. uri za izpreobrnjenje najbolj zakrknjenih srce naše župnije. Daj božje presv. Srce, odpri srca teh, ki te še ne ljubijo, in daj jim, da jim pade mrena iz njihovih duhovnih oči. Bog povrni, ker mi ne moremo in daj, da v Gor. Sv. Kungoti zavlada duhovna vesela spomlad! Bog plačaj veleugjed-ni družini Gamserjevi, ki je velikodušno odstopila krasno sobo v svoji hiši za preč. gg. misijonarje: Bog plačaj!
Brezola pri Račjem. Umrl je daleč naokrog poznani, izvrsten čevljar v mariborski bolnici Simon Frangež. Nit življenja mu je pretrgala jetika, katero je občutil, že več let. Zadnja njegova želja je bila, da ga spravijo v bolnico, kjer je drugi dan izdihnil. Pogreb se je vršil dne 26. novembra popoldne v Pobrežju. Zapušča : ženo in enega otroka. Svetila mu večna luč.
Sv. Marko. Tukaj se je poročil v minulem mesecu Franc Bez-jak, veleposestnikov sin v Moškanjcih, župnija Sv. Marjeta z našo mladenko Aniko Kekec iz Bukovca. Novemu paru želimo v no- ! vem stanu mnogo sreče, božjega blagoslova in zadovoljno«ti.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 14. novembra so zborovali pri g. Ivanuši v gostilni zopet naši demokrati ali >naprednjaki«. Go- i voril je 18 številni množici, trem ženskam, gospod Spindler iz j Maribora. V govoru je navajal, da naj le volimo samostojne de- | mokrate pri prihodnjih volitvih. Toda mi ne maramo samo sladkih besed in obljub, ampak mi spoznavamo stranke po njih de- j janjih, poslance po njih splošnem zastopanju naših ljudskih te- ; ženj, tega pa pri samostojno demokratski stranki nismo dočakali. Zato tako stranko in njene ljudi, predvsem naše miklavško delovno ljudstvo odločno odklanja. Čeprav se je neki naš. »napred-njakc rotil, da je on lažje brez siromakov, kakor- siromašni delavci brez njega. To je prava napredna barva miklavških liberalcev. Ako nas sploh ne rabite drugače, se za krogljico žuljavega viničarja tudi obrišite. Prihodnjič pa se postavite s svoijm sestankom javno, če si upate, pa vabila pošiljajte samo tistim, kateri so res vaši pristaši!
Sv. Urban pri Ptuju. Po kratkomučni bolezni nas je zapustila, tri nepreskrbljene otroke in svojega moža, naša preljubez-njiva žena in mati Lizika Arnuš. Bog jo je poklical k sebi 23. novembra. Pogreb se je vršil dne 26. novembra, ob 10. uri. Tem potom izrekamo zahvalo naši prečastiti duhovščini, ki jo je spremljala na zadnji poti, kakor tudi vsem sorodnikom in sosedom. Rajna je bila dobra gospodinja in ljubeznjiva mali svojih malih otročičev in stara komaj 26 let. Naj ji bo žemljica lahka in naj počiva v miru božjem.
Ljutomer. Kakor rožica med rožami je ležala ljubiteljica cvetja in zelenja Tratnikova Lojzka na mrtvaškem odru. Zapustila je svojega dobrega Jankota in tri ljubke otročiče, ki jih je vzgajala v strogo krščanskem duhu. Hirala je na sušici. Radi svojega plemenitega značaja se je prikupila vsakemu, ki je prišel v stik z njo. Kako so jo vsi čislali, je pokazal njen pogreb dne 24. novembra. Mučenica, spavaj sladko!
Ljutomer. Bivši gojenec kmetijske šole na Grmu Ivan Vrban Cič je prejel povodom zaključnega izpita kot najboljši učenec diplomo in dar srbskega poljoprivrednega društva, obstoječ iz kmetijskih knjig in sadjarskega orodja. Mladi odličnjak je sin Klei-novšekovega oskrbnika g. Vrbančiča iz Radomerščaka. Cast'-
tamo staršem in sinu.
Bunčani — okraj Ljutomer. Velika nesreča je zadela našo vas dne 23. nov. t. 1. Ob pol 10. uri je začelo goreti pri posestniku Fr. Lubi, od koder se je požar z velikansko naglico začel širiti. Nevarnost je bila tem večja, ker ljudje po večini niso bili doma in je vlekel močen veter. Upepelil je petim posestnikom 12 objektov. — Vsi se čudijo, kako je ogenj prizanesel posestniku M. Rantašu, ko je gorelo okoli njega. Tej rešitvi se ima zahvaliti hladnokrvnosti in prevdarnosti domačih, ki so bili takoj vsi na strehi in jo curkoma polivali, posebno so se izkazali bunčki in verženski fantje in dekleta. Na lice mesta je prišlo 23 brizgalnic, med temi tudi radgonska mestna motorna brizgalna, kateri so baje — mimogrede povedano — na meji delali sitnosti. Vsi so res delali z največjo požrtvovalnostjo in le temu se je zahvaliti, da se ogenj še ni dalje razširil. — Najbolj sta prizadeta posestnika Horvat in Sumak, katerima je vse do tal pogorelo.
Bunčani. Pri velikem požaru, ki je zadel našo vas, so sodelovale složno skoro vse brizgalne ljutomerskega okraja, celo iz Ižakovec in Dokležovja so prihiteli nesrečnim vaščanom na pomoč Pri cezanjevski brizgalni so posebno vneto delali kleriki in dijaki verženskega Marijanišča.. — Tako prizadeti, kakor požara obvarovani posestniki se vsem najprisrčneje zahvaljujejo. -Država pa naj tudi priskoči na pomoč nesrečnežem ali pa jim vsaj odpiše ves davek. Tudi srezki poglavar in komisar sta si ogledala kraj nesreče. Ogenj je nastal, kakor se govori, po otrokih.
Prihova. Na gostiji Hojnik-Višnar v Spoi'n;em Grušovju so veseli gostje nabrali za Družbo za širjenje vere 40 Din. Bog
povrni!	. .
Trnava — St. Rupert pri Gomilskem. Mnogi bližnji in daljni sosedje so prerokovali našemu letos, pomladi ustanovljenemu silnemu društvu že takoj ob njegovem rojstvu — smrt; nekateri iz škodoželjnosti, drugi iz malodušja. Toda društvo se krepko razvija ob brezprimerni požrtvovalnosti in trdni volji članov in drugih občanov. Je pa tudi najjačje v gasilski župi žalski Pred kratkim si je nabavilo tudi moderno motorno bnzgalno. Zadnja veselica je dobro izpadla, čistega dobička je dala 21.781 Din. — Prostovoljni prispevki v denarju, odnosno v hmelju, znašajo da-
nes: vas Trnava darovala 34.201 Din, St. Rupert 11.895 Din, Orla vas 2530 Din, Zake 1385 Din, občina Gomilsko 2000 Din, dobrotniki iz drugih krajev 6144 Din. Bog plati!
Gospodarstvo.
MELIORACIJE ALI ZBOLJŠANJE ZEMLJIŠČ.
Naša Slovenija je zelo podvržena raznim vremenskim nimam in nezgodam. Med tem, ko smo bivši vojni ujetniki videli v Rusiji samo eno večjo vremensko nesrečo, namreč •leta 1917 hudo sušo, stiskajo našo Slovenijo poleg' suše ki tudi nastopa, tudi druge uime. Vsled bližine morja, visokih gor in drugih klimatičnih razmer nas večkrat obišče toča spomladi, in jeseni pa mnogokje slana uniči pridelke.
Zadnja leta pa je nastopilo deževje in povodnji v takem obsegu, kakor je bilo menda v drugem desetletju preteklega stoletja, ko je bila po naših krajih po ustnem izročilu starih ljudi velika lakota. Med tem, ko toča in pa mraz uničita samo nekaj občin, oziroma enkrat višje, drugikrat pa nižje lege, pa -so letošnjo deževje in povodnji u-darile skoro povsod. Po dolinah, ob rekah in potokih so bile velikanske poplave. Voda ni uničila le letošnjih pridelkov in pobrala mostove, ampak mnogokje, kar je najhuj se, vzela v svojo strugo cele parcele in si razširila strugo. Kjer je prej bil travnik- njiva ali kaj drugega, je sedaj vod •na struga. Zemljiška knjiga je postala pomanjkljiva.
Nič boljše, marsikje še slabše pa je po višinskih ali hribovitih legah. Časopisi nam poročajo sedaj o dveh velikih plazovih v Pilštanju in Sv. Petru niže Maribora, ki delata ogromno škodo. Nista to osamljena slučaja. Vzemimo n. pr. laški okraj. Na cesti od Rimskih toplic proti Jur-kloštru vidiš na vsak kilometer, kjer je boljša zemlja, plaz. Istotako na okrajni cesti Laško—Rimske toplice. V celem laškem okraju je teren podvržen plazovom, ker je v zemlji voda in je pod ilovnato zemljo lapor. Pa tudi drugi okraji, kakor n. pr. kozjanski, šnrarski tožijo o plazovih.
Leta 1900 so slovenski deželni poslanci za Štajersko zapustili deželno zbornico v Gradcu in izdali oklic na svo-je volilce, kjer so razložili vzroke svojega izstopa. Med temi vzroki je tudi ta, da ohola nemška večina v dež. zboru ni hotela sprejeti predlogov zaradi regulacije naših rek in potokov.
Ko je po razširjenju volilne pravice prišlo slovensko zastopstvo močnejše v deželni zbor v Gradec, so tudi Nemci postali mehkejši in so se začele regulacije nekaterih rek. Precej velik uspeh so dosegli poslanci takratne naši. Slovenske Kmetske Zveze iz zakonom o melioracijah za kraje, ki so podvrženi plazovom. Okrog leta 1906 se je začelo pridno drenažiranje. Na krajih, kjer je bila zemlja plazovju podvržena in kjer je bil plaz večji ali manjši, je dežela, oziroma država prispevala 60%, lastnik zemljišča pa 40%. Od leta 1906 do izbruha svetovne vojne leta 1914 se je to na bivšem štajerskem marsikje napravilo in se je plaz tudi resnično ustavil. Ako se pa kje ni obneslo, je pa gotovo vzrok slabo- in površno delo.
Stvar poklicnih inženerjev je, d2t doženejo, ali je boljše drenažiranje z glinastimi cevmi, katere se vložijo v izkopane jarke, ali pa je boljši ta način, da se v globoko izkopane jarke vloži kamenje, da se na ta način voda odpelje, kakor je n. pr. pred kakimi 50 leti bivša južna železnica ustavila plaz pri Rimskih toplicah.
Za navadno osuševanje mokrotnih parcel, kjer ni potrebno globokih rovov, je želea, ozir. država prispevala samo 40%, a lastnik zemljišča 60%.
Tudi lansko leto, ko se je v Belgradu Oklepal med radikali in radičevci takozvani julijski sporazum, smo slišali od: radičevcev obljube-, da se bo začelo delati za gospodar-, sko zboljšanje na ta način, da bo vlada začela zemljišča osuševati, oziroma zholjševati. Toda ostalo je samo pri obljubah.
Na letošnjih mariborskih kmetskih dnevih meseca avgusta se je zopet sprejela resolucija, katera zahteva, na| se zopet začne z melioracijami. Da bi belgrajska narodna Skupščina kdaj pričela reševati take za našega kmeta koristne zakone, je zelo dvomljivo, kajti če se ne brigajo za nasipe ob Donavi in jim: je vsled tega uničila poplava več tisoč oralov zemlje, tem. manj se bodo brigali za našo Slovenijo.
Ravno tukaj vidimo vso pogubonosnost centralizma za našega slovenskega kmeta, a ne samo za kmeta, ampak za celokupen narod. Kajti zavedajmo se, ako bodo uničeni naši travniki, kar se je že marsikje zgodilo, kmet ne bode mogel zrediti in na trg postaviti težkih volov. Ako ne bode imel kmet za kaj dobiti denarja, ga tudi ne bosta dobila v roke trgovec in obrtnik.
Stojimo -pred volitvami v oblastne skupščine. Naša sveta dolžnost je, da iz teh volitev pride v oblastno skupščino stranka, kater ima že sedaj pokazati mnogo uspehov za našega kmeta. Sicer se dobro zavedamo, da te oblastne skupščine ne bodo imele pravic, kakor so jih imeli prejšnji deželni zbori. Nekaj se bo pa gotovo dalo storiti. In ravno tukaj, glede vremenskih nesreč in plazov, vsled katerih je ogroženo veliko našega kmetskega ljudstva, se morajo združiti vsi: država, dežela, okraji in občine, kakor tudi posamezniki in storiti vse, kar je mogoče, da se nam od dedov podedovana zemlja ne bo uničila vsled "lazov.
Če je parletno vladanje in gospodarstvo SLS na bivšem Kranjskem predrugačilo njen obraz, imamo upravičeno upanje, da bo tudi pri oblastnih skupščinah storila, kar bo sploh mogoče za naše ljudstvo.
PRETAKANJE SADJEVCA.	*'
Med našim ljudstvom je vkoreninjena navada, da se sadjevca vobče ne pretaka, ker se baje skozi to pokvari. Kaj je na tem? Ta navada se mora na vsak način obsojati, ker vendar sadjevec ni drugega, kakor alkoholna pijača kot vino, pri katerem je nastal alkohol s pomočjo kvasnih glivic iz v sadju se nahajajočega sladkorja. Pri procesu vrenja se izločijo razne nečistosti in končno tudi glivice in njih produkti samo na dno soda in bi v doglednem času, ako ne bi pretočili, pričelo vse to gniti in nam zastrupljati i pijačo z nesnago in nam lahko, posebno če nismo preveč ' čisti v kletarstvu, iz tega nastane zavrelica, t. j. popolno-! ma pokvarjena pijača.
Sadjevec, ako hočemo, da ostane stanoviten in dober, moramo torej na vsalk način pretočiti. Vendar tega ni treba delati talko pogosto kot pri vinu, ker ima sadno vino pač veliko manj alkohola kot ono. Najbolje je, ako mi sadjevec pretočimo meseca decembra, ko je že povrel. Ako ga porabimo že prvo leto, kakor je to običajno, potem tudi eno pretakanje zadostuje. Ako ga pa držimo preko enega leta, potreibr.o ga je v jeseni zopet pretočiti. Droži porabimo lahko za žganjekuho.
Zajedno lahko pri pretakanju sadjevec čistimo. Najboljše čistilo v ta namen je želatina. Te rabimo za 100 litrov približno 10—15 gramov. Raztopimo jo v topli vodi, kar gre hitreje, ako smo jo poprej več ur namočili in nato segreli do 40°C. To raztopino vlijemo v škaf, ki je do polovice napolnjen z dotični msadjevcem. Nato <vse dobro premešamo, .tako da nastane obilo pen. Vse to vlijemo potem v sod in v sodu še enkrat dobro premešamo. Po preteku 14 dni, med Ikaterim časom smo pustili pijačo na miru, pretočimo isto v drug sod, ki ga poprej vselej zažvepljamo, da pomorimo vse škodljive gljive, katere bi se morda v njem nahajale, čiščenje z želatino deluje ugodno tudi na trpek hrušovec, ker želatina s tem, da veže čreslovino, vzame precej te trpkosti, čiščen sadjevec je potem navadno krasne barve in bolj trpežen kot nečiščen. Izdatki za to opravilo so malenkostni, ker stane želatina za polovnjak (300 litrov) komaj 4—5 dinarjev.
Smrdljivo pijačo popravimo, pa naj izvira ta iz katere gakoli vzroka, z eponitom, t. j. prepariranim ogljenim prahom, ki ga tudi dodamo 10—15 gramov na hektoliter. Ta epon.it samo dobro premešamo med pijačo in to par dni ponavljamo, nakar po 14 dneh pretočimo.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš Udom se naznanja, da bo radi nepredvidenega vzroka prihodnje zborovanje s predavanjem o novem davčnem zakonu še le v nedeljo, dne 30. januarja prihodnjega leta. — Načelnik.
Iz vinarske šole v Mariboru. V vseh treh razredih srednje vinarske in sadjarske šole je 63 učencev, v špe-cijalni (enoletni) vinarski in sadjarski šoli pa je 30 gojencev (20 državnih, t. j. na brezplačnih mestih, in 10 privatnih, t. j. plačujočih). Srednješolci se oskrbujejo izven zavoda, učenci enoletne pa v internatu zavoda, ki se je moral do polovice skrčiti in spremeniti v druge nujne šolske svrhe. Internat je bil namreč prvotno urejen za 50 do 60 gojencev bivše dvoletne šole, v enoletno se pa sme po novem sprejemati samo največ 30 kmetsfkih mladeničev. Srednja bo prihodnjega šolskega leta popolna, t. j. imela bo vse štiri letnike (četrtoletnik mora biti .po prestanem završnem teoretskem izpitu še celo leto strokovni praikti-kant na primernem gospodarskem objektu in polaga končno še poseben završni praktični izpit). — Da se zadosti najnujnejši potrebi, se namerava prizidati k sedanjemu glavnemu šolskemu poslopju poseben paviljon za enološki laboratorij, učilnice s kabineti in stanovanja. Stroški za to so proračunani na približno 1 milijon dinarjev. — Sadna urevesca iz šolske drevesnice so že vsa oddana. Iz šolske trsnice se še dobi večja ¡količina ključev običajnih vrst. Naročiti je trsni materijal vsaj do sredi decembra. Prednost imajo napredni manjši in srednji vinarji iz mariborske oblasti. — Zavod ima večjo količino izborne starine v steklenicah (sedaj še po 12 do 16 dinarjev brez steklenice an embalaže) ter jo oddaja v zabojih po najmanj 50 buteljk. So to samo prvovrstna pristna sortna vina. — Sadja zavod -letos nima za prodajo, ravnotako ne mleka. Letina je bila to leto v splošnem slaba; posebno malo se je pridelalo krompirja in pa vina, le-tega samo 40% lanske količine. Trgatev se je končala koncem oktobra in je vinški pridelek izvrstne kakovosti; mošti raznih grozdnih vrst so imeli 17 do 22% sladkorja. Neprestano se urejuje šolski obrat in se izpopolnjuje gospodarstvo zavoda, v kolikor to seveda dopuščajo omejena sredstva po državnem proračunu. — Direktor Andrej Žmavc.
Razdelitev diplom in pohvalnic uspešnim bikorejcem 1926. Da povzdignemo zanimanje za uspešno govedorejo, je veliki župan mariborske oblasti podelil častne priznanice vsem onim, ki so vzgojili in oskrbujejo najboljše plemenske bike za oboo uporabo. Za prvovrstne bike se je podelila velika diploma ministrstva za kmetijstvo in vode, a za prav dobre bike pohvalnioa velikega župana. Ta odlikovanja se bodo izročila po vseh sodnih okrajih na svečan način. Veliko ministrsko diplomo dobijo sledeči posestniki: 1. za marijadvorsko pasmo: Janez Schonwetter, Zamarkova 18, srez Maribor levi breg, in Ivo Kon£ni.k, Črna, ter Simon Mihevc, Mežica, oba srez Prevalje. 2. za pomursko pasmo: Jurij Zidanšek, Tolsti vrh, srez Konjice in graščina Herberstein, srez Ptuj. 3. za simodolsko pasmo: Peter Solar in Štefan Bakan, oba v Nedelici, srez Dolnja Lendava, dalje Štefan Kuhar, Markišavci, in Jan. Kerč mar, Križevce, oba srez Murska Sobota. 4. za pincgavsiko pasmo: Lovro Petovar, Ivanjkovci, srez Ptuj. Pohvalnice velikega župana prejmejo: A) za marijadvorSka pasmo: Valentin Sušnik in Franc Štrucelj, oba srez Gornjigrad, Bikorejska zadruga, Dragotinci, srez Ljutomer. Pašniška zadruga Limbuš-Ruše, Frančiška Moschl, Franc Vehovar, Ivan Martinelli, Franc Bogatič, vsi srez Maribor, desni breg. Henrik Majer, Št. Ilj v Slov. gor. 48, Franc Golob, H. "Weinberger, Franc Kranjc, vsi srez Maribor levi breg. Fr. Friedl, Jožef Fingušt, Janez Sagadin, Franc Predikaka, vsi srez Ptuj. Jožef Barth, Bikorejska zadruga Slovenjgra-dec, Pavel Popič, Ivan Tonjšek, Anton Primožič, France Blazinšek, Janez Lovec, Jože Vrabič, vsi srez Slovenisrra-dec. Franc Kremžer, Ivan Voržun, Anton Gorenšek, Rud. Kostwein, Ivan Rane, Jože Plešivčnik, Matevž Kralj, Štef. Kralj, Janko Kupec, Florijan Rošč, Alojz Potočnik, Jakob Mlinar, Ivan Komproj, Jožef Štern, Andrej Hodnik, vsi iz sreza Prevalje. B) za pomursko pasmo: Irma Jeschounig, drž. kmetijska šola Št. Jurij ob južni žel., Franc Zdolšek, Ivan Glinšdk, Jožef Majcen, Andrej Sevšek, Franc Gori-čan, vsi iz sreza Celje. Franc NapotnLk, Anton Pučnik, oba srez Konjice. Štefan Tomažič, Josip Zelenik, Štefan Kir-biš, Štajerska hranilnica, Blaž Bedenik, vsi iz sreza Ptuj. Anton Mlakar, Anton Bračko, Marija Palir, Jurij Vrečko, Franc Jagodic, Franc Goršak, Janez Černelc, Jožef Blatnik, Franc Jevšnik, Jurij Smerejšek, Ivan Sekirnik, Josip Per-kovič, vsi iz 9reza Šmarje. C) Za simodolsko pasmo: Fran Soos, Matija Čeh, Štefan Horvat, veleposestvo Zichy, Ign.
Ptičar, veleposestvo Dolnja Lendava, Ivan Žordin, vsi srez Dolnja Lendava. Karlota Warda, srez Ljutomer. Igri. Lapuša, Aleksander Perkič, Josip Cipot, Marija Vogler, občina Brezovci, Janez Porš, Matija Banfi, Aleks. Warga, Franc Lipai, Rudolf Bac, vsi iz sreza Murska Sobota. D) Za pinegavsko pasmo: Anton Babič, Franc Granfola, Ivan Kreft, vsi srez Ljutomer. Bikorejska zadruga v Središču, srez Ptuj. Franc Hanželič, Hardek, srez Ptuj.
Vinska razstava in vinski sejm za mariborsko oblast v Ptuju se vrši od dne 15. do vključno dne 17. januarja 1927 v Društvenem domu. Osnoval se je razstavni odbor, ki jamči za to, da bode ta prireditev največja, kar jih je bilo dosedaj v mariborski oblasti. Ptuj leži v središču vinskih goric, ima ugodne zveze na vse strani ter je že od nekdaj središče vinske kupčije. Za poset razstave in vinskega sejma je dovoljena polovična vožnja po železnici na ta način, da si posetnik kupi vozni listek z mokrim postajnim žigom pri vstopni postaji do Ptuja, kjer pa ga ne odda, temveč pridrži za brezplačno vrnitev skupno s potrdilom, da je razstavo posetil. Na razstavi bodo vina vseh vrst in vseh vinorodnih krajev mariborske oblasti. Vinske po-skušnje so brezplačne. Vsak posetnik si mora kupiti lastno kupico na dan razstave pri blagajni, kjer plača tudi vstopnino, ki znaša za osebo 10 dinarjev. Na razstavi se bo vršil tudi vinski sejm, odnosno posredovanje vinske kupčije. Zanimanje za sejm je zelo veliko ter je že priglašenih več vinskih kupcev tudi izven države. Ako se razstava in vinski sejm obneseta, tedaj se enaka razstava in vinski sejm vršita tudi v Gradcu in so priprave v teku. Opozarjamo tedaj vse vinske producente in vinslke trgovce na to prireditev ter jih vabimo, da jo sigurno posetijo, vinogradniki pa naj razstavijo čim največ vina vseh vrst. Pozivnice so izdane. Prijave sprejema razstavni odbor.
Razstava čipk. Dne 4. in 5. decembra 1926 se vrši v risalnici meščanske šole v Celju razstava čipkarskih izdelkov drž. osrednjega zavoda za žensko domačo obrt iz Ljubljane. Priporočamo obisk!
Gospodinjski tečaj v Vojniku. Vodstvo ¡kmeti jsko-na-daljevalne šole je priredilo 12tedenski gospodinjski tečaj pod vodstvom gospo Olge Sitty, kateri je prideljena kot po močnica gospa Mina Trstenjalkova. Tečaj bo trajal do konca januarja 1927. Poučuje se v telovadnici osnovne šole v vseh panogah gospodinjstva od 8. do 16. ure. 0 mlekarstvu in perutninarstvu poučuje oblastni referent za živinorejo g. M. Zupane, o vrtnarstvu pa šolski upravitelj g. P. Jan-kovič. Tečaj obiskuje prav marljivo 27 deklet. Vršili se 'bodo tudi večerni tečaji za gospodinje od 5. do 8. ure. V kmeti jsko-nadaljevalni šoli' se je pričel pouk pričetkom tega meseca ter se je vpisalo v prvi letnik 12, v drugi letnik IV mladeničev. rouk je ob nedeljah in četrtkih. Kmetijsko prirodoznanstvo poučuje višji sadjarski nadzornik g. Fran Goričan, ostale predmete na šolski upravitelj g. P. Janko-vič. Ob nedeljan predavajo razni strokovnjaki.
. aa vsarai
Za razvedrilo,:
Kakšna škoda! Skopuh se je vozil z vlakom. Pripeljali so se do nekega mostu, kjer pa je vlak skočil s tira in se zakotalil v globino. Skopuh vidi, da je nesreča neizogibna, pa ves obupan vsklikne: »In jaz norec sem kupil retur-karto!«
Pomagal si je. Kmetic, ki je zelo rad meso jedel, je vprašal domačega župnika: »Gospod župnik, ali se sme v petek jesti meso, ki visi med zobmi?« — Gospod župnik je seveda odgovoril: »Tisto meso, ki visi od -^orejšnjega dneva med zobmi, smeš v petek jesti!« — In kmetic je šel veselo domov, vsak četrtek je obesil klobaso med zobe svoje brane in je v petek jedel »dovoljeno« meso.
Svoji k svojim! V gostilni so se pogovarjali, katero meso kdo raje je. Eden voIovsko, eden svinjsko, eden telečje itd. Ker se niso mogli zediniti, katero je boljše, je ves spor hotel rešiti gostilničar, kar je pa prav nerodno naredil. Rekel je: »Vi se držite v tem oziru načela: Svoji k svojim!«
Če sv. Miklavž izprašuje. V neko družino je stopil sv. Miklavž in je otroke izpraševal krščanski nauk. Neki otrok pa se ga je zelo ustrašil in ni nič več gladko znal 10 božjih zapovedi. Osem jih je še spravil skupaj, a devete ni vedel. Končno se je je spomnil in glasno odgovoril: »Deveta: Ne želi svojemu bližnjemu zene!«
PLAČANA OBVESTILA.
Tu- in inozemske tovarne za izdelovanje prstenih barv iščejo lepo rudečo, svetlo in temno rumeno glino, iz katerih glin bi se dala izdelovati barva. Kdorkoli najde na svojem posestvu lepo rudečo glino ali rudeči lapor, dalje svetlo in temno rumeno ter eventuelno tudi modro glino, naj pošlje 5 kg težak vzorec od vsake vrste posebej ter naznani, kje se nahaja taka glina. Ako bode glina uporabljiva, se bode potem tudi od kmeta dobro plačala. Vsakdo, kateri bo našel glino, se mora tudi prepričati, ali je veliko gline, najmanj pa 200 vagonov, na istem prostoru, ker drugače se ne izplača kopanje ter naj pošlje vzorec in naslov na naslov: Dragotin Korošec, rudolkop za barve, Gorenje št. 7, Rečica ob Palki.	1639
»Slovenski Gospodar« je poročal pred 14 dnevi o otvo ritvi nove velike manufakturne trgovine »Ljubljanski ma-gacin« v Celju. To podjetje nam sedaj sporoča, da je prišlo iz celjske okolice, kakor tudi iz laškega, šmarskega, rogaškega, šoštanjskega in še iz mnogo drugih okrajev veliko število kupcev, ki so vsi v največji zadovoljnošti odžll. tudi besedo in da je Celje dobilo v njem trgovino, v kateri Prepričali so se namreč, da drži »Ljubljanski magacin« se gleda na to, da ljudje za svoj polteni denar tudi dobijo pošteno in tako ceneno blago, ka'-or nikjer drugje. Obenem se nahaja pri podjetju tudi kre;a:ki oddelek, v katerem si vsakdo lahko naroči moderno 'n vendar najcenejšo in trpežno obleko. Gospodinje so zlasti zadovoljne s tiskovinami (druki), barhenti in platnom, mladenke pa z izredno finimi, pa vseeno najmočnejšimi in najcenejšimi vol nenimi štofi. Zato priporočamo ponovno »Ljubljanski magacin« v Celju, Kralja Petra cesta 13.	1628
Surovo maslo (puter) kupuje vedno po najvišji dnevni ceni trgovina Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.
Naznanjamo, da se zopet vrši letos velika božična pro daja v vseh oddelkih in prostorih veletrgovine R. Stermec-ki, Celje, po globoko znižanih cenah. ^	1652
Kupujte si vse potrebščine vedno le v prvovrstni kakovosti. Le najboljše blago je najcenejše. Priporoča se nakup vseh potrebščin v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	1664
Poceni užitek za Vas je: umivajte se z »Elsa mili!« Poznavalci pravijo: Fellerjeva Elsa mila so od vsakega dobrega najbolje! Ta mila zdravja in lepote niso samo toaletna mila prijetno dišeča in močno se peneča, temveč imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene in dobro delujoče sestavine ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se šest vrst Elsa mil: Elsa lilijino mlečno milo, Elsa rumenja kovo milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa boraksovo milo, Elsa milo za britje, Elsa katransko ali šampon milo. — Za poizkušnjo 5 kosov Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din, proti naprej poslanem denarju. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila upraviti lekarnarju Eugenu V. Fellerju v Stubici Don j i, Elsatrg št. 341, Hrvatska.
Žena in mož, veliko in malo se veseli s tisoč krasnimi stvarmi, ki se najdejo v že v pregovor došlkn velikem ilu-strovanem Suttnerjevim ceniku. Na njem se nobeno oko tako brž ne napase! Tu se nahajajo ure, dragulji, žepni noščki, škarje, doze. kresila, godala, razne potrebščine kot kape, naramnice in velika množina različnih praktičnih predmetov, po vsaki ceni. Suttnerjev katalog je res veselje v hiši in naši čitatelji ga dobijo zastonj, ako ga naroče od svetovne razpošiljalnice H. Suttner v Ljubljani št. 992.
□□□□ouaaauGuauaGauuauGuauauuuDDaDGaaDGCoaom
Specialist za ženske bolezni in porod dr. BENJAMIN IPAVIC V MARIBORU, Gosposka ulica 46 zopet redno ordinira od 10. do 12. in od 3. do 4. ure.^
Dr. J0S. MAJCEN, volonter-asistent na kirurgični kliniki (profesor Haberer) v Graz-u, je svojo prakso zopet otvoril. Ordinacijske ure 8—9, 2—4, telefon 396.
Maribor, Aleksandrova cesta 21.	1666
Mala oznanila.
▼ »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanj is cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi ▼ znamkah. Upravniitvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka (2 D) za odgovor.
Pridno učenko sprejme šivilja: Meljska cesta 23, Maribor. 1653
Sprejmem dva drvarja. Dam les
na polovico, tudi se lahko o^lje Kuha. Blaž Urbas, Slemen, Sel aica ob Dravi.	1632
Učenca, poštenih staršev sprejme takoj v čevljarsko obrt Ivan Ko-tevar, Sešče, Sv. Pavel pri Pre-l>oidu.	1626
2ena, 30 do 40 let stara, močna, ljubiteljica živali, se išče. Začet na plača 700 K za delo zgolj pri perutnini. Ponudbe na naslo\ »Perutninarstvo Velenje«. 1512
Posestvo kupim v j>rometnem kraju. Ponudbe z opisom na Glin-šek, Sv. Lovrenc 34, p. Sv. Pavel pri Preboldu.	1667
Kupim malo posestvo blizu farne cerkve in železnice. Ceno je poslati na Sedminek, Petrovče pri Celju.__1668
Zamena posestev. Izmed več prilik posebno ugodno 2 manjši posestvi okolica Vurberg in Slov. Bistrica. Naslov »Marstan«, Ro-tovški trg 4. Maribor.	1662
Posestvo v najem od 4 do 10 oralov, okolica Maribor, išče več resnih ponudnikov. Ponudbe sprejema brezplačno »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4. 1663
Več posestev okolica Maribor, ugodno na prodaj 4—30 oralov. Naslov »Marstan«, Rotovški trg št. 4. Maribor.	1661
Lepo posestvo z 5 orali na Ptujskem polju, se proda. Starošince 26, p. Cirkovce.	1675
Posestvo ob Muri prodam pod ugodnimi pogoji, 12 ali 24 oralov gozda, travnik, sadonosnik, njive. Hišna najemnina nese 14.200 Din čistega; primerno za gostilno, trgovino ali industrijo. Naslov v upravi.	1659
Prodam posestvo od ceste in trga 10 minut, s krasnim sadonosni-kom, njivami, travniki in goz dom. Cena 25.000 Din proti takojšnjemu polovičnemu izplačilu Jožel Jamnik, Lemberg, Podplat.
1650 2-1
Gostilna se proda, dobro idoča, 5 minut od kolodvora pri Mariboru Električna napeljava. Naslov v upravi lista.	1620 2—1
Dobro ohranjeno kovaško orodje po ugodni ceni prodam. Karel Li-povšek, Jankova, p. Vojnik. 1651 Vodne črepalke z ročnim pogonom (Wasserpumpe) se proda. — Mlinska ulica 23. Maribor. 1656
Stroj za zamašenje steklenic —•
(Verkorkmaschine) se proda. — Mlinska ulica 23. Maribor. 1657 Orodje. Radi smrti je kompletna oprava za podkovskega in vozov-nega kovača na prodaj. Pobrežje pri Mariboru. Zrkovska cesta 24.
1671
Cepljene trte, na amerikanskih ¡odlagah, pod vsako konkurenčno ceno nudi trtnica Franc Zelen ko, trtnar, Rucmanci, Sv. Tomaž pri Ormožu.	1655 10—1
I. slovenske drevesnice in trsnice
J. Dolinšek, St. Pavel v Savinjski dolini, dobavijo priznano najbolje iadike. Zahtevajte cenik! 1633
Borove in smrekove hlode, 8 m
dolge, od 16 cm naprej, debele kupi za zimsko dobavo večje količine. Naslov v upravi. 1589
Pletene jopice, bluze, oprsnike, robce in sploh vso pleteno obleko za moške, ženske in otroke si najlažje izberete in najceneje kupite tam, kjer se izdeluje in to je edino v strojni pletarni Marije Vezjak v Mariboru, Vetrinjska ulica 17. Prodaja se na trgovce tudi na debelo.	1486
Na Gothe cepljeno izabelo oddaje
Ia komad po 1.50 Din; razpolaga tudi z vkoreninjeno šmarnico. Anton Hrastnik, St. Ilj pri Velenju.	1542
Hrastov okrogel les kupuje »r »ti takojšnjemu plačilu elek-trltea žaga M. Obran, Maribor,
«uenDuinova ulica.	1400
'¿(ceneje ae kupi manufakturno
« špecerijsko blago, železnina, Mte, cement in vse stavbene po-ebščine pri Karlu Sima v PolJ-RB»h. Tam se tudi kupuje po na] tjih cenan kosti, cunje, star» rlese in vse poljske pridelke.
1283
Vinko Hrastnik, ekonom, St. Ilj i>ri Velenju nudi prav krasno trs-ie, cepljeno na Gothe št. 9 in Rip. Port. ter večjo množino sadnih livjakov. Cene izredno nizke, za rast se garantira 95%, za pristnost sorte 100%.	1541
Kmetje
najboljše zamenjate in prešate r
tovarni bučnega olja J. HOCHMCLLER v MARIBORU pri starem mostu juž. breg Drave Po nizki ceni dobite najboljše otrobe in prgo.	1026 12—1
Stran S.
SLOVENSfCl GOSPODAR.
2. decembra IS 36.
priporočamo:
rt"'
a
i-Is
okraske za drevo čarobne sveče svileni in barvani papir kreppapir jaslice napravljene rutke za v kot podobe za jaslice božične in novoletne dopisnice perje in cvetje za rože Lameta in Feenhaar zlata pena	V
albumi za dopisnice in poezije pismeni papir v kasetah in mapah. Velika izbira tintnikov, garnitur za pisalne mize in zlatih naliv peres (Füllhalter).
Reklamni koledarji za novo leto. Zaloga knjig v slovenskem, hrvatskem, nemškem in drugih jezikih.
Goričar & Leskošek
Celje, Kralja Petra cesta 7-9.
Ytletrgof.na s papirjem in knjigami.
Na veliko!	1654 Na drobno!
Za različne odpadke
staro železo, litino, baker, medenina, cink itd. Vam plača veletrgovina z surovinami Ivan Sluga, Maribor, Tržaška 5,
najvišje cene.	1673
Za prodati 5 komadov alfe za svinje po jako nizki ceni — zamenjam tudi za seno.
711151
b m h n h h ii n-rPTrrnmnnnnnr ir nnroop
Priporočam svoje lastne izdelke vseh vrst Kotle za žganje In za vodo, za perilo. Posodo za kuhanje, cevi vseh vrst ra tovarne, različne aparate ter izvršujem točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po dnevni ceni.
Marko Cutid
Kotlnr
Maribor
Slovenska 0llca18t
iimnnn«!
□CE
rnmnrrryip
Posledice so strašne
č« se E»nem».n pravilno negovanje celega telesa. Ze naši očetje in dedje bo vedeli, da dnevna uporaba pravega Fellerjevega „Elsa-fluida" krepi mišice in kite, daje živcem moči in varuje pred boleznijo. Drgncnje in umivauje z Elsaflnidom nag obdrži sveže in in odporne, umirja živce in ublažuje bolečine. S svojo mnogostrans! .. uporabo se Dokazuje Elsafluid od zunaj in znotraj vedno koristnim kot staro dobro domače sredstvo in kosmetikum. Močnejšo in boljšega delovanja kot trancosko žganje.
Zahtevajte za polzkii» v lekarnah in odirovarajočih prodajalnah izrecno „Felleriev' pravi Elsalluid, v poukuinih stekleničicah po Din, dvojnatih steklenicah po Din kli apocijalnih steklenicah po 86 — Din. — Po pošti pride tem ceDejš», ura več m naroči naeakrat. Z zavojnmo in poštnino vred stane:
9 noizkasnih ali 6 dvojnatih ali » snecij&lni steklenici 61-— Din " - • " • . « ,	, 139-- „
M . . 34	. IS .	. 250"- ,
Naro&la nasloviti razločno takole
Eugen V. Feller, lekarnar v Siublci Don}!, Elsalrg št. 341 15«	Hrvatska.	Fl. IV.
Objam
Podpisana tvrdka razglaša tem potom, da se je odločila za letošnje leto nagraditi vse svoje odjemalce ter se bo veled tega pričelo deliti od 1. do 15. decembra t. 1. pri nakupu Taznega oblačilnega blaga, kakor: sukna, fcamgarna, ševi-jota za moške obleke, raznega drugega volnenega in bom-bažastega blaga za ženske obleke, in blaga za perilo in za posteljnino, kakor tudi izgotovljeno perilo, pletenine, jopice, vestje, nogavice, za moške, ženske in otroke:
zastonj
srečke, s katerimi lahko vsak odjemalec zadene pri ire-banju, ki se vrši pod državnim nadzorstvom dne 15. decembra t. 1., veliki dobitek, največ
Oin. 100.000 Vsak
naj izrabi to izvanredno priložnost, ki mu daje možnost, priti na zelo lahek način do denarja.
Maribor, dne 30. novembra 1926.
Miro Feldin, Maribor
1660
(blizu gostilne
Grajski trg 1 >Crni
orel«
■ ■

i ZA BOŽIČ IN NOVO LETO
kupujte samo v
TISKARNI SV. CIRILA
V MARIBORU
tesle predmete:
božične in novoletne razglednice in dopisnice. Perje in cvetje za rože, svileni in barvani papir. Jaslice, že sestavljene, podobe za jaslice, rutke za v kot, okrasni trakovi, okraske za božična drevesca, čarobne svečice in male svečice za
božična drevesa in jaslice, trakovi, laski
Zlata pena, zlati
tasle darila:
knjige v slovenskem, hrvaškem, nemškem in drugih jezikih; albumč za razglednice in poezije; pisemski papir v kasetah in mapah; pisalne gara niture; nalivna peresa; razne slike nabožne in svetne; molitvenike v izredno lepih vezavah; vse pisarniške potrebščine; knjige, slikovnicč za
mladino, novo došle
i Mm» onimoía m u i iijtxjLnjLiuuuumnnmDmnnmnn
Oglasi v Slov* Gospodarju
imajo najboljši uspeh J
V tiskarni sv. Cirila v Mariboru,
KOROŠKA CESTA 5	in v podružnici	™ ALEKSANDROVA C. 6
boste kupili najceneje; pismena naročila se odpremijo najhitreje. Trgovci dobijo običajni popust!
IK BBB BBBBIIIW* ' ' *Tn;iMWMPiini mmmtmmmuma
MMiiMffliiiiBi«i»—«MMiiim lian n i «ii iiiirwTnanirrri«TMnTTriwr»rTr^^	i wm iiii ■ im i m i n ani i i mi ii TmnwwiiTrrwriTiwrTrp^^	i m,miiw iiii iiih na h i « i i
i	J
parov usnjenih čevljev •
po znižanih cenah!
{
■ í'íí :'	r-	%
, C""*	'«aa»Biarpw'"CB
ir? Ženski:	ivj*
k^	I sedaj
^ III a a b I •	I PreJ'e Din 229'
lUIP^Kla	| sedaj ; Din 1S9
i- thtraeII•	r"usnieni 22-24
1 * i " r„A«:-?A:	Ijakasti 22-24 79
. , . .V.- vi, .	; '
preje Din 199-— sedaj Din 169'—
]| pre
El
preje Din 269*— sedaj Din
preje Din 269*— sedaj Din
1
usnjeni 25-28 79 — lakasti 25-28 89*—
usnjeni 29-34 99' lakasti 29-34 89*-


'V - -0---V - "-T "V* ,wv



Kapu jem stalno borov, smrekov
in jelkin le« «a rudokope. Plačilo zajamčeno. Ponudbe na Dragotin Koroiec, Rečica ob Paki. 1401
ELEGANTNA OBlEKA
iz modnega it-^ijota D 560.— fina Športna 'M.—, «imska trpežaa »uknja 400.—, močne delavske hlače 00—, «uk-oene klače 120, krasna fantovska suknena obleka 120.—, moCne Štajerske hlače 45.— ter vso konfekcijsko robe predaja po žele nailaaih ce-a&h industrija konfekcije
R.Stermecfei
Celje, St. 24. Vožnja se nakupu primerno povrne. Ce->ik z čez 1000 slikami zastonj. Trgovci engros cene.
Blasnikeva
PÖTIKQ
Izšla je
Blasaiko
V~P
za navadno leto 1927,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA» je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od našiti pra-dedov najbolj vpošlevan in je še danes najbolj
obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak či-tati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
I B k* r»H
tiskarna in litografični zavod
1 Utblian». Bsefi5t.12
-i
Inserirafe!
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek.
okusen i cenen.
Dobiva se v vsed
dobro asortlraniS kolonijalnif) irgovinaO.
POZI« DRUŽINSKIH OČETOM!
Če ste si svestni, kakšne zahteve stavlja na Vat Vaše gospodarstvo, se ne bodets obotavljali vporabiti For dson. Njega vporabite tako na polju, kakor doma na dvorišču. Vsak se lahko v nekaj urah poduka nauči kako se mora X traktorjem ravnati.
Za oranje, setvo, rahlanje n žetvo je Fordsonov traktor ravno tako brez primere, kakor v pogledu na prihranek časa in denarja. Pri sestavljanju obračuna na koncu leta se bodete o tem prepričali.

-"i 1 Vi
Ceaa traktor]«:
Dl«. 37.300* -Franko Rakek Zaščita ilc blata ekstra Cena noobvesna
H M i k d a r prepozno, nlhdop prezgodaj.
ne pridete, ako Imate zanesljivo uro iz švicarske tovarne firme Suttner. Suttnerjev« ure gredo natančno do sekunde. Popravljanja slabih ur stanejo sčasoma mnogo več kot ura sama. Brezplačno prejmete veliki ilustrovani di-vot-cenik, ako javite svoj točni naslov razpošilja lnicl ur II. Suttner v Ljubljani št. 992. Cenik te stare, solidne firme nudi skoro neizčrpno izbiro ur, zlatnine, kakor tudi daril in praktičnih predmetov za uporabo.
ž c*»'a darila
• Kosfasi eva drva za fanin <
jf-oheljena, do 1.20 m dolgu, od 10—45 cm, neklana, k» fuje »talno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, event akreditvu: Ernest Marine, Celje, Zrinskega ulica 4. Posredovalci dobijo provizijo.	1481
pJoS»5o}í«ííoíla!}o|{o5oSO!loSojí5;T5Íí)||tt;«|!o|}o!|o
Naložite denar le pri
Ljudski posojilnic
i
se dobi poceni pri I. Trpin, Maribor. Glavni trg
in sicer: belo platno po 7 Din, za rjuhe po 22 Din- volnene mite po 10 Din, plete po 40 Din, Velur za damske plašče «d 80 Din naprej, najfinejši kamgarn po 180 Din. Ne zamudite prilike! Oglejte si pred nakupom! 1622
HBflBS3BBflflBBBBBBflflBflflBS
V manufakturni trgovini	1521
Srečko l»ililar
MarSbor, tifsponUa iil!car5
kupite dobro, lepo in poceni. — Velika izbira lepega lo ^dobrega blaga za moške in ženske obleke. — Oglejte si pred nakupom zalogo in izložbe. — Najnižje cene.
Si^BBBBflBBBflflBBflBflflBflBB
registrirani zadrugi 2 neomejeno zavezo
Cankarjeva nlica 4
poleg davkarije (poprej*-pri »Belem volu), H kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.	50
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.
Posojila po najnižji obrestni meri.
¡V trgovini
Franc Koleni, Ipais
morate kupovati, ktm -f
tam dobite dobr» blag« p« nizki čemi.
Velika izbira blaga raefc 1008
* «O
Je, da kupite: Češko sukno, volneno blago, hlače vino, tte* kovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, arajcei in drugo različno blago najboljše kakovosti po znlžaai& cenah samo v manufakturni trgovini pri Franc Lenartu naslednik IERGANT BENJAMIN, PTUJ, SRBSKI TRG 6TEV. • poleg glavarstva.
v Kaniži pri Pesnici menjava in zamelje vsako vrsto zrnja pod najugodnejšimi pogoji. — Izmenjava se tudi bučno olje za bučnice.	1608
Najboljše in zel» trpežno blag»
aa moške In ženske obleke, sukno, hlačevlno, volneno bla-I«, barhent, cefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini
J.N SoStari«4, Maribor,
ALEKSANDROVA CESTA.	"
ifcg&iSNRiiUiH

T
I
n
v «I
V
wA
Prfporei« iq
TISK &BWft SV.CIBiLiHf Mfll.
Za poljske krile »i mnogi ielij» Krl»tu»«ve podobe (korpuiej. Da «strele ljadem, Jih Je oakrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer le uobijo pe »ledečih cenah: 65 cm veliki po 658 D, 75 cm veliki p® 560 D, 80 cm veliki p« m ia m D, 80 cm veliki pe 80 D, 100 cm veliki p» ¡350 0 ia g« 128« D, 120 cm veliki po 1700 D,
Stenski krili
a lesen« p* 42 100
Stenski kriti
•	kovlaaato pedeta stanejo v raznih velikostih p«
4, 11, 18 ia 24 D.
Staje« krili
*	koriaftito «odeta «taneje v raznih velikostih ln ls-
?eljavah pa 22, 24, 28, 30 in 36 D.
sljavu je sel» »klina la solidna ter «e topi« prl-ia «i ?»ak, kdar krile potrebuje, Ute kupi v Tiakaral »v. Cirila v Maribor«.
Í31BI1SH.I KriM
■n« podobo (kerputem) stanejo Velikoit 20 cm in 77 D, 26 cm pe 65 in 90 D, SO cm pe 77 iu K) D, 35 cm po 96 ia 115 D, 40 cm pe 140 D,
lspelja 1 poroia,

Obfesiflft.
Ravnateljstvo Združenih mlekarn v Ljubljani sporoča, da bo proti vsem, ki raznašajo govorice, da bo njihov« podružnična mlekarna v Ptuju poslovala le čez zimo te« spomladi obrat zopet opustila, nastopala sodnim potoma Vse naše prijatelje pa prosimo, da nam imena raznašal* cev teh govoric sporočijo.
Res je nasprotno, da bo naša mlekarna v Ptuju po» slovala redno v jezo in škodo vseh onih, ki raznašajo go* vorice o opu3titci obrata. Namen naše mlekarne v Ptuj» je, da kontrolira cene za mleko, ker se je jasno videlo, d« so hoteli prekupčevalci z mlekom, ko je bila naša poslovalnica v Ptuju dva meseca zaprta, dobivati mleko zastonj ter so ga plačevali že po K 3.50 za liter. Kakor hitro smo začeli mi poslovati, so se pa cene za mleko za 50% zbol^» šale. Brez dvoma je torej v korist mlekodajalcev ptujskega okraja, da naša mlekarna posluje, vsled česar pa je tudi njihova dolžnost, da isto podpirajo ter ji oddajajo vs« mleko.
1585	Združene mlekarne d. d., v Ljubljani.
Za bodočo zimsko sezono, kakor tudi ia
miklavževa darila
se zaradi pomanjkanja prostorov sledeče stvari razprodaja jo s 25% popustom: domače čevlje za gospode, dame Is otroke v volni 'in usnju, samoveznice, pipe, doze za tobak in zigarete, ustnike, pisemski papir, kakor tudi ifraiev denarnice ca gospode in dame, damske ročne torbiee Uda
Jo»ip Mlinaric, Maj i bor Glavni trj	. 1601

Sz samega žita __k ne morete kuhati kave.
Dober in kreoak okus dobite šele.ako upohrebihe
PrariFraiickov kavni pridatek
Pijača s Pravim Franckom Vas zamore sralno zadovoljevati. K zmaft kavi na vsak način spada Pravi Franck.
m
□ OOQOO
Fr. Ksar. Krajne-s naslednik
MARTIN GAJŠEK, Maribor, Glavni trg
priporoča tvojo veliko zalogo vsakovrstnih
posteljnih odej
tartnega ladelka na drobno in na debelo. — Zahtevajr*
eenikl	1181
Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
Je, da kupite: češko snkno, volneno blago, hlačevino, tis kovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, araj»e, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po sal-žanih eenah samo v manuiakturni trgovini
Pozor!
Pozor I
t*

«01
Za obilen obisk se priporoča: K. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG 8.
Cujtei	iiitfr.
MARTIN SOMER, KONJICE
Kdor hoče lepo ln dobro oblečen biti, mora v KonJS«' ** teti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni d* — Za prav obilen obisk se nljndno priporom»»'
Tvrdka Scliweitzer
nudi svoje prvovrstne šivalne stroje z 10 letno garancijo z nr® 2500 Din, s štikarijo 2800 Din, ženske in moške bicikle 1600 de ! 2000 Din, vse vrste plašče »Mihelin« itd 80, 90 in 100 Din, zračnice »Mihelinc itd. 30 in 40 Din.
GLAVNO ZASTOPSTVO IN ZALOGA R. WRACKO (poštna hiša, Ptuj)
Prage bukove in hrastove
14-14-24 cm ter 2.60 m dolge, potem kostanjev taninski les, hrastove, bukove, javorjeve in gabrove hlode, ter brezov les kip«)*
I2Tj.d.olf Dergan, trg-o^rec, Ujašlso
ter prosi tozadevnih obveznih ponudb.	1595
$»«aaHKaBBffianaBinBHaHBBHHBBBH»8anH
m n
Zadrnžna gospodarska banka d. i
S*«»drii«ile* Marlbar«
v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 5„ pred frančiškansko
cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantnejše! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu.
^oobiišieid prodajalec srečk drl tm, loterije.
1111913flBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBI
Edino najboljši
Somišljeniki, širite naš list!
«•let*» tir
ilvslni stroji in kolesa M It
JOSIP PETELINC-A
LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob redi)
= znamke Gritzner, Mer in Phfinii :
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. — Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubied<. — Pouk o vezenju in krpanju brezplačen. Večletna ga-tancija. Delavnica na razpolago.
eiw<>r»a
■	.' ■■ ■■■■■■ .V ,' .1 .■ .■»■■■ ■■ ■■ ■■ ■■
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
_ .	—____,___■	__r..
m*r*f Krop« (J**oainri|sJ.	Tslelon intsrurban Podnart.	Breojavko: Zadruga Krop*
ki ockotinu »slemic«, toblj! so la^t, črni sli pocinkani, ieblji za sgradbe, les 1. t. dL, leblji so čevijo. Spojko za odre in prage, spo^o za M*»1» «P**" Mo sa brssM. Kljuko za podobo. M, četi, flebo Ui Vijaki s maticami. Fodloins pločko. Matico. Zakovico za tenderje, kotle, sode, moatovo, pfe-koksa L ti Vi|a£al ¿spi Variga, Isdotujo lahko tronanMjo, popnrrijs strakovataiko goapodsisko «ro|o ia opremo so vodno iago ia »lina.
I Dustrovani coaiU na rsspoiago! — Prodaja so nn» na debelo trgovoosa,
Val * nalti Kbroka ap«dafa£!

H
D
m
i n m
Z!
H do
m
CD
dg m
tJtmwakimw* xiaJLc*	Jbftt: m
najboljše in najvarnejše *TBP*tlj	
pri	
Spodnještajerski ljudski posojilnici	v Maribora
Stolna ulica SL 6 r.niu.	Stolna olica št i
Hranilne vloge brez odpovedi po 6%.	
Na trimesečno odpoved po 8%	
48
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Maribor«, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Maribora. — Urednik: Janus Gole«, novinar v Mariboru.
darfa«, predstavnik: Janš Gole«, m vinar ▼ novinar v Maribora.
Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gotfn«