Poštnina pfačaaa v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, to sicer vsako sredo to vsako soboto. Uredništvo in oprava: Maribor, Roška cesta 5, poštni preda! 22, teiefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Hefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankiraio. Malih oglasov, ki siužijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, *a Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335, lliv. 92 Sreda, 20« novembra 1935 Leto X 8*3 milijona glasov za angleško delavsko stranko Angleška delavska slrartka je pridobila 100 mandatov, konservativci so izgubili 67 mandatov, liberalci so poraženi. Volitve v angleški parlament (spodnjo zbornico) so se izvršile v četrtek, dne 14. novembra. Rezultat OPOZICIJA: volitev v 604 od 615 volilnih okrajih (vsak volilni okraj voli po enega poslanca) izgleda takole: VLADA: Mandatov % Glasov % Delavska stranka 153 25.33 8,295.741 37.85 Liberalci (Herbert Samuel) 16 2.65 1,421.650 6.49 Neodvisni liberalci (Lloyd Ge or ge) 4 65.150 1.94 Neodvisna delavska stranka 4 139.673 1.84 Komunisti 1 27.117 1.94 opozicijski nacionalci 2 1 112.305 1.94 neodvisni 1 < 181 29.98 10,142.636 96.23 Konservativci 382 63,24 10.465.778 47.75 Nacionalni liberalci (Simon) 31 5.13 894.034 4.08 Nacionalna delavska stranka 8 1.32 353.061 1.61 Nacionalisti (Irski) 2 0.32 64.508 0.29 423 70.02 11,777.381 53.73 Volilnih upravičencev je bilo pri teh volitvah 16,525,246 žensk in 14,780,281 moških, skupno 31,305.527 (1. 1931 okroglo 30 milijonov), volilo jih je 21,920.017 (1. 1931 21,659.404). * Kot. edina resnična zmagovalka je izšla iz volilnega boja za angleški parlament delavska stranka (Labour Party). Dobila je 8,295.741 glasov na-pram 6,648.023 glasovom v 1. 1931. Število njenih glasov se je od zadnjih volitev povečalo za 1,647.718, število mandatov pa od 52 na 153. Ako bi ne bil v veljavi večinski volilni proporc, da zmaga v vsakem okraju tisti kandidat, ki je dobil vsaj en glas večine nad svojim po številu najjačjim nasprotnikom, bi delavska stranka pri teh volitvah dobila najmanj še enkrat toliko mandatv, kot jih ie Angleško volilstvo je v polni meri izrazilo svoje zaupanje delavski stranki, ki je na to lahko ponosna. Da se volitve niso vršile pod vtisom Svetovnih dogodkov, kar je povzročilo, da je »nacionalna vlada« lahko odvrnila pozornost javnosti od problemov domače politike, kdo ve, ali ne bi imeli prav tisti preroki, ki so pred letom dni napovedovali zmago Labour Party pri teh volitvah (ki bi se normalno imele vršiti šele v maju mesecu 1. 1936)? Volilni rezultat pa pove tudi še nekaj drugega, za presojo vrednosti gotovih parol nič manj važnega, t. j. kdo je za enotnost delavskega raz- reda in kdo proti, kdo predstavlja enotnost in kdo jo s svojimi ekstravagancami ruši, kakšna politika služi delavskemu razredu in katera mu škodi. Delavstvo je svobodno odločalo in odločilo. Obsodilo je vse tiste, ki z razkoli slabe njegovo moč. Zlasti veliko zadovoljstvo vzbuja poraz nekdanjega predsednika prve in druge manjšinske delavske vlade v Angliji, Ramsaya Macdonalda, ki je s 17.882 glasovi podlegel v boju proti kandidatu delavske stranke Shinwellu, za katerega je bilo oddanih 33.380 glasov. Poražen je bil tudi njegov sin, Malcolm, ki je sledil zgledu svojega očeta. Tako kaznuje delavstvo izdajstvo: ne da zapusti stranko, kateri je pripadalo, da pljune nanjo, ampak da očisti stranko, obračuna z izdajalci in si izbere nove voditelje, Ako bi delavstvo v ostalih evropskih državah sledilo zgledu angleških delavcev, bi mu bili prihranjeni razkoli in prepiri, porazi pa bi se izpremenili v zmage. V tem tiči globok pomen angleških volitev za delavstvo vsega sveta. Labour Party je pri teh volitvah očistila vse industrijske okraje konservativne in druge navlake in je, kar je zlasti važno, v Londonu, ki je že izza zadnjih občinskih volitev rdeč, pridobila enajst novih mandatov. Konservativci beležijo izgube na glasovih in mandatih. Dočim so leta 1931 dobili 11,926.537 glasov, so pri teh volitvah padli za 1,460.778 glasov in izgubili 89 mandatov; bodo pa kljub temu še vedno vladali. Tepeni so zlasti tudi liberalci. Razcepljeni na vladno in na dve opo-zicionalni skupini, danes ne pomenijo ničesar več. Zanimiv pojav tega volilnega boja je tudi dejstvo, da bo v novem parlamentu sedelo samo devet parlamentark, dočim jih je bilo v prejšnjem 15. Kljub večini, ki jo predstavlja žensko volilstvo na Angleškem, imajo moški v parlamentu ogromno večino. Kot že zgoraj omenjeno, so konservativci izkoristili zunanje politične dogodke in izvršili nenadne volitve. Rafiniranost angleške vlade je v tem, da si je v zunanji politiki osvojila stališče, ki ga je ob ogromnem odobravanju vsega angleškega prebivalstva zastopala del. stranka že takoj po končani vojni, Vsled tega vsekakor spretno izvršenega pre-okreta v zunanji politični orientaciji se je posrečilo vladi zabrisati razliko med njo in laburisti v vprašanju, ki je bilo postavljeno kot osrednje vprašanje vsega volilnega boja: za mir, za ohranitev miru s pomočjo Društva narodov. In ker so mnogi volilci, ki sicer niso več za konservativce in bi v danem položaju volili laburiste, mislili, da je spričo položaja bolje, ako se ohrani kontinuiteta, torej vlada, ki je na krmilu, ker bi laburistična vlada, ako bi prišla v sedanjem trenutku, v zunanji politiki, ne mogla napraviti kaj drugega, so oddali glasove za konservativce. Milijoni angleških volilcev in vo-lilk, ki so glasovali za delavske kandidate, pa niso glasovali za nje samo ladi zunanje politike, ki jo stranka zagovarja, ampak predvsem za to, ker ne verujejo v iskrenost konservativcev glede njihove zunanje politične orientacije, zlasti pa, ker odobravajo program stranke, ki povdarja načelo demokracije in potrebo boja za socialistično obnovo, za uresničenje socializma v deželi in za mir v svetu! Ko se bodo vršile v Angliji volitve pod temi parolami, bo delavska stranka izšla iz boja kot zmagovalka! Sankcije proti Italiji Veliki fašistični svet je imel v Rimu sejo. Na njej je ostro protestiral proti sankcijam, ki so bile uveljavljene 18. t. m. Zgodovinski dan krivice in nepravilnega ravnanja je 18. november 1935 ter obsoja sankcije, ki se še nikdar niso izvajale proti nobeni državi. Italijani naj ta dan okrase za 24 ur svoje hiše z zastavami in na vseh občinskih hišah naj se vzidajo kamnite plošče z zabelež-bo krivice, ki ovira, da bi Italija vršila svojo kulturno misijo. Svet izreka simpatije državam, ki ne izvajajo sankcij ter upa, da bo italijanski narod tudi v tej borbi dokazal svemu svetu svoje vrline. Sprejeta resolucija nedvomno obljublja s svoje strani konsekvence, o katerih pa poročilo o svetu molči. Pred boji v Abesiniji ustavljena. V severni provinci Tigre so Italijani hoteli po zasedbi Makale čez reko Takaze, kar se jim ni posrečilo. Reka Takaze je široka, v njej žive krokodili in povodni konji. Na abesinski strani reke pa se začenja hribovje in soteske, kjer preže Abe-sinci na nasprotnika. Abesinci vodijo večinoma guerilsko vojno, to je, pošiljajo manjše oddelke za hrbet italijanske vojske, kjer skušajo ovirati dovoz živil in vojnega materiala. Tudi na ogadenski fronti na jugu so še daleč od mesta Harrarja. Tam pada zopet dež, ki povzroča strahovito blato in malarijo. Abesinci se nameravajo upreti prodiranju tudi na tej fronti ter samo žele, da Italijani še nekoliko napredujejo, 'ker bodo potem predrli italijansko fronto in za hrbtom napadali s četniki. Na severu in na jugu sta bili dve večji bitki, ki sta zavrnili prodiranje Italijanov. Vrhovni poveljnik italijanske vojske De Bono je bil te dni odpoklican. Vrhovno poveljstvo prevzame maršal Badoglio, ki hoče kmalu končati vojno. Izprememba poveljstva pomeni, da Italijani z uspehi niso zadovoljni. Abesincem je pa izprememba prav, ker pričakujejo, da se bo novi poveljnik prenaglo zaletel v trde abesinske butice ter doživel občutnejši poraz. Celo italijansko časopisje na-migava, da še ni gotovo, kakšen bo konec vojne. Iz notranje politike Beograd, 16. 11. 1935. Narodna skupščina je izvolila svoje odbore, v teh odborih ima vla- da večino. Dobila je za svojo kandidatno listo več poslancev, kot pa združena opozicija. \ \ M t U \ uli i ,, »1 i.» j 11J p 11 »!* -j 1 • v • t' * 1 * u • * j* ji^ 1 tidi pr I ifnt > \ t r J ■. J * -U-9 t« v * »' v«1 n>> O izvoljenih odborih pa je zanimivo to-le: priliono važen naj bi bil finančni odbor narodne skupščine. Za predsednika tega odbora pa vladna večina ni kandidirala svojega člana, marveč drja. Kožulja, ki je izven te večine in vladni klub samo »pomaže«, kakor pišejo v časopisih. Vidi se, da je vlada hotela pritegniti k financam čim najširši krog poslancev. O slovenskih poslancih piše »Slovenec«, da so bili poparjeni, zato ni treba o tem poglavju več pisati. Zdi se nam le, da bi z malo večjo blagohotnostjo lahko vendar dobili še tega ali onega poslanca v svoj klub. Vsaj je naravno, da bo po uspelih glasovanjih v parlamentu sedaj porasla tudi doslej neznatna vladna večina. Priznati je treba, da so pokazali zadostne trdoživosti, če so dobili za-slpmbo celo v tej narodni skupščini, nad katero je bil »Slovenec« do zadnjega časa popolnoma obupal, Razdol2itev kmeta Nov pravilnik oziroma naredbo o razdolžitvi kmeta izdeluje 45 članski skupščinski odbor. Razdolžitev kmeta je le mogoča z odpisom dolgov, dokler bo pa ščitila samo banke in posojilnice pa razdolžitev ne pomeni nič. Olajšanje bi bilo, če bi se izdale dolgoletne za-dolžne obveze s kakršnokoli amortizacijo. To je mogoče. Iztirjati eventualno dolgove v desetih letih ob velikih obrokih pa pomeni za kmeta ravno tako smrt, kakor če bi zaščite ne bilo. Nasilje ali pravica T V svetovni vojni je poginilo na bojiščih milijone ljudi, milijone v zaledju. Groza te vojne je zbudila med narodi resno voljo. Nikdar več vojne! Prepirov ne sme več reševati krvavo nasilstvo med narodi, marveč pravica! Če bi še kdaj kaka država hotela napasti drugo državo, potem naj se združijo vse druge države proti napadalki, da onemogočijo vojevanje. V ta namen je bilo ustanovljeno Društvo narodov. Če naj v življenju držav ne gospodari brutalno sila, marveč pravica, potem se morajo združiti vse države proti vojnemu fašizmu, ki cvete v Evropi, ter ga prisiliti, da varuje mir in se podredi pravici. Če naj velja ljudsko pravo, potem se mora vsaka država ravnati po mednarodnih pogodbah in dogovorih ter ne proti naravnemu pravu narodov napadati ne bližnjega ne daljnjega soseda. Pokazati in dokazati se mora, da nobena država ne more več uveljavljati z grožnjo z vojno svojih zahtev, marveč s sodelovanjem vseh držav se mora vsako prisiliti, da se podredi pravilom Društva narodov, ki natančno določajo način postopka ter predpisujejo sporazumno rešitev vseh takih mednarodnih vprašanj. Obsodba v „našičke&n“ procesu Senzacionalni proces proti »Na-šički« družbi in njenim direktorjem je zaenkrat zaključen z razsodbo, ki je bila izrečena dne 18. t. m. V procesu je bilo dokazano, da je bila ogoljufana država, da je podjetje uganjalo pri poslovanju tudi korupcijo. Korupcijo so opravičevali obtoženci s tem, da je običajna v industrijah. To namigavanje bi pomenilo, da bi podobne grehe našli tudi drugod, če bi jih poiskali. Obsojeni so generalni direktorji Svetozar Grgin na poldrugo leto ječe, Filip Schlesin-ger na 2 in pol leta ječe, Adolf Schle-singer na 7 let ječe in trajno izgubo državljanskih pravic, Aleksander Sor na 8 let ječe in trajno izgubo državljanskih pravic, Žika Zivanovič na 3 leta ječe in trajno izgubo drž. službe, baron Guttman na eno leto in 4 mesece ječe, dr. Vračanič na 2 leti ječe, Lovrič na eno leto zapora, Šmid na na poldrugo leto robije, Šulič na 4 leta robije in trajno izgubo državne službe, Aleksander Božič na 2 leti robije in trajno izgubo drž. službe, narodni poslanec Nikola Nikič na 4 leta robije in trajno izgubo državljanskih pravic in trajno izgubo javne službe, narodni poslanec Aleksander Jcvremovič na 3 leta robije in trajno izgubo državljanskih pravic in trajno izgubo javne službe, Šatori na 1 leto in 3 mesece robije, Herzog na 1 leto in 4 mesece robije, Pinter, Bau-garten, Fischer, Gradner in Langho-fer po 8 mesecev zapora, Geza Ferde, Georg Bukovina, Dragotin Šaka-revič, Czerni in Cirkovič po 2 meseca zapora, Fekete na 1 mesec zapora, Friedman na 3 mesece zapora, Kezič, Koferčič in Čirič po 1 mesec zapora, Miškovič, Markovič, Marti-novič in Mišič po 5 mesecev zapora, Mitrič na 3 mesece zapora, Nedelj-kovič na 1 mesec zapora, Nikiforovič in Ogorelace po 6 mesecev zapora, Pazduhov na 2 meseca zapora, Raid-man na 6 mesecev zapora, Tisovič in Guranijev po 3 mesece zapora, vsi ostali obtoženci pa so bili oproščeni. Zakal volitve v samouprave v social* nem zavarovanju? Po zakonu o zavarovanju delavcev ima zavarovanje svojo samoupravo: skupščine in ravnaveljstva. Delegate za skupščino morajo voliti po polovici zavarovani člani delavci in nameščenci in nezavarovani člani delodajalci. Izvoljeni delegati pa na glavnih skupščinah okrožnih uradov volijo >avnateljstva in nadzorne odbore. Te volitve 'še niso bile izvedene nikdar, čeprav bi bil minister socialne politike lahko porabil prvič prehodne določbe zakona o zavarovanju delavcev, potem amandmaje v finančnih zakonih tekom celih dvanajst let, marveč je kar imenoval ravnateljstva in nadzorne odbore socialnega zavarovanja. Proti praksi imenovanja so se izrekali delavci in delavske organizacije, in prav tako delodajalci, ter zahtevali volitve. Toda vse tozadevne akcije so se končno zaključavale z novim imenovanjem. Tako bo, kakor kaže, tudi sedaj. AH ni potrebno, da je tako, ker to ne koristi delavskemu zavarovanju. To tem manj, ker je tudi g. Pre- ka kot minister socialne politike in bivši član današnje vlade, sprejel predloge delegatov Zedinjenih delavskih sindikatov — da se volitve izvedejo ter je tudi v tem pravcu dajal javno izjave. Za volitve pa ne govori samo ta argument. Ta je sicer važen zaradi tega, ker je psihično pripravil in opredelil interesente — delavce in delodajalce, zlasti pa delavce — za volitve. Važne ja od tega je potreba, da sanacijo težkega položaja v delavskem zavarovanju predlagajo in izvedejo oni ljudje, ki dobe v svobodnih volitvah zaupanje tako delavsko kakor delodajalsko. V delavskem zavarovanju se morajo izvršiti gotove in korenite reforme, da se bodo tako težke finančne razmere uredile, kakor tudi, da se bo izvršila celotna reorganizacija praktičnega izvajanja zavarovanja, ki bi se moralo prilagoditi obstoječim razmeram. Toda za to temeljito delo bi bili kvalificirani samo svobodno izvoljeni zastopniki delavcev in delodajalcev. Luka Pavičevič. Socialni demokrati v Nemčiji Se žive Obtoženi so bili, da so širili so-cialnodemoki atične tiskovine, ki so jih prejeli iz Kodanja, in sicer »So-zialistische Aktion« in »Maizeitung«. Državni pravdnik, po imenu Behr, je bil tako drzen, da je zahtevaj njih obglavljenje. Obenem je trdil, da so obtoženci ravnali »nečastno«, ker so delali proti skupnosti. Za take pre-greške bi jih morali kaznovati z obglavljenjem. Take nazore ima obtožitelf. Toda boj za svobodo in socialno pravico }e opravičen in časten, po našem skromnem mnenju. Višje deželno sodišče v Hamburgu je dne 15. oktobra t. 1. obsodilo pet socialnih demokratov na težke zaporne kazni. Debili so: Kieras 4 leta ječe in 4 leta izguba državljanskih pravic; Thron 4 leta ječe in izgubo državljanskih pravic, Osterholt 2 leti, Schuhmacher 2 in pol leti, Golden-hai er 1 in pol leta ječe. Sirite »Delavsko Politiko41! Kem In kal? Kam naj gre delavec ali nameščenec? V samostojno in neodvisno delavsko ali nameščensko strokovno organizacijo, ki zastopa izključno delavske in nameščenske interese. Kaj naj dela tam? Tam naj kole-■gijalno sodeluje, pospešuje zavest solidarnosti, slogo, podpira v delu odbor in zaupnike ter krepi najčistejšo iskrenost in nesebično aktivnost članov z nasveti, ki vse to podpirajo. Kaj pa politično? Kjer je delavska politična organizacija, stori isto. Pri nas političnih organizacij rtima-I mo, ker ni dovoljena. Ali tudi za politično gibanje veljajo ista načela: delavci in nameščenci (ročni ali intelektualni) imajo iste politične skupne interese. In, če hočejo te braniti ali izvojevati, spadajo v isto organizacijo. Kdor dela drugače, slabi razred izkoriščanih. in ta je protidelavski, kakor je protidržaven, kdor skuša škodovati državi ali nje ustanovam. Bodočnost Prerokujejo nove strašne vojne. Plini bodo gospodarili, ljudje se bodlo poskrili v podzemska .prebivališča. Kakšno bo življenje, morala, miselnost tistih bodočih ljudi v bo-idočith [podzemskih mestih? (Za Ljubljančane bomo n. ipr. zvrtali Šmarno goro, ,za Mariborčane Pohorje). Evo nekaj ugibanj o prihodnosti, ki bi prišla z vojno: Znanstvenik: Ce pomislimo, da so ljudje nekoč zidailj svoje naselbine na zemlji — kakšni primitivni časi so to bili! Stavbna komisija: Vaša votlina nasprotuje zdravstvenim predpisom, ker uhaja zrak v njo. Morala: Ni spodobno kazati obraz. Dostojnega dekleta se ne sme nikdar videti brez plinske maske. Hišni gespedar: Če v enem tednu ne plačate najemnine, vas bom vrgel na solnce. Sesede: To je strašno. Že spet se je podražil zrak. Soseda: Poglej, tu sem izkopal pradavno ognjišče.« »Kaj? Da so že bili kdaj ljudje na tako visoki kulturni stopnji, da bi kakor mi živeli v podzemskih votlinah? Neverjetno.« Kje je boljše stanovanje? Najprijetneje je bivališče v apnencu. Granit je prehladen in pretemen. Idealno stanovanje: »A podgan nimate?« — »Kje le, tu ne vzdrži nobena podgana.« Mati v strahu: »Kaj pa se jezite nad Janezkom?« — »Pomislite, na solnce se mi je splazil.« Človek bere knjigo in se smeji: »Kaj se pa tako smejiš?« — »A, v tej stari knjigi berem neki prirodopis.« Otrok vprašuje: »Oče, kaj pa je to — mir?« »Ne vem. Ne vprašuj takih neumnosti!« Bajka: »Da so kdaj živeli ljudje na zemlji? Beži no, beži, to so pravljice. Saj to je znanstveno nemogoče.« Proces proti marsejskim zarotnikom je pričel v mestu Aix en Provan-ce dne 18. novembra. Na zatožni klopi sede: Pospišil, Kralj in Rajič. Atentator Veličko Dimitrov Kerin je bil ubit, Kvaternik, Pavelič in Perčevič pa bodo sojeni v odsotnosti. Ali sl že poravnal narol-nlnol Ako ie ne, storš takoj svojo dolinost! Doma in po sveta Zanimivo in poučno za čitatelje. Razumem samo slovenščino. Zato sem brskal po domačem meščanskem časopisju, kakšen je prav za prav izid angleških parlamentarnih volitev. Čital sem hvalisanje konservativne stranke, oziroma vladne večine, ki ima 428 poslancev, uboga opozicija pa samo 183. Natančnega pregleda o volilnem poteku in uspehu zlasti delavske stranke pa ni bilo, dasi so konservativci izgubili 72 poslancev in delavska stranka jih je pridobila okoli sto. Uspeh delavske stranke je treba zabrisati z netočnimi, površnimi poročili. Če so poročila v teh listih taka o tujih stvareh, kakšna so šele o domačih. Narodna skupščina. Narodna skupščina bc okoli 10. decembra zopet sklicana na zasedanje, ki bo trajalo do božiča. Do tedaj bodo odseki obravnavali predložene zakonske načrte ter jih pripravili za skupščino. Odbor za predelavo skupščinskega poslovnika je že predložil svoje poročilo predsedstvu zbornice. Shod delovnega ljudstva na Ježici, ki bi se bil imel vršiti (na vabila) glede občinskih volitev, je oblast prepovedala z ozirom na javni red in mir. Tovarna aluminija d, d. v Beogradu. Pod tem imenom se je ustanovila nova delniška družba, ki namerava zgraditi v Jugoslaviji tovarno za proizvajanje aluminija. Pogoji za to so v Jugoslaviji zelo ugodni, ker je na razpolago ruda boksit (v Dalmaciji in v Bohinju) in tudi vodna sila. Razen tega plačujejo podjetniki delavcem najnižje mezde. Nova delniška družba je dobila velike privilegije. Priznan ji je monopol, to je: ne bo se dovolila ustanovitev nobene druge tovarne aluminija v Jugoslaviji. Oproščena je plačila direktnih davkov. Priznane so ji velike ugodnosti glede taks, državnih in samoupravnih trošarin, prometnega in luksuznega in družbenega davka. Oproščena. je vseh carin od uvoženih strojev. Razen tega se je država zavezala ji plačevati aa aluminij za 15 odstotkov višje cene kakor bi jo zahtevale druge tovarne. Vse te pravice so določene v posebni ministrski nared-bi, ki je objavljena v »Službenih no-vinah«. Družba pa se je zavezala vplačati delniško glavnico 10 milijonov dinarjev, ker bo zgraditev to- B. Traven, Bombaž I. Knjiga Prevaja Talpa 31 Indijanski proletarec je na klopi zaspal. Udje so mu popustili in vse njegovo utrujeno in izgarano telo se je sključilo v kup cunj. Tedaj pa se je pritihotapil k njemu indijanski policaj. Obkrožil je klop kakor ptica roparica plen, ki ga zagleda iz višine, kako se plazi po zemlji. Ko je bil zopet za klopjo, je povlekel po roki usnjen bič in je udaril z njim; delavca po hrbtu, pri čemer je dobil njegov obraz izraz živinske brutalnosti, d očim so se mu usta raztegnila v zahrbtno režanje. Udarec je bil strašen. Indijanec je presunljivo zakričal in gornji del telesa mu je padel naprej, kakor bi mu bil hrbet presekan z mečem. Nato se je telo zopet hitro stegnilo vznak in delavec se je stokajoč zgrabil z roko za boleč hrbet. Policaj je stopil pred klop in se s hudičevskim izrazom zarežal v delavca. Mučenega so od bolečin oblile debele solze. Toda rekel ni nič. Ni vstal. Mirno je obsedel na klopi. Kajti to je bila njegova pravica. Imel je pravico sedeti na klopi, pa najsi je bil še tako razcapan, najsi se je izprehajalo naokrog še toliko gospodov in gospa, da bi uživali večerni hlad, sedeč na udobni klopi, hi poslušali koncert, ki se bo vsak hip začel. Indijanec se je zavedal, da je prebivalec in državljan svobodne dežele, kjer nima milijonar prav nobene večje pravice sedeti na klopi kakor ubog Indijanec. Toda spati pa ni smel na klopi. Tako daleč svoboda zopet ni .segala, čeprav je stala klop na »Trgu Svobode«. Bila je to pač tista svoboda, po kateri sme oni, ki ima avtoriteto, bičati tistega, ki nima avtoritete. Prastaro nasprotstvo dveh svetov. Prav tako staro kakor zgodba o izbičanju iz raja. Prastaro nasprotstvo med policijo in utrujenimi, zgaranimi, lačnimi ter spanja potrebnimi. Indijanec ni imej prav. tega.se je dobro zavedal, zato tudi ni nič rekel, nego je samo stokal. Satan ali Gabrijel policaj se je smatral za Gabrijela je imel prav. Ne! Ni imel prav! Ne! Ne! V glavi mi je zavrelo. V vseh civiliziranih deželah, v Angliji, v Nemčiji, v Amerii, še bolj pa v drugih deželah je policija, ki biča, in delavec je, ki je bičan. In potem se še čudi oni, ki sedi zadovoljno pri koritu, če začno drugi stresati korito, če korito nenadoma prevržejo in se zdrobi vse v črepinje. Toda jaz se temu ne čudim. Rana od strela sc zaceli. Udarec z bičem pa se ne zaceli nikdar. Zajeda se zmeraj globlje v meso, zadene srce in končno možgane in izvabi krik, ki pretrese zemljo. Krik: »Maščevanje!« Zakaj vladajo Rusijo boljševiki? Ker so tam ljudi najbolj bičali. Policijski bič pripravlja pot napadalcem, čijili koraki odmevajo po vsej zemlji in ki mečejo sisteme v zrak. Gorje zadovoljnim, če začno bičani kričati p« maščevanju!? Gorje, sitim*, če razjedo biči srce lačnih in raztrgajo možgane potrpežljivih! Prisiljen sem biti upornik in revolucionar. Revolucionar ir. ljubezni do pravičnosti, iz usmiljenja do pomoči potrebnim in razcapanim. Nepravičnost i-i neusmiljenost ustvarjata prav toliko revolucionarjev kakor nezadovoljnost ali lakota. Poskočil sem in stopil h klopi, kjer je še vedno stal policaj; z bičem je pokal po zraku in se z blestečimi očmi režal v zvijajočo se žrtev. Niti zmenil se ni zame, ker je mislil, da hočem sesti na klop. Toda stopil sem tik k njemu in rekel: »Odpeljite me takoj na stražnico. Javil vas bom. Dobro veste, da smete po predpisih uporabiti bič le tedaj, če vas kdo napade ali pa pri demonstracijah, če je vsako opozorilo zaman. To menda veste?« »Toda pes je spal tu na klopi,« se je zagovarjal mali rjavi hudič, ki je komaj meril pet čevljev. (Dalje prihodnjič.) varne veljala precej več, bati pa se je, da bo družba iskala inozemski kredit, ki ga bo morala visoko obrestovati. V upravni svet družbe so bili izvoljeni med drugimi radikalni po-sanec dr. Novakovič, voditelj Jugo-slovenske radikalne zajednice za Hr-vatsko dr. Branko Peleš in Damjan Brankovič, trgovski zastopnik in Veliki Besednik framazonske lože v Beogradu. »Slovenčeve« fronte. Namesto da bi »Slovenec« povedal, kaj njegovi ljudje delajo in store za slovenski narod, premog, bolnišnice, univerzo itd., pa postavlja in razmešča neke fronte. Tako spravlja »Delavsko Politiko- in »Lj. Pravico« v eno fronto, ko je vendar očitno, da »Lj. Pravica« nima nikake zveze z delavskim gibanjem in da tudi ne spada med glasila tako zvanih »levičarjev«. Kajti »levičarji« agitirajo za nekak »front slobode«, dočim »Lj. Pravica« oznanja »slovensko fronto« — to parolo je pa prvi proglasil v »Bojevniku« tovarnar dežnikov in nogavic g. Vidmar, potem ko se ni prav nič upoštevala njegova vdanostna brzojavka radikalskemu voditelju, objavljena svojčas v »Slovencu«. Razmerje moči med socialdemokrati in komunisti se je razčistilo po zadnjih volitvah v treb evropskih državah: na Danskem ima socialna demokracija skoraj absolutno večino v državi, komunisti pa 1 (enega) poslanca), v Švici je postala socialna demokracija najmočnejša Švicarka stranka, komunisti imajo 1 (enega poslanca), v Angliji ima delavska stranka blizu 9 milijonov glasov in 153 poslancev, komunisti pa 27.000 glasov in 1 (enega) poslanca. Napad na rudniškega upravnika. Neki meščanski list je prinesel vest, da so delavci napadli v nekem hr-vatskem rudniku upravnika Kulika in ga telesno težko poškodovali. Ku-lik je bil več let upravnik rudnika »Stanovsko« pri Poljčanah ter je ta-mošnjemu delavstvu dobro znan. Napada ni mogoče odobravati. Vemo pa, da so se za časa, ko je bil inž. Kulik nameščen pri rudniku »Stanovsko«, tudi tukaj primerili incidenti zaradi diferenc iz delovnega razmerja. Delavstvo si z nepremišljenim dejanjem ne izboljša svojega položaja, pač pa si ga trajno lahko izboljša samo s svojo strokovno organizacijo in dobrimi delavskimi zaupniki, ki so obenem tudi zavedni člani organizacije. Socialna slika iz življenjske prakse. V Zagrebu se je obesil dolgo časa nezaposleni Jakob Poglaj. Pokojni je bil spediterski delavec, ki je služboval pred več leti v Ljubljani. Poglaj je bil vdovec brez otrok, 63 let star in je storil dejanje nedvomno iz obupa. Vatikan bo interveniral v prid Ita- , Vatikan namerava intervenirati v Franciji in Angliji, da se sankcije proti Italiji ublaže. Bivše bolgarske stranke odločno protestirajo iproti nameri vlade, ki namerava odpraviti demokratični parlamentarizem. Bolgarski narod ni voljan sprejeti diktature brez odpora. Zaradi protesta politikov se vlada nahaja v krizi. Vzcrna avstrijska vzgoja! V Miirz-zuschlagu na Gor. Štajerskem so pričeli v ljudski šoli dne 24. septembra z vojaškim poukom. Na šoli je okoli 1000 dečkov in deklic. V šolo so morali priti predčasno, urili so se v ježi konj in vežbali v streljanju s strojnimi puškami. Torej niti počakati ne morejo, da bi otroci dorasli, marveč zbujajo v njih že v prvi mladosti mo-rilno strast. Meixenski škof se zagovarja pred nacionalno socialističnim sodiščem. Obtožen je sokrivde pri tihotapstvu deviz v inozemstvo. Papež je javno pohvalil v svojem uradnem glasilu nemške radiooddaj-ne postaje, ker so iz svojih programov izločile moderno jazz-godbo. Želi, da bi vse radiske postaje po svetu posnemale nemške. Španski socialist Largo Ciaballero je bil po 40dnevnem zaporu izpuščen iz ječe, ker je bila žena operirana. Žena mu je po operaciji umrla, Ca-ballero pa se je vrnil v zapore. Med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo le bila po najnovejših japonskih poročilih sklenjena vojaška zveza. IZ NAŠIH KRAJEV Ljubljana Sanacije p’i KiasfHt! občini ijublianski lije Sedanji občinski svet, ki je smatra!, da bo že davno razrešen, je imel z-opet sejo in obravnaval sanacijo malcželezniške družbe. Govorili so tudi o sanaciji Mestne hranilnice, konkretnih sklepov ipa gfede hranilnice niso napravili. Skratka: tudi ljubljansko občino tarejo težke finančne nadloge in stvarni ukrepi so postali neodložljivi. Sanacijo Maloželezniške družbe so izvršili kar po knjigah. Dolg, ki ga terja mestna občina od Maloželezniške družbe, so enostavno izpremenili v delniško glavnico, ki se seveda ne bo obrestovala, obenem pa bo morala občina v rednišh ipr.oračunih iskati kritje za amortizacijo svojih dolgov. Mi smo zadnji, ki bi hoteli kovati kapital z rekriminacijami (protiobdolžitivami). Vsaj zadostuje, da je v občinskem svetu povedal g. Seunig, da je ravno sedanji občinski svet še poslabšal pozicijo mestne občine ljubljanske v upravnem isvetu Maloželezniške družbe, takrat ko so sklenili novo pogodbo s tvrdko Siemens, ki ,je solastnik podjetja. .Ker je bil zastopnik Siemensa iznajdljivejši, zato je mestna občina odrezala slabše. Po tej pogodbi pa so se izvršila investicijska dela izredno drago, solastnik je bil obenem tudi glavni dobavitelj in .podjetnik. Na to je bil občinski svet po-novr.o opozorjen, svarila pa niso zalegla. — Smatral je, da je dovolj modier in ne potrebuje nasvetov. Pravilno je stališče: tramvaj je cesta. Cesta pa je za gospodarja pasivna postavka. Zato je tudi razumljivo, da tramvaj ni _ podjetje, ki bi dcnašalo obč. blagajni do- I cija izvedljiva. bičke. Vendar pa bi morali biti gospodarji podjetja, tako uvidevni, da bi ne delali predragih investicij. — Novi vozovi na primer so stali neverjetne vsote! In, že danes se jih vozniki radi slabe funkcije boje! Ob takem gospodarstvu bi morala mestna občina utrpeti znatno večjo izgubo, kot pa bi jo, če bi ne dobil solastnik prednostnega, nekako monopolnega stališča pri ljubljanskem t.amvaju. Sedaj pa morajo plačevati račun uslužbenci, ki nimajo niti sence onih plač, ki so jih prejemali prej in plačati bodo morali ta račun ljudje, ki so že takrat svarili pred tako politiko. Res :e, tramvaj pa le imamo. — Da. — Toda, lahko bi še vse bolj služil koristim prebivalstva, če bi vsaj deloma še izpremenili tarifno politiko. Naj se sedaj zaveda MaSoželezniška družba, da bodo njene investicije amortizirali davki ljubljanskih občanov, na,j na ta račun da novih ugodnosti revnejšim delovnim sLojem. — Če je občinski svet naprtil to breme davčni moči Ljubljane, naj potem Ljubljana vsaj do skrajne mere uporablja to cesto. Morda je hotel sedanji občinski svet lubljanski ob verjetnem zaključku svoje dolge dobe urediti iudi to zadevo. S tem sklepom pa je ni uredil, ni rešil in — rešil je tudi ne bo prihodnji občinski svet, ki ga sedaj menda krpajo skupaj. — Najbrže pa bo glodal to kost, se zgražal nad takim gospodarstvom, ne da bi prinesel v blagajno r denarja. Le z denarjem pa je taka sena- Protidraginjski shod, sklican po Strokovni komisiji za nedeljo 17. t. m. se ni vršil, ker ni bil dovoljen radi javnega rega in ■miru. Vložen je priziv. Strojne tovarne in livarne so izmenjale gospodarje. Na novo so prišli v upravni .od- bor g. Lilek, inž. Hanuš in še nekateri. Obetajo se boljše poslovne zveze z jugom. Razpravo proti cariniku Dubraviču zaradi poneverbe okrcč 400.000 so preložili, da ga preiščejo psihiatri če je delal škodo državi pri zdravi pameti. Maribor Zaupuiški tečaj. V sredo, dne 20. novembra ob 19. uri bo pred'aval s. dr, Reis-man o socialni zakonodaji. Ob 20. uri sledi praktični pouk o sestavljanju vlog, prošenj itd. Predavanje se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice ter so poleg redinih udeležencev zaupniškega tečaja dostopna tudi ostalim našim članom in funkcionarjem. Predavanje se vrše vsako sredo in soboto od 19. do 21. ure. Kruh se je podražil. Za 50 par dražje prodajajo od ponedeljka dlalje mariborski peki kruh. Ali ne bo pomoči za konzumente?- Železničarjem se obetajo dobri časi. Mariborska JRZ ustanavlja poseben klub Železničarjev, ki se bo bavil izključno s stanovskimi zadevami. Pa menda ne bodo dobili recepte iz sosednje krščanske stanov-ščine. Naši zvezarji, ki jih je baje 35.000 in ki so doslej izključno sami odločali na železnici, bodo dobili torej konkurenta. Železničarji se veselijo, ker sedaj vsaj lahko upajo, da jim bo JRZ klub dal nazaj vse one pridobitve, ki so si jih svoječasno s pomočjo svobodne strokovne organizacije priborili, katere pa so v času diktature, ko so o usodi železničarjev odločali nad 100-od-stotni nacionalisti, izgubili; zlasti tudi svobodo koalicije. Oton Habsburški se je, kakor poroča Tagespost«, zahvalil za vdanostni brzojav, ki mu ga je poslal avstrijski Kamerad-rchaftsbund ob priliki blagoslovitve spominske plošče za 83 slovenskih vojakov bivšega 17. p. p. v Judenburgu. Neverjetno predrzni so avstrijski legitimisti, da so na tako izzivalen način izrabili to slavnost, kateri so prisostvovali tugi ugledni Slovenci, med njimi podžupan g. Franjo Žebot, upravnik »Jutra« in »Večernika« g. Reja, industrijalec RogTič in drugi. Ta neljuba zadeva bo, upamo, dovolj glasen opomin, da bodo aranžerji takih izletov v bodoče bolj previdni. Želeti bi bilo, da protestirajo iproti nečuve-nemu dejanju avstrijskih habsburgovcev tudi tisti listi, ki so delali propagando za vožnjo v Judenburg. Tukajšnja trgovina Bat'a ie bila kaznovana od mestne občine zaradi prikrite razprodaje čevljev na 8000 Din globe, trgovino pa bodo zaprli za eno leto. Delavci in obratni zaupniki! Kuratorij stanice za socijalno skrb rekonvalescentnih delavcev v Mariboru je na svoji seji dne 30. okt. 1935 sklenil, da se z okrožnicami, sestanki delavskih zaupnikov in periodičnimi objavami v časopisih, ponovno povabi vse delavce in nameščence mariborskih tovarn, delavnic in trgovin, da pristopijo k stanici. Za pristop je določena trimesečna karenčna doba, ki poteče 31. januarja 1936. Od tega dne dalje bo stanica prevzela y oskrbo samo člane, ozir. uslužbence podjetij, ki plačujejo prostovoljne skrbstvene prispevke. Do sedaj je namreč podpirala prav vse neozdravljene bolnike in rekonvalescente, ki so izčrpali pri OUZD pripadajočo 26, ozir. 52 tedensko bolniško podporo. V pretekli poslovni dobi je stanica vzdrževala 48 takih rekonvalescentov od enega do 22 mesecev, ali povprečno vsakega po 5 in pol meseca. Skrbstveni prispevek za delavca znaša mesečno samo 50 para, za delodajalca pa 1 Din od zaposlene osebe, kar je pri dobri violji majhna žrtev in lahko znosljiva. Ker podpira stanico že pretežna večina mariborske industrije, je upati, da bo tudi ostali dek tako uslužbenci, kakor podjetniki, brez oklevanja pristopili ,k instituciji, ki jo vodijo zastopniki delodajalcev in delojemalcev. Zavedajmo se, čim hujša je kriza, tem nujnejša je pomoč, Umrli so pretečeni teden: Marko Josip, sin delavca, 6 mesecev star, Osojnik Marija, zasebnica, 73 L, Sieigl Marija, zasebna uradnica, 23 1-, Fontana Marija, učiteljica v. p ., 57 L Sodri d Neža, žena kovača, 44 1., Witzler Ana, zasebnica, 45 1., Čretnik Mariin, natakar, 62 1., Ka.ube Gašper, posestnik, 62 L, Gert Ana, hišna posestnica, 76 1., Kanzler Elizabeta, zasebnica, 89 1. Mestna občina je za 10 odstotkov znižala najemnine v mestnih zasilnih h’šab v Delavski ulici. Umetnica Dragutinovičeva je bila minulo soboto ob priliki poslovilne predstave in 40-letnega gledališkega udejstvovanja deležna prisrčnih ovacij. Ročno postajno blagajno v Orehovi vasi so te dini ukradli neznani tatovi. Mariborsko gledališče. Torek 19. novembra ob 20. uri: »Vihar v kozarcu:, red B. Sreda 20. novembra ob 20. uri: »Jenkova proslava«, četrtek 21. novembra ob 20. uri: »Beneška noč«. Letošnjega Silvestrovega večera v dvo-rcni pivovarne Union, ki ga bo Pr'r®^ja Strokovna komisija v Mariboru, se b-odo udeležila ta-!e delavska pevska društva: »Enakost«, »Frohsinn«, »Grafika«, »Krilato Kolo«, Pevski odsek pekov« in »Zarja«. Igrala ra bo od spodaj navzgor«. Ko so ustanavljali krajevno organizacijo, niso v celi občini Ježici našli nikogar, ki bi bil po njihovem mnenju sposoben za predsednika ali podpredsednika krajevne organizacije JRZ. Za predsednika so jim dali nekega bivšega ljubljanskega advokata, ki sploh na Ježici ne prebiva in tudi na Ježici nobenega davka ne plačuje. Za podpredsednika pa so •postavili njegovega koncipienta, ki pride na Ježico le, če gre na izprehod. Za občino in občinske organizacije mora veljati samouprava in morajo samo občani odločati, ker samo oni vedo, kje jih čevelj žuli. To se je pokazalo tudi pri določitvi kandidata za župana na listi JRZ. Ljudje, ki so vstopili v i JRZ, so želeli in postavili za županskega 1 kandidata g. Snoja Janka, ki iga štejejo za i zelo sroosobnega in poštenega moža med JRZ. Pod tujim vplivom iz Ljubljane pa se je ,*. Snoj sam prostovoljno odpovedal. Mi na Ježici in v Črnučah pa mislimo, da bomo sami po naši volji morali odločiti, kdo bo župan na Ježici. Kranj Velik shod za tekstilno delavstvo V nedeljo, dne 24. novembra ob pol 10. uri sklicuje S. D. S. Z. J., podružnica v Kranju ponovni veliki shod za vse tekstilno delavstvo. Akcija za izboljšanje položaja v tovarnah ne sme obtičati, vsi in vse na shod, da damo dluška svoji volji. Sirčeva tovarna rase... Vsako leto podjetje prizidava nove oddelke k tkalnici. Tisti, ki argumentirajo s kapitalistično »logiko« bodo rekli: »G. Sire je ipa res podjeten in tudi socialni čiut ima, kajti zopet bodo brezposelni imeli možnost zaslužka.« Zaslužek ipa je v tej tovarni slab, tako slab, da nekateri tovarnarji, ki nekoliko boljše plačujejo dolastvo, pri vsaki priliki spomnijo delavske zaupnike v svojih obratih na nezde, ki jih dobiva delavstvo v Sirčevi tovarni, povdarjajoč, da te konkurence ne bodo mogli več dolgo zdržati. Vsled izredno nizkih mezd je prizadeto delavstvo Sir-čeve tovarne direktno, indirektno pa tudi delavstvo ostalih tekstilnih tovarn, ki trenutno nekoliko boljše zasluži, pa mu grozi, da ga bodo podjetniki, z ozirom na mezde v Sirčevi tovarni, prikrajšali na zaslužku. Ali ne bo delavstvo Sirčeve tovarne končno vendarle spoznalo, da je rešitev v svobodni strokovni organizaciji? Toda tudi -d-e-lavstvo ostalih tovarn bo moralo v svojem lastnem interesu razviti akcijo in vplivati na Sirčeve robote, da se bodo zavedli svojih pravic. Neznačajnost je pojav, ki se je udomačil zlasti med meščanstvom. Vzrok neznačaj-nosti je največkrat koristolovstvo. Neznačajni so danes vsi meščanski politiki, ki niso idealisti, ampak praktični materijalisti in častihlepneži. Orijentirajo se tako, kakor jim pač najboljše nese. Med neznačajneže prištevamo tudi vse one, ki niso »mož beseda«, ampak tako rekoč »figa mož«, lakih neznačajnežev je pa dosti tudi med delavstvom. Če bi jih ne bilo, bi današnji liberalni in monopolni gospodarski red že davno skrahiraf. Delavski razred danes bolj ko kdaj prej potrebuje značajnih ljudi. Za kar se danes odločiš, prepričaš, da je to koristno, ne smeš jutri zavreči in blatiti. Delavec, ki se danes organizira, ne sme jutri organizacijo blatiti. Delavec, ki je naročil delavski časopis, prepričan, da mu je po- Popravljena krivica V zadnji štev. »Delavske Politi- : ke« smo poročali, da so se vrnili štirje od devetih, za časa zadnjega volilnega boja premeščenih železničarjev (med tem so se vrnili tudi ostali). »Slovenec« z dne 14. t. m. je pod gorenjim naslovom o tem poročal in dostavil, da so bili premeščei postavljeni nazaj v Maribor na intervencijo podžupana g. Franja Žebota. Mi v naši notici nismo niti z besedico omenili po čigavi zaslugi so se premeščeni vrnili nazaj v Maribor, dasi premeščeni železničarji dobro vedo, kdo se je za nje najbolj zavzemal — ker smatramo, da smo vršili samo svojo sodružno in človeško dolžnost, ko smo napravili vse potrebne korake, da se storjena krivica popravi, ne pa, da bi iskali slave in priznanja. Za to smatramo, da je zelo neokusna »Slovenčeva« reklama za Žebota. Da bo naša javnost vedela (v kolikor še ne ve), kaj se je od naše strani napravilo, da se storjena krivica popravi, smatramo za potrebno povedati to-le: Takoj po premestitvi smo se obrnili na vse takratne merodajne kroge, zlasti na takratnega ministra dr. Marušiča, s prošnjo, da naj se premeščene železničarje vrne na njihova stara mesta, ker je bila naša lista itak zavrnjena, vlada pa je tudi že ukrenila vse potrebno, da zmaga. Uspeh te naše intervencije je bil ta, da je »Glas Naroda« dan pred volitvami sporočil, da je minister dr. Marušič izposloval, da bodo vsi premeščeni železničarji vrnjeni nazaj v Maribor, Ker iz tega ni bilo nič, je s. Pe-tejan 11. junija interveniral pri generalni direkciji in pri ministru g. dr. Marušiču in ponovno dobil zagotovilo, da se bo storjena krivica popravila. G. dr. Marušič je bil celo zelo začuden, da se to še ni izvršilo. Nekaj dni na to je Jevtičeva vlada padla in smo dobili sedanjo vlftdo. S. Petejan je takoj pismeno opozoril sedanjega ministra g. dr. Spaha in g. dr. Behmena na, po prejšnjem režimu storjeno krivico, ter ju prosil, da naj jo popravita. V drugi polovici ju- lija je bil s. Petejan osebno pri ministrih gg. dr. Spahu, dr, Behmanu in dr, Korošcu, Ob tej priliki je prometni minister obvestil s. Petejana, da on ne bi imel nobenih pomislekov, da se premeščene vrne nazaj v Maribor, ako bi v spisu ne bila napisana obdolžitev, da so bili premeščeni radi komunistične propagande. Svetoval mu je, da naj se obrne na notranjega ministra g. dr,Korošca, ako on nima ničesar proti temu, da se omenjene vrne v Maribor, bo to takoj ukrenil. S. Petejan je še istega dne bil pri notranjem .ministru g. dr. Korošcu, ki mu je potrdil navedbe ministra dr. Spahe in pristavil, da ne more ničesar ukreniti, dokler se uradno ne dokaže, da dotični železničarji niso bili premeščeni radi komunistične propagande. S. Petejan je takoj po prihodu iz Beograda interveniral 'pri predstojniku mestne policije g, Radoševiču in pri sreskem načelniku g. Makarju, od katerih je čez dva dni prejel uradna potrdila, da so bili premeščeni politično in moralno neoporečni. Prejeta overenja je takoj poslal ministru g. dr. Korošcu, kateri je bil tako prijazen, da je dne 5. 8. 1935 potom svojega kabinetnega tajnika sporočil s. Petejanu to-le: »Gospod minister mi je naročil naj Vam sporočim, da je takoj po prejemu Vašega pisma zaprosil gospoda prometnega ministra, da delavce, ki so bili za časa volitev premeščeni, zopet postavi v službo v Mariboru.« Iz istega kabineta je s. Petejan dne 12. oktobra prejel nov dopis z obvestilom, da je minister g. dr. Korošec ta dan zopet prosil prometnega ministra, da odredi takojšnjo premestitev pregnanih železničarjev nazaj v Maribor. Dne 13. avgusta je prometni minister g. dr. Spaho obvestil ravnatelja OUZD v Sarajevu, s. Jakšiča, da je zadeva železničarjev, o kateri je govoril s. Petejan v teku, da se reši. Cim je bil g. dr. Krek imenovan za ministra, smo ga potom s. Petejana obvestili in zaprosili, da intervenira v prilog premeščenih. Tudi od strani s. dr. Topaloviča je bilo izvršenih več pismenih in osebnih intervencij. Ko smo izvedeli, da je g. minister zadevo poveril generalnemu direktorju g. inž. Naumoviču, da jo reši, sta ss. Petejan in J. Jakšič dne 14. oktobra intervenirala pri generalnem direktorju, kateri ju je prijazno sprejel in sporočil, da bo zadeva skoro -ešena, da čaka samo še na neko uradno poročilo iz Maribora. Cim to dospe, bo izdan nalog za premestitev. Na podlagi te izjave je s. Petejan ponovno interveniral pri predstojniku mestne policije, kateri mu je sporočil, da je zahtevano poročilo že odposlal upravi tukajšnje delavnice d, ž. S. Petejan je takoj na to interveniral pri upravniku delavnice g. Joviču, kateri ga je obvestil, da je polovilo pravkar odposlal, da pa se je zakasnilo radi njegove odsotnosti, ker je bil na bolniškem dopustu. Vse to smo takoj sporočili v Beograd. Čez nekaj dni je generalni direktor obvestil s. Topaloviča (in ne Žebota), da je že podpisal nalog, da se vse premeščene vrne nazaj v Maribor, kar se je medtem tudi že izvršilo. Tako stoji zadeva in nič drugače. Nismo vsega tega napisali, da bi iskali zaslug in priznanj za enega ali drugega, ker nismo podvrženi tej slabosti in ker smo vse, kar smo napravili, napravili samo iz čuta dolžnosti do preganjanih sodrugov (ki se pa tudi ne bodo smatrali za mučenike, temveč za borce). Zasluge za to ugodno rešitev imajo vsi oni, ki so na katerikoli način pripomogli do te rešitve, vpoštevajoč pri tem trud gg. ministrov dr. Korošca in dr. Spaha. Obžalujemo samo to, da je bilo potrebno polnih 7 mesecev, da se je popravila očitna krivica, ki se je zgodila devetim železniškim delavcem in njihovim družinam. To dovolj jasno kaže v kakšnih razmerah živimo in kako zelo potrebno je, da pridemo končno iz teh razmer. »Slovenčevo« poročanje se nam zdi neokusno in mislimo, da s tem ni napravil g. Žebotu prav nobene usluge. treben in v zavesti, da je njegova dolžnost podlpirati in šiliti ta list, se ga ne sme jutri odteči in naenkrat misliti, da mu je bolj •potreben časopis z lepim ljubavmim romanom. Značajnost je: ako si danes nekaj obljubil, moraš tudi izvršiti, zlasti če se to da izvršiti s tvojo dobro voljo. Značajnost je: ako si se danes organiziral, da potem v redu plačuješ svo.e prispevke; če si naročil delavski časopis, da ga v redu plačuješ, Značajnost pa zahteva tudi: ako ene ali druge dolžnosti radi res tehtnih ^rokov ne moreš izvršiti, da to poveš dotične-mu, ki je za to poklican oz. ki si se mu obvezal, da ne oviraš dela drugih in da te ne bodo prištevali k tistim, ki imajo dve legitimaciji v žepu. Le značajnež uživa zaupanje mec’ delavstvom. Neznačajnež veča malodušje v delavskih vrstah. Vsaj enkrat v tednu naj si vsak izmed nas izpraša vest: ali sem izvršil svojo nalogo in svojo dolžnost. Jesenice Za enakopravnost žene! V sredo, dne 13. novembra 1935 se je v glavni dvorani Delavskega doma na Jesenicah zbralo nad 300 mož in žena delovnega ljudstva z Jesenic, Javornika in okolice, da manifestirajo za enakopravnost žene. Sihod je otvoril sklicatelj dr. Štempihar, ki se je najprej spomnil 17. letnice premirja in vojnih žrtev. Nato je bila izvoljena za predsednico Korenova, žena tov. deikvca, ki je po kratkih pozdravnih besedah oddala besedo publicistki Vodetovi. Njen preprosti, ali dosledni reierat je zborovalce navdušil in prekričal o nuinosti uvedbe ženske volilne pravice. Sledila ji je Skerljeva, Za nakup zimskega perila, trikotaže, pletenin, toplih nogavic, rokavic, volno, snežk, galoš, finih in priprostih domačih čevljev, dežnikov, lepih, praktičnih miklavževihjianl^ se cenj. občinstvu toplo priporoča tvrdka F. M. Schmitt, Ljubljana, Pred škofijo 2, Lingerjeva 4 Pozor na izložbe in nedeljske razstave / Ogled blaga brezobvezen / Cene blaga znatno znižane j žena tov. delavca, ki je v imenu delavskih žen pozvala vse navzoče k trajnemu delovanju za enakopravnost žene, ker je to pravo delo tudi za mir. Za njo je govoril dr. Štempihar, ki je v imenu mož podlprl zahtevo žena, ipotem s. Cvetko Kristan, ki je Opozoril na uredbo o mobilizaciji za slučaj štrajka, s katero je bila pod Jevtičevo vlado praktično razširjena z naredbo vojaška dolžnost tudi na ženo, predsednica Koreno-a in tov. delavec ŠkerT. Ob zaključku je zbor sprejel soglasno nastopno resolucijo: Žene i.n mor.je delovnega ljudstva, zbrani na javnem shodu za enakopravnost žene na Jesenicah, dne 13. novembra 1935. ugotavljamo, da je različno gledanje na pravice moža in na pravice žene barbarstvo in zahtevamo na vseh področjih javne delavnosti človeka takojšnjo uvedbo enakopravnosti •med ženo in m.ožem. Zato zahtevamo predvsem uivedibo natančno take volilne pravice za ženo, za kakršno se borijo moški delovnega ljudstva, t. j. takojšnjo uvedbo splošne, tajne, enake, neposredne, sorazmerne, aktivne in pasivne volilne pravice, spozna- vajoč v tej pravici bistvo človekovega vpliva na družbo in porivajoč vsakogar k trajni borbi za zmago te zahteve. SoStsnJ Ugotovitev. Driš. G. Rvdoll Koren iz Šoštanja nam piše, da se govori po mestu, da je •on poročevalec »Delavske Politike« v Šoštanju in nas prosi, da naj te vesti kot ne-osRpvanc .zavrnemo, lo storimo prav radi, ker z g- R. Korenom do danes nismo imeli prav nobenih stikov. Uredništvo. PLETENE JOPICE od 10 Din naprej v Trpinovem bazarju Konzumno društvo za MeZiško dolino r. z. z o. z. v Prevaljah Poštni čekovni račun 12.0-18. Brzojav: Kodes Prevalje. Poštni predal štev. 3. Telefon interurban štev. 5. Osrednja pisarna In centr. skladISie v Prevaljah. Podružnice: Prevalje, Leže, Mežica, trna I, trna 17, Sv. Helena, GuftanJ, Muta In pekarna v Prevaljah. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. — Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Vse nove hranilne vloge se na zahtevo vlagatelja takoj Izplačajo. — Prodaja se le DoloS znala semo Din 100*—. članom. vloge Član društva postane lahko vsak. — L Delavci in delavke I Kupujte svoje ilvljen* ske potrebžllne le v svojih zadrugah. Zohtevnjte vedno in povsod hruli in pecivo iz Delavske pekarne v Mariboru. J«! Telefon 2324 Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. r Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.