štev. 36 Cena 15 din PTilJ, 11. seplemiMti 1W Letnik xn v zatišje med dvema svetov- namaa toroejama, Eisedihovver po Evropi in Hnjščev po ZDA. je po- stal iaaaki problem preko noč: svetawni problem števalka 1. Na hritrano so sfldical- Varnostni svet. da b') preteo OZN urediili na- S(pax3tja, kj trajajo v Laosu že več mesece^/, ali bolje, da b: posku- šali -popa-avsiti tista nasprotja, ki jtai je pus^iSa odprta mednarodna komisija. Varnostni svet je izvo- lil pododlbor, ki bo že prihodnje dm odipotioval v Laos. BloJcoT^ika razdelitev v Evrop je dosegla nekaj let po drug' svetovni vojni svojo dokončno obli&o in zato ne prihaja pri nas do "tafcih notranjih trenj. V Arij in Maki pa je to drugače. Poleg nenre^erah domiačih razmer v ne- kaiterih aiz-Jskih deželah, kjer imajo {"evdalci in kralji še vedno ^jao oibJast, pritisS"90vraPžn«'« taibor. Zato so tudi v I^osu pustili od- prta številna vprašanja, ker so načunaO', da b! kasneje morebiti lahko shižilla ta država kct bočna sriJa proti Severnemu Vietnamu in Kitajski. Bno i2nned csncnmth načel ame- r^ke obrannbne politike je tako imietnovano obkoljevanje. Zato so ustanov i Ji tri vojaške zveze — Atlajitsiko, Centralno (bivšo Bag- dadslko) 'n Dalinovzhodno. Na ta način so okoli Sovjetske zveze in ničnih zaveznikov postavil -voja- šikr> strs^e. Ker na Baodgdjska m Daijnovzhcdna zveza nista zaklju- čeni, je vmešavanje, čeprav urad- no nepriznano, za ameri«ško poli- tiko tem potiebnejše. Za sovjete moramo seveda tudi povedat., da v obramb pred popolno obkolit- vijo kaj radi podpirajo nezado- voljstvo množ c in s tem zabijajo klfn v zahodni svet. Azi jsike množice so v primerjavi z evrops-kim v strahotnem po- ložaju m z^to so dojemftve za vsako gibanje, ki nosi s seboj 590- oiailne reforme. Če pa je zemlja v rokah arastokratov n je množi- ca večfkrat lačna kot sita, ima gi- banje vedno dovolj zagovornikov. Zato je jugoslovansko stališče o nevmešavanju v notranje zadeve vsaike dežele najpravičnejSe. T>o~ kler je billa taoška kra^ljevska vlada gospodar položaja ''n je bilo bivše (gibanje Patet Laosa pripravljeno na kompromise, so bil; kar zato, da mednarodna ko- mistta preneha z dedom. Ko pa je kraTjevska vlada v napadu na opo- ziojo doživela polom, se ie takoj obm''!'^ na Ameriko in OZN, da b' ji nudili pomoč. Zaradi treniitne svetovne situa- cije pa Američani niššo mopti kaf preko noči' poslati v Laos eksoe*- d-cij.cik' korpus kot feni v Liba- non. S tem bi porušiH vsa dose- danja prizadevanja, dia bi s So- vje+.-^iko zvezo na nsiren nač^ii uredil^ vrsto vtrrrašanj. Ker pa je aibanie Patet Lao v ofenzrvi. so morali trkren'ti vsaj nekimi "n rato s ose odločili za pKKi-cdbor Var- n^stnpoa sveta. Žisrinoreja je poleg poljedelstva najvažnejša veja kmetijstva. Da ht>'!\pnaši občini ta zadovoljila vsem potrebam tržišča ter izvozu, jo je potrebVio čim bolje organizirati. Usmeriti jo bo treba na široki ftcMiti v pogodbeno in kooperacij- sko proizvajanje za potrebe do- mačega tržišča, medtem ko bo šla proizvodnja družbenih posestev vedno bolj na tuja, inozemska tr- žišča. V govedoreji bo posvečena vsa pozornost pitanju mlade živine. Nedvomno je, da je orientacija v to smer odraz zahtev zunanjega trga. Pri nas smo doslej v glav- nem izvažali mnogo nepitane in neizenačene živine, predvsem tele- ta v teži 70 do 80 kg ter drugo mršavo živino, ki so jo tam spi- tali in pri tem prav lepo zaslužili. Podobno je bilo v prašičereji. Na- še gospodarstvo tako od izvoza ni imelo takšnih koristi, kot bi jih lahko. Pogodbeno pitanje je zabeležilo letos lepe uspehe. V primeri z le- tom 1957 in 1958 je ponovno na- raslo. V času, ki je pred nami pa bi naj prešli v široko akcijo pita- nja telet, torej v novo kvaliteto v živinoreji. Gre za pitanje telet na težo 200 kg, kar je velikanskega pomena za povečanje tržnih koli- čin mesa. Razen tega je to kvali- teto možno zelo ugodno plasirati v inozemstvu, ali pa nadaljevati s pitanjem do teže 400 kg — baby- beef, ki je prav tako tudi zelo iskan na tujih trgih. Skratka, v naši občini moramo vse sile vloži- ti v to, da bo akcija pitanja telet na 200 kg zajela vso potrebno ši- rino. Ta naloga ne bo težka, če se bomo držali nekaterih ukrepov. Predvsem je treba točno izvajati uredbo o prepovedi klanja telet. Občina in zadi-užna poslovna zveza bosta morali zasledovati, kam gre- do teleta. V republiškem merilu bi morali v naslednjem letu izpitati 80.000 telet na težo 200 kg, in v ptujski občini 3500 kom. Razum- ljivo je, da bo potrebno maksimal- no aganžiranje kmetijskih strokov- njakov, da bo to število doseženo. Na baby-beef bi naj spitali že letos 7000 naslednje leto pa 10.000 glav. Ta proizvodnja bi naj bila dosežena v glavnem na dfužljpnih posestvih. Važna naloga k-metijskih stro- kovnjakov je organiziranje pita- lišč pri kmetijskih zadrugah. Prva takšna pitališča že delujejo. Uredba o prepovedi klanja te- let in prodaja živine na zadružnih in medzadružnih dogonih, investi- cijski načrti nekaterih zadrug, k nameravajo zgraditi močna živino- rejca središča — vse to so fak- tCK-ji, čeprav trenutno še v razvo- ja, ki bodo vplivali na večjo pro- izvodnost v živinoreji. Etoslej je bila najmnožičnejša oblika sodelovanja v pitanju go- vedi kategorij 1 do 2 in 2 do 3 let. Toda tudi ta oblika ni bila naj- doslednejša ter je irhela nekatere pomanjkljivosti. Pogodbeno pitanje goveda je za kmetovalca ugodno, ker ima po- leg prirastka tudi dober gnoj. Vse- kakor je pitanje mladih živali ce- nejše kakor starih, ker mlade bolj- še izkoriščajo krmo. Zunanji trg pa tudi zahteva mlado pitano živino, ne pa staro. V prašičereji zasledil jemo ,dve smeri proizvodnje, in si- cer proizvodnjo pravili beko- nov jn pa prašičev-pršiitarjev. Za izvoz v zahodnoevropske države prihajajo v poštev zla- sti mesnati prašiči do 90 do 120 kg teže. najbolj pa so ce- njene živali s 100 kg teže belih mesnatih pasem, ki imajo ena- komerno, ne predebelo slanino, čvrsto in sočno za predelavo sposobno meso. Tem pogojem ustreza holandska pasma, ki ima dolg hrbet in razvite šun- ke. Najvažnejše pri p^aitJTi za dolo^ieno kategorijo je čas pi- tanja, v katerem dosežejo do- 1 oceno težo. Pri nas je bil do- slej ta čas cesto predolg, kar je imelo posledice v kvaliteti, pa tudi druge napake s'aga z izšolanim kadrom, obogaten m z izikustvi iz borbe m mcdernim ladjevjem. Naša Vojna mornarica črpa svojo moč in dobiva prav smisel n opravičilo šele v povezanosti z ostalimi čtnitelj naše pomorske stvarnosti. Naše ladjedelništvo ni samo važna veja našega narodne- ga gospodarstva, ampak je tudi obrambni faktor, k v določenih okoiiščmah lahko v sodelovanju z vojno mornarico odigra važno vlogo pri ohran tvi nscdvisnost: naše domovine. Naše otočne :n obalne komune pri reševanju živ- Ijenjkih problemov primorskega preb valstva, kot so električna energija, oskrba z vedo, pogozdo- vanje Itd.. rye rešujejo samo osnove standarda tega prebival- 9'tva. pač pa tudi kopico drugih vprašanj, važnih za obrambo na- šega morja 'n obale. — Jugoslo- vanska vojna mornarica pa n' samo branitelj našega mcrja in (Nads-Ijevanje na 2 strani) Prejšinjo soboto je predsednik Tito vpričo številnih uglednih osebnosti iz našega političnega in gospodarskega življenja v zvez- nem menila odprl jubileji 50. za~ grebški velesejem. Na letošnjem zagrebškem vele- sejmo razstavlja 5673 razstavljal- cev iz 30 dežel svoje izdelke. Vidno mesto med raTStavljalci za- vzemajo na jubilejnem velesejmn do^či 'proizvajalci, ki jih je 1012 iz vseh področij proiTrrodnje, od teh pa jih je 759 rz industnlje. V tej panogi pa je na prvem me- stu kovinska stroka, sledi elek- trotehnika, kemična industmija itd. Na letošnjem jesenskem vele- sejmu prvič razstavljajo neka- tere dežele m azijsko-afriškega področja, n pr. Etiopija, Indone- zilja, Ceylon in Maroko. Italija in Grčija sta letos precej povečali obseg svojih razstav, predvsem pa možnosti izvoza. V okviru sejma so prirejene posebne specializirane razstave, ki se omejujejo na posamezna podiročja dejavnosti. Tako je po- sebna razstava merilne in regu- laci,iske tehnike, razstava usnja in obutve, revilja oblačenja, med- narodna razstava knjig, filateli- stična razstava in turistična raz- stava. Izvedenci pričakuje.io, - da bo izkazal jubilejni jesenski zagreb- ški velesejem tudi primeren go- spodarski uspeh. Predsedstvo Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj je pred kratkim proučikk-potek doseda- njih polletnih konferenc sindi- kalnih podružnic ter sklenilo, da morajo biti zaključene najpozneje do 15. septembra , zaradi priprav na polletno kon- ferenco Občinskega sindikal- nega sveta, ki ho koncem sep- tembra. Dosedanje polletne konfe- rence, ki so bile v 22 sindi- kalnih podružnicah, govore o veliki zrelosti izvršnih odborov, ki so se restio in s čutom odgo- vornosti lotili svojih nalog v pripravah na polletni obračun svojega dela. Našli so prc.vo vsebino, jedro in namen pol- letnih konferenc in so v poro- čilih zajeli lx)gato vsebino go- spodarjenja v y)odjetju in dela sindikalne nodružnice v prvem polletju. Dobro pripravljena poročila so bila pobuda v ži- vahne razprave, ki so zajele predvsem vprašanja polletnih proizvodnih in finančnih pla- nov podjetij, vprašanja odno- sov v podjetjih, zaščito dela, tarifno politiko in prve rozul- taie novih tarifnih pravilnikov v delovni ste ilnosti in proiz- vodnji, strokovno vzgojo in skrb za delovnega človeka, za njegove delovne in življenjske pogoje, vprašanje družbene prehrane, centralne mcnzo. to- plih obrokov malice, stanovanj- sko problematiko, področje zdb"aVstvcne zaščito, delo na kjdturno-prosvetnem polju itd. Dobro pripravljene konferen- ce, poročila in razprave so v celoti odraz aktivnosti sindi- kalne podružnice v podjetju. Posebno pa so polletne konfe- rence imele uspeh tam. kjer sindikalna podružnica ni osam- ljena in kjer njene vloge ne podcenjujejo. Izvršni odbori nekaterih podružnic imajo ia- sen program svojega dela. uve- deno imajo stalno sodelovanje in povezanost s kolektivom, de- lavskim svetom, upravnim od- borom, kakor tudi vodstvom podjetja in tako ne gre nobena akcija mimo sindikalne i»o- dnižnice in tako vsi organi skupno sodelujejo in rešujejo probleme svojega delovnega colektiva. — Uspehi v takoiii irimeru ne izostanejo. V takih volektivih tudi ni potrebno go- voriti, kaj naj dela sindikalna podružnica in kje je njeno me- sto in vloga. Dobro pripravljene polletne konference so bile v sindikal- nih podružnicah: Pošta Ptuj, Tekstilna tovarna in barvarna Ptuj, Trgovsko industrijsko podjetje iLes« Ptuj, IKLlPPtuj, tovarna Avtoopreme Ptuj, Že- lezniške delavnice Ptuj, Po- karna-Mlini >Vinko Reš« Ptuj, Občinski ljudski odbor. Obrtne delavnice v Lovrencu in še v nekaterih drugih. Poleg teh pa moramo vsekakor dati najbolj- šo oceno simlikalni podružnici Tovarne glinicc in aluminija Kidričevo. V tem podjetju je izvršni odbor izdelal najboljše poročilo, ki ga je dostavil vsem svojim pododborom po obratih, kjer so o njem razpravljali in izdelali svoja poročila. Zraven vseh teh dobrih sindi- kalnih podružnic pa žal imamo tudi take, ki še niso začeli s svojimi polletnimi konferen- cami. Imamo celo primere, da se posamezni vodilni ljudje v podJ(^tjih izogibajo delu v sin- dikatu. Tak je primer računo- vodje nekega podjetja, ki ne smatra za potrebno, da bi se udeležil polletne konference sindikalne podružnice. Zato ni čudno, da nekatere sindikalne podružnice niso na polletnih konferencah obravnavale pol- letnega finančnega obračuna in izvršitve plana proizvodnje in uveljavljanja novega tarifnega pravilnika. Polletne konference so torej pokazale ^rsto velikih uspehov na eni strani, na drugi- strani pa tudi vrsto neuspehov, pred- vsem pa to, da posamezne sin- dikalne podružnice še niso po- stale gonilna politična sila v podjetju, prav tako pa v raz- voju in uveljavljanju delav- skega sveta in upravnega od- bora. ^ Vse ugotovitve v zvezi s pol- letnimi konferencami postav- ljajo pred Občinski sindikalni svet nove odgovorne naloge. Povečati bo potrebno skrb iz- vršnim odborom sindikalnih podružnic in organom delav- skega upravljanja, poleg tega pa podvzeti vse za vzgojo in usposabljanje sindikalnih ka- drov in kadrov delavskega upravljanja. Vsekakor pa so polletne kon- ferenco velik korak naprej v uveljavljanju sindikalnih po- družnic, prav tako pa velik pri- spevek k izvajanju zaključkov IV. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. FB V Ptuju se mnogo razprav- lja o pouovnem množičnem so- delovanju pri raznih komunal- nih delih v mestu samem po večletnem počivanjii in čaka- .njii. kdaj M)o končno uspelo Občinskemu ljudskemu odboru Ptuj zgraditi vodovod in kana- lizacijo, urediti mesto, odpra- vili vse, kar jemlje mestu sliko prijetnega, urejenega, okraše- nega in čistega kraja. Občinski komite ZKS in ob- činski odbor SZDL ter Občinski sindikalni svet so sklenili po- zvati svoje delavoljno in spo- sobno članstvo na delovne ak- ciie v Ptuju v pomoč Komu- nalni ustanovi Ptuj. ki koplje •? svojimi delavci ob pomoči pripadnikov jla i^ke za mestno vodovodno omrežje in za kanalizacijo po Ljutomerski cesti sem od bolnišnice. Skle- nili so tudi pozvati stanovalce novozgrajenih in naseljenih stanovanjskih blokov v kolo- dvorski četrti, pa tudi stanoval- ce v vseh hišah splošnega ljud- skega premoženja, da začnejo urejati hiše in njihovo okolje, del začnejo skrbeti, da obče- Ijudska imovina ne bo več tako propadala ob brezbrižnosti nje- nih hasnovalcev. Ob teh akci- jah se bo najbolj pokazalo, kako lahko množica ob neka- jurni pomoči stalnim delavcem veliko stori za skupno in svojo lastno korist. Za to je sicer že dovolj dokazov iz časov po osvoboditvi pa tudi iz zadnjih let dela članstva društev in organizacij v raznih delovnih akcijah po raznih mestih Slo- venije. Ptuj je predvsem po- treben vodovoda in, kanalizaci- je in najprej si bo tega uredil ob sodelovanju množice. V sre- d<" se je med prvimi v Ptuju odzval pozivu na sodelovanje pn komunalnih delih v mestu kolektiv občinskega ljudskega odbora Ptuj. Njemu bodo sle- dili odbori organizacij in dru- štev in nato članstvo. Zopet bo- do tereni SZDL in društva v medsebojnem tekmovanju, kdo bo imel na delu več ljudi in kdo bo premaknil več zemlje in opravil več ur. Zopet bo za- živelo politično delo po organi- zacijah. Izrečene bodo zopet pohvale marljivim kolektivom in vzpodbudne besede tistim, ki podcenjujejo svojo pomoč skupnosti. Zopet bo na 'delo- viščih premalo orodja za mar- ljive roke, kar se sicer ne bi smelo dogajati. Tako se bo Ptuj zopet lahko postavil v vrsto tistih mest v Sloveniji, ki so ob pomoči množice storile več kot s samimi krediti in kjer se ljudje postavljajo za vsako stvar, ki so jo sami pomagali zgraditi ali urediti. Za pridne roke ne bo delo samo pri vodovodu in kanali- zaciji po mestu. Mestni park čaka pridnih rok in ne bo dol- go, ko bo ta zopet v redu. ko bo urejen tudi del parka med novo cesto in železnico ob Zrin- sko-Frankopanski ulici, med Lackovo ulico in :;>Pctrolovo« novo servisno postajo. Kar ' o ljudstvo pomagalo urediti, tega ne bo pustilo nikomur uniče- vati, poškodovati in podobno. Po odborih SZDL. po zbo h volivcev, ki bodo v Ptuju za- čeli s petkom, ti. septembra t. L. se bo razpravljalo poleg vprašanj stanovanjske skupno- sti in poravnalnih svetov tudi o delovnih akcijah po mestu, ki bodo zajele skoraj polovico članstva. Prihodnji teden pa s*^ bo /e kazal na deloviščih re- zultat teh razprav, ko bodo najm-rljivejši prijeli za orodje in dalj zgled ostalim. PIUJSK: TfcONiK šolska vrata so spet odprli. Preko sto šolarčkov je prvič sedlo v šolske klopi. Dopoldne in popol- dne bodo s svojimi starejšimi to- variši napolnili razrede, po ulicah pa bodo gruče otrok pregnale se- danji mir in tišino. Novi most čez Dravo in asfalti- rana cesta do železniškega prela- za omogoča motornim vozilom prav dirkalne hitrosti, kar more- mo cesto opazovati. Na železni- škem prelaau pa je sedaj nastalo naj prometne jše, najnevarnejše in za prehod pešcev popolnoma ne- urejeno križišče, saj se križa šest cest in železniška proga. Res je Ptuj staro, zgodovinsko mesto, toda to ne more biti vzrok, da ne bi promet na križišču uredili naj- sodobnejše in za pešca najvarnej- še. Kako čudno izgleda lepo as- faltiran pločnik ob novi cesti, ki konča pri železniški ograji, tako da mora pešec na cestišče in šele na drugi strani prelaza lahko nada- ljuje pot po pločniku. Se mnogo večji nevarnosti pa je izpostav- ljen pešec, ki prihaja iz mesta ali od kolodvora in želi v Zdravstveni dom. Prav po tej poti in čez to križišče pa bo dan za dnem hodilo stotine otrok v šolo. Še odrasel človek ne ve, kje naj varno preč- ka cMto, da ga ne povozi doma- čin ali tujec, ki privozi včasih s sto kilometersko hitrostjo v kri- žišče. Kako težko in nevarno b-i šele našim prvošolčkom in njiho- vim starejšim tovarišem, ki bodo dan za dnem hodili čez to križi- šče. Tudi v Sloveniji že urejajo kri- žišča po geslu: prednost pešcu, ali z obveznim ustavljanjem pred samim križiščem. Menim, da je velika želja mnoqih staršev, da merodajni forumi nemudoma in rosno premislijo o tem kri.^^išču, uredijo promet in prehode tako, da bo zagotovljen varen prehod vsem pešcem in da starši no bodo v skrbeh, ko bodo otroci odhajali v šolo. Čakati, da bo nesreča, pa čeprav mogoče po krivdi otroka, zahte- vala ureditev prometa in varnpga prehoda na tem križišču, je dan- danes skrajno neodgovorno. -k Ot¥srl!e¥ oddelka Srednje tehnič- ne šoie ¥ Ptuju v okviru delovanja Delavske univerze v Ptuju odpira Va- jenska šola za razne stroke v Ptuju pripravljalni oddelek prvega razreda srednjo tehnič- ne šole — strojni oddelek, za odrasle, ki so zaposleni v indu- s-triji in obrti. Ta oddelek bo organizacijsko priključen k Srednji tehnični šoli v Mari- boru. Vpisni pojroji so: 1. Opravljena osemletka ozir roma nižja gimnazija ali pred-- vojna meščanska šola. 2. Opravljena industrijska ali vajenska šola kovinske stroke ter pomočniški ali mojstrski izpit. 3. Delovna doba v industriji ali obrti kovinske smeri. Vpisani kandidati bodo redno posečali pouk, ki bo v popol- danskem času, predelovali bodo predpisano učno snov, izpite pa bodo polagali na matični šoli v Mariboru. Sredstva za šolanje bodo prispevala s po- sebnimi dogovori podjetja, kjer so kandidati zaposleni, delno pa bodo krili s šolnino vzdrže- vanje oddelka kandidati sami. Reflektanti, ki izpolnjujejo pogoje, vložijo predpisano kol- kovane prošnje ravnateljstvu Vajenske šole za razne stroke v Ptuju do 20. septembra 1959 s sledečimi podatki in dokazili: 1. osebni podatki s kratkim življenjepisom, 2. opravljene šole (tečaji), 3. delovna doba v kovinski stroki z oznako delovnih mest in podjetij zaposlitve, 4. mnenje sindikalne podruž- nice in upravnega odbora pod- jetja. Pohitite s prijavami, ker pri- čenja redni pouk 1. oktobra 19=59. Ravnafeljstvo Vajenske šole za razne stroke Ptnj trgati za nagrade. Udelfežba na opisan h vzrejnih dirkah pa spa- da v sistem njenega vzrejnega sdekcčjsikeiga dela, zato je ne sa- mo njena pravica, temveč prav dolžnost, da se tam pokaže. Žal pa se dobijo nekateri, ki jm ti uspehi Kobilarne Tum šče niso po godu. Zaito je tudi, žal, visipeio nekerrm L. T. vtakniti v mariborski ponedeljski »Večer« nekakšno poročilo o nedeljsk h Ijutomeirskih diiikah, ki je ne le zelo netočno, popvolnoma nestro- koivno, tendeno jozno pa tako, da je glavni p^men in pvoudarek teh dirk poskusilo obm-iti na neko popo'noma krivo plat. Seveda pa to častn h diplom, ki so jih tumjški konji prejeli, ne more odvzeti. Ing. Janez Hvastija Ot¥Qrlte¥ oiidelkov za kvalifika- o jo odrasliti v okviru delovanja Delavske univerze v Ptuju odpira Vajen- ska šola za razne stroke v Ptuju dva oddelka kovinske stroke za odrasle, ki si želijo pridobiti izobrazbo izučenegf; delavca in ki opravljajo že kva- lificirana dela na svojih delov- nih mestih. Otvoritev oddelkov ostalih strok pripravlja šola' s pričetkom prihodnjega leta. Oddelki za kvalifikacijo odra- slih bodo delovali kot sestavni del šole. Kandidati bodo pose- čali trikrat tedensko pouk v popoldanskem času. redno bodo predelovali predpisano učno snov in polagali izpite v dolo- čenih rokih. Predvidevamo, da bo trajalo šolanje vseh treh razredov s končnim in pomoč- niškim izpitom dve leti. Vpisni pogoji so: 1. Zaposlitev na delovnih me- stih polkvalificiranega ali kva- lificiranega delavca. 2. Štiriletna delovna doba na delovnih mestih pod 1. 5. Opravljenih šest razredov osnovne šole ali dveh razredov nižje srednje šole. Sredstva za šolanje bodo pri- spevala s posebnimi dogovori podjetja, kjer so kandidati za- posleni, delno pa bodo plače- vali šolnino kandidati sami. Reflektanti. ki izpolnjuiejo pogoje, vložijo predpisano kol- kovane prošnje ravnateljstvu Vajenske šole za razne stroke v Ptuju do 20. septembra 1959 s sledečimi podatki in dokazili: 1. Osebni podatki s kratkim življenjepisom. 2. Dokaz o delovni dobi v kovinski stroki z oznako de- lovnih mest in podjetij zapo- slitve (lahko tudi nižja delovna doba kot je predpis). 5. Opravljene šole (tečaji). 4. Mnenje sindikalne podruž- nice in upravnega odbora pod- Pohitite s prijavami, ker pri- čenja redni pouk 1. oktobra 1959. Ravnafeljstvo Vajenske šole za razne stroke Ptnj Nadaljevanje In konec Po usp>eiem kasašicem derbiju v Beogradu dne 50. 8. 1959, na ka- terem sta dva konja iz Kobilar- ne Tumišče odnesla prvo in dru- go mesto, so se v nedeljo, 6. 9. 1959, na jesensk h konj.sikih dir- kah v Ljutomeru konji iz te ko- bili ame zopet .zkazali kct naj- boi:jši. Na programu teh dirk sta bili dve glavni vzrejni d;rk.i: Prven- stvo dvoletnih kasačev Slovenije m državno prvenstvo tr letnih kasačev. To so takorekcč k vali- tetn. .zpiti konj po letnikih, derb: pa je glavni izpit za 4-Ietne ka- sače. Konj, ki je z dobrim uspe- hom absolv.ral vse te preizkuš- nje, nos kot klasn( konj toza- devna izkazila v svojih matičnih dokument.h s seboj -.n je seveda temu pr.memo tud; vrednoten. Kobilama Tum išče je v nede- ljo v Ljutomeru postavila na izpit šttri svoje dvoletne konji)6e, po- tomce iz Italije uvoženega žreb- ca Daberdoja. Zmagail je žrebček »D:nko«, za njnm pa so se zvr- stili ostali trije. Torej so ti tur- aišiki konji kot razred zase zasedli vsa prva štir mesta. V dirki »Državna prvenstvo« (glavni izpit) triletnih kasače^/ so nastopili trije tumiški konj. ter je prvo mesto zavzel žrebec Astor, dirugo pa žrebec Liktor, oba potomoa francoskega žrebca Deauvilleja. Zmagovalec je do- segel kulometrski čas 1.25,9 na progi 2200 metrov, kar pomeni rekord v tej discipl ni, ki bo go- tovo kot tak registriran. Kobilama Tumišče se je s svo- jim: konjf udeležila samo nave- denih, izrazito vzrejen h dirk ter je druge točke programa prepu- stila drug^im rejcem, katerim m- kaJcor ne žet. konk^arirati ;n se obade, pa-c pa tud; sola za tisoče in t soče mladih fantov. Naši mor- narji akttvno sodelujejo pri grad- nji indtjstnjskih objektov itd. Ta- ko mornarji branijo našo svobodo m f>cmagajo graditi višj žavljenj- ski standard celotnega našega jM-ebivaLstva. Letovišče »Grad Bori« odprto do konca oktobra Letovišče grad B:r; bo predvi- doma odprto samo do 51. otkohra t. 1. petem pa zopet cd 1. maja 1960 dalje. Letni obračuni zadnj:h let so namreč pokazal:, da ne ka- že letovišču zaposlevati v zimsk tur.st čni sezoni csebja, ker ob sob.;tn h in neJeljtsk h obiskih ter ob posameznrh prehodnih gost h ni p-ilno zaiprsleno. V tem času bo pač bolj služilo namenu gost - šče pri mostu. Lcttov šču grad Bori ne gre sa- mi za to, da bt poslovalo brez iz- gube, ampak v vedno večji mer za to, da bi se ob lastnih sred- stvah in ob najetem kreditu od- pravile p-manjkljrvosti, ki jih le- tov* ščar ji mcčno občutijo,_ z'a.sti pomanjkanje vodovoda. Č mprej bo potrebni popra^viti stolp na vzhodn strani gradi, ki .je že v zel^ kritičnem stanju. Odstraniti ga ne smejo, ker je pod zaščito spcmc;n'ške{5a varsitva, poprav li pa ga do«lej niso, ker niso imel« sredstev. Pa tud: sicer so na tako veliki grajski zgradbi potrebna stalna popravila, da bi letovišče čimveč let služilo namenu n vrnilo naš, skupnost; sireds^tva, ki so bila vložena za ureditev leto- višča. D:slej je bilo v tem letov'šču na večtedenskem letovanju okrog 500 stalnih gostov. Po več noči je prenočevalo in se zadržalo v gra.- du okrog 1000 prehodnih gostov, leipo pa je tudi Število zletnikov iz vseh strani scsedne Hrvatske n Slovenije ter okoliškh ljudi, k so pr hajali v letovišče oh sobotah in ne^deljah ter ob raznih prazni- kih. Med tujci je bilo največ Ev- ropejcev, bilo pa je tudi nekaj gostov iiZ prekmorskih dežel. Vsi so se o letovišču dckaj ugodno izražali osebno m v pismih, k' so jih pisali uoravi letov šča in upravnku Dušanu Korenjaku ter tudi prejšnjim upra\'n-'kom, ven- dar Se vedno bolj sliši tud' glas gostov, da bo treba napeljati v prad vodovcd in urediti še nekaj Štirideset let od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ 15. septembra 1918 — v Celovcu I. konferenca koroških slovei*- skih socialnih demokratov. 11. septembra 1927 — volitve v narodno skupščino Jugoslavije; komun sti dobe kljub ilegalnostl več glasov kot socialistične stranke. Septembra 1934 — prvo nedeljo ob mednarodnem mladinskem dnevu močne propagandne akcije komunistične mladine. 12. septembra 1956 — začno stavkati v cinkarni v Celju. 11. septembra 1941 — na prvem kulturnem plenumu OF (vodi Prežihov Vorane — Lovro Kuhar) razglašen kulturni molk. 16, septembra 1941 — 3. plenum OF, ki se konstituira v .SNOO. 16. septembra 1942 — iTzdana naredjia za ustanovitev Cankar- jeve br gade. 11. sp>titembra 1943 — izdan odlok o razpisu volitev v Zbor od- • poslancev. 13. septembra 1943 — izda Glavni štab uredbo o izvedbi zaledne vojaške oblasti. Cjrozfiarsko in lesno g^ospodar- stvo Gozdarske fakultet^ Ljub- ljana v Ptuju namerava zgra- diti konec tega lota in v začet- ku prihodnjega lota v Stano- šini logarnico. ki je tam nujno potrebna glede na graditev 4950 m dolge kamionske cesto v gozdni kompleks Tisovec. Pri teh delih bo angažiranih več strokovnih delavcev, ki bodo bivali v logarnici. Ta bo po- zneje služila za bivanje logarja in njegove družine, poleg sta- novanjskega prostora logarnice pa bo v zgradbi tudi poslovni prostor za logarsko službo. Iz logarnice bodo vodili razne ak- cije za nova pogozdovanja, za varstvo gozdov in drugo. Ha'd^'nsl{a gmana primerna za nov. formi v ponedeljek, 7. septembra 1.1.. se je mudila v Ptuju komisija predstavnikov Agrobiroja n Kme>- tijskega inštituta iz Ljubljane, ki se je s predstavniki Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Ptuj, Občrinskega ljudskega cd^bora Ptuj n Izvoznega trgovskega podjetja »Perutnina« dogovorila o pK>drob- nostih graditve objektov za far- mo za pitanje rac in pohancev- piščancev na hajdinski gmajni. Agrcibiro Ljubljana pripravlja za te novogradnje nvesticijski in idejni program f'n z njiim hiti, da se bo mogoče Kmetijski proizva- jailni pos'lovni zvezi v Ptuju kot nvestitorju na decembrskem ali januarskem natečaju potegovat' za potrebna invest'ciij. sredstva. Predstavniki Agrobiroja iz Ljub- ljane inž. arh Franc Arko, višji gradbeni tehnk M'sson in dplo- mirani ekonomist EA^ KLonšek so se po ogledu hajdinsike gmajne, kjer bodo stali novi objekti, izra- zili, da je prostor za obe farmi dobro izbran, ker je dovolj odda- ljen od ceste in naselij, ker ima dovolj vode m ker je sam teren primeren za graditev takih objek- tov, z katere je drugod treba re- šiti več problemov. 2:;elo pK>hvalno se je o samem prostoru, kjer bo- d ostali! objekti, zraz la tudi inž. agr. Irena Holeček, ki je bila v kom.isiji kot predstavnik Kmetij- skega inštituta Slovenje in se ba- vi pri tem inštitutu predvsem z vprašanjem vzreje in pitanja rac. Na licu mesta je bilo sogCasno do- govorjeno vse potrebno glede sai- me graditve, glede proizvodn h kapacitet in proizvodnega progra- ma, katen elementi so pač p>o- trebni za iizdelevo elaboratov. Po ogledu hajdinske gmajne so se vsi navedeni podal še k pred- sedniku Obč.inBkega ljudskega od- bora Ptuj, za tem pa še k pod- jetju »Perutnina« in se tudi z n}\mi dogovori^ii o vseh potrebnih vprašanjh v zvezi z izdelavo in- vestioiJBkega in proizvodnega pro- gra.rma in idejnega načrta. Farma za vzrejo piščancev-po- hancev na Hajdini bo pripravila letno okrog 500.000 kg mesa in farma za vzrejo rac pa letno 2 mlijona kg mess. Nekaj tega blaoa bo za irv^z, nekaij pa za domačo porabo. Farmi bosta zgra- .jen: v prihodnjem *etu. Frailo Hrlbernik - petdesetletnik Pred dnevi je slavil^ Franc Hrlbernik. precbnctni učitelj in šolski inšpektor, družbeni in IKjlitični ter ljudsko-prosvetni delavec, petdesetletnico svojega življenja. Vsega sredi dela in življenja nismo mogli seznaniti z našo namero, da bomo o njem )isali, ker je vedno izven ^tiija po šolah. Naj te naše skromne vrstice, kakor je skro- men na.š petdesetletnik. oprosti in dovoli, da mu ob življenj- skem jubileju zakličenio: Še na mnoga leta! Franc Hribernik izhaja iz učiteljske družine iz Crešnjcv- ca pri Slov. Bistrici. Ljudsko šolo je obiskoval v Konjicah, štiri razrede gimnazije je opra- vil v Mariboru, kjer je obisko- val tudi učiteljišče, ki ga je končal leta 1928. Takoj nasled- nje leto je nastopil- učiteljsko službo v Vučji vasi pri Ljuto- meru, nato pa je služboval po šolah na Hajdini, v Vitomar- cih, na Jarenini in Sladkem vrhu ter ponovno na Hajdini vse do leta 1941. Vmes je še odslužil svoj kadrovski rok v Sarajevu. . .___:______ Leta 1941 ga je okupator, ho- te5 očistiti ozemlje, ki ga je zasedel, ijredvsem slovenske in-f teligcncc, že koncem aprila za- prl v ptujski kapucinski samo- stan, pozneje na Bori in Raj-i honbiirg ter končno izselil t Paračin. V izgnanstvu Francu Hriberniku in njegovi družini kot ostalim izseljencem ni bilo ni' prizanešonega, vse dokler se ni priključil partizanski vojt ski in bil dodeljen mladinske-i mu orkestru v Zaječarju, po-* zneje pa domu jugoslovanske' dece v Borisovu v Bolgariji. V povojnem obdobju je tov. Hribernik služboval zopet tMl šoli Hajdina. bil nekaj časa nai ()K ZKS odgovoren za agit-* prop, bil pozneje pomočnik po-f verjenika za prosveto pri OLO Ptuj, direktor nižje gimnazije v Ormožu, predmetni učitelj na gimnaziji v Ptuju in še pozneje šolski inšpektor, kar je še ua- nes. V vsem tem svojem službe-* nem udejstvovan ju je tov. Hri-! bcrnik vedno tudi aktiven pon litičen in družbeni delavec, vei dno in v vseh pogledih skro- men, požrtvovalen vzgojitelj, kf se je posebno vneto posvetil vajenski mladini ter ji skural dati čimveč glasbene izobrazbe iz svojega obsežnega tovrstnega znanja, kakor ji je kot zelo izobražen človek posredoval vse iz vseh področij, kar bi ji v življenju lahko koristi'«. Tov. Hribernik uživa VeliJc ugled in priljubljenost med nčiteljstvom. med katerega za- haja po svoji službeni dolžno- sti, ki ga ceni in spoštuje kot predpostavljenega, ki si tak odnos v resnici tudi zasluži, prav tako pa pri vseh svojih ostalih sodelavcih, naj bo že na katerem koli področju. In prav zato še enkrat: Še na mnoga leta, tov. Hribernikl Pretekli četrtek je organizi- ral Občinski komite ZKS Ptuj za svojce člane poučno potova- nje v Celje in v Velenje. V do- poldanskih urah so se člani ko- miteja razgovarjali v Celju z najodgovornejšimi voditelji okraja in občine Celje in se seznanili z njihovimi proble- mi, predvsem pa s pozitivnimi izkušnjami, ki so jih dosegli na vseh področjih družbenega življenja. Popoldne so si ogle- dali novo Velenje, rudnik li- gnita v Velenju in termoelek- trarno v Šoštanju. Potovanje in neposredna iz- menjava mnenj je bilo za vse udeležence poučno in koristno, saj bomo marsikatero njihovo pozitivno izkušnjo lahko uspe- šno uporabili v vsakodnevni praksi našega družbenega živ- ljenja. Bralcem želim posredo- vati le nekatere izkušnje in uspehe, ki so jih dosegli pri reševanju stanovanjskih pro- blemov. Stanovanjski problem je tudi v Celju precej pereč, saj imajo na občini preko 2500 prošenj za stanovanje, vendar ga s po- spešeno gradnjo stanovanj uspešno rešujejo. Doslej so letno zgradili 500 novih stano- vanj, prihodnjo leto in v bodo- če pa predvidevajo izgradnjo 4{)0 stanovanj letncv Pocenili so tudi gradnjo stanovanj, saj je prej zgrajeno stanovanje stalo povprečno 5 milijone, sedaj pa le 1,9 milijona dinarjev. To so dosegli z racionalnejšo grad- njo, delno pa tudi s prostovolj- nim delom samega prebival- stva. Tako so se n. pr. na ne- katerih terenih obvezali, da bo vsak odrasel prebivalec delal najmanj 30 prostovoljnih de- lovnih ur na izgradnji stano- vanj in pri urejanju komunal- nih naprav. Kdor pa se fizič- nemu delu ne bo mogel od- zvati, bo za vsako delovno uro. za katero se je obvezal, plačal 50 din. Te obveze j^ovs.od pre- bivalstvo zavestno izpolnjuje, prednjači teren Gabeije, kjer so delali letos že preko 60.000 delovnih ur. Podobno, vendar še dosled- neje, rešujejo ta vprašanja v Velenju. Novo Velenje so začeli graditi pred nekaj leti, sedaj je že pravo mesto, katerega uradna otvoritev bo 20. septem- bra. Zunanji videz obiskovalca naravnost očara. Človek ima občutek, kot da bi prišel v kak pravljični svet. Malo viseča ze- lena preprbga z gozdom v oza- dju, po kateri so posejane šte- vilne enostanovanjske hišice, nato stanovanjski bloki in stolpnice (precej od slednjih je še v gradnji), vmes čiste asfal- tirane ceste, obrobljene s cve- tličnimi pasovi, cvetje okrog hišic in blokov, cvetje na oknih in balkonih. Povsod največji red in čistoča, vse je grajeno zelo estetsko, prikupno in do- mače. Človek skoraj težko ver- jame, da v tem mestu stanu- jejo večinoma delavci-rudarji iz bližnje in daljne okolice, ki so našli tam svoj kruh. Pred leti, pripovedujejo tova- riši iz občinskega in rudniške- ga vodstva, ko se je začelo gra- diti mesto, je večina delavcev stanovala v zasilnih barakah. Ti delavci-rudarji so iz vseh krajev prinesli tudi svoje slabe navade, bilo je več nediscipline pri delu, pijančevanja, prete- pov (družinskih in »javnih«) itd., danes pa vsega tega sko- raj ni več. Kako so to dosegli? Ni šlo vse gladko, treba je bilo mnogo političnovzgojnega dela. vztrajnosti in tudi vzgojnih ukrepov. Najprej so začeli z delovnimi akcijami pri urejevanju mesta, komunalnih naprav in pri me- lioraciji Pake. Prvi so prijeli za krampe in lopate vodilni ljudje in tako s svojim vzgle- dom pritegnili vse prebival- stvo. Danes prostovoljno delo tam ne predstavlja nobenega problema. Ljudje so se temu privadili in z veseljem priha- jajo na delo. Tako so s prosto- voljnim delom od 1956. leta prihranili družbi že nad 250 milijonov dinarjev. Posebno so aktivne gospodinje in med nji- mi niso redke, ki imajo že nad 500 delovnih ur. Ce hoče kdo dobiti novo stanovanje, je predpogoj, da opravi vsaj 200 delovnih ur. To je za vse pre- bivalstvo prostovoljno sprejeta obveza in tisti, ki zaradi teh ali onih vzrokov ne. morejo s svojim delom izpolniti te ob- veze, plačajo 100 din za vsako z obvezo sprejeto delovno uro. Pri dodeljevanju stanovanj se dosledno poslužujejo nasled- njih kriterijev. Prizadevnost pri delu v podjetju, |)olitična. aktivnost, udeležba pri prosto-* voljnem delu in slednjič, pen sebna komisija še pregleda nje-i govo prejšnje stanovanje, če zna vzdrževati potrebno čistoi čo in red, ki je predpogoj za vse stanovalce novih stano- vanj. Zato kljub temu, da je še vedno stanovanjska stiska, nib-i če ne kritizira, da so pri dode-i Ijevanju stanovanj nepravilno^ sfi, kar se dogaja marsikje drugje in tudi pri nas, temveč si vsak prizadeva, da bi čim-* prej izpolnil potrebne pogojeinf s tem tudi dobil novo stanova- nje. Travnate pasove in cvetlične grede okrog stanovanjskih zgradb, ob cestah in parkih so naiskrbneje uredili in urejajtJ' prebivalci sami, zato znajo ce- niti ustvarjeno delo in ga tndi čuvati, predvsem pa tudi vzga- jati otroke, da sami pazijo na! nasade in jih ne poškodujejo. V začetku so se dogajali pri- meri, da so nekateri stanovalci lahkomiselno poškodovali noro stanovanje, v družinskih pre-i pirih razbijali in podobno. Te PTUJ. 11 septembra 195S PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 Kočija sanj pelte skozi Plut Z«feijlč smo poročali, da sne- ma na ptujskem gradu ekipa Ava- la filma iz Beograda najnovejši igrani film imenovanega filmske^ ga podjetja pod delovnim naslo- vom »Kočija sanj« (Diližanca sno- va). NaSim bralcem naj posreduje- roo sedaj nekaj več o tem filmu, za katerega predvidevajo, (U bo dokončan do konca tega leta in da bo stal okrog 80 milijonov dinar- j€w. Obrnili smo se na direktorja fiJroa DtiSana Petroviča, ki smo ga na51i med člani ekipe r\a drugem grajskem dvorišču ter ga povpra- šali za podrobnosti, predvsem pa za vsebino novega filma. Tov. Pe- trovič nas je ljubeznivo sprejel ter nam povedal, da bo novi film nastal po scenariju Arsena Dikli- ča, ki ga je napisal po dogodkih in osebnostih iz del Jovana Steri- je Popoviča: »Laža i paralaža«, »Kir Janja i Pokondirena tikva« ki prikazuje življenje med 30 in 40 leti prejšnjega stoletja v pro- vinci jskem mestu Vojvodine. Vse- bina te romantične filmske ko- medije je naslednja: V malo podeželsko mestece pri- pelje vsak dan poštna kočija. Ne- kega dne se pripelje v njej lepo oblečen p>esnik z rdečo rožo v gumbnici. S svojim nastopom in §armantnim obnašanjem je na mah osvojil najpomembnejše osebnosti malega mesta, pri ženah je v tre- nutku postal ideal mestnega kan- didata za ženitev. I>vori hčeram in osvaja žene mestnih veljakov, predvsem si privošči notaroša. predstavnika oblasti, v čigar ro- kah je tiralica za pobeglim kaz- njencem in goljufom — za njim samim- Lažni pesnik ogoljufa se največjega skopuha tega mesta, Kir Janjo, od katerega si izposo- di večje zneske denarja. Ko se vse razkrije, lažnega pesnika ni več nikjer, kočija, ki ga je pripeljala, ga je tudi odpeljala. Ostale so le še neuresničene sanje meščanov in meščank, ki jim je bilo v resni- ci žal, da lažni pesnik ni bil pra- vi- Direkt.or Petrovič je še povedal, da je ekipa z delom, ki je bilo predvideno za ptujski grad, zelo napredovala in da bo glede na to nekaj pred rokom končala snema- nje v Ptuju, nato pa bo nadalje- vala snemanje na Trakoščanu, kjer bo posnetih nekaj slik z gra- du in bližajočo poštno kočijo. Po- sebno ugodno je bilo za delo eki- pe vreme v zadnjem času, ker je omogočilo, da je posnela ekipa tudi po 13 kadrov dnevno name- sto predvidenih 10. Po 15. se- ptembru bo ekipa nadaljevala snemanje v Sremskih Karlovcih, kjer se razvija glavno dejanje fil- ma, medtem ko se odvijajo na ptujskem gradu samo odlomki do- gajanja v Famini graščini. Groteskne figure Jovana Steri- je Popoviča in njegov oster hu- mor bodo nekoliko omiljeni v tej komediji, da bo vse smešno in lepo in vse pretkano s prizanes- ljivim humorjem, ki pomaga, da gledamo na negativno v človeku z blagohotno popustljivostjo. Se nekaj podatkov tehničnega značaja: za film je pripravljenih 160 avtentičnih kostumov, v ka- terih nastopajo glavni junaki ko- medije, pari plesalcev na hišnih prireditvah, kandidatinje za za- konski stan in nosilci »nobl« ma- nir v malem podeželskem meste- cu. Režiser te komedije je Soja Jo- vanovič, snematelj Nenad Jovičič, scenograf Miodrag Denič, snema- telj zvoka Miodrag Medic, slikar kostumov pa Danka Pavlovič. Tehnična ekipa »Film-servisa« iz Ljubljane je vestno In brezhibno opravljala svoje naloge s svojo brezhibno opremo. 7. ekipo je so- delovalo tudi pet članov bivšega ptiijskega gledališča poleg večjega .števila statistov in drugih filmskih oseb. Film bo izdelan v barvni tehniki in prikazovan na širokem platnu. Direktor Petrovič bi se rad po tej poti še enkrat zahvalil prav vsem, ki so kakorkoli podprli in olajšali delo podjetja v zvezi s filmanjem v Ptuju. Glede samega predvajanja fil- ma pa je dejal, da ga distribu- terji po vsej verjetnosti ne bodo dobili pred festivalom v Puli 1960. leta in da je od slednjih odvisno, kdaj bodo film lahko gledali ptuj- ski obiskovalci kina. Nedvomno nas bo veselilo, da bodo nešteti obiskovalci kina po naši domovini in sirom sveta gledali s tem fil- mom tudi lepote in dragocenosti ptujskega muzeja. Delavska univerza Pripravljalni upravni odbor za ustanovitev >L)elavske uni- verze Ptuj« je svoje delo, ki mu je bilo naloženo od občin- skega ljudskega odbora, kon- čal. Prihodnja seja ljudskega odbora bo tistanovitev dokonč- no potrdila in imenovala uprav- ni odbor delavske univerze, v katerem bodo zastopani vsi družbeni forumi. Upravni od- bor se (ieli na organe upravne- ga odbora, ki so komisije za družbeno ekonomska in ideo- loško-politična vprašanja, za strokovno vzgojo, za poljudno znanstveno in splošno izobraže- valno delo ter komisija za psi- hološko pedagoška vprašanja. Operativo delavske univerze tvorijo upravnik in kolegij vo- dij posameznih komisij oziroma vodij sektorjev dela. Sektorji dela delavske univerze'so na- slednji: t. sektor: Družbeno ekonom- sko in politično izobraževanje: Vodja tega sektorja, ki je član upravnega odbora, konsti- tuira 3- do 5-člansko komisijo, ki i7xlela podroben program dela sektorja po svoji vsebini dela in organizira predavatelj- ski kader. V programsko delo si pritegne k sodelovanju za- stopnike sindikatov, organov samoupravljanja v gospodar- stvu, pri ljudskem odboru in pri posameznih ostalih družbe- nih organizacijah, kakor n. pr. 7,K in SZDL za organizacijo po- litične šole, sindikalne šole, te- čajev itd. 2. sektor: je sektor strokov- nega izobraževanja in izpopol- njevanja. Vodja s 3- do 5-člansko ko- misijo organizira svoje delo postopno po perspektivnem planu, in sicer: a) splošni del pri strokovni izobrazbi delavcev in uslužben- cev (splošni del programa za strokovne izpite);' b) pomoč pri organizaciji šol za odrasle (osemletke, strokov- ne šole) in organizacija raznih tečajev po programih teh šol; c) priprava kandidatov za sprejemne izpite za vpis v sred- nje šole in univerze; čl razni strokovni tečaji itd. 3. sektor je splošno izobraže- valni ali poljudno znanstveni sektor. Ta nadaljuje delo ljudske univerze in bo organiziral po- ljudno znanstveno predavanje, cikluse predavanj, seminarje in tečaje s področja znanosti in tehnike. Vseboval bo tudi splošno izobraževanje po inte- resih s področja glasbe, filma, literature itd., šole za starše, zdravstveno prosvetljevanje itd., predvajanje umetniških in kulturnih filmov in organiza- cijo klubov delavske univerze. Ta sektor naj bi še organiziral mladinsko katedro. Da bo delo delavske univerze demokratizirano, to je, da bo težišče skrbi za izobrazbo in vzgoj preneseno v delavske vrste, se organizirajo izobraže- valni centri, in sicer v tovarni glinice in aluminija v Kidriče- vem, v Majšperku za obe to- varni en center in za vsa tri kmetijska gospodarstva en cen- ter v obliki tečajev, seminar- jev ali šol za strokovno izpo- polnjevanje in boljše usposab- ljanje na delovnih mestih. Za- četki tečajev, seminarjev, šol itd. bo delavska univerza po- sebej objavljala v >Ptujskem tedniku« in potom okrožnic ob- činskega sindikalne.ga sveta ob- veščala člane sindikata. Posvetovanje s slušatelji dopisne Ekonomske srednje šole Dopisna šola v Ljubljani orga- nitnra v teh dneh po Sloveniji po- svetovanja s slušatelji dopisne Ekonomike srednje šole in jezi- kovnih tečajev o problemih štu- dije in organizaciji študiijiskih krožkov. Na ta posvetovanja bedo priišili vsi dopisnMd-slušatelji, ki so se vpisali v dopisno E3<^onomsko sred- njo šolo na razp'S republiškega sveta Zveze si^ndikatov Slovenije. V Ptuju bo posvetovanje vseh slušateiljem Ekonomske srednje šole in jeziikovnih tečajev v pone- deljek, 14. septembra, ob 16. uri v g.mnaiziji, kjer bodo slušatelj: prejeli vsa potrebna navodiila. Ta- krat se bodo tudi pogovorili o de- lu študijskih krožkov za vse slu- šatelje, ki bodo delovali v okviru Delavske univerze. Od te bodo tud: dobivali vso strokovno po- moč pr: študiju Ekonomske sred- nje šale an jezikovnh tečajev. 1 (Nadaljevanje in konec) primere so kaj hitro odplavili s tem, da so takega razgrajača takoj preselili nazaj v zasilro stanovanje v barako, povzro- č^o škodo je moral plačati in v >njegovo< stanovanje se je vselila družina, ki zna čuvati družbeno imovino. Bilo je le nekaj takih drastičnih ukrepov in te pojave so povsem odpra- vili, v stanovanjih vlada mir, čistoča in red. Proti pijančevanju so prav tako podv/eli učinkovit ukrep. Vsak, ki dobi novo stanova- nje, si mora nabaviti stanova- nju primerno pohištvo. Za to mu uprava rudnika poskrbi po- trošniški kredit, ki ga mesečno odplačuje. Tako delavci nimajo odvisnih sredstev, ki bi jih tro- sili za alkohol, poleg tega pa ima doma prijeten dom, ob- vezno radijski sprejemnik in časnike, zato tudi več ne iščejo razvedrila v gostilnah. Tako so pijančevanje v nekaj letih sko- raj povsem odpravili. K temu bi še pripomnil, da je tndi za družbeno življenje, kulturno in športno izživljanje preskrbljeno, za kar so na raz- polago primerni objekti in pro- stori. Navedel sem le nekaj prime- rov, kako so uspeli brez admi- nistrativnih ukrepov in togih paragrafov rešiti marsikatero vprašanje, ki ga drtigje sma- trajo za neodpravljivo družbe- no zlo. Te njihove izkušnje bi v marsičem lahko uspešno uve- ljavljali tudi pri nas. predvsem v okviru nastajajočih stano- vanjskih skupnosti. F. LJUBLJANA NEDELJA, 13. SEPTEMBRA 6.00—6.30 Nedeljski pozdrav — vm« ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska na- poved in dnevni koledar. 6.30 Reklame, t).40 Prireditve dneva. 6.45 Vedri zvoki. 7.00 Napoved časa, poročila, vremeins.ka napoved in radijska koledar. 7.15 Češka godba igra. 7.35 S popevkami v nedelj- sko ju-tro. 8.00 Mladinska radijska igra — Victor Hugo: Oavroche (ponovitev). 8.30 josef Suk: Iz cikla ,,0 mamici".. Nekdaj v pomladi. Kakoi je mamica pela bomemu otroku. O materinem bolnem srcu. 8.43 Pesmi Antona Schwaba in pri- redje Vlada Cioioba za so.!, zbor in or- kester. Anton Schwai): Dobro jutro — prir. \lado tiolob: Na tujih tleh — An- ton Schwab: Zlata kanglica — prir. Vlado Goioo: Ti si urce zamudi.a. 9.03 Zabavna matineja. 10.00 Se pomnite, tovariši . . Milica Ostrovška: Se skoraj otrok je kljubovala viharju, lu.30 Kas koncert za letoviSiarje. U.OO Domače pcjevke. 11.30 Domače popevke. 11.30 Dušan 2e- Ijeznov: Ruuniii Keka (repoita a). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega sljoreda. 13.15 Obvestili! in zabavna glas- ba. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši po- IsuSalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Majhen mozaik melodij.. 16.00 Humoreska tega tedna — 0'Henry: Skup- ne bolečine. 16.20 Dvajset minut z za- bavnim orkestrom Raphaele. 16.40 Slo- venski oktot roje slovenske narodne pesmi. 17.00 60 mir.ut športa in glasbe. 18.00 Radijska igra — Milivoj Gazi — Juraj Padjeji: Očeiova njiva. 18.45 Ma- tija Bravničar: Kralj M'atjaž, Kurent. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvesti.a in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Nedeljski mlervju. 21.00 Športna iporo- cila. 21.10 Med zgodbami in skladbami. 22.00 Napoved časa, poročila, vremen-ka na|>oived in pregled sporeda za naslednji (la,n. 22.15 Plesna glasba. 23.00 Poročila in pregled tiska 23.10 Popevke na tekd- fem traku. 23.35 Pavel Sive: Suita za klarinet in klavir.losep Slavenski: Sa sela. 24.00 Zadnja poročil« in zaključek \ V čitalnici Študijske knjižnice (nadaljevanje) Filozofija je zastopana ^ čitalnici v bolj skromnem ob- segu. Od sodobnih filozofskih publikacij so najbolj važne one, ki izhajajo v »Filozof- ski knjižnici«. Doslej sc izšli trije zvezki te pomembne zbirke, ki jo izdaja Slovenska Matica v Ljubljani. V prvem zvezku so izšli Platonovi >Po- slcdnji dnevi Sokrata« v prevodu Antona Sovreta (1955). Nič manj pomembno fi- lo5:ofsko delo je prinesel 2. zve- zek omenjene zbirke, in sicer Descartesovo >Razpravo o metodi« v prevodu Borisa Furlana (1957). Tretji zvezek »Filozofske knjižnice« pa pri- naša spis >0 naravi sve- t a«, ki jo je napisal rimski filozof in pesnik Lukrecij, pre- vedel pa Anton Sovre. Čitalnica ima še nekatere Sovretove pre- vode, n. pr. >D nevnik ce- sarja Marka Avrelija« (1934), >Pisma mračnja- kov« (1954), >Predsokra- tike« (1946) in dr. V nemškem jeziku je nekaj del Demokritosa, Nitzscheja, Aristotela in dr._ V hrvaškem prevodu pa je dostopna Heglo- va »Filozofija povije- s t i« (1951), »Fenomenolo- gi j a duha« (1955) in \Vindel- bandova >P o v i j e s t filo- zofije« (1956). Novejši knjigi sta še »Filozofski slo- var« (1957) in >Z o d o v i n a filozofije« od Ernsta Aster- ja, obe v nemščini. V čitalnici je tudi več \del marksističnih filozofov, med drugimi razpra- ve Plehanova. Citafelj se lahko ponči tudi o družbenih vedah S področja družbenih ved moramo omeniti v prvi vrsti dela Josipa Broza-Tita »Gra- ditev nove Jugoslavi- je« v več knjigah. Dalje >Borba za socialistično demokracijo« in drugo. Zagrebška založba »Naprijed« bo izdala Titovo zbrano delo v 12 knjigah, v počastitev 40- 'letnice KP Jugoslavije. Poli- tične in socialne vede so v či- talnici zastopane po mnogih do- mačih in tuiih avtorjih, kot so: Kardelj. Kidrič. Goričar (Uvod v družbene vede) in dr. Od klasikov marsizma-leninizma pa so dosegljivi Marx (Kapital), Engels. Lenin in drugi. O raz- voju in delu Partije se bi h ko poučimo iz {rradiva .številnih kongresov. Za izdajanje mar- ksističnih del skrbi Cankarjeva založba! ki je izdajala pred leti »Malo knjižnico marksizma-leninizma«. Sodobna družbena vprašanja pri nas in v svetu pa obrav- nava »Politična knjiž- n i c aDanes« pravi Po- voden —- je kaj takega nemo- goče, kajti vsi smo. bolj kot naši predniki, prepričani, da ie vera v čarovništvo nrazna. Vsi osumljenci bi se danes z nami vred veselili življenja. Izobrazba v borbi proti zaostalosti Proti koncu 17. stoletja ie končno vedno bolj zmagovala razsodnost in prenehalo je mu- čenje nedolžnih žrtev. — Člo- veštvo se je vedno bolj otre- salo mračnjaštva, kajti razvoi znanosti mu je končno od^rl oči. Spoznal je. da je človeška volja in izobrazba tisto mojroč- no sredstvo, ki uravnava tiso- do in kroji človeško srečo. — Za to splošno ljudsko izobra- ževanje pa so zadolžene v prvi vrsti številne javne knjižnice po naših slovenskih mestih 'n va«;eh. Te velike in odsrovorn*^ naloge se dobro zaveda tudi naša pomembna kulturna usta- nova, združena »Ljudska in štndi.tska knjižnica« v Ptnju. Tej naši ptujski kulturni po- stojanki se je v zadnicm času posrečilo zbrati potrebna ma- terialna in denarna sredstva za rojstvo »no*nioče knjižnir -<, ki bo ponesla štovilne knjicp med waše podeželsko nrebival- stvo. Svojo pravo pot bo usme- rila v naše Haloze, kjer naj- demo še danes nonekod zakore- ninjene ostanke vraževerstva. Zaradi teea ie koristnost potu- joče knjižnire za te predele tem pomf^mbnejSa in nnamo. da bo ta knlfurni podvig rodil obilne sadove. AEROKLUB PTUJ USPOSABLJA NOVE PILOTE Tekom taborjenja Aerokluiba Ptuj na ptujsikem letal šču, ki je začelo 22. avgusta t. I. in bo kon- čalo 15, septemibra t. 1., bo uspo- sobljenih za samostojno piflotira- nje več motornih pilotov, več po- letov z jadralnimi leta'.i pa bodo v tem času opnavili tudi brezmo- tomi piloti. Lepi dnev! v zadnjem časoj omogočajo Aeroklubu Ptuj nemo- teno izvajanje letošnje«!a progra- ma usiposabljanja novih motornih pilotov- jadralcev in padailcev. Sedanji tečaj za motorne piloite na iptujskem letališču je že 3. te^ čaj tega kluba, ki je dosilej uspo- sobil za 'samostojno '.etenje in skoke že nad 30 motornih pijotov, nad 80 jadralnih pilotov n več kot 100 padalcev. Glede na svojo aktivnoLSt se je Aeroklub Ptuj razvil med močnejše klube v Slo- veniji in trna sedaj v svojem han- garju 5 motornih letal, 7 jadral- nih letal in 15 padaJ. Padailcl od- hajajo v Ma-riiboT na padalske vaje, ko te prireja Aerckhib Žar- ko Majcen v Mariboru. Da b; se Aeroklub Ptuj zkopal jz materialnih oziroma finančnih težav, odikar so dotacije za dru- štva in kluba bolj skromno od- merjene, je i7xlelail napravo za za- praše vanje krompirja m goadov in jo je tudi preizkusil. Take go- sipodarske akc je kluba pa bodo prišle v poštev šele pri družbenih posestvih v občini, ko bo pogrebno praišiti večje komplekse proti raz- nim škodJjtvoem in ko bodo kme- tijska posestva tudi zmoala stro- ške taficfh večjih aScc j. 2ft sedaj se je kluib omejil na usrposablja- nje kadrov. Kot že rečeno, je po Slovenij- lepo število pi'(Otov in padalcev, ki so šli skozi tečaje Aerdkluba Ptuj in sedaj nadAl.ju- jejo z 'etenjem pri drucfih klubih in v enotah zrako«plovstva JLA. Upajmo, da bo klub Ptuj prre»- dii zcjpet kalko prireditev za rrmo- žico, saj se jih ta rada udeHežuje, zlasti ko je možnost nagradnih poletov in poletov po želji občin- stva. ESPERANTISn PRIČNEJO Z DELOM Dne 5. t. m. so se zbrali v Ve- lenju funkcionarji, zastopniki mladine in učitelji esperanta iz krajev, kjer obstajajo esperant- ska društva in kjer se medna- rodni jezik esperanto poučuje v šolah. Na delovni konferenci so se esperantisti pogovorili o bodočem delu. Podčrtati je treba aktivnost mladine. Naslednji dan je bil v lepi kino dvorani kulturni pro- gram s pevskimi in glasbenimi točkami. Posebno burno je bil pozdravljen mladinski esp. pevski zbor iz Ljubljane, ki je s svojim nastopom v Varšavi žel priznanje. Konference in prireditve se je udeležil tudi zastopnik avstrij- skih esperantistov, kateremu je zelo ugajalo ustvarjalno delo Zveze esperantistov Slovenije. Iz- razil je željo, da bi se čim več esperantistov iz Slovenije udele- žilo jubilejna Zamenhofove sve- čanosti od 3. do 5. oktobra v Gradcu, kamor bodo prišli espe- rantisti tudi iz drugih držav. Več o 44. svetovnem esT>erantskem konoresu., ki je bil v Varšavi ob udeležbi nad 3000 esperantistov iz 44 držav vseh petih kontinen- tov — bomo slišali na predava- nju, ki bo še t3 mesec — na kar že danes opozarjamo prijatelje esperanta. -o- NA5E ZOR AVTE PRIPRAVIMO ST ZDRAVILNE ČAJE Narava nam nudi mnogo zelišJ, iz katerih si lahko pripravim« najrazličnejše mešanice za čaje, ki nam bodo pozimi dobro služili. Poleg lipovega cvetja, ki ga vsi dobro poznamo in ki ne sme manjkati v nobenem gospodinj- stvu, saj se qa poslužujemo pri vseh prehladih, ker pospešuje potenje, je še več dnigib vrst čajev, ki so več ali manj znani. Nabrale bomo mlade liste rde- čih jagod in borovnic ter jih do- bro FKJSUšile, da nam ne splesni.io. Hranimo j'h n^ .^hem prostoru. Dobro mešanico izredno prijet- nega okusa in vrtnja po rožah dobimo, če vzam'^mo dva dela svežih borovničnih listov in en del malininih. Nekoliko ovelo listie nalahno novsiliamo z valjar- jem in cra c^rJiv^mn v nlatnerri vrečici za *>—3 dri' na tomlem kra.iu. Po«po'ri.rvTna c;ijHo listie hra- nimo v zaprt-h plf>čevinastih po- sodah. Ko zobljemo češnje, ne zavrzi- mo pecljev. Operimo .jih ter dobro posušimo. Hranimo jih na svihem prostoru. Ta čaj ima lepo barvo in ie priletnega okusa. Tud' oluokp jabolk, v kolfniotnega okusa. Prav tako ne .<;meTo v a?«3n.1p .c;lu7a pri "ka- tariih in kašljri. Petrši1iešui» tok t<»r na delova- nip lod-^ic '"n mahuria. d?? irlorajo "Z tel«;« .slab<=> .eolfvvt*. T^vžent rože al-' zlat'! nrm-ček čisti.lo ' a$ rračamo, i^ska Maii^or^ka uskcirna, Man Dur, Leina oaiučoina 500 dia, goi ktna 250 dm, PTUJ. 11. septembra 1959 Ženitveni oglasi skozi tisočletja * Leto 5000 pred našim štetjem: Hutub, sin opečnega tiskarja v me- stu lir, se bo oženil. Dvajset po- mjadi ima za seboj in je velik in močan. Mnoge bodo priiile, le ena bo ostala. Največ dve. * Leto 1500: čedna Ptahtova svečenica, odpuščena iz svetišča zaradi majhne napake, deviška kot boginja mese<-a in vitka kot voj- ščakova puščica, sedrm let starej- ša od desetih let, bi se rada po- ročila z mladim častnikcm morna- rice na' Nilu. S široko pahljačo v levici čaka sleherni večer pri tret- jem stebru Isinega svetišča zra- ven pristaniškega svetilnika. * Leto 1510: Rimski stotnik v rezervi s številnimi odlikovanji, odpuščen iz vojaške službe v šti- ridesetem letu življenja, pogumen in močan kot orel, kateremu je služil, išče zakonsko družico. Po- goja sta plavi lasje in gospodinj- sko znanje. Germanske osvobojen- ke niso izklj^ičene. * Leto 1320: mlajši učitelj uče- nosti na rimski visoki šoli, po ro- du Grk, išče ljubečo soprogo, ki naj ne bo starejša od dvajsetih let. Če zna pisati in je literarno iz- obražena, je lahko tudi kristjanka. * Leto 1530 po našem štetju: grajska gospodična lepe postave in s še lepšo doto si želi viteza do- brega imena, čeprav brez posesti. *^ Leto 1780: gospodična 18 let, izbrane postave in izobrazbe, čed- nih manir in vzorne vzgoje, ne brez izkušenj, brez lastne krivde brez premoženja, je pripravljena skleniti zakonsko zvezo s premož- nim gospodom tudi starejšega let- nika. * Leto 1810: štiri zelo lepa de- kleta, stara 18 do 24 let, vsaka ima po štiri tisoč goldinarjev do- te, si želijo v mesto. Postale bi dobre gospodinje, dorasle sleher- nemu delu, po tej poti pa iščejo ženine zato, ker živijo v določe- nem kraju daleč na podeželju. Za- interesirani subjekti naj pišejo pod šifro »Iščite, pa boste našli«. * Leto 1860: osemnajstletna da- ma iz ene najbolj spoštovanih družin, očarljiva kot Helena, go- spodinjska kot Penelopa, domača kot kncginja Ana, čaščena in du- hovita kot madame Stae!, poje kot škrjanček, na klavir igra kot Schu- mann, harfo obvlada kot Bertrand, sramežljiva je kot E-ukrecija, do- bro.srčna kot sveta Elizabeta, po- žrtvovalna kot miss Nightingale,,s čednim premoženjem, išče sprem- ljevalca na življenjski poti, po možnosti poštnega uradnika, da bi mu sladila proste trenutke. * Leto 1903: preprosto nedolžno dekle iz predmestja, z otrokom, išče v zakonske namene mlekarja ali čevljarja. * Leto 1910: diskretnost zajam- čena. Po tej poti, ki ni več nena- vadna, iščem za svojega prijatelja, poštenjaka na vse strani, starega 38 let s smislom za domače živ- ljenje in vdanega rodoljuba v do- bri državni službi in v položaju, da prehranjuje družino, primerno družico na življenjski poti. * Leto 1930: dekle tridesetih let išče svoji starosti primernega mo- ža, resnega valutnega značaja. Ši- fra »Pomlad bo«. Anonimnih po- nudb ne upoštevam, pod 80.000. KDAJ SE JUGOSLOVAN! ŽENIJO Če se Jugoslovan do svojega tridesetega leta ne oženi, utegne kaj lahko postati star samec, ker v kasnejših letih se vehko težje odloči za zakon. Stati-stični podatki iz zadnjih let kažejo, da je bilo nad 82% moških, ki so se poročili mlajši od 29. let. V starosti od 30 do 34 let se jih je poročilo 8%, od 35 do 39 pa manj kot 3%. Pri ženskah je starostna meja še nižja. Nad 88% .Tugoslovank se omoži pred 29. letom, nad 45% pred 24. letom, skoraj 28% nevest pa je mlajših od 19 let. Samo ne'kaj več kot 6% nevest je bilo v zadnjih letih od 30 do 34 Ipt -n dva odstotka od 35 do 39 let st,arih. V južnih pokrajinah se na sploš- no ljudje prej poročijo kot na severu in zahodu, kar velja zla.sti za ženske. Porok, pri katerih je nevesta mlajša od 19 le^-. je bilo v Sloveniji samo 12%, v Črni Gori blizu 36, na Kosmetu pa skoraj 42%. ZAKAT ?TVAtTM OČI SVETIJO V TEMI Pravzaprav se oči živalim ne »svetijo«, torej ne izražajo svet- lobe. Tn vendar, če ponoči hodimo po oozdu in posvetimo z žeono svetilko, povsod zažare lučke gozdnih živali, od poikov pa do se.=:alcev. Zelene lučke nam iz- dajo n. pr. skrito lisico. Če pa nosvetimo v človeško oko. se le lahko zaleskeče. Zak^j? Oči živali se svetijo n?. isti način kot m.ačja očesa na kolesih in druga .svetle- ča prometna zTiamen.ia: za mre- žico v očeh teh ponočnjakov je pla.st, k: učirtkuje kot zrcalo. Lu- nin in zvezdni sij se ojača in od- bija na tem srcalu.« PREPROST HLADILNIK ZA MESO Večina naših gospodinj še ni- ma hladilnika in zato jim bo go- tovo prišel prav nasvet, kako lahko obvarujemo meso pred kvarjenjem v vročih poletnih dneh. V ta namen se bomo poslužile steklenice, ki jo uporabljamo za vkuhavanje sadja. Če te nimamo, pa uporabimo podobno stekleno I>osodo. ki ima nepoškodovan po- krovček in gumijast obroč. Če hočemo spraviti za nekaj dni ki- logram mesa, zadošča litrski ko- zarec, če pa imamo mesa več, tedaj vzamemo seveda večjega. Meso, ki ga spravimo, mora biti seveda sveže in oprano, odločimo ga pa tudi od kosti, posolimo in navlažimo z oljem. Ko smo to. storili, položimo meso v dobro opran in steliziran kozarec; meso pritisnemo z roko, da ni nikjer praznega prostora. Tako stlačeno meso zalijemo s čistim oljem, ki naj ga povsem prekrije. Kozarec pokrijemo in pokrov pričrvstimo. Postavimo ga na hladno in temno mesto. Tako shranjeno meso lahko uporablja gospodinja nekaj dni, vendar mora preostalo meso ve- dno zaliti z oljem, da se ne po- kvari. Ko porabi vse meso. lahko uporabi olje za prinravljpnje dru- ge hrane. Ta mali hladilnik bo nedvomno pomagal vsem tistim gospodinjam, ki si še niso mogle nabaviti večjega hladilnika in bo ostalo meso nepokvarjeno lahko tudi po več dni. DOBER USPEH PTUJSKIH KAJAKASEV V MARIBORU V nedeljo so gostovali člani »Splavarja« v Mariboru, kjer je bila veliko tekmovanje kanuistov inkajakašev iz Slovenije m Hrvat- ske. 'Tega tekmovanja so se ude- ležili posamezni člani domačega »Splavarja«, ki so se z veliko bor- benostjo borili za najvišja mesta. Na lepem jezeru na Bresternici so se zbrali najboljši tekmovalci, da bi se pKJmerili v kajakih in kanuih na mirnih vodah. Kot glavni favorit je bil državni prvak na mirnih vodah Lipokapič, ki je tudi na tem tekmovanju zavzel večino prvih mest. Lipokapič je član mariborskega brodarskega društva »Sidro« in je večkratni prvak Jugoslavije. Na prvi progi 500 m kajak je osvojil prvo me- sto Lipokapič, drugo pa Pavličev Sergej (član brodarskega društva »Splavar«, kar je lep usp>eh za našega tekmovalca. Na progi 1000 m — kajak je prav takoa osvojil prvo mesto Lipokapič. drugo mesto pa član »Splavarja« Vidovič Franc. V tek- movanju za mladince sta nasto- nila člana »Splavarja« Artenjak in Rebemik. Oba sta posegla v borbo za prva mesta in osvojila drugo mesto. To je na koncu se- zone leo uspeh ptujskega brodar- skega društva. SLAB ZAČETEK PTUJSKIH NOGOMETAŠEV Po težkih napornih kvalifikacij- skih tekmah so domači nogome- taši šli na enomesečni odmor. Takoj po odmoru so bile pred vrati tekmovanja v nižji ligi. Za to tekmovanje se nogometaši Drave niso preveč resno priprav- ljali, ker so pričakovali, da bi letos tudi brez velikih težav osvo- jitev prvega mesta pri igralcih Drave. Toda ni tako! Brez re.snega treninga ni mogo- če dosegati uspehov in osvajati dragocenih točk. V prvi prijatelj- ski tekmi v Murski Soboti s čla- nom prve slovenske lige. je bilo pričakovati, da je letos prvak v mariborski coni že določen, ker ekipa Drave ne bo imela resnega nasprotnika. Tekma v Murski So- boti je bilo zelo zanimiva in iz-, enačina. Ekipi sta se precej tru- dili in menjali v vodstvu. Končni rezultat tekme je bil realen: 3:3. V nedeljo je bila odigrana v Lendavi prva prvenstvena tekma mariborske lige med Dravo in do- ačo Nafto. Vsi so pričakovali uspeh Drave, toda ekipa Drave je zatazila in borbeni igralci iz Lendave so osvojili prve točke v letošnjem prvenstvu. Igra je bila enakovredna v prvem polčasu, obe moštvi sta se požrtvovalno borili za čim boljši uspeh. Doma- čini so predvsem v drugem delu prevzeli iniciativo v svoje roke in večkrat nevarno m ostro ogra- žali vrata Drave. Proti koncu tek- me je bilo domače moštvo gospo- dar terena in zasluženo zmagalo z rezultatom 4:1. Častni gol za Dravo je dal Mesaric. Sodil je dobro Gerenčar. V Kidričevem je moštvo Alu- minija brez vehkih težav prema- galo v prvenstveni tekmi Korotan ix Preval j z rezultatom 4:1. V nedeljo bo v Ptuju derby do- mačih klubov Aluminija jn Drave. Tekma bo zelo zanimiva in upa- mo, da bodo gledalci prišli na svoj račim. Pa. ATLANTIDA JE V RESNICI OBSTAJALA Sovjetski fizik in matematilc, profNikolaj Lednev je po dvaj- setletnem proučevanju prišel do za- ključka, da je Atlantida v resnici obstajala. Bil je to ogromen otok, ki se je raztezal na stotine kilo- metrov daleč na zapad od Gibral- tarja. K temu legendarnemu kon- tinentu je pripadala tudi skupina manjših otokov, ki so segali sko- raj do ameriške celine. Ža profesorja Ledneva je odloči- len dokaz za obstoj Atlantide ne- navadno oblikovanje morskega dna na področju zapadno od Iberskega polotoka, ki se popolnoma sklada po Platonu v četrtem stoletju pred z geografskim opisom Atlantide našim štetjem. Ta opis je Platon napravil na podlagi še starejših vi- rov. Sovjetski učenjak je mnenja, da se je Atlantida pogreznila v morje s svojimi 60 milijoni prebi- valcev približno v sredini drugega tisočletja pred našim štetjem, t. j. v času, ko je prišlo na Zemlji do večjih geoloških in klimatskih sprememb. p0gummT maček V ameriške atomske laboratori- je Oak Ridge je vdrl maček. Za- mikalo ga je 150.000 miši, ki jih tam hranijo za poskuse. Maček je napravil »krvavo rihto«. Ujeli so ga namreč, ko je pospravlja! pet- intrideseto miš. HIŠA ZA LUNO Pred kratkim so pokazali novi- narjem v New Yorku prvo »hišo« za na Luno. Poleg stanovanj, bodo v tej hiši tudi laboratoriji, delav- nice in drugi prostori za raziskavo Lune. Ta kovinska hiša — zaenkrat so pokazali samo njen model, pa naj bi bila v resnici dolga 113 m, ši- roka 53 m in visoka 21 metrov. Njena streha je močnejša od sten iz aluminijeve litine, ker pričaku- jejo, da bodo potnikom v vsemir- ju bobnali nad glavo večji ali manjši meteorji. Pcves! zd take, ki rodi preveč govorijo živela sta dva prijatelja. Prvi je bil molčeč, drugi pa je venomer brez potrebe govoril in klepetal. Prijatelj ni vedel, kako bi ga ozdravil klepetavosti. Premišljeval je in premišljeval, pa se je neke- ga dne domislil in povedal klepe- tavcu tole zgodbo: — V nekem jezeru ob vznožju velikega hriba je živela želva. Ne- kega dne sta prileteli tjakaj dve goski in se seznanili z njo. Na- slednjega dne sta zopet prileteli in tako so vse tri postale dobre prijateljice. Ko se je približala deževna do- ba, sta goski rekli: »Draga prijateljica, jutri mora- va zapustiti ta kraj. Na .jugu ima- va lepo bivališče. Ali hočeš tudi ti z nama? Potovanje bo zelo zabav- no.« »Prav rada,« je odvrnila želva, »a nimam peruti.« »To bova že uredili,« sta rekli goski, »samo če znaš molčati.« »Molčala bom,« je odgovorila želva, »le vzemite me s seboj.« Naslednjega drw? sta prileteli goski in sta v svojih kljunih dr- žali palico, vsaka na enem koncu. »Primi palico v sredini z zobmi in ne zini nobene besede, dokler ne prispemo na cilj.« Želva je storila, kar sta ji goski rekli. Goski sta se dvignili • in odleteH, držeč želvo na palici. Ko so tako letele nad vasjo, so jih opazili otroci in začeli klicati: »Glejte želvo v zraku! Glejte go- si z želvo! Ste že kdaj videli kaj podobnega?« Želva se je razjezila. Ni se mo- gla premagati in zavpila: »Zijala, zijalasta!« Toda v tistem hipu je izpustila tudi palico iz ust. Padla je na tla in se razletela. Prijatelj je končal zgodbo. Od tedaj je klepetavec pazil na svoje besede in ni nikoli govoril več. kakor je bilo potrebno.' Svet potrebufe starejše ljudi Francoski biolog Jean Rostand je na neki svoji konferenci izja- vil, da tudi največji pesimisti na skrivnem težijo na tem, da bi čim- bolj podaljšali svoje življenje, pa četudi samo za to, da bi se pre- pričali o pravilnosti svojih pesi- mističnih napovedi. Marsikdo je mnenja, da je podaljšanje člove- kovega življenja na škodo človeške skupnosti, ker da ovira napredek in intelektualno obnovo. Dejstvo pa je, da vedno večja kompleksnost tehničnih in sploš- nih človeških problemov zahteva vedno večjo izobrazbo in temelji- tejšo pripravo. Ljudje smO preveč bežni opazovalci vsemirja, ki po- staja vedno težje za odkritja, čim- bolj se skušamo z njim seznaniti. Starejši ljudje s svojimi izkušnja-- mi postajajo zato za človeštvo vedno bolj dragoceni. To psmeni. da bo človeštvo imelo vedno večjo' potrebo svojih starčkov in njiho- vih izkušenj. Nekateri starejši ljudje so po- skušali ohraniti svojo mladost in svoje sile z raznimi pomlajevalni- mi sredstvi. Vendar pa imajo ta sredstva tudi svojo negativno stran, pa čeprav za trenutek uspe- jo v svojem namenu. Ljudje, ki se jih poslužujeio, pridobijo sicer za neko krajšo dobo nove sile, po- tem pa zopet naglo ugasnejo kot sveča na prepihu. Pa po(3!leimo nekatere slavne starčke naše dobe. Winston Churchill ima sedaj 84 let in še vedno kadi svojo cigaro, čeprav številni zdravniki trdijo, da kajenje skrajša življenje. Alfred P. Sloan in Charles Kettering, dva magnata ameriške industrije Ge- neral Motors, imata sedaj 83, od- nosno 82 let. Oba sta izjavila, da nista nikoli v svojem življenju te- lovadila in da sta hodila samo od vrat svoje hiše pa do avtomobila na cesti in od avtomobila do vrat svojega urada. Še zanimivejši je primer rraj- starejšega športnika na svetu, Amosa Stagga, ki ima sedaj 96 let in še vedno igra odbojko. On trdi, da je dosegel tako visoko starost s tem, da se je vedno stro- go držal zdravstvenih predpisov. Nikoli ni pil alkohola ali kadil. Ne- koč je celo zbolel zaradi podhra- njevanja. Ptujčitni Za 13. seiptembra t. 1. popoldne napovedana tradicionailna nogo- metna tekma ribičev in Covcev bo zaradi tehničnih ovir preložena na poznejši datum, ki bo objav- ljen v časopisu. GcBlIsko društvo Ključa- rovci pri Ormožu je slavilo 6. t. m. svojo 30-let- nico. Ob tej priložnosti je bilo razvitje novega gasilskega pra- pora, kateremu so prisostvovala okoliška gasilska društva Or- mož, Hardek, Ivanjkovci, Prše- tinci, Koračice in Savci. Predsednik Raušl in član Krabonja sta v svojih govorih orisala ves dosedanji razvoj gasilskega društva. S srečolo- vom in prosto zabavo so vneti ključarovški gasilci zaključili uspelo prireditev. OBVESTILO Logopetski oddelek. Ormo- ška cesta 2, Ptuj, začne z red- nim delom v ponedeljek, dne 14 septembra 1959. Govorne vaje bodo vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.30 do 12.30. obvestilo ABSOLVENTOM SREDNJIH SPLOŠNO- 'lOBRAŽFVALNIH ŠOL (GIMNAZIJ) in strokov- NIH ŠOL, KI ŽELIJO VS TOPITI V UČITELJSKO SLUŽBO Zarad? pomanjkanja uični h moči na obveznih šor.ah, tako za razredni kakor tudi predmetni p>ouk, pozivamo absolvente navedenih šol, k; bt se želeli posvetiti učiteljskemu poklicu, da se prijavijo tukajšnjemu Odseku za prosveto in kulturo. Pedagoški center pri Svetna^ za šolstvo LRS v Ljubljani bo vse prijavljence pokUical v tečaji »za pedagogiko in metodično pripravo za šolsko delo. Absolventi srednjih šdi mora^ imett za sprejem v učitelj- sko službo naslednje pogo^. 1. dopcfnjeno 18. leto starost:, 2. maturitetno spričei^alo ali spričevalo o diplomsikem (za- ključnem) izpitu srednje strokovne šole, 3. telas.no in duševno spcsobnost za učiteljski poklic, ki jo pred namest;tv«'jo ugotovi uradm zdravnik, 4. .potrebne moralne in politične kvalifikacije za učitel.i®ki poklic. Pravilno kolkovane prošnje naj a^bsodventi pošljejo tukajšr- njem^ Odseku za prosveto in kuSturo. ODSEK ZA PROSVETO IN KULTURO ObLO PTUJ Prebivalci Ptuja in okolice Oglejte si razstavo grafike in risb s socialno tematiko, ki .jo prireja Jakopičev paviljon « Ljubljane pod okriljem Zgodovinskega društva v Ptuju v počastiitev 40. obletnice Zveze komunistov Jugoslavije. Otvoritev razstave bo v nedeljo, 13. septembra 1959, ob 10. uri v dvorani na magistratu (poslopje stare občine). Razstava bo odprta do 25. septembra 1959, in sicer vsak dan od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure. Šole naj organizirajo ogled pod vodstvom svojih vzgoji- teljev. V poštev prihajajo: 7. in 8. razred osnovn»'lh šoJ, gim- nazija, učitel.jišče in Vajenska šola. Vljudno vabi ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ. KOPALNO KAD, poc.nkano in raz- no kuhinjsko .n sobno pohištvo predam. Naslov v uprav . 12 arov STAVBENE PARCELE v Moškanjcih predam. Naslov v unravi. SP.\LMCO, mehko. dobro ohranjeno, in štedilnik ~Tobi« ugodno prodam. Naslov v upravi. SOBNO KREDENCO. 4 stole, kauč in omaro prodam. Na- slov v upravi. PRODAM ženski rjavi i)lišasti plašč. Naslov v upravi. ZIDAN ŠTEDILNIK (lovi), elek- trični štedilnik in trdo spal- nico mahagoni prodam. Vpra- šati Vrabič, Ptuj, Ljutomerska 16'[1. levo. PRODAM šivalni stroj »Sin- ger«, plcfilni stroj in pohi- štvo za dnevno sobo. Vpra- šajte v upravi. PRAZNO-ALI OPREMLJENO SOBO v Ptuju išče učilteljica glasbe. Naslov v upravi. GOSPODINJSKO POMOČNI- CO išče štiričlanska družina. (Jospodinjski stroji, dobra plača, stanovanje novo. Kop- čavar, Stožice 213, Ljubljana. STREŽNICO za 7 ur dnevno iščem. Naslov v upravi. Obrtna delavnica »Mizarstvo« Murctinci. pošta Gorišnica, raz- pisuje delovno mesto knjigovodje Pogoj: srednja strokovna izo- brazba s prakso. Plača po do- govoru. Interesenti naj se ja- vijo osebno ali pismeno. Nastop službe s 1. oktobrom 1959. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 11. do 13. septem- l)ra t. 1. francoski barvni film »Tamango« in od 15. do 17. sep- iembra i. I. ameriški film »De- monska žena«. KINO DORNAVA predvaja 12. in 13. septembra i. 1. nemški barvni film »La/ni kapetan«. KINO MURETINCI predvaja 12. in 15. septembra 1.1. angleški barvni film »Sejem želja«. KINO »VEDROST«. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 15. septembra t. 1. mehiški film »Mladi Jiiarez«.