LETO XLI, ŠT. 9
Ptuj, 3. marca 1988
CENA 300 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
»Obrtnik potrebuje roke, ne pameti« (stran 2)
Po čem se bomo oblačili jeseni (stran 3)
Vprašanja in odgovori s sveta varčevalcev (stran 4)
Z Boro Djordjevičem za Tednik (stran 5)
Mladi dop[smki (stranJ^IJ
Delavci SŠC odločno za elektroniko
Pred dobrim tednom so se de-
/avci ptujskega Srednješolskega
centra kar nekajkrat sestali na iz-
rednem zboru delavcev. Nazad-
nje pa so na svoj zbor minuli če-
trtek dobili vse pomembnejše
predstavnike slovenske Izobraže-
valne skupnosti, posebne izobra-
ževalne skupnosti za elektroteh-
niško in računalniško usmeritev,
družbenopolitičnih organizacij
in občine, mariborske Elektro in
računalniške   srednje   šole.. .
Vzrok je bil resen. Odkar je izšel
predlog razpisa za vpis v prve le-
tnike srednjih Šol v Sloveniji za
prihodnje šolsko leto, v katerem
je zapisano le to, da bo v ptuj-
skem SŠC dislocirani oddelek za
smer energetika, so namreč de-
lavci SŠC skupaj s predstavniki
občine poskušali doseči, da bi
upoštevali njihov dogovor z
omenjeno mariborsko šolo. V
sporazumu, ki sta ga obe šoli
podpisali lani, je jasno določeno,
da bo v prihodnjem šolskem letu
moč dislocirano izobraževati dva
oddelka elektronike in ne ener-
getike; slednjo bi imeli vsa osta-
la šolska leta do leta 1990. Ker
njihovih opozoril o napaki v raz-
pisu in o usklajenosti v Podravju
niso upoštevali in ker na uskiaje-
valni sestanek na posebni izobra-
ževalni skupnosti za elektroteh-
niško usmeritev niso prišli pred-
stavniki te skupnosti, čeprav sta
bila v Ljubljani dva ptujska
predstavnika, je delavcem SŠC
zavrelo.
Rezultat vročega četrtkovega
zbora je, da bodo predstavniki
omenjenih izobraževalnih skup-
nosti natanko proučili argumen-
te SŠC in dokončni odgovor dali
7. marca.
Kot kaže, so se predstavniki
posebne izobraževalne skupno-
sti, posebej njen predsednik, šele
na sestanku v Ptuju seznanili z
argumenti Ptujčanov, čeprav je
čudno, da tega niso poznali že
prej. Ptujčani so namreč svoje ar-
gumente že poslali v Ljubljano
in so upravičeno pričakovali, da
jih bodo na obeh skupnostih po-
znali. Toliko bolj, ker so prej v
Podravju svoje interese uskladili
in se dogovorili z mariborsko šo-
lo, ki ima v Ptuju sedaj dislocira-
ni oddelek energetike.
Delavci ptujskega SŠC bodo
seveda vztrajali pri dogovorje-
nem v Podravju, k temu pa jih si-
li tudi veliko dejstev. Najprej to,
da se je za smer elektronika (za
triletni in štiriletni program) pri-
javilo okoli 70 mladih in da je v
Podravju dovolj interesa, da bo-
do matična šola in dislocirani
oddelki imeli dovolj učencev. Z
ustanovitvijo enote Iskre-Delte
za proizvodnjo računalniških si-
stemov in inženiring v F*tuju seje
povečala potreba po šolanju
elektronikov, poleg tega pa jih
potrebujejo tudi druge ptujske
delovne organizacije, če ne želijo
zaostati za razvojem računalni-
štva, saj morajo modernizirati
svojo proizvodnjo. Navsezadnje
pa je ta srednja šola osnova za
nadaljnje stopnje študija in stro-
kovnjakov s tega področja se
najbrž v Ptuju nikoli ne bomo
otepali.
O tem, da je SŠC kadrovsko in
s svojo opremljenostjo sposoben
za izobraževanje elektronikov, ni
dvoma, na prakso bodo učenci
po potrebi hodili v Maribor, po-
navljalci pa bodo pač morali po-
navljati razred v Mariboru.
Kakorkoli že, upajmo, da bo-
do 7. marca pritrdili ptujskim
zahtevam in da v ozadju ni pod-
lih iger na relaciji Maribor—
Ptuj, kajti sicer ni razumljiv lani
dosežen sporazum med obema
srednjima šolama. Ce pa je kriva
le neseznanjenost odgovornih v
Ljubljani z argumenti Ptujčanov,
pa je bil izredni sestanek še kako
potreben in upravičen.
Morda se je pričelo obdobje,
ko so ljudje spoznali, da ni do-
bro izobraževati samo za danes,
temveč tudi za jutri.
Darja Lukman
Pa je le
zapadel..
Tako dolgo smo čakaw
nanj. Potrebni so ga bili otro-i
ci. pa tudi odrasli, da o utruje-
ni zemlji, željni počitka, ne
govorimo. Čeprav je zapadel
le za »pokušino«, smo ga bili
vsi veseli. A ne bo dolgo, saj
pod snežno odejo že klijejo
zvončki in Irobentice, pa tudi
sonce greje vse močneje.
Foto: M. Ozme«!
Sindikalni plenum
o gospodarjenju
z gospodarskimi in finančni-
mi gibanji v minulem letu na ob-
močju ptujske občine nikakor ne
moremo biti zadovoljni, saj kaže-
jo osnovni kazalci fizičnega ob-
sega proizvodnje, da je naše
združeno delo poslovalo slabše
kot v letu 1986 in še zdaleč ni do-
seglo predvidene rasti, je na ple-
numu občinskega sveta Zveze
sindikatov občine Ptuj v sredo,
24. februarja, povedala Lizika
Vidovič iz izvršnega sveta SO
Ptuj. Trenutno je znanih pet te-
meljnih organizacij združenega
dela, ki so minulo poslovno leto
končale z izgubo, in sicer dve v
elektrogospodarstvu (HE For-
min in Elektro Ptuj), dve v Agisu
in TAM-ov TOZD v Ptuju.
V nadaljevanju plenuma so
razpravljali o zaključnem računu
občinskega sveta ZSS Ptuj in pri
tem sklenili, da bodo okoli 17
milijonov ostanka dohodka vrni-
li v osnovne organizacije sindi-
katov. Sprejeli so tudi finančni
načrt sveta za letošnje leto.
Precej besed so namenili vse-
binskim in kadrovskim pripra-
vam na letno programsko sejo
občinske sindikalne organizacije,
ki bo 17. marca. Sprejeli so tudi
informacijo o evidentiranih mož-
nih kandidatih za nosilce najod-
govornejših funkcij v občini, ki
jim letos poteče mandat. V glav-
nem so predlagani isti kandidati,
ki opravljajo te funkcije že sedaj
in so verjetno bralcem znani. Ob
koncu so razpravljali še o vsebini
stavkovnih pravil in pri tem me-
nili, da so ta napisana preveč
strokovno in premalo življenjsko
— nasploh pa so po mnenju raz-
pravljalcev preobsežna in v ne-
katerih členih naravnost smešna.
Zato so se dogovorili, da bodo
predlagali podaljšanje javne raz-
prave o omenjenih pravilih, da
bi tako zbrali čimveč konkretnih
in konstruktivnih pripomb.
-OM
UVODNIK
Naj živi 8. marec
Naj živi 8. marec, dan žensk. Naj živi dan trgovcev, cvetličar-
jev in zlatarjev. Naj živi dan gostiln in sindikalnih zabav. Naj živi
dan. ko najrazličnejši »forumi« priporočajo in svetujejo, kakšna
naj bodo praznovanja tega dne. Ve se — delovna. Naj živi dan. ko
se spomnimo raznoraznih humanitarnih akcij in pihamo na žensko
dušo: namesto darila in zabave za . . . Naj živi dan. ko se možje s
cvetom odkupljajo. čeprav ne vem za kaj, in dvigajo kozarce, tudi
ne vem zakaj.
V Leksikonu Cankarjeve založbe tega dne nisem našla. Kaj
torej praznujemo? Dan žensk? Zakaj bi morale ženske imeti pose-
ben dan? Ali ni naš položaj v družbi enak položaju drugega spola?
Zakaj naj bi torej tega dne posebej izpostavljali žensko in njeno
vlogo s šopki rož. darili in darilnimi boni. slavnostnimi govori, kul-
turnimi programi, kosili in zdravljicami v pisarnah, tovarniških ha-
lah ali posebnih sobah gostinskih obratov? Zakaj naj hi tega dne
izpostavili nekatere od problemov, kot so otroško varstvo, družbena
prehrana, število žensk na vodilnih delovnih mestih, njihovo zasto-
panost na tej ali oni funkciji? To je in ostaja del vsakdanjika naše
družbe ne glede na spol, vprašanje človeka ^ega bivanja v tem pro-
storu, v tem času.
Iz tega dne smo naredili cirkus, pozabljajoč na zgodovinsko
poreklo tega dne. naredili smo pač dan. od katerega imajo nepo-
sredne koristi vsi drugi, le ženska ne.
Ne vem. ali potrebujemo ženske samo zaradi svoje biološke ra-
zličnosti nekakšen dan, ki naj bi. . . KAJ? vsaj enkrat letno spom-
nil, da podpira tri hišne vogale ženska, da odkar je zaposlena opra-
vlja dva, pa tudi tri šihte. da. . . Upira se mi razpravljati o vlogi
ženske v tem kontekstu, kot se mi upira, če ne celo žali, da smo ta
dan skomercializirali do zadnjega vlakna. Pa trgovcem in oštirjem
človek niti ne zameri. Zamerim pa našemu delavskemu listu — De-
lavski enotnosti, ki reklamira svoje izdelke kot darila za osmi ma-
rec: takšne in drugačne toaletne torbice in denarnice.
Sicer pa, saj poznate tisto: Psi lajajo, karavana gre dalje. Za-
torej: Naj živi 8. marec, dan žensk, ki obstajajo sicer tudi ostalih
tristopetinšestdeset (letos, ko je prestopno leto) dni s problemi, ki ni-
so in ne morejo biti samo »ženski«; vsaj tako deklariramo našo
družbeno ureditev.
Nataša Vodušek
V Ptuju lepša
in večja banka
v ponedeljek, 29. februarja, so na Titovem trgu v Ptuju na krajši
slovesnosti odprli prenovljene in razširjene poslovne prostore ptujske
enote Kreditne banke Maribor. Zbranim je novo pridobitev predsta-
vila Rezika Vukova, predsednica poslovnega odbora poslovne enote
v Ptuju. Povedala je, da je projektno dokumentacijo za obnovo izde-
lala Projekta inženiring Ptuj, notranjo opremo pa je funkcionalno
uredil arhitekt Mirko Zdovc. Zahtevna gradbena dela so delavci Sta-
novanjskega servisa iz Ptuja opravili v dogovorjenem roku — v pičlih
petih mesecih. S tem je banka pridobila prek 300 kvadratnih metrov
koristnih površin ter v kletnih prostorih sodobno varovane trezorje.
Da bo odslej občan hitreje in lepše postrežen — o tem ni dvoma, vse-
kakor pa so tako tudi delavcem banke zagotovili lepše delovne razme-
re.
-OM
Prenovljene in razširjene prostore banke na Titovem trgu je predstavila
Rezika Vukova. (Foto: M. Ozmec.)
Dan idejnega usposabljanja
v dvorani hotela Petovio v Ptuju so se v torek.
I - rnarca, zbrali na celodnevnem seminarju sekre-
^^rji osnovnih organizacij ZKS, člani OK ZKS
Ptuj in drugi nosilci funkcij v občinski organizaciji
Zveze komunistov. Zbranim je najprej govoril Jan-
ino Bezjak, sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj, o
najpomembnejših nalogah, ki so pred komunisti v
osnovnih organizacijah.
»Konferencam ZKS in ZKJ naproti« je bil na-
slov teme, o kateri je govorila Sonja Lokar, izvršna
sekretarka CK ZKS, in nazorno predstavila pro-
blematiko, ki trenutno odmeva v slovenskem in ju-
goslovanskem prostoru.
O idejnopolitičnih vprašanjih s področja SLO in
družbene samozaščite je govoril Slavko Soršak,
član predsedstva C K ZKS. O aktualnih gospodar-
skih razmerah v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji
pa je obširneje govoril Živko Pregl, izvršni sekre-
tar CK ZKS. Ob koncu so bili udeleženci seminar-
ja seznanjeni še s trenutnimi političnimi in gospo-
darskimi razmerami v ptujski občini.
FF
Za moderno in kratko ustavo
Ena prvih večjih razprav o predlaganih ustavnih
spremembah je bila v F>tuju v ponedeljek v sred-
nješolskem centru. Razpravljalce je s svojimi
uvodnimi mislimi vzpodbudil doktor Ciril Ribičič.
Razpravo je obiskalo veliko občanov z različnih
področij gospodarstva in družbenih dejavnosti,
predvsem pa pravnikov. Ponovno se je pokazalo,
daje ob predlaganih ustavnih amandmajih še veli-
ko nejasnosti in da v republiki ne bomo mogli pri-
voliti v tiste amandmaje, ki predvidevajo zmanjša-
nje samostojnosti republik v šolstvu, davčni politi-
ki, svobodni menjavi dela, sodstvu, prizadevanjih
za razvijanje nerazvitih in v amandma o financira-
nju potreb JLA. Prav tako je sporen predlog za
uvedbo zbora združenega dela v federaciji, nedo-
sledni pa so tudi amandmaji, ki želijo uvesti spre-
membe na področju gospodarstva. Čeprav naj bi
ustava odpravila temeljne ovire za sproščeno delo-
vanje trga in razvitih tržnih odnosov, ostajajo
predlogi na pol poti. Prej gredo amandmaji v ko-
rist državne intervencije in socializacije izgub kot
pa v odgovornost vsake republike za svoj ekonom-
ski in družbeni razvoj in urejanje sodelovanja med
njimi prek sporazumov in dogovorov.
V razpravi je veliko ljudi izrazilo strah, da nas
tudi ustavne spremembe ne morejo rešiti iz zagat
ekonomske krize in da ob vseh spremembah poli-
tičnega sistema še vedno nimamo učinkovitega go-
spodarskega sistema, ki je cilj. Kvečjemu bodo
pripeljale sedanje spremembe v dodatni normati-
vizem. Iz razprave pa je bilo razbrati tudi to, da so
spremembe v ekonomiji nujne, da pa ustava
najbrž ni tisti dokument, ki bo to lahko dosegel.
d. 1.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
3. marec 1988 - TEDNIK
Skupščina kmetijske
zemljiške skupnosti
Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj je v minulem letu
uspešno delala v skladu s sprejetim načrtom. Tako so ocenili delegati
na skupščini kmetijske zemljiške skupnosti, ki je bila v petek.
Seveda je skupnost tudi v minulem letu namenjala veliko pozor-
nost in pretežni del finančnih sredstev usposabljanju kmetijskih zem-
ljišč. Najzahtevnejše področje njihovega dela je zadnjih nekaj let pri-
prava melioracij, ki so velik poseg v kmetijski prostor, pa tudi v mir-
nost kmečkega življenja. Ti posegi namreč povzročajo veliko razbur-
jenja med lastniki zemlje, pri tem pa so še vedno v ospredju, torej
najbolj glasni tisti lastniki zemlje na melioriranih območjih, ki se pro-
fesionalno ne ukvarjajo s kmetijstvom, temveč jim je to le dopolnilna
dejavnost. Pravi kmetje, tako smo slišali na skupščini, želijo, da sta
melioracija in zložba opravljeni čim hitreje, saj so življenjsko vezani
na obdelavo zemlje.
Pri razpravi o posegih v kmetijski prostor so na skupščini kmetij-
ske zemljiške skupnosti pokarali tudi novinarje, ki da vse preveč išče-
mo napake, ki se jim pač ni mogoče ogniti, premalo pa poročamo o
pridobitvah, ki jih taki posegi prinašajo kmetijstvu. Menda tudi ne vi-
dimo ropanja naravnega bogastva; med temi roparji so tudi tisti, ki
odpirajo črne gramoznice, in teh je v občini okoli 200. To je sicer že
stara pesem in jo poz.namo. O tem smo že poročali, vendar je to po
našem mnenju mnogo bolj zadeva inšpektorjev kot novinarjev. Pa
jemljemo vso zadevo okoli kritike dobronamerno; v prihodnje se bo-
mo torej bolj potrudili pri objektivnem poročanju v skladu z načeli
Socialistične zveze, katere glasnik smo, tu pa se mnenja morajo kresa-
ti, saj obstaja različnost interesov.
Medtem ko bo tudi prihodnost še v znamenju priprav in izvedb
melioracijskih posegov, saj zdaj kmetje na mnogih območjih že sami
zahtevajo ureditev zemljišč, bo potrebno veliko več aktivnosti in seve-
da sredstev nameniti vzdrževanju melioracijskih sistemov. V kmetijski
zemljiški skupnosti so sicer temu problemu posvetili že precej energi-
je, zaradi velikega števila udeležencev pa še vedno ni zaživelo zbira-
nje sredstev; to bo mogoče izpeljati samo s pomočjo računalnika. K
vzdrževanju melioracijskih sistemov je na svojih površinah zelo resno
in uspešno pristopil kmetijski kombinat, v zasebnem sektorju pa pra-
vega vzdrževanja ni. Je pa nujno, sicer se utegne zgoditi, da bo čez ne-
kaj let melioracija brez pravega učinka.
Ena pomembnih nalog kmetijske zemljiške skupnosti je izdelava
agrokarte. Zakonski rok za izdelavo je januar 1989, vendar je mnoge
slovenske občine ne bodo uspele izdelati, v Ptuju pa jo bomo dobili
že letos.
Precej časa so na seji namenili tudi melioracijskem območju v
Šturmovcih. Pomembno je to, da delo poteka po načrtu ali ga celo
prehiteva, »zasluge« za to pa ima seveda nadvse ugodna zima. Tako
ni niti najmanjšega razloga, da ne bi že pred pomladno setvijo opravi-
li tudi zložbe zemljišč na tem obsežnem melioracijskem območju.
Doslej so v Šturmovcih ugotovili, daje 10 hektarov zemlje sploš-
nega ljudskega premoženja, interesenti za to zemljo pa so bili Kmetij-
ski kombinat Ptuj, Kmetijska zadruga Ptuj oziroma njeni kmetje iz
Markovec, Semenarna Ljubljana in kmetijska šola. Po daljši razpravi
so sklenili zemljo dodeliti srednji kmetijski šoli, da bo lahko učence
vzgajala tudi v praktičnem znanju.
Sicer pa, so menili, je možna na teh desetih hektarih v sodelova-
nju s kmetijsko šolo kakršnakoli kmetijska proizvodnja, tudi pridela-
va semena.
JB
NENAVADNO GRADIVO ZA PARTIJSKO SEJO
Zveza komunistov
mora verovati v ljudi
Gotovo so bili člani občinske-
ga komiteja ZKS Ptuj preseneče-
ni, ko so odprli kuverte za zad-
njo sejo. Pa ne zato, ker bi kaj
manjkalo ali bi bilo kaj narobe z
gradivom. Gradivo, ki nosi na-
slov (Ne)uveljavljanje kongres-
nih dokumentov Zveze komuni-
stov v družbi in občini Ptuj, je
namreč neobičajno in je bilo
prav gotovo deležno posebne po-
zornosti. V poplavi gradiva za to
in ono sejo, sestanek, je to prijet-
no presenečenje. Res, da obsega
slabih 23 strani, a je začuda
kljub temu »prebavljivo«. V
njem ni nič politične frazeologi-
je, deklarativnih fraz kot: bi mo-
rali, treba je, prizadevamo si in
podobno. Nič takega. Gradivo
preprosto, zgoščeno in razumlji-
vo, predvsem pa konkretno od-
govarja na sedem vprašanj:
— kakšen je namen skliceva-
nja bližnjih konferenc Zveze ko-
munistov v federaciji, republiki
in občini.
— kako uresničujemo v druž-
bi in v občini Ptuj začrtane raz-
vojne cilje,
— katere dejavnosti je OK
ZKS Ptuj v obdobju 1986/87 po-
drobneje obravnavala,
— ali je samoupravna organi-
ziranost OZD, SIS in KS v obči-
ni ustrezna,
— ali sta sedanja ustava in za-
kon o združenem delu v praksi
poglobila samoupravljanje ter
delegatsko odločanje delavcev,
— katere osnovne dileme se-
danjega časa bi morala Zveza
komunistov odločno razrešiti,
— kakšne so razmere v Zvezi
komunistov, zlasti v osnovnih or-
ganizacijah, in kakšne so dejan-
ske možnosti prenove.
Morda boste začudeni, da na-
ša pozornost ne velja seji komite-
ja (bralci nam tako ali tako očita-
te, da poročamo preveč forum-
sko in — roko na srce — največ-
krat imate kar prav), ampak zgolj
le enemu od gradiv. Pa je to gra-
divo res tako neobičajno, da seje
vredno o njem razpisati — po-
hvalno. Žal se avtor ni podpisal
in to je edino, kar mu lahko oči-
tamo.
Nismo pa mogli ugotoviti, ali
je imelo gradivo kaj pri tem, da
ob prvem sklicu seja komiteja ni
bila sklepčna. Da so si člani ko-
miteja vzeli čas, da bi ga resni-
čno proučili, si ne upamo pomi-
sliti ob podatku, da se jih kar
tretjina ni udeležila niti četrtine
sej.
NaV
Kje bomo priškrnili?
v družbenih dejavnostih bodo morali zmanjševati programe dela
za letos, in to za deset odstotkov. S tem se bodo uskladili z materialni-
mi možnostmi občinskega združenega dela in z republiško resolucijo.
V vseh družbenih dejavnostih bodo zato morali do 10. marca pripra-
viti stabilizacijske programe. O njih bodo razpravljali skupščinski
zbori, ker obravnava v skupščinah sisov ni dala pričakovanih rezulta-
tov. Zdravstvo naj bi svoj varčevalni program predstavilo na aprilski
skupščini.
V svetu za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu
in na vasi ter svetu za zdravstvo, socialno politiko, alkoholizem, nar-
komanijo in družbeni položaj invalidov pri predsedstvu občinske
konference socialistične zveze F*tuj z zmanjšanjem programov sogla-
šajo. V prvem svetu so celo mnenja, da je obremenitev kmeta glede na
pridobljeni dohodek iz kmetijske dejavnosti previsoka. Delež prispev-
kov kmečkih zavarovancev je bil v skupnih prihodkih občinske zdrav-
stvene skupnosti udeležen le z 2,89 odstotka. Kmečki zavarovanci so
lani na primer plačali le nekaj nad 20 odstotkov stroškov za neposred-
no zdravstveno varstvo. Pomeni, da so jim 80 odtotkov potrebnih
sredstev prispevali delavci. Zato bi v ptujski občini potrebovali soli-
darnost za kmete, ne pa za delavce. Žal zaenkrat o tem v širšem slo-
venskem prostoru nočejo slišati, čeprav kmetijske pridelke potrebuje-
mo vsi. ^q
S SKUPŠČINE SKLADA ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV NA PODROČJU SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DEU V OBČINI PTUJ
»Obrtnik potrebuje roke, ne pameti«
Takšen je odgovor v obrti zaposlenih delavcev, ko poskušajo odgo-
voriti na vprašanje, zakaj se v večji meri nc odločajo za dopolnilno izo-
braževanje v programih srednjega usmerjenega izobraževanja in izobra-
ževanja na višjih stopnjah. Lani se Je s pomočjo sklada ob delu izobraže-
valo štirinajst delavcev. Poleg tega so se udeležili vrste seminarjev in
strokovnih potovanj.
Janko Kovačič, predsednik
skupščine sklada, se je v svojem
poročilu med drugim zavzel za
to, da bi dopolnilno izobraževa-
nje zajelo delavce v vseh obrtnih
dejavnostih. V bodoče naj bi izo-
braževalne programe pripravljali
v sodelovanju s sekcijami obrt-
nega združenja.
Tudi letos bo za izobraževalne
oblike na voljo več deset milijo-
nov dinarjev. V programih sred-
njega usmerjenega izobraževanja
naj bi se v tem letu pričelo izo-
braževati 26 delavcev, na višji
stopnji pa trije. Z delavsko uni-
verzo bodo organizirali tudi
osem seminarjev (iz varjenja,
varstva pri delu, higienskega mi-
nimuma; poleg tega pa še tečaj
tujih jezikov, kuharski tečaj in te-
čaj za ostrenje in brušenje orodja
ter spoznavanje elktroinstalacij
in kletarjenja) ter nekaj special-
nih in splošnih strokovnih ek-
skurzij.
Vlado Belšak, predsednik ma-
riborskega sklada, je povedal, da
ne bi smeli biti prestrogi pri ti-
stih, ki se izobražujejo s pomočjo
sklada in jim pri tem ne gre glad-
ko. Morali bi ugotoviti, kateri
način bo pripeljal do večjega izo-
braževanja v obrti. Pri tem pa ne
gre prezreti ugotovitve, da se
nihče ne izobražuje za potrebe
obratovalnice. Glede na to, da je
v obrti prek polovice delavcev
brez ustrezne kvalifikacije, je
izobraževanje še kako nujno in
potrebno. Vlado Belšak je ugod-
no ocenil delo sklada in njegovih
organov. Posebej pa se je zavzel
za to, da bi pravi pomen dobila
tudi skupščina. V petek je bilo
treba čakati na sklepčnosti, in to
ni bilo prvič. Odgovornost za
boljše delo skupščine nosita os-
novna organizacija delavcev na
področju samostojnega osebne-
ga dela in obrtno združenje.
Novega obdobja v obrti in s
tem v drobnem gospodarstvu ne
bomo dosegli s povečanjem in
širjenjem obratovalnic. Osnovo
za razvoj predstavljajo močne
obratovalnice z najmanj petdeset
zaposlenimi. To pa je zaenkrat le
želja. V danih razmerah pa lahko
veliko naredimo z izboljšanjem
kvalikacijske strukture.
Na petkovi skupščini so obrtni
delavci opozorili tudi na osebne
dohodke. Še vedno je namreč ne-
kaj obrtnikov, ki jih sproti ne us-
klajujejo. Da delavci v obrti pre-
jemajo manjše osebne dohodke,
so delno krivi tudi sami, saj ne bi
smeli podpisati takšne plačilne
liste. Na upravi za družbene pri-
hodke jim pogosto ne morejo po-
magati, saj so plačilni seznami
pomanjkljivo izpolnjeni in pra-
zni v tistem delu, kjer bi moralo
pisati o delavčevi kvalifikaciji.
Delavci o vseh teh nepravilno-
stih molčijo, »težave s šefi« pa
pogosto pomenijo odpust iz
obratovalnice. Lani se je na pri-
mer v obrti na novo zaposlilo
340 delavcev, odšlo pa 283 (po-
datki se nanašajo na dan 30. 11.
1987).
Omenjene težave bodo v veliki
meri odpadle, če se bodo delavci
izobraževali in sproti osveščali
ter ne bodo »podpirali« tistega,
kar jim je v škodo.
V petek so zamenjali tudi ne-
kaj članov skupščine, ker so iz
takšnih ali drugačnih razlogov
zapustili obratovalnice.
MG
KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV SOZD UNIAL
Pogled v prihodnost
V Tovarni glinice in aluminija Borisa Kidriča v Kidričevem je bila 11. fe-
bruarja volilno-programska konferenca koordinacijskega odbora ZSS SOZD
UNIAL. Delegati sindikalnih organizacij tovarne Impol Slovenska Bistrica,
TGA Borisa Kidriča Kidričevo in DSSS SOZD UNIAL Maribor so obravnavali
in sprejeli poročilo o dvoletnem delu ter programsko usmeritev za delo v pri-
hodnje. Dosedanjemu predsedniku Jožetu VIDMAJERJU iz Impola so se za-
hvalili za vestno opravljanje nalog, za novega predsednika pa so soglasno izvo-
lili Franca KOROŠCA iz TGA Kidričevo. Izvolili so tudi štiri delegate za zve-
zno sindikalno konferenco delavcev aluminijske industrije Jugoslavije; ta bo v
kratkem v Beogradu.
Konferenca je bila vsebinsko dobro pripravljena, delegati pa so svoje misli
v razpravah usmerili v prihodnost. Aktivnost sindikalnega dela bodo usmerili v
prizadevanja za ustvarjanje večjega dohodka, doseganje večje storilnosti in pro-
duktivnosti dela, boljše izkoriščanje delovnega in obratovalnega časa ter na
zmanjšanje stroškov poslovanja. Spodbujali bodo pravilno vrednotenje ustvar-
jalnosti in znanja ter skrbeli za ustrezno vrednotenje in vzpodbujanje inovacij-
ske dejavnosti. Podpirali bodo kadre, ki so ustvarjalni, učinkoviti in strokovno
sposobni, z ustreznimi človeškimi in moralnimi vrednotami in ki se zavzemajo
za utrjevanje samoupravnih odnosov, uveljavljali vrednote kvalitetnega in od-
govornega odnosa do delovnih opravil, do pripravljenosti za delo, do odgovor-
nosti in do večjega delovnega prispevka in prizadevanja. Podpirali bodo takšne
skupne programe, ki bodo razvojno in ekonomsko usmerjeni in ki bodo odpira-
li široke možnosti kooperacije, trajno zadovoljili potrebe domačih potrošnikov
aluminija - združevalcev in ki bodo usmerjeni na povečanje konvertibilnega
izvoza. Poudarili so nujnost usklajevanja in utrjevanja dolgoročnih skupnih in-
teresov v okviru SOZD, pa tudi v širših oblikah povezovanja.
Njihovo osnovno vodilo v sprejeti programski usmeritvi za sindikalno delo
je, da je edina pot v prihodnost pogojena z doslednim izvajanjem programa
dolgoročne gospodarske stabilizacije, uveljavljanjem in dograjevanjem sistema
socialističnega samoupravljanja, z uveljavljanjem sistema delitve po delu in re-
zultatih dela ter zagotovljanjem materialne in socialne varnosti delavcev. Pri
tem se zavedajo sedanjih zaostrenih gospodarskih razmer, zato bodo pri uresni-
čevanju sprejete programske usmeritve svoja prizadevanja osredotočili tudi na
aktiviranje vseh notrnajih dejavnikov uspešnega gospodarjenja z opiranjem na
lastne moči, zavedajoč se, da si bodo vsak dinar za lasten razvoj ter za material-
no in socialno varnost delavcev morali ustvariti z lastnim delom in znanjem.
Zavzeli so se za utrjevanje vloge SOZD kot poslovnega sistema, ki naj
omogoči, da vsi skupaj dosežejo čim večji kolač kruha na svetovnem trgu, za
kar pa je potrebna enotna poslovna politika. Vztrajno bodo usklajevali delo in
vpetost slehernega delavca v proizvodni proces, uveljavljali vplivnost in učinko-
vitost delovanja osnovnih organizacij ZSS in njihovih konferenc ter utrjevali
vlogo in položaj delavcev kot tvorcev proizvodnje. Skupno si bodo prizadevali
za konsolidiranje stanja in za kvalitetnejšo sodelovanje Impol — TGA. Eden iz-
med delegatov iz Impola je ob uspešno končani modernizaciji proizvodnje alu-
minija v TGA dejal, da sedaj obstajajo dobre možnosti za boljše skupno delo
obeh delovnih organizacij, zato je potrebno z združenimi močmi stopati v pri-
hodnost. Ce bodo osnovne organizacije ZSS in njihove konference delovale ta-
ko, kot so se opredelili na sindikalni konferenci SOZD UNIAL, potem uspehi
ne bodo izostali. Potrebna je trdna enotnost, pošteno skupno delo in njegovo
poštevno vrednotenje.
FB
Sredstva rezerv se uporabljajo po načelih

Sklad je lani odobril za prekvalifikacijo kadrov 138 milijonov di-
narjev. Opekarna Ptuj je prejela 38 milijonov, Sava Kranj —
TOZD Gumarna ter Območna enota Iskra-Delte v Ptuju pa po 50.
V zdajšnji obliki delujejo skla-
di skupnih rezerv občin že od le-
ta 1980, ko so jih na osnovi zvez-
nega zakona o gospodarskih re-
zervah in republiškega zakona o
skupnih rezervah ustanovili v re-
publikah in občinah.
V občinskih skladih skupnih
rezerv se solidarno združujejo
sredstva rezerv OZD gospodar-
stva. Na osnovi samoupravnega
sporazuma o združevanju sred-
stev prispevajo gospodarske
OZD v sklad tri odstotke od
ostanka čistega dohodka po od-
bitku osebnih dohodkov. Enak
odstotek plačujejo tudi v repu-
bliški tovrstni sklad. Sredstva
sklada se uporabljajo po načelih
vzajemnosti in solidarnosti, upo-
števajoč gospodarski in širši
družbeni |(občinski) interes.
Ob ustanovitvi je skupščina
sklada imela 81 delegatov, lani
se je število znižalo na 70. Do le-
ta 1985 je sklad po besedah
predsednika skupščine drugega
mandata Rudija Mlakarja poslo-
val že kot mini banka, saj ni mi-
nil mesec, da ne bi obravnaval
zahtevka za likvidnostni kredit
za izplačilo osebnih dohodkov.
V zadnjih dveh letih pa se je nje-
gova dejavnost glede na predpise
omejila predvsem na tri področ-
ja: odobravanje kreditov za iz-
plačilo zajamčenih osebnih do-
hodkov v OZD, ki so poslovale z
izgubo ali motnjami, za prekvali-
fikacijo delavcev in za kreditira-
nje zmanjšanih osebnih dohod-
kov po zakonu (takega zahtevka
v občini ni bilo).
Sklad ima trenutno v gospo-
darstvu angažiranih — dolgoro-
čnih in kratkoročnih sredstev —
v višini 294 milijonov 738 tisoč
dinarjev. V tem letu naj bi OZD
v sklad prispevale dvesto milijo-
nov dinarjev. Že zdaj pa je nje-
gova realizacija vprašljiva, saj se
iz leta v leto povečuje število
OZD, ki sredstva rezerv name-
njajo za celjenje lastnih ran —
težav znotraj svoje ograje. Z leta
86 na 87 so OZD združile 197
milijonov dinarjev. Načrt za leto
1988 predvideva za 45 odstotkov
več sredstev.
Na skupščini, ki je bila 19.
februarja, so sklepali o 'zaklju-
čnem računu sklada za prejšnje
leto, o finančnem načrtu in o na-
črtu delitve skupnega dohodka
sklada za letos. Skupni dohodek
bo predvidoma dosegel 16 mili-
jonov 900 tisoč dinarjev in ga bo-
do razdelili med članice. Merilo
za udeležbo v skupnem dohodku
je višina združenih sredstev.
Skupščino bo v tretjem man-
datu vodil Vilko Pešec, izvršni
odbor pa Tone Čeh. Imenovali
pa so tudi namestnike skupščine
in izvršnega odbora, člane izvrš-
nega odbora ter člana republiške
skupščine sklada in njegovega
namestnika.
MG
SKUPŠČINA SKLADA ZA NOVE ZAPOSUTVE V GOSPODARSTVU OBČlNfc »TUJ
Vsi podpisniki niso poravnali svojih obveznosti
SKLAD POČASI UPRAVIČUJE NA-
MEN • SOLIDARNOST ZA DEJAVNO-
STI, KJER SO MOŽNOSTI ZA ODPIRA-
NJE NOVIH DELOVNIH MEST • POGO-
VORITI SE S TISTIMI, KI ŠE NISO PRI-
STOPILI K SPORAZUMU O USTANOVI-
TVI SKLADA • NEPORAVNANE OB-
VEZNOSTI
V občini Ptuj je bil sklad za nove zaposli-
tve v gospodarstvu ustanovljen leta 1986. Gre
za obliko solidarnostne pomoči tistim dejav-
nostim, ki imajo možnosti za nova delovna
mesta. Delovne organizacije, ki te možnosti
imajo, dobijo iz sklada desetletno brezobre-
stno posojilo z d\eletnim moratorijem. Do-
slej so ta sredstva izrabljali Planika — Tozd
Tovarna obutve Majšperk, Hiko Loga Me-
glic, Železniške delavnice — Tozd Vzdrževa-
nje voz Ptuj in Čevljarske delavnice Kidriče-
vo. Hiko Olga Meglic je dobil 105 milijonov
dinarjev kredita za razširitev proizvodnih
zmogljivosti in zaposlil 40 novih delavcev.
TOZD za vzdrževanje voz je uporabila 105
milijonov dinarjev za gradnjo nadstreška nad
tiri za popravilo voz in zagotovila delo 60 no-
vim delavcem. V lanskem letu je drugo polo-
vico kredita dobila tudi TOZD Tovarna obu-
tve Majšperk v višini 142 milijonov dinarjev.
Za razširitev proizvodnih zmogjjivosti je do-
bila 71 milijonov dinarjev tudi Čevljarska de-
lavnica Kidričevo za 71 novih delovnih mest.
K samoupravnemu sporazumu o ustanovi-
tvi sklada je od 79 organizacij združenega de-
la v občini pristopilo 70, podpisnika sporazu-
ma pa sta tudi ptujska poslovna enota Kre-
ditne banke Maribor in občinski izvršni svet.
Izvršilni odbor skupščine sklada je predlagal
izvršnemu svetu, da se ponovno pogovori s
tistimi delovnimi organizacijami, ki še niso
pristopile k skladu ne glede na to, da v neka-
terih nimajo možnosti za nova delovna me-
sta. Te organizacije združenega dela so: obe
temeljni organizaciji Obdravskega zavoda za
veterinarstvo in živinorejo, temeljne organi-
zacije Emone — Kmetijskega kombinata
Ptujsko polje Dornava, Dravsko polje Kidri-
čevo, Trgovina, Haloški biser, TOZD za ptt
promet, TOZD Delta in TOZD Ptujska ti-
skarna.
Jasno je, da gre pri tem skladu za solidar-
nostno pomoč in z dosedanjim delom je
sklad dokazal, da ga potrebujemo in da je
tak način pridobivanja prepotrebnih delov-
nih mest v občini primeren. Morebiti bi mu
lahko očitali le, da se sredstva preveč drobi-
jo, vendar v občini tudi v bližnji prihodnosti
ni pričakovati, da bomo pričeli investicijo, ki
bo zagotovila nekaj sto novih delovnih mest.
Veliko je tudi organizacij združenega dela,
ki svojih obveznosti do sklada kljub opomi-
nom niso izpolnile. Med njimi so tudi take,
ki bodo kdaj uporabljale sredstva tega skla-
da, zato je tako ravnanje verjetno neodgovor-
no. Okvirni program sklada za letošnje leto
predvideva, da naj bi iz njega dobili kredit
Opekarna Ptuj za razširitev proizvodnje pe-
nobetonov. delovna organizacija Agis za
gradnjo zmogljivosti za proizvodnjo toplo-
tnih izmenjalnikov. Perutnina za rekonstruk-
cijo in razširitev klavnice in Zavod dr. Mari-
jana Borštnarja v Dornavi za gradnjo prizid-
ka. Za vse skupaj naj bi sklad namenil pred-
vidoma 759.500,000 dinarjev, kar naj bi zago-
tovilo v nekaj naslednjih letih prek 300 novih
delovnih mest.
Sklad za svojo samoupravno organizira-
nost in delo ni porabil niti dinarja in njegovi
funkcionarji za svoje delo niso dobili nobe-
nega honorarja. Seveda stroški nastajajo, po-
krivata pa jih proračun občine in Kreditna
banka Maribor — poslovna enota Ptuj.
NaV
TEDNIK - 3. marec 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
S SKUPŠČINE OBRTNE ZADRUGE PANORAMA PTUJ
Letos že enajst milijard
Na skupščini, ki je bila 29. februar-
ja, so predstavniki zadruge govorili o
njenih kratkoročnih in dolgoročnih
usmeritvah. S finančnim planom so
se obvezali, da bodo v serijski proiz-
vodnji dosegli 6,7 milijarde, v investi-
cijski 3, v PE Ljubljana (delati je pri-
čela 1. marca letos) eno milijardo in z
izvozom tristo milijonov dinarjev, kar
je enkrat več kot v letu 1987.
Izvoz je priložnost, ki bi jo zadruga
in s tem celotna družbenopolitična
skupnost morala izkoristiti, zlasti še
na področju domače in umetne obrti.
Družbeni dogovor o tem je bil podpi-
san že pred leti. Dejavnost domače in
uinetne obrti bi lahko razvili kot delo
na domu in bi bila za številne družine
v teh kriznih časih dobrodošel vir do-
datnega dohodka. Z izvozom teh iz-
delkov bi lahko zaslužili nekaj deset
milijonov dinarjev. Vprašanje pa je,
kdo bo tisti, ki bo vzbudil zanimanje,
in kdo tisti, ki bo prevzel nalogo pri-
učevanja za to delo. Sedaj zadruga iš-
če izdelovalce po Dolenjski in na Go-
renjskem, le v Ptuju ni zanimanja.
V izvoz bosta letos šla tudi dva no-
va izdelka. Delo razvojnega sektorja
Panorame je izredno smelo načrtova-
no. Nova dela za TOMOS, Gorenje-
— Muta, za Solton in nekatere druge
bodo prinesla veliko.
Skupni proizvodi bodo letos dali že
dobro petino celotnega prihodka. Po-
kazalo se je, da je bila takšna usmeri-
tev pravilna. Do leta 1982 je zadruga
poslovala kot nabavno-prodajna za-
druga (kot vmesni člen kooperacije
med gospodarstvom in obrtnikom).
Skupščina je z nekaterimi pomisle-
ki sprejela dopolnilo samoupravnega
sporazuma o združevanju dela in
sredstev zadruge in pridobivanju ter
delitvi skupnega dohodka. Zaradi te-
žav pri revalorizaciji zalog so se mo-
rali odločiti za večji odstotek prispev-
ka, ki ga plačujejo posamezni člani
od bruto realizacije.
Na skupščini so premleli tudi argu-
mente »za« in »proti« ustanovitvi
hranilno-kreditne službe ter nove or-
ganizacije — Zadružne zveze Sloveni-
je. Imenovali so iniciativni odbor za
ustanovitev hranilno-kreditne službe.
V njem so predstavniki DS in članov
OZ Panorama, Obrtnega združenja in
banke.
Pri ustanovitvi Zveze obrtnih za-
drug Slovenije prihaja v ospredje vr-
sta dilem. Zadruge še zdaj ne vedo,
kam sodijo: v privatni, družbeni ali
morda kateri drugi sektor. Pričakuje-
jo, da jim bo morda nova organizira-
nost lahko zagotovila oziroma prine-
sla izvedbene akte, da bodo lahko ne-
moteno delali. Zadruge namreč kljub
dolgoletnemu obstoju ne poznajo
pravih osnov za svoje delo. Pri tem
jim niso v pomoč niti najrazličnejše
družbene institucije. Morda bodo z
ustanovitvijo Zveze obrtnih zadrug
odpadle nepravilnosti pri poslovanju.
Zadružna kontrola je ugotovila, da
jih je bilo lani petnajst.
O tem, ali bo ptujska zadruga pri-
stopila v novo organizacijo, bo odlo-
čil zadružni svet. Pristop je prostovo-
ljen in niti ni tako drag v primerjavi s
tistim, kar naj bi nova organizacija
prinesla.
Več o skupščini v prihodnji številki.
MG
DO AGROTRANSPORT
Težave, ki jih
ne bo
moč rešiti čez noč
v prejšnjem tednu je v tej prevozni-
ški organizaciji zavrelo. 22. februarja
so zaposleni odklonili sprejem zaklju-
čnega računa za prejšnje leto, ker se
niso uresničila njihova pričakovanja
o 50-odstotnem povečanju osebnih
dohodkov. Taki pritiski niso nič neo-
bičajnega, posebej ob zaključnih ra-
čunih, in jih je bilo moč predvideti.
Delovna organizacija že deset let po-
sluje na meji rentabilnosti. V lanskem
letu so se pogoji pridobivanja dohod-
ka še bolj zaostrili. Pomanjkanju to-
vora so se pridružile še druge težave:
visoke cene goriva, povišanje cestnin.
zamrznitev cen storitev, obračunski
sistem; pri tem pa velja opozoriti še
na konkurenco zasebnega sektorja in
preusmeritev nekaterih na železnico.
Kot je v takih primerih že navada,
so jih obiskali občinarji. V pogovoru
so jim sicer nanizali težave, zdravilo
zanje pa je v rokah delavcev. Na raz-
širjenem sestanku družbenopolitičnih
organizacij, na katerem so sodelovali
tudi predstavniki organov upravlja-
nja, so se dogovorili, da bodo razpra-
ve o zaključnem računu ponovili. Ta-
ko so 26. februarja o njem razpravlja-
li v tehnični službi in skupnih služ-
bah, 27. februarja v delovni enoti
Transport in v ponedeljek, 29. febru-
arja, pred sejo delavskega sveta še v
enoti Agrousluge. Delavski svet je na-
to sprejel zaključni račun v predlože-
ni obliki. Začasno so delavce pomirili
z dvigom bruto vrednosti točke za
obračun osebnega dohodka v višini
30 odstotkov. Ta dvig bodo upošteva-
li že pri februarskem izplačilu oseb-
nega dohodka.
Delavci Agrotransporta so prepri-
čani, da je bila njihova zahteva upra-
vičena. Njihovi osebni dohodki so ze-
lo nizki. V povprečju naj bi lani zaslu-
žili le 228 tisoč dinarjev.
Kljub vsem težavam pričakujejo,
da bodo našli dolgoročno rešitev za
svojo eksistenco in da v bodoče ne
bodo imeli podobnih težav.
POPRAVEK
V prispevku »V slovo Andreju
Mršku« je prišlo do napake.
Zadnji del stavka v prvem od-
stavku se pravilno glasi: ». . . na
novem ptujskem pokopališču«.
Za napako se opravičujemo.
Pred dvema tednoma so v Mariboru slo-
venski in jugoslovanski konfekcionarji ter iz-
delovalci modne trikotaže ponujali trgovcem
modele za jesen in zimo 1988/89. Za razliko
od prejšnjih let, ko so izdelke ponujali na
mariborskem sejmišču, so letos zasedli dom
JLA in hotele Slavijo, Union in Turist. Proiz-
vajalci so povedali, da je bila odločitev pra-
vilna, saj so bile razmere za delo dobre.1 Tak-
šna odločitev pa tudi ni motila kupcev — v
tem primeru so bili to trgovci.
Kljub vsem težavam so proizvajalci pri-
sluhnili modnim tokovom in za novo sezono
pripravili vrsto privlačnih modelov, upošte-
vajoč modne barve in linije. Edina težava je v
tem, ker so izdelovalci metrskega blaga skrči-
li svojo proizvodnjo in ne morejo več izbirati
med toliko vzorci kot nekoč. Poslovodje, ki
po stari navadi naročajo blago, imajo še dru-
ge težave. Poleg tega da morajo izbrati med
podobnimi vzorci, se bolj strogo kot prejšnja
leta spogledujejo s cenami. Tako bomo že v
jeseni morali za pleten kostim plačati tudi do
300 tisoč dinarjev, za puloverje 100 tisoč in
Več, da o plaščih niti ne govorimo. Usnjeni
kostimi bodo na primer stali tudi do milijon
in več dinarjev, plašči od 350 tisoč dinarjev
dalje (takšno ceno je ponujala tovarna Ceba,
slovenski proizvajalci imajo do polovico in
več višje cene).
Ni kaj. kljub galopirajoči inflaciji nas ob
teh cenah upravičeno stresa mraz. Zato ne
t>odimo hudi, če za sezono jesen—zima
1988/89 ne bomo mogli izbirati med veliko
niodeli, saj trgovci ne bodo v nedogled vzdr-
žali visokih obresti za zaloge in drugih stro-
škov. Trgovina in proizvodnja bosta nujno
morala iskati nove poti do kupca oziroma
mu ponuditi cene, ki jih bo njegova denarni-
ca še zmogla.
Ce bodo osebni dohodki kolikor toliko še
sledili inflaciji, posebnih težav naj ne bi bilo.
Huje bo, če bodo ostali na določeni ravni in
jih ne bo moč povečevati. Novi modeli za je-
sen—zimože upoštevajo inflacijo, zato so ce-
ne toliko višje.
Kot smo v Mariboru izvedeli, so trgovci za
novo sezono naročili v povprečju od 30 do 40
odstotkov manj blaga.
Med pleteninarji se gotovo odlikuje Raši-
ca. V domu JLA sta ptujske trgovce prijazno
sprejela predstavnik za Štajersko Stane Stu-
pica in vodja prodajne operative v Rašici
Ana Korenč. Letos bodo kljub vsem težavam
dali v prodajo dva milijona kosov različnih
pletenin. V proizvodnem programu so z dve-
ma tretjinama zastopani jesenski, z eno tretji-
no pa spomladanski izdelki. Poleg dveh os-
novnih kolekcij — spomladanske in jesenske
— imajo v proizvodnem progra u še modele
iz dopolnilne ter nagrajene kok ccije.
V trgovinah bodo te dni dobili dopoinilni
Rašičin program — lepe mornarske modele.
V Emonmi prodajalni DOM v Murkovi —
ulici v Ptuju so se specializirali za prodajo
njenih izdelicov. Tako bodo Emonovci na
enem mestu prevzemali v prodajo vso njeno
proizvodnjo. Prepričani so, da bodo kupci z
veseljem pozdravili to novost. Za trgovino je
novi način dobrodošel, saj ji ne veže doda-
tnih sredstev. S tem se bo lahko bolje založi-
la, kupci pa ne bodo tarnali zaradi slabe izbi:
re.
Še nekaj je značilno za zdajšnjo Rašičino
proizvodnjo — manjše količine in več mode-
lov. Ana Korenč dodaja, daje takšno spremi-
njanje proizvodnje povezano s težavami, ven-
dar jih zaenkrat uspešno premagujejo. Po-
dobno kot drugi pleteninarji se odločajo za
Ionske posle, kar je veliko bolje, kot če bi
stroji stali ali pa bi proizvajali za zalogo.
Maribor je bil v prejšnjem tednu eno iz-
med dveh slovenskih mest, kamor že po tra-
diciji hodijo konfekcionarji in pleteninarji.
Pred tem so trgovce vabili v Ljubljano. Se
prej pa so si pasli oči na tamkajšnjem mod-
nem sejmu, pred kratkim pa je svoje poslan-
stvo bolj ali manj uspešno opravil beograjski
sejem.
Nekaterih tovarn pa v Ljubljani in Mari-
boru ni bilo. Škofjeloški Kroj že po tradiciji
vabi na modno revijo, ki jo organizirajo v
proizvodnih prostorih. Tako delajo tudi ne-
katere druge tovarne. Za trgovca je takšna
predstavitev tudi najlepša.
Kaj pa če v jeseni sedaj izbranih modelov
ne bo v trgovinah? Izkušeni trgovski mački
pravijo, da si krivdo delita trgovec in proiz-
vajalec. Gotovo so vas že kdaj trgovci hladno
odpravili z besedami: »Smo naročili, pa nam
proizvajalci niso poslali!«
MG
Kako in po čem se bomo oblačili jeseni
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah oseb-
nega izjavljanja (Ur. I. SRS, št. 23/77), 7. člena zakona o samoprispevku
(Ur. I. SRS, št. 35/85) in 36. člena statuta krajevne skupnosti Stoperce je
zbor občanov dne 28. 2. 1988 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka na
območju krajevne skupnosti Stoperce
\. člen
V KS Stoperce se razpiše referendum za naselja: Stoperce, Grdina,
Zgornja Sveča, Kupčinji Vrh in Dol pri Stopercah za uvedbo posebnega
samoprispevka v denarju za sofinanciranje modernizacije regionalne ce-
ste št. 346 Stoperce - Majšperk v dolžini 3 km, za sofinanciranje moder-
nizacije lokalne ceste Stoperce —Čermožiše v dolžini I km in za sofinan-
ciranje modernizacije lokalne ceste Grdina —Sitež v dolžini I kilometra.
2. člen
Posebni samoprispevek se uvaja za dobo 3 let, in sicer od 1.4. 1988
do I. 4. 1991.
3. člen
Referendum bo v nedeljo, dne 20. 3. 1988, od 7. do 18. ure na glaso-
valnem mestu v domu krajanov Stoperce.
4. člen
S posebnim samoprispevkom, ki se namenja za modernizacijo regio-
nalne in dveh lokalnih cest bo predvidoma zbranih 35.000.000. din, preo-
stala sredstva za izvedbo programa do predračunskega zneska se zagota-
vljajo od drugih investitorjev: SIS SO Ptuj, SIS SRS, skupnost za ceste
občine Ptuj in KS Stoperce.
5. člen
Skupna investicijska vrednost za izvršitev programa modernizacije
znaša 596.425.278 din.
6. člen
Zavezanci bodo plačevali samoprispevek od naslednjih osnov:
1. zavezanci, ki imajo OD iz delovnega razmerja oziroma nadomesti-
la od neto osebnega dohodka ter drugih dohodkov in prejemkov, ki imajo
značaj osebnih dohodkov — po stopnji 1 % od neto osebnega dohodka
oz. nadomestila;
2. zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti — po stop-
nji 30% letno od katastrskega dohodka;
3. zavezanci, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in
druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev — po stopnji 1 %
od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka. Zavezanci, ki plačuje-
jo davek v pavšalnem letnem znesku — po stopnji 2 % od odmerjenega
davka;
4. zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z var-
stvenim dodatkom — po stopnji I % od pokojnine;
5. zavezanci, ki so zaposleni v tujini — v višini 1 % povprečnega OD
v SR Sloveniji, katerega višino ugotovi svet KS na podlagi uradnih stati-
stičnih podatkov.
Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v prejš-
njem odstavku, plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej.
Samoprispevka ne plačujejo:
— občani od socialnih podpor, otroškega dodatka, učenci in študen-
tje od štipendij in učenci v gospodarstvu od nagrad;
občani, ki imajo dohodek od pokojnin in invalidnin, ki ne prese-
gajo pokojnine oz. invalidnine z varstvenim dodatkom, in od dohodkov,
za katere veljajo oprostitve po zakonu.
7. člen
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče
na območju KS Stoperce.
8. člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v
splošni volilni imenik KS Stoperce, ter zaposleni občani, ki še nimajo vo-
lilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na ob-
močju KS Stoperce.
9. člen
Za izvedbo referenduma je pristojna volilna komisija KS Stoperce.
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na
glasovnici je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost
Stoperce
GLASOVNICA
za referendum dne 20. 3. 1988 za uvedbo posebnega samoprispevka v de-
narju za sofinanciranje modernizacije regionalne ceste št. 346 Stoperce—
Majšperk v dolžini 3 km, lokalne ceste Stoperce—Čermožiše v dolžini
1 km in lokalne ceste Grdina—Sitež v dolžini 1 km.
Za izvedbo navedenega programa glasujem
»PROTI« »ZA«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z
uvedbo posebnega samoprispevka, »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo
posebnega samoprispevka ne strinja.
Vse glasovnice so overjene s štampiljko KS Stoperce.
10. člen
Za postopek glasovanja pri izvedbi referenduma se smiselno upora-
bljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v
skupščino DPS.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija KS Stoper- J
ce. '
Sklep o uvedbi krajevnega posebnega samoprispevka sprejme na j
podlagi poročila volilne komisije KS o uspešnem izidu referenduma j
skupščina KS Stoperce. j
■'■■j
11. člen \
Samoprispevek zaposlenih bodo obračunavale OZD, TOZD, zasebni j
delodajalci; od upokojencev pa skupnost pokojninskega in invalidskega 1
zavarovanja v SR Sloveniji oziroma njene podružnice ob vsakem izplači- i
lu. i
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se ukvarjajo s kmetij- I
stvom, obrtjo ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter z intelektualno storit-1
vijo, odmerja in pobira v imenu KS uprava za družbene prihodke občine
Ptuj.
Ob vsakem nakazilu se dostavi KS seznam zaposlenih, od katerih se
nakazuje samoprispevek.
12. člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se bodo uporabi-
la le za sofinanciranje modernizacije cest, navedenih v 1. členu tega skle-
pa, in se bodo zbirala na posebnem računu KS Stoperce.
13. člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka vrši samo-
upravna kontrola družbenega nadzora KS Stoperce in o ugotovitvah let-
no poroča na zboru občanov in skupščini KS. Organ iz prejšnjega odstav-
ka sestavi na koncu leta 1991 zaključni račun o zbranih in porabljenih
sredstvih samoprispevka in o izvršitvi del ter ga predloži v sprejem skup-
ščini KS Stoperce
14. člen
Sklep prične veljati naslednji dan po objavi v časopisu TEDNIK.
Številka: 014-43/88 *
Datum: 28/2-1988
Predsednik sveta
KS Stoperce:
Anton GALUN, s. r.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
3. marec 1988 —
TEDNIK
VELIKO VPRAŠANJ IN PREDLOGOV
SVET VARČEVALCEV KBM
Pred nedavnim je bil v prosto-
rih Mestne hranilnice zbor varče-
valcev ptujske poslovne enote
Kreditne banke Maribor. Poroči-
lo o delu sveta varčevalcev je po-
dal Albin Drevenšek, Marija Ov-
čar, ki vodi poslovanje z občani,
pa je odgovorila na deset vpra-
šanj, ki so jih postavili varčevalci
v času, ko je bil za njih odprt te-
lefon.
Naj zapišemo, da je bila raz-
prava med bančniki in varčevalci
zanimiva. Varčevalci so poveda-
li, kaj jim je v poslovanju ptujske
enote KBM všeč in kaj ne, hkrati
pa dali še nekaj pobud. Predla-
gali so na primer, da bi v novem
delu Ptuja odprli kakšno poslo-
valnico, zanimalo jih je, zakaj
banka vlaga toliko sredstev v
prenovo svojih prostorov . ..
Slednje so predstavniki pojasnili,
češ da gredo vsa sredstva za pre-
nove iz sredstev delovne skupno-
sti, natančneje iz amortizacije.
Obrtniki so predlagali, da bi se
kreditni odbor pogosteje sestajal,
ker so obrtniki pogosto v časovni
stiski zaradi hitro spreminjajočih
se cen.
Ob koncu so razrešili prejšnje
delegate sveta, izvolili pa Petra
Kropca, Angelo Voda, Marjana
Brodnjaka in Martina Kokola.
VPRAŠANJA VARČEVALCEV
IN ODGOVORI NANJE
1. Ali ni mogoče, da bi pri vpisu
obresti za vezane vloge priložili
letak o obrestnih merah, in ali ni
mogoče, da bi varčevalce obvestili
o spremembah obrestnih mer, ko
se le-te spremenijo?
Predlog varčevalca v celoti
sprejemamo in predlagamo, da
ga uvrstimmo v sklep zbora. Mo-
ramo poudariti, da smo imeli do-
sti lažje delo, ko so se obrestne
mere spreminjale kvartalno, da
pa je v letu 1988 to veliko težja
naloga, saj se obrestne mere
spreminjajo mesečno. Nova
obrestna mera je znana šele 1. ali
2. v mesecu za tekoči mesec.
2. Kaj bo banka storila, da se
odpravi omejitev dviga pri deviz-
nih vlogah občanov — 250 $ dne-
vno, saj je to razlog, da občani
hranijo devize doma ali v tujini?
Organi banke — vključno s
konferenco varčevalcev LB-ZB
in svetom varčevalcev KBM —
so  z velikim  nezadovoljstvom
sprejeli   zakonska   določila   o
omejevanju dviga sredstev deviz-
nih varčevalcev, predvsem varče-
valcev, ki nimajo statusa zdom-
ca. Združenju bank Jugoslavije
je bil posredovan protest z ob-
razložitvijo,  da  bodo  sprejete
omejitve negativno vplivale na
devizno   varčevanje.   Negativni
vplivi v deviznem varčevanju so
že, saj že tri leta zaporedoma j
opažamo padec deviznega varče-i
vanja, in to od 3 do 15 %. Mne-i
nja smo, da bi na ta pojav pono-'
vno opozorili, in predlagamo, da
to težavo omenimo v sklepih]
zbora. |
3. Štiri leta govorimo o realnih !
obrestnih merah, dejansko pa so;
te vedno negativne. Februarske j
obresti bodo povzročile, da bodo
varčevalci prenehali vezati svoja
sredstva. Kaj so storile banke, da
bi uresničile načelo realnih obre-
sti?
Ugotovitev, da kljub višjim
obrestnim meram v zadnjih štirih
letih te še vedno ne zagotavljajo
ohranjanja realne vrednosti pri-
hrankov, je resnična. Vzroke za
to lahko iščemo v vsakokratni
metodologiji za izračun obresti.
Metodologij je bilo v teh letih
več. Skupna značilnost vseh je
bila v tem, da so temeljile na ne-
ki napovedi inflacije za krajše ali
daljše časovno obdobje in da so
vse temeljile na izračunu proiz-
vajalčevih cen. Prav izračun, ki
je bil napravljen na osnovi dose-
žene rasti proizvajalčevih cen, je
izničil ohranjanje realne vredno-
sti prihrankov. Banke so se za-
vzemale, da naj bo izračun na-
pravljen na osnovi drobnopro-
dajnih cen in ob upoštevanju še
drugih elementov inflacije. Kak-
šen izračun obresti smo doživeli
1. februarja letos, nam je vsem
znano — revalorizacijska stop-
nja 46 %. Zvezni zavod za stati-
stiko je res upošteval rast drob-
noprodajnih cen za mesec janu-
ar, ni pa upošteval inflacije, pre-
nesene iz preteklega leta.
Med sklepe zbora bi predlaga-
li, da morajo pristojni organi iz-
delati in uveljaviti takšno meto-
dologijo izračuna obresti, ki bo
zagotavljala ohranjanje realne
vrednosti prihrankov.
4. Pri poslovanju s tekočimi ra-
čuni občanov ste v zadnjem času
uvedli novost. Ali jo lahko pojas-
nite?
Ta novost se nanaša na odo-
bravanje dovoljenih prekoračitev
na tekočih računih občanov. No-
vost je v tem, da je po novem
odobritev prekoračitve enkratno
dejanje za nedoločen čas. Osno-
va za odobritev takšne prekorači-
tve je solidno poslovanje imetni-
ka takočega računa. Za izračun
prekoračitve se upošteva povpre-
čni priliv na TR v zadnjih treh
mesecih in od tako dobljene os-
nove se odobri 60 odstotkov,
vendar največ 300.000 din. Vsa-
kih šest mesecev se delajo pono-
vni izračuni in se tako odobrena
prekoračitev spremeni navzdol
ali navzgor. Imetnika TR o spre-
membni pisno obvestimo z izpi-
skom.
5. Devizni krediti za avtomobile
so nas potegnili ne glede na velja-
vno politiko obrestnih mer. Bili so
ukinjeni. Kdaj jih lahko ponovno
pričakujemo?
Kredite na osnovi dokončne
prodaje deviz opredeljuje kredit-
no-monetarna politika. Tako je v
tej politiki za letošnje leto zapi-
sano, da se smejo odobravati
krediti na osnovi dokončne pro-
daje deviz le za naslednje name-
ne:
— kreditiranje stanovanjske
zidave
— kreditiranje drobnega go-
spodarstva
— kreditiranje kmetijstva.
V enem izmed naslednjih čle-
nov je zapisano, da je za določi-
tev drugih namenov, med katere
spada tudi kreditiranje nakupa-
avtomobilov, odgovoren ZIS.
6. Kolikšna je omejitev pri hra-
nilni knjižici — dvig bre/ primer-
jave salda?
Banke so se prek Združenj
bank Jugoslavije dogovorile, da
je novi limit za dvig z imenske
hranilne knjižice brez primerjave
salda lOO.OOO din. Ta dogovor
velja od januarja letos.
7. Hranilna knjižica je za var-
čevalca verodostojni dokument.
Kaj je v primerjavi napake odlo-
čilno — hranilna knjižica ali knji-
žba v banki?
Občasno se dogaja, da se hra-
.lilna knjižica ne ujema s stanjem
na bančnem računu. Vsekakor je
takšno razliko (pozitivno ali ne-
gativno) potrebno razčistili. Os-
nova za razčiščevanje razlik je
prometni dokument, t. j. vložni
ali dvižni listič, prenosni nalog,
nakazlo ipd.
8. Banka napoveduje nekatere
novosti pri poslovanju z varčeval-
ci. Katere so to?
Kljub temu da je v letošnjem
letu načrtovanih več teh aktivno-
sti, bi želel poudariti predvsem
tri:
a) Pospešen prenos osebnih
dohodkov na TR. Praksa je po-
kazala, da je TR za izplačilo
osebnih dohodkov bolj primeren
kot hranilne knjižice. Hranilni
knjižici želimo povrniti tisto vlo-
go, za katero naj bi bila — in-
strument varčevanja.
b) Prenos pokojnin želimo ra-
cionalizirati v tem smislu, da bo
možno dobiti odrezek od pokoj-
nine in samo pokojnino na vseh
bančnih okencih in ne samo v
domicilni.
C) Z letošnjim letom želimo
uvesti tudi depozite nad I leto,
nad 2 leti in nad 3 leta.
9. Ali bodo nižje obrestne mere
na HV vplivale tudi na znižanje
obrestnih mer za kredite?
Ob uveljavitvi novih obrestnih
mer s I. 2. 1988 so le-te nekateri
sprejeli z velikim zadovoljstvom,
drugi pa z velikim razočaranjem.
Razočarani so bili predvsem var-
čevalci, saj jim nižje obrestne
mere pomenijo razvrednotenje
prihrankov, kreditojemalci pa so
bili bolj navdušeni, saj jim nižje
obrestne mere pomenijo nižjo
obremenitev pri osebnem dohod-
ku oz. dovoljujejo večjo kreditno
sposobnost. Seveda pa pri vseh
teh spremembah ne smemo po-
zabiti na določila zakona o celot-
nem prihodku in dohodku, ki
nam narekujejo, da v vse pogod-
be (tako kreditne kot depozitne)
vnašamo klavzulo o spremenljivi
obrestni meri in obvezni revalo-
rizaciji.
10. Ali spremenjene revaloriza-
cijske stopnje vplivajo na višino
mesečnih anuitet za dolgoročne
kredite za stanovanjsko zidavo?
Novost, da se bo revalorizacij-
ska stopnja ugotavljala mesečno
in da je zadnja, objavljena za fe-
bruar, celo nižja od januaarske.
za naše kreditojemalce ne prina-
ša sprememb pri dogovorjenem
načinu odplačevanja mesečnih
anuitet. Kreditojemalcem smo
namreč določili višino mesečne
anuitete po porabi kredita in
smo se z njimi v kreditni pogod-
bi dogovorili, da bo nova mese-
čna anuiteta izračunana šele ob
koncu koledarskega leta. Tako
bo OZD oz. TOZD, ki nakazuje
banki mesečne anuitete za svoje
delavce, izplačevala iz njihovih
osebnih dohodkov vsak mesec,
do konca leta, enake zneske.
Odprto pa ostaja vprašanje, kak-
šna bo nova mesečna anuiteta v
prihodnjem letu. Banka namreč
za vsak kredit mesečno obraču-
nava revalorizacijske obresti po
veljavni konformni revalorizacij-
ski stopnji in jih pripisuje stanju
kredita. Revalorizacijske stopnje
za naslednje mesece so neznan-
ka, lahko jih le predvidimo. Po-
raja se bistveno vprašanje, kako
bo s to stopnjo po prenehanju
»zamrznitve«. Zaradi navedenih
razlogov ne moremo izračunati,
koliko bo posamezni kreditoje-
malec še dolžan ob koncu leta.
Vsakdo le ve, da bo banka ob
koncu leta napravila obračun ta-
ko, da bo upoštevala revalorizi-
rano stanje dolga in izračunala
mesečno anuiteto za prihodnje
leto na osnovi preostale dobe od-
plačevanja in pogodbene realne
obrestne mere. O vsaki taki spre-
membi bo banka obvestila kredi-
tojemalca in OZD oz. TOZD, ki
izplačuje   OD   kreditojemalca.
Upamo, da taka sprememba, ki
se pojavlja enkrat letno, ne bo
povzoročila preveč zmede pri ob-
delavi nakazil mesečnih anuitet v
organizacijah združenega dela.
V VRTU
Ko prihaja prvi spomladanski mesec, marec, je
tudi rastlinje po tako mili zimi prešlo iz faze zim-
skega mirovanja v fazo vegetacije. Ker pa je ta me-
sec običajno hladen s pogostimi kolebanji ek-
stremnih temperatur, kar zlasti velja za prvo polo-
vico meseca, ne prehitevajmo z odkrivanjem tiste-
ga občutljivega rastlinja, ki smo ga v jeseni na ka-
kršenkoli način zaščitili pred hujšimi zimskimi
zmrzalmi. Takšno zaščiteno rastlinje je zategadelj
tudi nekoliko občutljivejše in bi ga marčevske
ohladitve lahko poškodovale. Pa tudi drevje, ki
smo ga zaščitili pred glodanjem divjadi, še dalje
varujemo poškodb zaradi divjadi in deblo bo osta-
lo zasenčeno pred toplim soncem, da se ne prične
tako hitro pretakati rastlinski sokovi. Sicer pa ve-
lja opozoriti na nekatera opravila, ki sodijo v prve
dni marca.
V ZELENJAVNEM VRTU se lahko že resno
lotimo vrtnih opravil. Pripraviti moramo zemljo za
setev in sajenje, na prosto pa že lahko sejemo ne-
katere vrtnine. Sejemo lahko tiste, ki so proti mra-
zu odpornejše in jim za kalitev zadošča tudi nižja
temperatura. Sem sodijo: rani korenček, peteršilj,
pastinak. vrtna kresa, špinača, čebulček, spomla-
danski česen, grah, redkvica, črni koren, solata be-
rivka. Drugih vrst vrtnin, dišavnic in cvetic sedaj
še ne sejemo, če nimamo ogrevanih gred, rastlinja-
kov, plastičnih bunkerjev in ustreznih pripomoč-
kov, ki zaščitijo mlade rastlinice pred škodljivimi
posledicami skrajnih nočnih aH dnevnih tempera-
tur.
Sejemo oziroma sadimo, ko je zemlja godna.
Zemlja pa je godna, ko ni prevlažna, pa tudi zmr-
zla ne sme biti. Če prst stisnemo v peščici v grudo
oziroma kepo, ki po prostem padcu z višine enega
metra ne trdih tleh razpade, pravimo da je zemlja
godna za obdelavo, saditev in setev.
Če doslej nismo napravili razporeditve vrtnin
po posameznih gredeh, to storimo še pred spomla-
dansko setvijo, saj je kolobarjenje in zvrstitev po-
sameznih vrtnin za uspešnost rasti in zdravstveno
stanje izrednega pomena. Upoštevati moramo, da
gred, ki smo jih gnojili s hlevskim gnojem, ne bo-
mo zasejali z vrtninami, ki takšnega gnojenja ne
prenesejo: to sta korenček in peteršilj.
V OKRASNEM VRTU se posvetimo najprej ži-
vim mejam. Stare žive meje postanejo redke ali
dobijo luknje; popravimo jih z dosajevanjem mla-
dih rastlin na izpraznjena mesta. Za vmesno saje-
nje bomo sadili mlade, krepke, najboljše sadike z
izrazito močnimi koreninami, ki jih moramo pred
sajenjem namočiti v zmesi kravjaka, ilovice in vo-
de — vsakega do ene tretjine. Sadimo v dobro pri-
pravljena tla, pognojena s kompostom, šoto in
hlevskim gnojem. Stare rastline porežemo dobro
dlan od tal, mlade pa skrajšamo na eno tretjino,
da se stare pomladijo, pognojimo z rudninskimi
gnojili in očistimo vsakega plevela, ki nam sicer
kvari in kazi živo mejo.
V SADNEM VRTU je najprimernejši čas za rez,
formiranje in vezanje vinske trte, vzgojene v braj-
dah. Princip rezi trte, vzgojene v obliki brajd, je
povsem enak, kot je pri trsu in kolu ali žično opo-
ri. Trta, vzgojena na brajdah, se razlikujejo od trte
ob kolu le v tem, da je rodni in vzgojni les enako-
merno, vzgojni obliki primerno razporejen po
daljšem deblu. Rez brajd sloni na naslednjih pra-
vilih in zakonitostih:
— roden je samo enoleten les, zraščen na dvo-
letnem,
— reznike s tremi do petimi očesi razporejamo
po celotni dolžini debla na dvoletnih štrcljih,
— šparon z osmimi do desetimi očesi režemo le
na dovolj krepkih trsih zmeraj na koncu debla ali
strelja,
— rezervni čep z enim očesom je lahko iz stare-
ga lesa, je neroden, služi pa za oblikovanje novega
rodnega lesa — rozge v prihodnjem letu.
Če še nismo okopavali, je tudi za vinsko trto v
brajdah koristno in potrebno, da to storimo v šir-
šem pasu ali kolobarju glede na starost trte in jo
pognojimo s kompostom ali dobro preperelim
hlevskim gnojem, ki ga zakopljemo, nato pa še po
površini potrosimo 4 do 5 kg na ar vinogradniške-
ga nitrofoskala NPK 5:10:20:1:1.
Miran Glušič, ing. agronom.
Ce se
srečata dva
poštenjaka
čas dogodka ni najbolj po-
memben, zgodilo se je pred dne-
vi. Pomemben je kraj, in to je Pe-
rutninina samopostrežna proda-
jalna hrane na Titovem trgu v
Ptuju.
Med službenim opravilom v
Ptuju se je kmetijski inženir
odločil za malico v omenjenem
lokalu. Račun za izbrano malico
je znašal približno 5 tisoč dinar-
jev, gost pa je delavki pri blagaj-
ni izročil 20 tisočakov. Verjetno
sta si bankovca po barvi tako po-
dobna, da je bil gost prepričan,
kako je plača! s pettisočakom.
Blagajničarka mu je hotela izpla-
čati razliko do 20 tisočakov, gost
pa je ni hotel vzeti, saj bi s tem
— po svojem prepričanju —
ogoljufal delavko pri blagajni. In
tako, začuda, nista našla skupne-
ga jezika, vsak je trdil svoje. Kar
neverjetno je, da pride do težav
tudi, če se srečata dva »preveč«
poštena človeka.
Nazadnje sta se vendarle do-
govorila, da bo blagajničarka ob
zaključku blagajne ugotovila, ali
ji je gost izročil 5 ali dvajset tiso-
čakov. Naslednji dan se je v lo-
kalu Perutnine v imenu omenje-
nega gosta oglasil njegov delovni
kolega. Blagajničarka mu je izro-
čila ugotovljeni višek, ki je zna-
šal prav spornih 15 tisočakov. Za
današnji pridobitniški čas kar
neverjetna zgodba. Delavka pri
blagajni pa si vsekakor zasluži
priznanje, ki bi mu lahko dali
ime nagelj za poštenost.       JB
BOGOMIR KOSTAMJEVEC_
DNEVNIK
PABUZANA HARKA
3. nadaljevanje |
29. 9. 1944. Deževen dan preležimo na senu. Stražarsko službo
smo uvedli tudi podnevi. Kot gostje danes pri naši skupini tov. Jože
iz Ptuja. Z njim se pomeniva o ptujskih osebnostih in razmerah.
30. 9. 1944. V naš rajon so prišle nove partizanske skupine. Neka-
teri tovariši se gibljejo po vrhu tako, kot bi bili že na osvobojenem te-
renu. Kmetje se boje, da švabi ne izvohajo novih partizanskih skriva-
lišč in da se ne zgodi tako, kot se je zgodilo na Planici. Kot povračilo
za planiški požig so naši minirali falsko elektrarno. Sinoči je bila mi-
nirana proga nekje pri Racah. Danes so prispela prva poročila od to-
variša Petra. Njegovo slikanje zunanjepolitičnega položaja in stanja
na frontah mi daje novo upanje na skorajšnji konec našega gozdnega
življenja. Od hrvatske meje se čujejo močne detonacije, kar bo ali to-
povsko streljanje ali bombardiranje. Ponoči smo izvedli akcijo. Izve-
deli smo namreč, da kaki dve uri hoda od nas oddaljeni kmet prodaja
tele. Šest tovarišev nas je šlo ponj. Tudi mesarja kot strokovnjaka smo
imeli s sabo. Oglasivši se pri prodajalcu smo šele izvedeli, da je tele že
prodano neki drugi partizanski grupi. Da se ne vrnemo praznih rok,
smo nazaj grede kupili petelinčka.
1. 10. 1944. Danes je deževna ned^a. Že ves teden so za danes
napovedovali švabsko fiajko. Ko smo culi več posameznih puškinih
strelov, smo se iz previdnosti premaknili nekoliko višje v hrib. Sedaj
čepim v gošči in počutim se kot zajček, zasledovan od lovcev in psov.
Resnici na ljubo se ne prištevam med paničarje. Pač pa je tov. Vid kr-
stil tov. Marjana za »bataljonskega paničarja«.
2. 10. 1944. Včeraj je šef obveščevalne točke 1 a tov. Tim našel v
kraju Kalše truplo nekega partizana. Ker se je pojavil sum, da je bil
rajni tovariš ustreljen iz zasede, in sicer od nepoznanega civilista.
smo, da bi razčistili primer, odšli na tisti kraj. Bilo nas je 13. Jaz sem
opravljal funkcijo preiskovalnega sodnika. Ogledali smo si truplo, za-
slišali smo nekaj prič. Najbrž iz preplašenosti, zmedenosti in deloma
zaradi slabe vesti so priče v svojih izpovedih prišle do diametralnih
nasprotij. Tov. Maska je pri zaslišanju uporabil nekaj dobro preizku-
šenih metod. Dokazov, da bi šlo za ustrelitev s strani civilnega prebi-
valstva, ni bilo mogoče najti. Po moji domnevi je pokojni tovariš, ki je
bil od švabov ranjen v trebuh, izvršil samomor iz bojazni, da ne pade
Nemcem živ v roke. Na vsak način pa primer ni pojasnjen in prebi-,
valstvo se ni pokazalo v najboljši luči. Mrtvega tovariša so namrečj
slekli in njegove stvari smo našli pri treh okoliških posestnikih. Iz ko-j
misijskega ogleda smo se vrnili pozno ponoči. Bil sem deloma moker
od dežja, deloma od znoja. Doma smo se ogreli z močnim čajem. Žga-
nje nam je vsem stopilo v glavo. Nastal je prepir in tov. Tim je tov.1
Marjanu prisolil celo zaušnico. j
3. 10. 1944. Ves dan se je v mojem želodcu in čevesih kuhalo. Tiš-^
čalo me je, kot da bi v želodcu nosil kamenje. Zvečer smo zopet šli v
akcijo. Tov. Marjan je kupil okrog 80 do 100 kg težkega prašiča. Štirje
smo šli ponj. Najprej ga je tov. Duno ustrelil, nato smo mu v potoku
izpustili kri. Do postojanke smo prašiča deloma vozili, deloma nesli.
Bil je težak.
4. 10. 1944. Po dežju je bil lep, sončen dan. K nam so prišli na
obisk razni višji funkcionarji, ki jih mi šaljivo imenujemo »gospo-
dje«, ker imajo brzostrelke. Pridržali smo jih na obedu. Danes so pri-
spela poročila tov. Petra. Sporoča mi, da moji domači zaradi mojega
odhoda do sedaj niso v nevarnosti, pač pa so v skrbeh zame. Tudi jaz
sem zaskrbljen in večkrat dnevno so moje misli pri ženkici, hčerkici in
ostalih domačih.
5. 10. 1944. Dopoldne seje culo s hrvaške strani močno topovsko
streljanje. Ker izvemo, da ne pokajo švabski topovi, temveč partizan-
ski, smo dobro razpoloženi in polni upanja v pospešen konec krvave-
ga klanja narodov.
6. 10. 1944. Zvečer sem v zadevi proti nekemu S., ki je kandidat
za »vzdignjene«, zaslišal tri priče. Bil sem na domovih in vodil meje
tov. Lev. Tu se meje prijelo ime »sudac«. Ponoči smo bili na domači-
ji tov. Leva. Poslušali smo radio in južinali.
7. 10. 1944. Navsezgodaj sta prišla v spremstvu tov. Vere dva to-
variša iz Ptuja, neki od prej meni le na videz poznan tovariš in še iz
časov službovanja na AA." poznan tov. K. Pogovorili smo se o lokal-
nih ptujskih zadevah. Tovarišu, ki bo prevzel neke vrste kurirsko služ-
bo, sem izročil pošto za tov. Petra in tudi za tov. Sabino. Zvečer nas je
šlo nekaj tovarišev kožuhat. Zapeli smo in dobro razpoloženje je pri-
šlo med nas.
8. 10. 1944. Da nas ne opazi »sovražno oko«, smo nedeljo prebili
v gozdu. Zvečer smo se premaknili na novo postojanko. Dobili smo
novega tovariša, ki ga poznam že iz ujetniških časov. Na novem pre-
nočišču so nam prvo noč nagajale neke živalce, katerih identitete še
nismo mogli ugotoviti. Nekateri so trdili, da so uši (bela garda), drugi,
da so stenice oziroma bolhe. Pozneje smo ugotovili, da utegnejo biti
neke živalce, ki žive v senu.
9. 10. 1944. Deževen dan. Na novi postojanki je preskrba s hrano
težavnejša, kot je bila na stari. Organizirali smo samopomoč: šli smo
nabirat gobe in kostanj. Pri gobah ni bilo sreče in našli smo jih le ma-
lo.
10. 10. 1944. Danes sem hodil s tov. Dunom po živež h gospodar-
ski komisiji. Prinesla sva samo olje. Drugih živil trenutno ni v zalogi.
Ker je že nekaj dni na jedilnem listu samo bobova juha, mislimo zo-
pet na akcijo. Tov. Marjan je pooblaščen za poizvedovanje in nakup
kakega »mastnega gobca«. Ponoči nas je prebudilo močno pokanje.
Iz naše »spalnice« na senu smo se splazili v gozd. Zdelo se mi je, da
poka z vseh strani.
11. 10. 1944. Zvedeli smo, da sta Tomšičeva in Sercerjeva brigada
izvedli akcijo v Slovenski Bistrici. Nič natančnejšega še ne vemo. V
predpoldanskih urah se je culo regljanje strojnic. V Šmartnem so se
naši sekali s švabi. Angloameričani so danes prišli 4-krat gledat, kaj
delajo švabi. Tudi mariborski flack jih je pozdravil. Mi spravljamo te
močne letalske vpade v zvezo s sedanjim moskovskim sestankom in s
položajem na Madžarskem.
12. 10. 1944. Krasen jesenski dan. Na obronkih Pohorja, kjer so
še vinogradi, se je začela trgatev. Pogled mi hiti prek Dravskega polja
v Haloze. Tudi tam je sedaj sezona. Narava nudi človeku vsega do-
volj: jestvin in pijače. Ko bi večina ljudi bila »homines sapientes«, bi
si darove narave pravično razdelili in vsi bi bili siti. Ali bi tedaj prene-
halo bratomorno klanje? Zvečer sem kožuhal pri A." Ponoči so bili
naši minerci pridno na delu. Pri Racah so na nekoliko mestih minirali
progo in požagali telegrafske drogove.
13. 10. 1944. Zaradi nočne akcije naših minercev je danes v doli-
ni vladal mir. Premikanja vlakov dopoldne spioh ni bilo opaziti. Po-
sebno zadovoljno se je smejal naš referent za promet tov. Brunc, kajti
tokrat mu je morda njegovo poročilo »klapalo«.
Nadaljevanje prihodnjič
——— j
Opombe:
14 Tim     partizansko ime za tov. Jožefa Korena iz Kopnnika.
15 AA - okrajšava za Arbeitsamt (urad za delo).
16 A. — Anžurjevi v Framii.
TEDNIK - 3. marec 1988
SESTAVKI iN KOMENTARJI — 5
Z 80R0 ČORBO ZA TEDNIK
Po naključju, najbrž pa zaradi poznanstev, ki jih ima Dušan
Lubej, bolj znan kot Tutkv, je pred kratkim v Cekinu nastopila
glasbena skupina Riblja čorba, v njej pa Bora Dordevič — pevec
in pesnik. Pesem, po kateri se ga morate spomniti, je prav gotovo
Neču da budem član mafije, pa morda še Amsterdam .. . Tisti, ki
ga bolje poznajo, ki kupujejo njegove plošče in ki so prišli tudi do
njegove druge pesniške zbirke HEJ SLOVENI!, pa bi se najbrž
težko odločili, katera skladba in tekst sta najznačilnejša za Boro,
ki že veliko let navdušuje na koncertih in s svojimi prebliski.
Nismo si mogli kaj, da ne bi njegovega obiska v Ptuju izkori-
stili za kramljanje z njim. Čeprav se mi je pred pogovorom z njim
morda še zdelo, da bi se z njim težko pogovarjala, me je po nekaj
minutah pritegnil način njegovega govorjenja: sproščen, neposre-
den — tak, da se mi je zdelo, kako se že dolgo poznava. Po tonski
vaji so si vsi vzeli čas in razpoloženo odgovarjali na vprašanja.
Novinarji te najbrž pogosto oblegajo. Kako se z njimi razumeš, se
rad pogovarjaš? Ti gredo na živce?
Kakor kateri. Odvisno, kako pristopi k meni. So novinarji, ki se
pametno pogovarjajo, ki postavljajo normalna vprašanja. Je pa tudi
veliko provokatorjev; z njimi se nerad pogovarjam.
V vseh teh letih so tvoja besedila naletela na precej negativnih kri-
tik, po drugi strani pa mladi navdušeno sprejemajo vašo glasbo in bese-
dila. Zakaj?
Kaj jaz vem; lani sem dobil književno nagrado Branka Čopiča in
konec leta izdal tudi drugo knjigo pesmi - Hej Sloveni; ljudje so jo
dobro sprejeli. Verjetno zato, ker jim pripovedujem resnične stvari,
ker se ne sprenevedam in ker jih ne vlečem za nos. Tako je, da mora
resnica tudi kdaj zaboleli, ali ne?
Tvoje sodelovanje z Ribljo čorbo je dolgoletno. Slišali smo govori-
ce, da se razhajate. Samo novinarsko natolcevanje?
To so zapisali v enem od obrekovalskih časnikov, čigar imena
nočem niti omenjati. To je popolna neumnost. Nismo delali dva, tri
mesece, ker je Čutura snemal solističen album. Toda poglejte: sedaj
smo v Ptuju, delamo, lepo se razumemo. Pripravljamo nov album in
ne vidim možnosti razpada.
. . . Izbrišite me sa spiska
evo vam knjižica mafijska,
oču da ostanem pošten
pa makar bio vošten ...
Neču da budem član mafije.
XXX
Pesma moga tate:
Zašto sam na Švabe
jurišao džabe?
U radosti i u tuzi
obračam se svojoj muzi
XXX
Organima unutrašnjih
poslova
sve je ravno do Kosova.
Ali kad stignu do Kosova
stvar se menja iz osnova
Teškoje mam drugu
časnom Bori Čorbi
glava mu je na ramenu
a on hi htio da mu je u torbi
Ne kažem mu da prestane
neka viče glasnije. dapače,
al' na koga kad čujem samo
lepet krila trule vetrenjače.
(Arsen Dedič, Balada o
Čorbi)
B. Čopiču:
Kad mu je bilo svega dosta
Branko je skočio sa Savskog
mosta.
XXX
Samokritična pesma:
Toliko sam mimo sveta
da mi to ponekod smeta.
XXX
Neče Rusi na Amere
da im ovi ne zamere.
PREDSTAVUAMO VAM ...
Miha Dovžana —
Slovenskega citrarja
solo in z ansamblom
»Ko sem kot šestnajstletni
fant nastopil na radijski oddaji
>Pokaži, kaj znaš< se je začela
glasbena pot s citrami. Vedno
sem rad poslušal štiriglasno pe-
tje, ki je značilno za slovensko
narodno pesem. Že naši očetje in
dedje so po delu sedli k citram in
ijeli. Pritegnil sem vokalni zbor-
ček, leta 1959 vokalni ansambel
bratov Pleško iz Škofje Loke, le-
ta 1964 pa vokalni kvintet Go-
renjci iz Naklega pri Kranju,« je
o začetkih ansambla Mihe Dov-
žana dejal njegov vodja. V teh le-
tih je ansambel doživel spre-
membe — basista sta se zame-
njala in je v tej vlogi sedaj Jože
Hribar, kitarist je vsa leta Ive
Dovžan, ki je hkrati komponist,
včasih pa so kombmirali tudi s
harmoniko (takrat je z njimi na-
stopal Jože Burnik) in seveda ci-
tre, ki jih vseskozi igra vodja Mi-
ha Dovžan. Ob instrumentalnem
triu in vokalnem kvintetu Go-
renjci pa zmeraj nastopa ena iz-
med pevk: v začetku je bila Ivan-
ka Kraševec, kasneje Jelka Cvete-
žar, sedaj pa Meta Maius v duetu
z Marto Stare.
V 29 letih delovanja je Miha
Dovžan posnel 41 plošč oziroma
kaset z ansamblom, samostojno
ali pa z orkestrom, ob tem pa še
14 malih plošč; redno nastopa v
oddajah radia Ljubljana, snema
televizijske oddaje, gostuje na
koncertih sirom domovine, znan
pa je tudi med našimi izseljenci
po svetu.
»Z besedili skladb smo imeli
srečno roko in za prek 350
skladb pridobili res kvalitetne
avtorje. Mnogo besedil nam je v
začetku napisala Svetlana Maka-
rovič, tudi Lev Svetek je včasih
kaj lepega napisal, zadnje čase
nam besedila pišeta Ivan Sivec in
Marjan Stare, nekaj pesmi pa so
napisali tudi drugi. Skladbe
komponiram sam, nekaj uspeš-
nic je zložil brat Ive pa tudi dru-
gi avtorji. Pri aranžmajih veliko
pomaga Vilko Avsenik, produ-
cent pri Helidonu, ki hodi več-
krat na naše vaje in tako pili naš
ansambel, da končna pesem dobi
želeno kvaliteto,« je povedal Mi-
ha Dovžan.
Vokalni kvintet Gorenjci iz Na-
klega pri Kranju, ki sodeluje z
Dovžanovim ansamblom, samo-
stojno pa je večkrat nastopil tudi
na Ptujskem festivalu domače
zabavne glasbe, je v zadnjih šti-
rih letih doživel nekaj spre-
memb.« Tragično je preminul
najlepši slovenski ljudski glas-
baritonist Janko Poličar in ga je
zamenjal Franci Šarabon iz Trži-
ča. Zelo je bil bolan tudi Valen-
tin Zelnik, a sedaj vodi vaje in
sodeluje kot duša ansambla. Pro-
bleme z boleznijo je imel tudi
Stane Novak, vendar je po pre-
moru pričel ponovno prepevati.
V kvintetu sta še Mirko Poličar
in Janez Šter.«
Zadnji dve plošči ansambla
Mihe Dovžana — Pri naši mami
in Ljubi me, ne ljubi me — sta iz-
šli že s spremenjenim vokalnim
sestavom. Na zadnji plošči —
Ljubi me, ne ljubi me — je ob
ubranih harmonijah citer in pe-
tja še neka zanimivost: skladbo
na ljudsko besedilo Zapustil je
mož ženo, za katero je glasbo na-
pisal Bojan Adamič, recitira
dramski igralec Boris Cavazza.
Glasbo citer so uporabili razli-
čni komponisti v dramah in fil-
mih. Tako je Miha Dovžan pos-
nel glasbo za televizijske drame
Jeperški učitelj. Razvalina življe-
nja. Deček s Sotle (o življenju to-
variša Tita) in filme Cvetje v jese-
ni. Moja draga Iza, Vlak proti ju-
gu. Potuhnjeni odmevi in druge.
»Ker ansambel zaradi bolezni
kvinteta Gorenjci ne deluje tako
intenzivno kot pred časom, sem
se preusmeril od narodnozaba-
vne glasbe k pravi slovenski ljud-
ski pesmi. Ta mi je že od malega
pri srcu, zato sem se na začetku
glasbene poti tudi povezal z Go-
renjci, ki so peli prave slovenske
pesmi, in jih vključil k citram,
kar se je zelo lepo ujelo. Želim
si, da citre ostanejo med ljudmi,
zato sem posnel z navadnimi ci-
trami na resonančni mizi v zad-
njem času veliko slovenskih ljud-
skih pesmi, ki žal tonejo v poza-
bo. Do sedaj sem posnel že 65
pesmi z namenom, da naša slo-
venska pesem ostane tudi mlaj-
šim rodovom, da je ne pozabijo.
V tem programu so izšle tri kase-
te ljudskih pesmi,« pripoveduje
slovenski citrar Dovžan.
Prvo kaseto in ploščo je Miha
Dovžan izdal z znanim harmoni-
karjem Vitalom Ahačičem ob
70-letnici baritonista Toneta Ko-
zlevčarja, ki je ob njuni spremlja-
vi pel ljudske pesmi, drugo kase-
to in ploščo je izdal z operno
pevko Zlato Ognjanovič, pravkar
pa je pri tovarni gramofonskih
plošč Helidon izšla tretja kaseta
in plošča iz projekta slovenskih
ljudskih pesmi, ki jo je domo-
ljubno naslovil po Ipavčevi pe-
smi »Slovenec sem, tako je mati
d'jara« in z njo budi narodno in
kulturno zavest.
»Ob spremljavi citer smo pos-
neli ljudske pesmi z znanima
opernima pevcema Rajkom Kori-
tnikom in Zlato Ognjanovič, due-
tom .Meto Malus in Marto Stare
ter vokalnim sekstetom deklet iz
Bukovice. Na kaseti je združeno
najkvalitetnejše petje od profe-
sionalnega do ljudskega. Pravo
ljudsko blago sem črpal iz razli-
čnih zborovskih skladb, pred leti
pa sem dobil v dar od gospe Šu-
ligojeve pravo zapuščino sloven-
skih narodnih pesmi, ki so aran-
žirane za citre, vendar po zelo
starem sistemu, zato sem jih ob
pomoči Vilka Avsenika, ki je bil
producent kasete in plošče, malo
obogatil z basi,« je dejal Miha
Dovžan. Miha načrtuje posneti
300 narodnih pesmi pod delov-
nim naslovom Slovenija, moja
dežela.
O citrah so govorili 12. januar-
ja tudi v zagrebški televizijski
oddaji, kamor so povabili Dov-
žana z njegovim slovenskim ljud-
skim instrumentom. Ker se citre
povsod dobro ujemajo, Miha
Dovžan skoraj nima prostega ča-
sa, zadnje čase pa vse bolj sode-
luje pri zabavni glasbi. Najprej
se je odzval sodelovanju z duom
Kora, kjer so s Koroško pesmijo
nastopili na Veseli jeseni '86 v
Mariboru, zven citer je prispeval
tudi skupini Rendez Vous pri
skladbi Zelena je moja dolina,
zadnje čase pa odlično sodeluje
z Marjanom Smodetom pri sklad-
bah Stara domačija in Materine
solze. Pravi, da rad dela z mladi-
mi glasbeniki, ker so polni novih
idej.
DRAGO PAPLER
Ansambel Mihe Dovžana sestavljajo instrumentalni trio Miha Dovžan (citre), Ive Dovžan (kitara) in Jože
Hribar (bas), kvintet Gorenjci ter duet Meta Malus in Marta Stare (ta na fotografiji manjka). — (dp).     ^
Novi album — kaj bo na njem? \
Sedaj smo v fazi priprav. Delamo še »po komisijah« - zbereta |
se dva člana in igrata, ustvarjata melodije, jaz pospešeno pripravljam ^
besedila. Recimo, daje do zdaj končanih šest, sedem besedil — to je ^
prvi del. Tudi nekaj glasbe je končane ... ]
Potem se bomo nekega dne lepo zbrali (to bo najbrž spomladi). 1
Skupaj se bomo zavlekli v svoj prostor, staknili glave in poskušali, va- ]
dili, vadili.. . Nato bomo naredili demo posnetke, jih poslušali deset, |
petnajst dni in jih popravili. Kar ne bo v redu, bomo zavrgli, dobro ;
bomo zadržali in naredili nove stvari, ki jih morda ne bomo snemali |
demo. Toda ko se bomo odločili, in odločili se bomo najbrž v juliju, j
bomo vse to posneli. V avgustu, ko gremo na dopust, bomo posnetke.]
nesli s seboj. Vsak bo vzel kaseto in jo predvajal prijateljem, da vidi- j
mo, kaj smo naredili. Počivali bomo ves avgust in prvega septembra J
bo delo steklo kot namazano. |
Kdaj boste predstavili album?
Takoj v jeseni bomo pričeli s koncerti. ]
Slovensko glasbeno sceno prav gotovo poznaš. Kaj meniš o njej?   I
Zelo spoštujem dve slovenski skupini. To sta Lačni Franz, v kate-1
ri je moj prijatelj Zoran Predin, in Martin Krpan, seveda. Tudi tukaj i
poje moj prijatelj ~ Kreslin. Mislim, da igrata strašno dobro glasbo. ■
Posebej mi je všeč skladba Od višine se zvrti; to je strašansko dobra,
pesem, čudovita pesem. h
i
Kar se ostalih bendov tiče ... Poslušal sem jih velikokrat in vem, j
da so zelo priljubljeni Agropopovci, toda ... kaj jaz vem ... nimam |
oblikovanega mnenja. Slovensko glasbo spremljam že od začetkov ;
Bončine in prijateljev iz Kopra—Karamel, upam, da se še zmeraj ta- ,
ko imenujejo ... ali Zlati kljun .. . Spremljam tudi drugo smer slo- ;
venske glasbe, na primer skupino Hazard. To je kar spodobna glasba; |
škoda je, ker je tržišče zelo majhno. Verjetno bi lahko naredili dve ra- ]
zličici. Vidiš, Hazard je prvi prebil mejo in prodal 100 tisoč plošč v '
Sloveniji, kar je fantastično dejstvo, pozneje je to storil tudi Rendez- i
vous. Pa še ena stvar — z Zokijem Predinom se dogovarjava, da bi on
prepel mojo knjigo v slovenščino, tako da bi lahko prodajali svoje \
plošče tudi v Sloveniji, kar bi se najbrž splačalo. Tudi sam sem hotel v
srbohrvaščino prevesti njegovo knjigo, a je on že našel človeka iz Sa- i
rajeva, ki je bil pripravljen to narediti zanj, in je že izdal dvojezično ;
različico knjige. j
Kakšni so tvoji občutki, ko nastopaš pred slovensko publiko?
Kaj naj ti rečem? To je prava rockovska publika. Edino, kar me J
moti, posebno na Primorskem — radi se napijejo in potem gre vse \
navzdol. Začne se divjanje itd ... Drugače pa je dobra publika; meni ]
je posebno pri srcu mariborska — to je prava rockerska publika. Ni :
potrebno, da je publika pohlevna, ni pa tudi prijetno, če je nevzgoje- •
na. Nimam rad scen, čeprav vse to spada h koncertu in rock'n'rollu. '
Publike ne ločujem od izvajalca; mi dajemo vse, da je koncert dober ■
in tudi publika naj po svoji strani prispeva, pa bo vse v redu. j
Kakšno glasbo pa ti najraje poslušaš?
Zadnje čase se ukvarjam z etnično glasbo, poslušam senegalske-
ga pevca Cunta in menim, da je to zelo dobra glasba. Všeč mi je Jag-
gerjev novi album, rad imam vsako dobro glasbo. j
i
Znano je, da te v nekaterih okoljih ne marajo preveč, na primer v '
vojski. Kaj meniš o tem?
Nisem jaz kriv. Vojska ima na primer neko svojo moralo, svoja j
pravila obnašanja, v katera jaz ne sodim. Tudi jaz sem bil v vojski in;
nisem se mogel znajti ob vseh vojaško-političnih izobraževanjih. Na-^
bral sem prek 100 dni stražarjenja. »Ljubezen« je torej obojestranska, i
Bežal sem na stražo, vedno sem se javljal za stražo, da bi bil sam. Ka-^
sarne nimajo niti podstrešij, niti kleti, tako da se ne moreš nikjer skriti *
in vedno, če to hočeš ali ne, si obkrožen z ljudmi. Zato sem se javljal :
za najoddaljenejše stražarsko mesto. Tam sva smrdela jaz in pes in :
skupaj pisala pesmi. Tako sem naredil celoten drugi album. ]
i
Kako je nastala pesem Amsterdam? i
Slučajno sem s svojimi pesmicami sodeloval na zabavf stevardes j
in stevardov JAT-a in tam so radodarno delili brezplačne karte. Eno- \
stavno, moja srečka je zadela dve povratni karti za Bruselj. Nekateri 1
so dobili medcelinske lete. Zelo sem bil vesel. Bruselj mi nekako ni
dišal, in ker so mi mnogi ljudje o Amsterdamu pripovedovali bajke,'
sem se odločil zanj. Odpotoval sem in se prepričal, da niso lagali.
Slišati je bilo, da ste se z Eddyem Grantom dogovarjali za sedelo- |
vanje. Kaj je s tem? ;
Eddy Grant je sijajen tip in je bil nekoč v Beogradu. Enostavno .
smo odšli v Intercontinental in ga lepo zaprosili, da pride k nam. Pri-•
stal je, potem pa si je premislil. Nekako smo ga prepričali, da naj oko-
li polnoči pride v naš studio. Ko je slišal našo pesem, je dejal; »Sveto-'
vni hit«, in jo odpel skupaj z nami. Toda vse nam je skoraj uničil vra- š
tar. Ko je videl, da je tujec, pa še, da je črnec in da bi rad prišel v naš .
studio, ga sploh ni hotel spustiti naprej. Potem sem se vmešal jaz in :
ga spustil noter, portirja pa sem »odstranil« (ha, ha!). Eddy se je po j
tem srečanju še javljal, pravzaprav njegov manager ... Pozneje se ni-1
sta več oglašala. Verjetno ima Eddy pametnejše opravke. j
Naj ti za konec povem še, kaj so mi mladi pripovedovali o tvojem '
vplivu na njih. Nek srednješolec je bil v zadnjem letniku med ocenama v •
srbohrvaškem jeziku. Profesorica mu je dejala, da mu da odlično, če;
zrecitira nekaj iz jugoslovanske književnosti. Učenec se je odločil za tvo- ;
je pesmi, jih zrecitiral in dobil odlično. Kaj praviš na to? i
Čestitam pogumni profesorici. Hm ... i
Čestitam pogumni profesorici
Pogovarjala se je:
Darja Lukman
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
3. marec 1988 - TEDNIK
V Centru diši
Ob ponedeljkih se že ves čas zime zbirajo članice aktivov kmeč-
kih žena. Poleg lega da se srečajo in izmenjajo izkušnje, se naučijo tu-
di kaj novega. Prejšnji ponedeljek je v kuhinji srednješolskega centra
lepo dišalo. Kmečke gospodinje so se pridno sklanjale nad različno
posodo in vsaka je pripravljala nekaj posebnega. Poleg pa so prav
sladko držale, gotovo tudi potem, ko so pokusile svoje dobrote,   jg
Tako je ob zimskih ponedeljkih v srednješolskem centru.
Mladi o upokojencih
v letošnjem letu bodo upokojenci ptujske občine, krepko čez
7 tisoč jih je, proslavili 40-letnico delovanja društev upokojencev.
Med številnimi aktivnostmi, ki jih bodo izvedli, je tudi pritegnitev
učencev v šolah, da bi pisali spise o upokojencih. Nekaj boljših
bodo nagradili s knjigami, kar največ prispevkov pa bi želeli obja-
viti na strani »Mladi dopisniki« v Tedniku.
Na posvetu predstavnikov osnovnih šol, ki ga je sklical koor-
dinacijski odbor socialistične solidarnosti pri predsedstvu OK
SZDL Ptuj so v soboto, 27. februarja, spregovorili tudi o tej nalo-
gi. Zaradi slabega vremena udeležba ni bila velika, zato so šole z
dogovorom seznanili pisno. Predlagali so, da naj bi prispevki
učencev bili predvsem v obliki pogovorov. V vsakem šolskem oko-
lišu je nekaj takih upokojencev, ki so bili borci NOV, znani javni
delavci, ugledni kmetje, obrtniki ali pa se še danes ukvarjajo s ka-
ko zanimivo ljubiteljsko dejavnostjo. Učenci naj bi jih obiskovali,
opisali njihovo delo in življenje. Prav zato bodo taki prispevki za-
nimivi za širši krog bralcev in aktualni vse leto.
Mladi dopisniki! Pričakujemo, da se boste tej pobudi odzvali
in se še posebej potrudili.
Bienalna razstava spet
prihodnje leto
Ptujski foto-kino klub, sekcija DPD Svoboda, sodi med tiste de-
javnosti, ki so s svojimi uspehi potrdile upravičenost delovanja rn
kvaliteto umetniške fotografije ponesle prek občinskih in republiških
meja. Številna priznanja in pohvale, zlasti pa še ime mentorja, dipl.
ing. Stojana Kerblerja, so porok, da tudi v prihodnje ne bodo razoča-
rali.
Na nedavni letni konferenci so ugotovili, da so tudi minuli deba-
tni večeri, bilo jih je 48, veliko prispevali k delu sekcije in prizadeva-
njem za umetniško fotografijo. Poleg tega so sodelovali še na 15 raz-
stavah po Jugoslaviji in za svoje delo dobili nekaj nagrad in priznanj.
Ob tem pa so kritični do sebe in svojega dela. Menijo, da je bilo
lansko leto nekoliko manj uspešno kot prejšnja in da bo ena izmed
osnovnih nalog v prihodn , da v svoje vrste vključijo nove člane,
mlajše ljubitelje fotografije, izmed katerih bo kdo gotovo krenil po
stopinjah najboljših ptujskih avtorjev umetniške fotografije.
Povezali se bodo s klubom mladih in s sindikalno organizacijo v
Agisu pripravili tečaj za ljubitelje fotografije v tem delovnem okolju.
Letošnje leto pa bo tudi leto priprav na bienalno razstavo, ki jo bodo
spet pripravili v Ptuju in jo združili s 100-letnico začetka delovanja
fotoklubov in 150-letnico odkritja fotografije.
mš
Grajski zid obnavljajo
Pokrajinski muzej in Komunalna skupnost obnavljata del graj-
skega zidu nasproti Panorame, saj se je že krepko nagnil proti pločni-
ku in ogrožal varnost mimoidočih. Predračunska vrednost dela je 20
milijonov dinarjev. Sanacijski projekt je izdelala Projekta inženiring
iz Ptuja, delavce zagotavlja muzej, stroške materiala pa bo krila Ko-
munalna skupnost. Do konca marca, ko naj bi bilo delo končano, bo
potrebno narediti drenažo, betonirati temelje, postaviti betonsko ste-
no in jo obložiti s kamenjem. Pokrajinski muzej kot lastnik grajskega
hriba bo v letošnjem letu uredil tudi odtok meteornih voda in blata,
ki tečejo s hriba po cesti nasproti vojašnice. NaV^
foto: M. Ozmec
Zbor članov zgodovinskega društva
člani zgodovinskega društva Ptuj se bodo sestali na letnem pro-
gramskem zboru jutri, 4. marca, ob 17. uri v domu krajanov KS Olge
Meglic (na Vičavi). Kraja sestanka niso izbrali slučajno, temveč zato,
ker je iz te krajevne skupnosti dobra tretjina članov zgodovinskega
društva, odlikujejo pa se tudi s svojo dejavnostjo in gostoljubnostjo.
Na zboru bodo ocenili delo za leto 1987 in sprejeli program na-
log za letošnje leto. Med že ustaljenimi nalogami, kot je organiziranje
strokovnih predavanj, ekskurzij in podobnega, ptujske zgodovinarje v
letošnjem letu čaka odgovorna naioga. Predvideno je, da naj bi bil v
oktobru v Ptuju posvet zgodovinarjev SR Slovenije. Ptujčani bodo to-
rej gostitelji, morali pa bi tudi prispevati k vsebini.
V drugem delu letnega zbora pa bodo člani zgodovinskega dru-
štva poslušali predavanje arheologa Ivana Tuška o novih arheoloških
odkritjih v Ptuju. Na predavanje so vabljeni vsi, ki jih tema zanima.
FF
MAREC - MESEC POTROŠNIKOV
Koliko velja potrošnik
Konferenca za razvoj krajevnih skupnosti
Jugoslavije je proglasila marec za mesec f>o-
trošnikov. Aktivnosti vodijo pristojni koordi-
nacijski odbori pri občinskih konferencah
Socialistične zveze. V tem mesecu naj bi pre-
gledali delo svetov potrošnikov v krajevnih
skupnostih, vključili naj bi se v razprave o
spremembah ustave in pravno dorekli orga-
niziranost potrošnikov od krajevne skupnosti
do zveze, pregledali vsebino vzgojno-izobra-
ževalnih programov, dorekli vprašanja v zve-
zi s kakovostjo potrošnih dobrin, spremljali
uresničevanje pravic in dolžnosti potrošni-
kov in uporabnikov storitev, pospešili sode-
lovanje med inšpekcijskimi službami in sveti
potrošnikov. Nalog torej več kot dovolj in
vsebinsko jim ne gre oporekati. Vendar se
človek vpraša, ali nam je spet potrebna neka
posebna akcija za stvari, ki jih imamo zapisa-
ne in ki bi morale biti povsem običajna in sa-
me po sebi umevna v našem vsakodnevnem
življenju. Svete potrošnikov imamo že nekaj
let, pa ne delajo. Smo potrošniki res z vsem
zadovoljni ali pa smo postali povsem apati-
čni in nam je vseeno, kaj kupujemo, kakšno
kakovost dobimo za svoj denar, kako smo
postreženi, kako lahko uveljavljamo rekla-
macije, kako se vozimo v javnih prometnih
sredstvih, kam lahko odlagamo embalažo in
še in še bi lahko naštevali? Po nekaterih po-
datkih sodeč nam je vseeno. Občinska konfe-
renca Socialistične zveze je namreč prosila
vse potrošniške svete, da ji pošljejo poročila
o svojem delu. Od petintrideset krajevnih
skupnosti se je odzvala le krajevna skupnost
Zavrč. Kaj delajo v ostalih? Odgovor je kra-
tek in preprost: nič. Zakaj? Ker ne vedo, kaj
in kako bi delali, kaj so naloge potrošniških
svetov. Koordinacijski odbor za samoupra-
vno organiziranost potrošnikov pri občinski
konferenci SZDL Ptuj je zato predlagal kot
eno od aktivnosti v mesecu potrošnikov, da
se pripravi seminar za vse predsednike sve-
tov potrošnikov o vlogi in mestu potrošniških
svetov.
V pogovoru z znanci in prijatelji, sodeč po
pismih in vprašanjih, ki prihajajo v naše
uredništvo, pa lahko rečemo, da potrošniki
še zdaleč nismo zadovoljni ne s ponudbo, ne
z izbiro blaga, ki nam ga ponujajo naše trgo-
vine, ne z odpiralnim časom. To je pokazala
tudi javna razprava o kvaliteti življenja, ki
smo jo imeli v občini predlani. V javni raz-
pravi so bili sprejeti tudi nekateri sklepi, ki
so nekatere zavezovali, da ukrepajo. Člani
koordinacijskega odbora so tako zahtevali
tudi od občinskega izvršnega sveta poročilo o
tem,kako je ukrepal v zvezi s sklepi iz razpra-
ve o kvaliteti življenja.
Aktivnosti nam torej ne bo manjkalo v tem
mesecu potrošnikov, pa četudi bomo samo
preverili, kako in kaj delajo tisti, ki imajo na
skrbi potrošnike, in poučili svete potrošni-
kov, kaj so njihove pristojnosti. Toda bati se
je, da bo vse ostalo le aktivnost v marcu, po-
tem pa bomo spet celo leto »počivali« in se
jezili, da smo potrošniki pač potrošniki, ki
kupujemo potrošne dobrine in smo uporab-
niki najrazličnejših storitev brez posebnih
pravic in možnosti vpliva na to, kaj kupuje-
mo, kako nam blago ponujajo in prodajajo.
Čeprav se mnogi trgovci še spominjajo, kako
so jih učili, da ima potrošnik vedno prav, se
nam največkrat zdi, da je ravno obratno.
Spominjam se, že nekaj let je tega, ko so na
Švedskem podražili mleko. Gospodinje pre-
prosto dva dni niso kupovale mleka in mleka
niso podražili. Nam seveda mleka niso po-
dražili, v imenu nekoga so nas dobesedno
prisilili, da plačujemo poseben prispevek za
mleko in nekatere mlečne izdelke. Naj je to
sklenila ta ali ona skupščina, v tem primeru
skupščina samoupravne interesne skupnosti
za pospeševanje proizvodnje hrane in zagota-
vljanje osnovne preskrbe Slovenije, se kot
potrošnik s takim načinom prispevka ne stri-
njam in tudi dvomim, da je taka podražitev
ki sicer ni podražitev, v skladu z našimi pred-
pisi. Če pa je to samoupravno dogovorjen
prispevek, pa se želim zanj odločiti z oseb-
nim izjavljanjem. Takih in podobnih izsilje-
vanj je mnogo, pa za večino niti ne vemo. Ali
se bomo potrošniki zbudili vsaj v tem mesecu
— mesecu potrošnikov?
NaV
S SKUPŠČINE OBRTNEGA ZDRUŽENJA
Šestnajst sklepov, nalog pa veliko več
Zbor ptujskih obrtnikov šteje
že 653 obrtnikov. Obrtno združe-
nje bo letos osrednjo pozornost
namenilo ureditvi obrtne cone in
gradnji poslovne stavbe, v kateri
bosta še obe ptujski zadrugi. Za
vse naloge bo imelo na voljo
okrog 150 milijonov dinarjev. V
programu dela so zajete številne
naloge, ki govore v prid razvoja
drobnega gospodarstva in so bile
sprejete v občini, republiki in zve-
zi. Za uresničevanje nekaterih je
potrebno sprejeti še zakonske os-
nove. Tako naj bi v tem letu spre-
jeli tudi težko pričakovani zakon
o davkih občanov. Obrtniki so
upravičeno pričakovali, da se bo v
obrti nekaj spremenilo, saj so lani
junija v javnost prišli tudi sklepi
in stališča predsedstva SR Slove-
nije, ki jih je podpisal France Po-
pit.
Sekcijska poročila so si bila
bolj ali manj podobna, saj so
kljub specifičnostim nekaterih
obrti v končni fazi problemi ena-
ki. Marija Jaušovec, predsednica
gostinske sekcije, je predstavila
letošnji program dela; osrednjo
pozornost bodo namenili izobra-
ževanju in izboljšanju ponudbe.
Bila je tudi odločna v zahtevi, da
bi obrtnikom pustili več sredstev,
da bi le-ti lahko širili dejavnost.
S tem bo družba samo pridobila.
Na težave frizerjev je opozori-
la Vera Nahberger. V Ptuju je
vedno več frizerjev brez dela.
Pripravništvo je lani končalo de-
vet frizerk, zaposlitve ni dobila
nobena. Znova primer več, da
gre tudi v tem primeru za izobra-
ževanje mimo potreb, samo da se
napolnijo razredi in da šola dobi
potrebni denar.
Elektrosekcijo vodi Metod
Senčar. Sestajajo se vsak prvi po-
nedeljek v mesecu. Na skupščini
gaje zanimalo predvsem, kako je
z zamrznjenimi cenami storitev
obrtnik lahko še uspešen, pri tem
pa so tako občutno porasli pri-
spevki. Naj zniža OD delavcem?
Na težave avtomehanikov je
spomnil Vlado Tašner, še posebej
na konkurenco šušmarjev, kate-
rih delo v nekaterih svojih pogo-
jih podpira celo zavarovalnica.
Janez Forštnarič vodi sekcijo le-
sarjev. V prejšnjem letu so se do-
bili trikrat. V svojem poročilu je
posebej opozoril na to, da si
ptujski mizarji delo iščejo dru-
god, v Ptuju pa delajo Ljubljan-
čani in drugi. Zanimivo pri tem
je, da so Ptujčani s svojimi storit-
vami kakovostni in da jim to pri-
znajo povsod, tudi v tujini, samo
v domačem okolju ne.
Najmnožičnejša sekcija kovi-
narjev se na ustanovitev že dalj
časa pripravlja. Kaže, da gre to-
krat zares in da se bo 200 kovi-
narjev v kratkem našlo pod
skupno streho. Stanko Kosi je
predstavil delo sekcije fotogra-
fov pri Zvezi obrtnih združenj
Slovenije. V svojem poročilu je
bil posebej kritičen Stanko Šegu-
la. Oglasil se je v imenu čistilni-
čarjev. V Ptuju zaradi znanih te-
žav delata samo še dva. Najbolj
ju je prizadela zapora prometa v
mestnem jedru, saj dokazujeta,
da se je promet zmanjšal za po-
lovico. Kaj delajo živilci pri Zve-
zi obrtnih združenj Slovenije, je
poskušal povedati Vlado Koro-
šec. Na skupščini o svojem delu
niso govorili avtoprevozniki in
ptujska sekcija živilcev. V krat-
kem pa bosta pri združenju zaži-
veli novi sekciji: finančna in sek-
cija inovatorjev.
Anton Čoki, direktor Obrtne
zadruge Panorama, je soglašal s
prizadevanji za ureditev obrtne
cone in gradnjo skupne poslovne
stavbe. Govoril je tudi o ustano-
vitvi hranilno-kreditne službe —
ustanovi jo lahko le zadruga —
interes pa mora biti skupen: za-
družni in obrtnega združenja.
Zanimalo ga je tudi, kaj bo pri-
nesel sklad za razvoj obrti v obči-
ni in kaj bo s ptujsko razstavo
drobnega gospodarstva.
Skupščino ptujskega obrtnega
združenja je v imenu Zveze obr-
tnih združenj Slovenije in njene-
ga izvršilnega odbora pozdravil
Vlado Špiiak. Pohvalil je ptujske
obrtne načrte. Glede davčnih
olajšav, na katere imajo obrtniki
največ pripomb, je povedal, da si
bo potrebno prizadevati za spre-
jem nekaterih predpisov, ki bodo
obrtnika oprostili plačila pro-
metnega davka za repromaterial
in osnovna sredstva. Povedal je
tudi, da bo nujno potrebno poe-
nostaviti poslovno-informacijski
sistem ter se bolj kot doslej boriti
za boljši materialni položaj obr-
tnika.
Govoril je tudi o prizadeva-
njih za ustanovitev Zveze samo-
stojnih gospodarstvenikov Jugo-
slavije in o dilemah v zvezi s tem.
Slovenija bi morala zanjo plačati
do petnajst milijonov dinarjev,
kar ni veliko. S takšno organiza-
cijo bi bili tudi bliže Zveznemu
izvršnemu svetu, ki v veliki veči-
ni nima posluha za probleme
obrtnikov in za morebitni dialog
z Zvezo obrtnih združenj Slove-
nije in drugih republik ter pokra-
jin. Glede ustanovitve Zveze obr-
tnih zadrug Slovenije pa se bodo
morali dogovoriti v vseh sloven-
skih obrtnih zadrugah in združe-
njih. Pri tem mora biti v ospred-
ju potreba po sodelovanju.
Anton Ilec, predsednik občin-
skega komiteja za družbenoeko-
nomski razvoj in planiranje, je
menil, da letošnje obrtniške na-
črte moramo uresničiti, pri tem
pa bo potrebna strpnost in po-
gum. Marija Ovčar, vodja enote
za poslovanje z občani, je obrtni-
ke seznanila, da so s prvim fe-
bruarjem letos spremenili dva
pravilnika, po katerih so obrtniki
lahko prišli do potrebnega de-
narja. Novost je v tem, da lahko
dobijo višji delež na osnovi pred-
računa. Pri deficitarnih in pred-
nostnih dejavnostih znaša ta de-
lež 70 odstotkov, pri ostalih pa
50.
Roman Tomanič, predsednik
odbora za drobno gospodarstvo
pri občinskem izvršnem svetu, je
povedal, da so obrtniki v zadnjih
letih dosegli boljšo povezavo z
občinsko politiko. S tem bodo
ka naj bi dobili v izvršnem svetu
občine, kreditnih odborih bank
in v drugih organih. Marjan Fu-
rek, predstavnik uprave za druž-
bene prihodke, je povedal, da je
sodelovanje z obrtnim združe-
njem dobro in da si bodo priza-
devali, da bi se še izboljšalo.
Skušal je tudi odgovoriti na
vprašanje Vere Nahberger glede
šušmarjev. Z odgovorom ni niko-
gar zadovoljil, saj uprava sama
ne more storiti ničesar za to, da
bi bili uspešnejši pri preprečeva-
nju šušmarstva. Reagira lahko le
na osnovi več prijav in dokazov.
Te pa mora nekdo dati. Rudija
Kolariča je zanimalo, kako je s
politiko dodeljevanja obrtnih lo-
kalov, zlasti še v starem delu me-
sta. Mirka Murata pa je skupšči-
no pozdravila v imenu osnovne
organizacije sindikata delavcev
pri obrtnikih, ki trenutno zapo-
slujejo nekaj nad 800 delavcev.
Ivanka Krajnc, vodja komerciale
v Obrtni zadrugi Panorama, je
predstavila sejemsko dejavnost
zadruge in predlagala, da bi jo
združenje in zadruga v bodoče
načrtovala skupno. Poleg tega
naj bi poskrbela za izdajo bilte-
na, v katerem bi predstavila ves
obrtni potencial v občini.
Skupščina je dala šestnajst no-
vih sklepov. Med drugim je do-
ločila obvezo plačila 120 tisoč di-
narjev na leto za pavšaliste, ki
doslej niso prispevali ničesar za
delo obrtnega združenja. Posebej
pa se je zavzela za uveljavitev
dolžniško-upniškega razmerja v
obrti, ukinitev prometnega dav-
ka za material in osnovna sred-
stva ter pričetek gradnje obrtne
cone. Obrtna zadruga in združe-
nje pa bosta izdelala program
bodočih razstav v občini in zunaj
nje.
MG
Vlado Špiiak: Naročili smo študijo o plačevanju prometnih davkov, da
bi dokazali, kako družba ne bo oškodovana, če bomo ukinili prometne
davke za material in osnovna sredstva. Študijo bo izdelal Ekonomski
center v Mariboru.
(Foto: KOSL)
TEDNIK
— 3. marec 1988
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Dvajsetletnica smrti Jana Oeltjena

Letošnjega 13. februarja je mi-
nilo dvajset let, odkar je umrl
znani ptujski slikar Jan Oeltjen,
tigar stoletnico rojstva smo ob-
hajali leta 1980. Tokrat se spomi-
njamo njegovega genija samo s
tem zapisom, brez razstavnih
manifestacij, ki spadajo k takim
jubilejem, ker je bila zelo odme-
vno proslavljena njegova stole-
tnica. Tedaj, leta 1980, je bila
prirejena velika razstava v ptuj-
skem razstavnem paviljonu Du-
šana Kvedra, leto pozneje (1981)
pa so v tem smislu naredili veli-
ko razstavo njegovih del v Umet-
nostni galeriji v Mariboru; pre-
nesena je bila tudi v Ljubljano in
pripravljena v Likovnem razsta-
višču Riharda Jakopiča. Odmev
vseh treh razstav je bil velik, saj
je ob razstavi v Ptuju izšel kata-
log, ki je osvetlil njegov umetni-
ški lik, še obsežnejši katalog pa
je izdala tudi mariborska umet-
nostna galerija in je spremljal tu-
di razstavljanje v Ljubljani.
Ob teh priložnostih so številni
avtorji po časopisju in v revijah
slovenskega kulturnega prostora,
prav tako pa na nemško govore-
čem območju (v Avstriji in na
Oldenburškem) obravnavali in
znova potrdili umetniško vred-
nost slikarja, ki je kot nemški
priseljenec stalno živel na Ptuju
od leta 1930 do svoje smrti 13.
februarja 1968. Starejši Ptujčani
se še spominjajo njegove visoke
in zravnane postave, poduhovlje-
nega obraza in živahnih oči. Te
so dosti videle in vse registrirale,
znale pa povedati več kot redko-
besedni umetnik, ki je vse življe-
nje živel bogato duhovno življe-
nje. S slikanjem je vedno znova
poudarjal svojo umetniško
usmerjenost, ki je izhajala iz ši-
roko razvitega intelekta.
Jan Oeltjen se je rodil 15. av-
gusta 1880 v Jaderbergu blizu
Oldenburga v severni Nemčiji.
Bil je najstarejši sin velikega
kmeta. Moral bi se odločiti za
kmetovanje, toda to vlogo je pre-
pustil mlajšemu bratu in se po-
dal na pot umetniškega ustvarja-
nja. Končal je najprej višjo real-
ko v Oldenburgu, zatem pa se je
leta 1900 odločil za študij arhi-
tekture v Hannovru; toda kmalu
seje preusmeril na študij likovne
umetnosti na Umetniški akade-
miji v Berlinu, kjer je prebil štiri
leta. Medtem se je oženil s sošol-
ko iz Akademije in dobil hčerko
Leni; ta sedaj živi v Bochumu v
Zahodni Nemčiji. To ga ni ovira-
lo, da je od leta 1904 do 1908
študiral slikarstvo še v Miinchnu,
vmes pa zeRJ" dosti potoval. Že
leta 1901 je bjl v Sarajevu in Mo-
starju, prepotoval je nordijske
dežele, bil v Italiji in Švici, leto
1909 pa prebil v Franciji. Med
Rojstna hiša Jana Oeltjena leta 1893 v Jaderbergu. Na posnetku je v sredini med očetom in učiteljem komaj
trinajstletni Jan.
tem časom se je navduševal za
impresionizem, secesijo, pri srcu
mu je bil Cezanne, pristal pa je v
modernejšem toku, med ekspre-
sionisti.
Leta 1910 se je Oeltjen pono-
vno znašel v Italiji in bival v Ri-
mu in tudi južneje od Neaplja, v
Ischiji. Tja so zahajali številni
umetniki, med njimi tudi Elza
Kasimir iz znane ptujske umetni-
ške družine Kasimirjev in se je
tam spoznala z Janom Oeltja-
nom. Že po enem letu (1911) sta
se poročila in to je pripeljalo
umetnika z ravninskega nemške-
ga severa v naše kraje, kjer so ga
navdušili idilični haloški griči in
mehka svetloba, ki jih obdaja od
zgodnje pomladi do pozne jeseni
in tudi pozimi. Za njega je bil to
nov svet, ki ga dotlej ni poznal,
in je postal nov izvor za umetni-
ško ustvarjanje.
Po poroki s Kasimjrjevo, ki se
je ukvarjala tudi s slikanjem in
kiparila, sta prva leta živela na
Dunaju, kjer se je leta 1912 rodi-
la njuna hči Ruth. Tam sta se tu-
di umetniško uveljavljala in bila
v krogu Oskarja Kokoške, ki je
veljal tedaj za duhovnega vodjo
mlade umetniške generacije.
Kmalu je to druženje in umetni-
ško ustvarjanje prekinila prva
svetovna vojna (1914—1918), ki
je močno razredčila vrste ume-
-tnikov. Tudi Jan Oeltjan je bil
vsa štiri leta vojak in je naredil
nešteto risb ter akvarelnih zapi-
sov iz življenja mobilizirancev in
frontnih pozicij.
Oeltjan je isnel srečo, da je
lahko leta 1916 samostojno raz-
stavljal v Berlinu, po vojni pa se
je vrnil v rodni Jaderberg. Za
njim je prišla tudi žena Elza in
nastopilo je najplodnejše obdob-
je za Jana Oeltjana, ki je prvo
desetletje po vojni zelo dosti sli-
kal in pogosto razstavljal. Moti-
ve je črpal po Oldenburškem in v
Halozah, saj so tedaj nastali po-
leg slik tudi pomembni cikli jed-
kanic in lesorezov z ljubezensko
in socialno tematiko, ki je pove-
zana tudi s Halozami. Kljub te-
mu da sta bivala na vasi, sta bila
v svoji hiši, prilagojeni njunim
potrebam. Ob njej je bil na tej
neskončni  ravnini  urejen tudi
alpski vrt z malim jezercem, ki je
pričaral Elzi domače okolje. Na
žalost so ga novi lastniki pred le-
ti uničili. Le v njegovi rojstni hiši
je ostalo pri nečaku precejšnje
število slik in fotografij tudi iz
najzgodnješega slikarjevega ob-
dobja.
Po letu 1930 se je Oeltjen defi-
nitivno odločil za bivanje v Ptuju
in Vareji v Halozah, kjer so imeli
Kasimirjevi veliko zidanico, ki je
postala Elzina last. Dosti je sli-
kal, razstavljal pa v svoji domo-
vini, ker ga nova še ni sprejela.
To je dokazala samostojna raz-
stava, edina pri nas pred vojno,
ki jo je priredil Jan Oeltjen leta
1935 v Ljubljani. Tu ni bil spre-
jet z navdušenjem, fašistični re-
žim v Nemčiji pa tudi po letu
1936 ni sprejemal njegovega na-
čina slikanja. Tako se je umetnik
zaprl v sebe, nenehno slikal in ti-
ho živel v svojem novem svetu,
od katerega se ni hotel ločiti niti
tedaj, ko mu je pred koncem
druge svetovne vojne (1944)
umrla žena Elza, in takoj po voj-
ni, ko mu razmere zopet niso bile
naklonjene. Tedaj so ga nekateri
še vedno smatrali za tujca, kljub
temu da je vsa ta leta upodabljal
samo našo pokrajino in odkrival
probleme naših ljudi.
Leta po vojni je Oeltjen preži-
vljal na Ptuju. Nekaj časa je bil
restavrator v tedanjem Mestnem
muzeju, sicer pa je bival v hiši ob
Grajeni sam in posvečal svoj čas
slikanju in knjigam. Zasledili so
ga, ko je čital Danteja v origina-
lu, v zapuščini pa so bile tudi
knjige, ki so se nanašale na jezi-
ke, ekonomijo in agronomijo,
kar dokazuje njegovo vsestran-
sko zanimanje za razne proble-
me. Glavno področje je bila kul-
tura in umetnost, kiji je služil do
konca življenja. To so dokazale
razstave, ki jih je sicer redko pri-
rejal tudi po vojni, vendar pa jih
je bilo nekaj na Ptuju, v Maribo-
ru in Celovcu. Škoda je le, da je
največji del Oeltijenove umetni-
ške zapuščine v glavnem našel
pot med imetnike, ki živijo v
Nemčiji in Avstriji. Tja je njego-
va hčerka Ruth prodala tudi
dnevnike iz njegovih mladih let
in so sedaj v Državnem muzeju v
Niirnbergu, kjer je tudi 1,5 m
njegovega osebnega arhiva. Do-
sti gradiva o Oeltijenu in njego-
vih del je v Oldenburgu, del za-
puščine pa prek njegove neda-
vno umrle hčerke Ruth (1987)
pri umetnikovi pravnukinji v
Miinchnu. Za preučevanje Oelt-
jenovega opusa, ki še ni dovolj
raziskan, gotovo neprimerno in
težko dosegljivo. Kljub temu pa
tudi pri nas poskušamo storiti
čim več za osvetlitev Oeltjenove-
ga umetniškega lika.
Dr. Šteflca Cobelj
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
— Anilrej Brence —
Iz ljudske umetnosti
in duhovne kulture
Poroka je bila vsako leto najveselejši dogodek. Nanjo sta
vabila našemljena pozvačina. Pozvačin je nosil palico, ki je
imela nekak opozorilen pomen. Taka je palica iz Haloz, ki je
bila last pozvačina, živečega v drugi pol. 19. in prvi pol. 20.
stol. Palica je iz borovega lesa, večkrat zavita in prerezana.
Preprosto izrezane figure so na prikrit način opozarjale, kaj
vse naj pošiljajo kuharici. Spodaj je izrezljan obraz kuharice z
ruto na glavi. Sledi svinjska glava, kar pomeni, da bodo potre-
bovali veliko svinjine. V zgornjem delu je jelenova glava z ro-
govi, kar pomeni, da bodo jedli divjačino. Ptičja glava na vr-
hu opozarja na obilico perutnine na gostiji. Na jelenov rog je
obešen litrski sodček z dvema prekatoma. V enem je sladko
vino, v drugem kislica. Povabljenim oboje ponujata v pokuši-
no in tako sporočata, da bodo pili dobro vino. Tako že palica
izraža želje in prošnje mladoporočencev po dobri jedači in pi-
jači, katere ni nihče odklanjal.
Trpeči Kristus, les, višina 60 cm,
PMP.
Motiv trpečega Kristusa
je bil zelo priljubljen v pa-
nonskem svetu. Uveljavil se
je v visoki umetnosti v 16.
stoletju, nato ga je prevzelo
ljudstvo. Ohranil se je vse do
konca 19. stoletja. Preproste-
mu človeku razumljivo sim-
boliko trpljenja so ljudje pre-
nesli nase in v tem je iskati
odgovor za njegovo prilju-
bljenost.
Ptujsko polje je nekak-
šno klasično slovensko ozem-
lje šemljenja. Izmed številnih
likov (orači, piceki, kokoti,
ruse, medvedi itd.) je najbolj
poznan kurent ali korant, ka-
kor ga tukaj imenujejo. Sre-
čamo ga še v Halozah, Slo-
venskih goricah in onkraj
Drave. Za njegovo ohranja-
nje in poznavanje sirom Slo-
venije in drugod je v veliki
meri poskrbel folklorizem
(ptujsko kurentovanje), pri
čemer so najbolj prizadevni v
Markovcih.
Pred drugo svetovno vojno pa ni bilo tako. Šele leta 1939
sta na festivalu narodnih običajev v Mariboru korante pred-
stavila širši slovenski javnosti France Marolt in Fran Žižek. V
času med obema vojnama so bili preganjani od oblasti zaradi
pogostih pretepov med posameznimi skupinami, ki so se kon-
čali tudi tragično. Takšen dogodek je upodobil tudi France
Mihelič na sliki Mrtvi kurent. Do druge svetovne vojne so ho-
dili le v okolico Ptuja v korante oblečeni fantje na pustno ne-
deljo, ponedeljek in torek. V letih po vojni in z uvedbo ptuj-
skega kurentovanja se pojavljajo v velikem številu tudi v me-
stu in to precej dni pred pustom. Korant lahko nastopa v sku-
pini ali sam kot plužar pri oračih.
Koranti, Markovci (1961). |
Korantovo kapo so si včasih naredili fantje sami ali pa je
že bila v hiši kot družinska dediščina. Zato so se kape v posa- '
meznostih med seboj razlikovale. Danes jih ne izdelujejo več
sami, temveč mojster. Kapa je narejena iz ovčje kože, upora-
bljali pa so tudi zajčjo. Doživljala je tudi spremembe. Po letu
1930 so usnjena ušesa zamenjale peruti puranov ali gosi. Na-
glavni okras, velike rogove iz usnja ali klobučevine, je pred
drugo svetovno vojno nadomestilo dvoje pokončnih paličic
(rogov), ki so prepleteni z barvastimi trakovi iz papirja.
Naličje je usnjeno, nanj je prišit nos. V naličju so odprti-
ne za oči in usta. Brki so iz sirka, zobje iz belih fižolov, nani-
zanih na vrvi. Jezik je iz rdečega blaga ali usnja.
Korant se obleče v ovčji kožuh, največ jih je bele barve;
zadnja leta so priljubljeni kožuhi merinovk z dolgo dlako.
Prepasan je z verigo, na kateri je pet zvoncev. Za pasom mu
visijo robci, ki mu jih podarijo dekleta ali pa si jih vzame sam.
Obut je v volnene nogavice zelene ali rdeče barve in v črne vi-
soke čevlje. V rokah nosi ježevko.
Tako izgleda korant, ki je danes ob svojo magično moč,
čas ga je sekulariziral.
Eden izmed likov Ptujskega polja je tudi ruša. Leseno
ogrodje nosita na ramah dva fanta in je prekrito s plahto.
Spredaj moli iz njega lesena rusina glava, ki premika spodnjo
čeljust. Prav tako je gibljiv rep. Na hrbtu ji sedi lutka »faček«,
ki predstavlja navadno Turka. Spremljata jo pobič in gonjač,
oblečena v raztrgane obleke in z naličjem na obrazu. Rusa
divja, z gobcem hlasta po ljudeh, upira se gonjaču, uleže se na
tla, da jo morajo vzdigovati. Tudi molzejo jo in kupčujejo z
njo.
Nadaljevanje prihodnjič
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (332)
Pasulj ali srbski
fižol?
»Pred kratkim je v knjižnico prišel gostinski delavec, ker seje že-
lel prepričati, ali sme na tablo z jedili zapisati srbski fižol namesto
srbski pasulj. Pogledali smo v učbenik Kuharstvo za gostinske šole av-
torice A. Grum in P. Lestek in našli samo srbski pasulj. A Grm je tudi
v knjigi Hitro pripravljene jedi zapisala srbski pasulj in boranija s svi-
nino.
Prosim za odgovor, ker ima naš obiskovalec težave s profesorjem
slovenščine v večerni šoli glede slovenjenja imen nekaterih jedi. Pro-
fesor slovenščine namreč vztraja pri srbskem pasulju.« Knjižničarka
M. R. iz Kopra.
Pridružujemo se mnenju omenjenega profesorja slovenščine, da
ne kaže prevajati srbskega pasulja s srbskim fižolom. Čeprav je na sr-
bohrvatskem jezikovnem področju beseda pasulj poimenovanje tudi
za rastlino, ki ji Slovenci pravimo fižol, se v slovenskem okolju pasulj
uporablja in seje tudi že dodobra uveljavil edinole kot poimenovanje
za »jed iz fižola, mesa, in začimb«, kakor piše v Slovarju slovenskega
knjižnega jezika, oz. za »srbsko narodno jed, enolončnico iz fižola in
prekajenega mesa«, kot pomen obravnavane besede razlaga Leksikon
Cankarjeve založbe.
Ker že sama beseda pasulj dovolj natančno pove, za katero jed
gre, ni potrebno ob njčj uporabljati še določilnega izraza srbski. Ce
pa se to komu vendarle zdi potrebno, mora pridevnik srbski pisali se-
veda po določilih slovenskega ne pa srbohrvašega pravopisa, torej
srbski, ne srpski.
Ce pa bi se odločili za stališče, kakršno zagovarja v uvodnem do-
pisu omenjeni gostinski delavec iz Kopra, bi morali zaradi načelnosti
sloveniti ne le srbohrv aške, marveč tudi druge kulinarične termine ne-
domačega izvora (npr. biftek, rostbif. keks, torta, pasta, pica, špageti,
makaroni, krema, omleta, palačinka, bograč, golaž, boršč, musaka
itd.). To pa bi bilo že pri uveljavljenih izrazih, ki jih je v kulinariki ze-
lo veliko, nesmiselno.
V marsikaterem primeru tako slovenjenje tudi pomensko ne bi
ustrezalo, saj npr. biftek ni vsak goveji zrezek, kar izraz dobesedno
pomeni (angl. beef steak), tudi rostbif ni vsakršna pečena govedina,
keksi niso katerokoli pecivo, špageti niso vrvice, kot tudi torta ni zavi-
tek, četudi je ime nastalo iz latinskega tortus, kar pomeni zavit.
Zavzemamo pa se za dosledno slovenjenje kulinaričnih izrazov v
pisavi (in izreki), zatorej rostbif, pomfrit ali pomfri. pica, frikase, suf-
le itd., ne pa roast beef, pommes frites, pizza, fricasse, souffie.
V Ptuju bo pelo 17
upokojenskih zborov
Člani zgodovinskega društva Ptuj se bodo sestali na letnem pro-
gramskem zboru jutri, 4. marca, ob 17. uri v domu krajanov KS OL-
GE Meglic (na Vičavi). Kraja sestanka niso izbrali slučajno, temveč
zato, ker je iz te krajevne skupnosti dobra tretjina članov zgodovin-
skega društva, odlikujejo pa se tudi s svojo dejavnostjo in gostoljub-
nostjo.
Na zboru bodo ocenili delo za leto 1987 in sprejeli program na-
log za letošnje leto. Med že ustaljenimi nalogami, kot je organiziranje
strokovnih predavanj, ekskurzij in podobnega, ptujske zgodovinarje v
letošnjem letu čaka odgovorna naloga. Predvideno je, da naj bi bil v
oktobru v Ptuju posvet zgodovinarjev SR Slovenije. Ptujčani bodo to-
rej gostitelji, morali pa bi tudi prispevati k vsebini.
V drugem delu letnega zbora pa bodo člani zgodovinskega dru-
štva poslušali predavanje arheologa Ivana Tuška o novih arheoloških
odkritjih v Ptuju. Na predavanje so vabljeni vsi, ki jih tema zanima.
FF
Stroški izobraževanja
večji kot drugod
Lani je izobraževalne oblike Delavske univerze v Ormožu obi-
skovalo 2600 slušateljev. Pripravili so različne oblike strokovnega izo-
braževanja, ki je predpisano z zakonom, kot je varstvo pri delu in
pred požari. Nadalje so pripravili tečaje za viličariste pa za delovodje
v Tovarni Kerenčič in preverjanje znanja poklicnih voznikov. Vsako
leto pripravijo tudi osnovno šolo za odrasle, ki jo trenutno obiskuje
17 slušateljev. Še posebej se lahko pohvalijo z izobraževanjem kadrov
za obutveno industrijo, kjer skupaj s tržiškim Pekom izobražujejo v
skrajšanem programu za čevljarske poklice, razmišljajo pa že tudi, da
bi se lahko zaposleni v Peku v Ormožu izobraževali za poklic čevljar-
skega tehnika doma; doslej je bilo to mogoče le v Mariboru. Seveda
brez težav ni šlo, pa je vodstvu Delavske univerze uspelo prepričati
odgovorne v Tržiču, in danes so za vzgled mnogim po Sloveniji. Ko-
nec lanskega leta so pripravili tudi tečaj za delavce varovanja, po do-
mače za nočne čuvaje. Pred nekaj dnevi pa sta se začela začetni in na-
daljevalni tečaj krojenja in šivanja.
Da za vse, kar bi želeli in kar je potrebno v ormoški občini, ni do-
volj denarja, ni nič novega. Vendar je v Ormožu izobraževanje dražje
kot drugod, saj v občini ni dovolj kadrov. Tako morajo za posamezne
tečaje povabiti predavatelje iz Ptuja, Maribora, pa tudi iz Ljubljane,
saj lahko le tako zagotovijo kakovostno izobraževanje. Z voljo in iz-
najdljivostjo jim to uspeva, saj si je tudi potrebna sredstva za nove
prostore ta sedemčlanski delovni kolektiv zagotovil sam. NaV
B — IZ NAŠIH KRAJEV
3. marec 1988 - TEDNIK
Skromni rezultati ptujskih
kegljačev
v dveh kolih, ki sla bili odkegljani v Mariboru in Slovenskih Ko-
njicah, kegljači Drave s svojimi naslopi niso blesteli. Upamo, daje to
trenutni padec forme. V predzadnjem kolu so gostovali v Mariboru in
s skromnimi 4646 podrtimi keglji premagali še slabši Ceršak za 136.
Slab nastop ekipe potrjuje tudi podatek, da je bil najboljši posamez-
nik Ilič z 809 podrtimi keglji. Tudi v zadnjem kolu v Slovenskih Ko-
njicah so premagali ekipo Ceršaka za 162. Rezultat je bil tudi tokrat
skromen — 4732, povprečno samo 788. Najbolje je kegljal Plajnšek in
podrl 829 kegljev.
Ekipa Drave je prepričana v veliko boljši rezultat na kegljišču
TO v Slovenskih Konjicah. S. Vičar
Tudi zemlja je kruh
Mnogi kupci smo se zadnjih nekaj let kar malce jezili na naše pe-
ke, ki nam dan za dnem oziroma noč za nočjo pečejo »naš vsakdanji
kruh«. Med pekovske izdelke uvrščamo tudi zemlje, ki so prav tako
narejene iz moke, vode, kvasa ... Vemo, kako slabe, trde in celo neo-
kusne so bile.
Zadnji čas pa ugotavljam — in prepričan serri, da še zdaleč nisem
edini, ki rad od časa do časa kupim kakšno zemljo, čeprav je zanjo
treba odšteti že skorajda stotaka, za večjo pa še enkrat toliko — da so
ptujski peki (da ne bo pomote, ker zemlje pečejo tudi drugod) končno
iznašli »formulo«, kako se pečejo okusne zemlje, ki teknejo ne samo
otrokom ampak tudi starejšim ljudem.
Upam, da se peki ozirima njihove zemlje po objavi te sicer majh-
ne javne pohvale ne bodo poslabšale, da ne bo potem slučajno za
slabšo kvaliteto kriva moka pa morda peč, kjer se pečejo. Po moje si
peki v F*tuju zaslužijo kar lep rdeč nagelj. Sicer pa bi to lahko zapisali
tudi za druge vrste kruha, kajti tudi tisti najcenejši kruh postaja zad-
nje čase vse bolj svež in okusnejši. f. hovnik

Boleham za močnim bronhitisom, imam tudi močno razširjeno
srce. Zato moram že 3 leta redno jemati tablete za srce. Ker sem si ko-
nec oktobra pri padcu poškodoval hrbtenico, so me morali 20. no-
vembra odpeljati na kirurški oddelek. Ker pa nisem vzel s seboj tablet
in jih v bolnišnici niso imeli, sem imel čez tri dni hude težave z diha-
njem in me je hudo tiščalo v prsih.
Dobrosrčna medicinska sestra Irena Vajda iz Stojncev 36 je ta
problem rešila. 23. novembra zjutraj sem ji potožil, kakšne težave
imam. Kar brez besed je odšla na drugi oddelek, si sposodila tablete,,
in ker so jim tablete primanjkovale, je dobila kapljice. t
Ko mi jih je čez nekaj časa prinesla, mi je rekla: »Kmalu vam boi
bolje,« in prej ko je minilo pol ure, mi je vse popustilo. Zato se ji iz^
srca lepo zahvaljujem. ,
Spoštovani Stojnčani, prečitajte te vrstice, da boste razumeli, ka-i
ko doijrodušno medicinsko sestro imate v vaši vasi.
Spoštovana sestra Irena, prav iz srca se vam zahvaljujem za vaš
trud.
Vaš vdani pacient Maks Ros iz Nadol 22, p. Žetale.
112-letna tradicija lončarstva pri Žumanovih
v Ljutomeru
Lončarstvo v Ljutomeru ne bo
izumrlo # Skrb za turistično po-
nudbo in gostoljubnost skozi ce-
lo leto • Muzej lončarstva Ka-
rola Žumana je v preteklem letu
obiskovalo prek osem tisoč do-
mačih in tujih turistov iz 15 ev-
ropskih dežel in z drugih konti-
nentov.
Ni naključje, da se Ljutomer,
prleška metropola, ponaša s
112-letno lončarsko tradicijo in
ta si iz leta v leto bolj utira pot v
turistični ponudbi. Glede na po-
membnost Ljutomera kot turisti-
čnega mesteca na vpadnici iz so-
sednje Avstrije in iVIadžarske se
za ta kraj odpira večji turistični
utrip, kar potrjuje tudi vedno
večji priliv domačih in tujih go-
stov-turistov. Vse to pa je nare-
kovalo, da se lepa, še neokrnjena
pokrajina predstavi poleg tradi-
cionalnega kasaškega športa, ka-
kovostnih svetovno znanih vin,
dobre prleške kuhinje, Banov-
skih toplic, vinske ceste tudi z iz-
virnimi turističnimi spominki do-
mače in umetne obrti, med kate-
rimi prednjači predvsem lončar-
stvo. V ta namen je Karol Žu-
man pred sedmimi leti pod po-
kroviteljstvom Obrtnega združe-
nja Ljutomer odprl samostojni
lončarski muzej. Ta je odprt vsak
dan, tudi ob nedeljah in prazni-
kih, če se skupina najavi. Bogat
muzej predstavlja izvirne lončar-
ske uporabne izdelke iz zadnjega
stoletja, ki sodijo v vsako gospo-
dinjstvo ali so za dekorativne na-
mene. Vsak obiskovalec pa si
lahko lončarski izdelek, podoben
tistemu v muzeju, kupi. Poleg
ogleda muzeja pa Karol Žuman
skupinam v svoji delavnici prak-
tično predstavlja, kako pride do
takih izvirnih turističnih spomin-
kov domače in umetne obrti.
Dober glas seže v deveto vas!
To še vedno drži in to tudi potr-
juje presenetljiv podatek, da je v
letu 1987 muzej obiskalo prek
osem tisoč domačih in tujih go-
stov-turistov iz 15 evropskih de-
žel in z drugih kontinentov. V
Ljutomer so pripotovali s 118 av-
tobusi, vlaki, osebnimi avtomo-
bili in drugimi prevoznimi sred-
stvi. Največ gostov je prišlo prek
turističnih agencij Kompasa,
Globtoura, Moravskih toplic in
Radenske; ti redno obiskujejo
Karol Žuman predstavlja izvirne lončarske izdelke domače in umetne
obrti na enem izmed organiziranih sejmov.
Ljutomer z okolico, vključno z
vinsko cesto in bližnjim Jeruzale-
mom. GOSTOLJUBNOST je
najpomembnejša v našem turiz-
mu in ponudbi. Povsem zaneslji-
vo lahko trdimo, da je pri Žuma-
novih gostoljubnost doma, kar se
tiče sprejema gostov-turistov, pa
tudi glede napotkov, kaj naj si
gost še drugega ogleda ali obišče.
Karol Žuman pa je poleg dela
v muzeju lončarskih izdelkov
prizadeven v okviru komisije za
turistične spominke pri Turisti-
čnem društvu Ljutomer. Ob po-
moči društva ali samostojno se
udeležuje razstav in sejmov do-
mače in umetne obrti ter spomin-
kov v domovini in tujini (v
Miinchnu in drugod), seveda pa
ne izostane na tradicionalnem
Prleškem sejmu v Ljutomeru in
zastopa stoletno tradicijo. Udele-
žuje se številnih kramarskih sej-
mov — na Ptuju, Polenšaku, v
Ormožu in drugod v Slovenskih
goricah ter širše. Za svojo priza-
devnost, kvaliteto, mojstrstvo v
izvirnem lončarstvu je prejel turi-
stični nagelj RTV, številna pri-
znanja, diplome in nazive, s kate-
rimi brani ča.st mesta Ljutomera,
Turističnega društva in OTZ Lju-
tomer, občine ter tudi širši slo-
venski prostor. Ko poteka 112.
leto lončarstva pri Žumanovih v
Ljutomeru, naj sklenemo: vse
opisano nam zagotavlja,, da lon-
čarstvo v Žumanovi družini ne
bo izumrlo, saj delo s Karolom
že nadaljuje sin Branko, vnuk
Sašo pa se že sedaj v osnovni šoli
1. Cankarja Ljutomer odloča za
nadaljnje šolanje na keramični
šoli.
Stane Feuš
EDVIN AVBEU PRIPOROČA:
Servisiranje plinskih naprav
mora biti strokovno
Morda še ne veste, da imamo
na območju ptujske občine prve-
ga rednega obrtnika za servisira-
nje plinskih naprav v gospodinj-
stvu in gostinstvu; to je Edvin
Avbelj iz Kajuhove 11 v Kidriče-
vem.
Nekaj let je servisiranje opra-
vljal poleg redne zaposlitve kot
dopolnilno dejavnost. Ker pa je
specifičnost dela takšna, da zah-
teva celega, predvsem pa stroko-
vno usposobljenega človeka, se
je odločil za redno obrt.
Sam prvi, da je pri nas plinska
tehnika dokaj mlada veja energe-
tike in da o njej v naši, predvsem
slovenski literaturi ni veliko na-
pisano, zato se je treba opreti
predvsem na lastno znanje in iz-
kušnje, do katerih seje ob veljav-
nih pravilnikih in standardih do-
kopal z več kot 20-letno prakso.
Da pa se bo nenehno treba do-
polnjevati v znanju in opremi, o
tem ne dvomi, saj se bo le tako
lahko uveljavil, pridobil zaupa-
nje občanov. Žal je vse več tistih,
ki so ob zamenjavi gumijaste ce-
vi, reducirnega ventila in drugih
malenkosti prepričani, da je s
tem pregled plinskega trosila
opravljen.
Strokovno opravljen pregled
pomeni, da je treba poznati vsaj
najnujnejše fizikalne in kemijske
procese, ki so potrebni za dobro
in pravilno delovanje plinske
energetske naprave. Teorijo je
torej treba obladati in jo v praksi
opazovati in uveljavljati. Poleg
zadovoljivega znanja pa je po-
trebno tudi primerno orodje,
oprema in pripomočki. In če po-
leg vsega tega vemo, da je plin-
sko trosilo sklop instalacij (pri-
marnih in sekundarnih), arma-
tur, šob, varoval in podobno, da
je pri vsem tem potrebno opravi-
ti preiskus tesnosti, morebitne
napake pa odpraviti, potem je
delo, ki ga opravlja, zahtevno.
Napisati plinsko izkaznico je'
zanj sekundarnega pomena. To
dokazuje tudi praksa, saj ni
skrivnost, da so v prodajalni pli-
na v Ptuju pri kontroliranju iz-
kaznic dosledni, da pa v Kidriče-
vem zanjo ponavadi ne vprašajo.
Edvin Avbelj je v prodajalno
plina v Kidričevem vložil veliko
časa, truda, še več pa prostovolj-
nega dela, pxav tako pa v svojo
obratovalnico na Kajuhovi 11 v
naselju. O svojem delu pravi:
»Kot zasebnik na to delo ne
morem gledati lokalistično. Moj
osnovni moto je in bo: pomagati
vsakomur, ki mojo pomoč potre-
buje in to s korektnim in pošte-
nim odnosom do vsake stranke.
Solidno opravljeno delo bo moja
oddolžitev za zaupanje občanov.
Za morebitno napako ali okvaro
ne bo treba klicati »ta pravega«
serviserja naših proizvajalcev be-
le tehnike, ki imajo že tako veli-
Edvin Avbelj s svojim servisnim vozilom pride tudi k vam domov, kadar-
koli ga boste poklicali. (Foto: M. Ozmec.)
ko dela in ne utegnejo hitro po-
storiti vsega.
S svojimi storitvami se pripo-
ročam, svoje želje ali težave pa
lahko sporočite tudi po telefonu
796-174, in sicer neprekinjeno
ponoči ali podnevi. Ce se vam
bo oglasil avtomatski odzivnik,
kar brez skrbi povejte njemu, kar
ste želeli meni. Potrudil se bom,
da ob mojem prvem obisku ne
boste več iskali drugega serviser-
ja za svojo plinsko energetsko
napravo ne glede na vrsto ali
proizvajalca.«
Za vse to bo poskrbel Edvin
Avbelj iz Kidričevega, sicer pa se
lahko tudi sami prepričate o kva-
liteti njegovih storitev.
-OM
PRI NAS V KLUBU
Alkoholizem v svetu!
(1. nadaljevanje)
Nadaljujemo prikaz razpro-
stranjenosti alkoholizma v posa-
meznih deželah. V sleherni ima
alkoholizem specifične lastnosti.
Na koncu prejšnjega stoletja
se je v nekdanji Avstro-Ogrski
letno uporabljalo 9 litrov žganja
in 13,51 vina po prebivalcu.
1863. se je le v avstrijskem delu
spilo 9 1 čistega alkohola po pre-
bivalcu (87 1 piva in 25 1 vina).
Francija, ki je vinorodna drža-
va, vodi po razprostranjenosti al-
koholizma. Sledi ji Italija. V
Franciji je letna poraba 1851. le-
ta bila 601 po prebivalcu, 1909.
leta 149 1, 1962. pa seje povečala
na 1601 po prebivalcu — prera-
čunano na 100-odstotni alkohol
20,5 1 po prebivalcu.
V Franciji okrog 4 milijone
ljudi živi od proizvodnje alkoho-
la. Zato imajo z alkoholizmom
resne težave. Okrog 18.000 ljudi
je 1955. umrlo zaradi posledic al-
koholizma in alkoholne ciroze.
(Istega leta je zaradi pljučnih bo-
lezni umrlo 12.000 ljudi). V svoji
knjigi Mala enciklopedija alko-
holizma navaja dr. Hudolin, da
je 1952. leta Francijo alkoholi-
zem oropal 152 milijard frankov:
12,5 milijard so znašali stroški
bolnišničnega zdravljenja, 50 mi-
lijard in 550 milijonov so porabi-
li za socialno pomoč alkoholi-
kom in njihovim družinam, 81
milijard in 54 milijonov pa za so-
cialno zavarovane alkoholike
(od tega 16 milijard za nesreče
pri delu). Pravne zadeve, ki se
nanašajo na alkoholike, so tedaj
Franciji odtegnile 6,5 milijard
frankov.
Po novejših podatkih je v
Franciji več kot milijon in pol al-
koholikov in okrog 5 milijonov
ljudi, ki imajo probleme zaradi
alkoholizma. Vsako leto od alko-
hola umre 39.000 ljudi (med nji-
mi 14.000 zaradi ciroze jeter).
Francoska vlada se stalno bori
proti alkoholizmu.
V Zahodni Nemčiji več kot 15
odstotkov odraslih moških bole-
ha zaradi alkoholizma, 15
odstotkov pa čezmerno pije.
Smatrajo, da so v tej deželi, v ka-
teri se poraba alkohola zvišuje,
že 1972. za zdravljenje porabili
30 milijard nemških mark. V
Miinchnu je bila v 16. stoletju
poraba piva 68 1, 1880. se je po-
večala na 445 1, 1950. pa je zna-
šala 35 1 in se vsako naslednje le-
to zvišala za 5 1. Zato je 1963. le-
ta znašala kar 1101 po prebival-
cu. Skupna poraba alkoholnih
pijač, preračunana na čisti alko-
hol, je bila 1950. 3,5 1. Po letu
1962 se je zlasti povečalo število
mladih alkoholikov.
Tudi v Italiji (predvsem v se-
vernem delu) je alkoholizem vse
bolj razširjen pojav. Ker je Italija
tako kot Francija, Španija, Por-
tugalska in Jugoslavija vinorod-
na dežela, se je povečala poraba
vina in žganih pijač. 1941. je bila
63 1 po 'prebivalcu in se v dveh
desetletjih povzpela na 120 1. Po-
raba vseh alkoholnih pijač, izra-
žena v 100-odstotnem alkoholu,
je 1941. bila 6,5 1. 1961. pa 14 I.
Hkrati z rastočo porabo alkohola
se je povečalo število alkoholnih
psihoz, komplikacij in smrtnih
primerov.
Skandinavske dežele imajo
glede na porabo alkoholnih pijač
precej manjše težave kot večina
ostalih evropskih držav. Nekate-
ri podatki navajajo, da se na
Švedskem čutijo resne posledice
nekdanjega problema. V tej de-
želi je bila v prejšnjem stoletju
razširjena zloraba alkoholnih pi-
jač, zlasti nekaterih vrst domače-
ga žganja. 1826. leta so porabili
46 1 žganja po prebivalcu, torej je
vsak odrasel Šved spil okrog eno
tretjino litra. Pod pritiskom jav-
nega mnenja je švedski parla-
ment 1855. prepovedal destilaci-
jo alkoholnih pijač za osebne po-
trebe. Od tedaj se na Švedskem
in v drugih skandinavskih drža-
vah razvija protialkoholno giba-
nje, ki ga je zelo podpiral profe-
sor interne medicine v Stockhol-
mu, pozneje znan kot alkoholog,
Magnus Hus. Že leta 1849. je iz-
dal monografijo o kroničnem al-
koholizmu.
Zloraba alkoholnih pijač se je
na Švedskem zelo zmanjšala z
zakonskimi ukrepi. 1916. so
uvedli zakon, po katerem so na
prisilno zdravljenje lahko pri-
vedli vsako osebo, za katero je
obstajal sum, da je alkoholik. S
tem zakonom je bila strogo regu-
lirana proizvodnja in prodaja al-
koholnih pijač. Te so se kupova-
le na določenih mestih v omeje-
nih količinah. O vsakem nakupu
so imeli pisno evidenco. Kupo-
vali so vino z zmanjšano koncen-
tracijo alkohola, močnejša pa le
na decilitre. Pijače so lahko na-
ročili v posebnih lokalih, vendar
prav tako v omejenih količinah.
Zanimivo je, da alkoholnih pijač
v predpisanih količinah niso mo-
gle kupiti vse ženske, ampak le
tiste, ki so bile neomožene, loče-
ne ali vdove. Nakup in pitje al-
koholnih pijač sta bila prepove-
dana mladini, mlajši od 18 let.
Neposredno po M. svetovni voj-
ni so porabili 3,5 1 čistega alko-
hola. Z zakonom iz 1955 so bile
ukinjene omejitve v zvezi s pro-
dajo alkoholnih pijač, ostala pa
je prohibicija za mladino, mlajšo
od 21 let. To je povzročilo pono-
vno povečanje porabe. 1963. je
vsak Šved letno spil 4 1 čistega
alkohola, kar pa je vseeno mno-
go manj kot v ostalem delu Evro-
pe, kjer se poraba alkoholnih pi-
jač bliskovito povečuje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
dr. Z. L
TEDNIK
— 3. marec 1988
NAŠI DOPISNIKI - 9
Nova
obrtna
dejavnost
v Ptuju
Statistični zavodi poročajo o
naraščanju števila nezaposlenih
in o potrebah po raznih storit-
vah. Ob vsem tem je prijetno sli-
šati o odprtju novih delovnih
mest in gospodarskih dejavnosti.
Tudi v Ptuju od začetka leta ob-
staja nova obrtna dejavnost, ka-
tere nosilec je Albert KOPŠE.
Sedež popoldanske obrti je v li-
čno opremljeni delavnici v klet-
nem prostoru na Ziherlovi ploš-
čadi 17. Že ime dejavnosti pove
vse o delu: poliranje in čiščenje
Albert Kopše pri delu.
orodij ter drugih zahtevnih izdel-
kov. To so orodja za predelavo
plastičnih mas ter barvnih kovin
in litin. Torej po svojem namenu
zahtevajo veliko natančnosti in
visok sijaj.
Ker tovrstne storitvene dejav-
nosti doslej v Ptuju ni bilo, je bo-
do obrtniki, ki se ukvarjajo s pre-
delavo barvnih kovin in plasti-
čnih mas, zelo veseli.
Stane VIČAR
Disco No. 1 je res
številka 1
Nam, navadnim Zemljanom, je Pragersko v glavnem poznano
kot velika cestna ovira, predvsem tamkajšnji železniški prehod. Toda
pustimo, prometna vozlišča. Teh je v naši republiki skorajda preveč. Iz
smeri Ptuja proti Slovenski Bistrici je na levi strani pred prehodom
čez železniško progo kinodvorana. Njen videz ne govori, da bi lahko
v tej zgradbi uspešno deloval disko. Lastnika diskoteke No 1 Albin
Brenči in Ivo Doberšek sta jo okusno uredila. Dovolj je sedežev, do-
volj veliko je plesišče, tudi kvalitetna glasba je za vse tiste, ki so željni
plesa. Ne mislim pa govoriti o plesu, pijači, ampak o novostih disko-
teki.
V petek, 19. februarja, se je pričelo. Od 23. ure naprej v discu
No. I vrtijo filme različnih žanrov, predvsem pa erotične. Tako bo po-
nudba v diskoteki popestrena. Videti pa je takole: filmski odlomki
trajajo po dvajset minut. V tem času bo glasba nekoliko tišja, vendar
pa se bodo nekateri lahko zavrteli v ritmu glasbe, drugi, ki počivajo,
pa si bodo lahko ogledali erotični celovečerni film. Naj omenim, da
lastnika diskoteke nabavljata filme prek distributerjev v sklopu RTC
UNIOR in so to filmi na kolutih, ne pa poceni pornografski filmi na
kasetah.
V diskoteki, ki je odprta v petek in soboto od 20. do 2. ure, bodo
poleg glasbe in erotike ponudili tudi igralne aparate. Ne bojte se
vstopnine ali konzumacije; tega namreč ni, razen ko so gostje večera
znani slovenski estradni umetniki — Vlado Kreslin, Simona Weis idr.
Že v soboto, 12. marca, bodo gostje v kinodvorani Pragersko člani an-
sambla Čudežna polja. Vabljeni v disko Številka ena, ne bo vas razo-
čaral; razlogov za dobro zabavo mladih in sprostitev pa je več kot do-
volj.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET
Konec lige veteranov
v organizaciji TVD Partizan Kidričevo in ZTKO Ptuj je bil v ŠD
Mladika turnir veteranov v malem nogometu. Turnirje štel kot sklep-
na prireditev lige veteranov, ki je bila izvedena v spomladanskem in
jesenskem obdobju 1987. leta. Na turnirju so sodelovale ekipe, ki so
redno nastopale v ligi. Najboljša je bila ekipa Kovinostrugarstva Ga-
brovec iz Ptuja pred ekipo Kidričevega.
Na turnirju so bile podeljene nagrade in priznanja za uvrstitve v
ligi veteranov za leto 1987. Prvo mesto je osvojila ekipa Kidričevega
in dobila pokal od MNZ Ptujj, drgo in tretje mesto ter pokala, ki sta
ju prispevala ZTKO Ptuj, sta osvojili ekipi Hajdina in Vidma. Organi-
zator, TVD Partizan Kidričevo — sekcija Kungota, je podelil prvim
treni ekipam medalje, dobili pa so jih še najboljši vratar Anton KO-
VAČ EC in najboljši strelec Franc ROG I NA, oba iz Vidma.
Končna uvrstitev:
1. Kidričevo, 2. Hajdina, 3. Videm, 4. Kungota, 5. Ptuj, 6. Spole-
nak, 7. Turnišče, 8. Gerečja vas.
Liga veteranov je bil organizirana v športnem parku v Gerečji va-
si, ki je brezplačno odstopila igrišče in razsvetljavo za izvedbo tekmo-
vanja. Za ligo je bil velik interes, dvakrat tedensko seje redno organi-
zirano rekreiralo več kot 80 udeležencev. Liga bo tudi letos v spomla-
danskem in jesenskem delu, organizator pa bo predvidoma TVD Par-
tizan Videm.
Marjan LENARTIČ
Ansambel
Prerod na
Madžarskem
Na povabilo ZKO Slovenije in
prek združenja društva glasbenih
delavcev Slovenije Lira iz Lju-
bljane bo znani in zelo priljublje-
ni narodno-zabavni ansambel
Prerod gostoval na Madžarskem
pri Porabskih Slovencih v Mono-
štru. Vsem nam je znana dobra
glasba tega ansambla, še bolj pa
njihovi originalni skeči z veliko
humorja in opremljenost s kostu-
mi. Prerodovci se pripravljajo na
snemanje kasete, na kateri bo
polovica glasbe zabavne, polovi-
ca pa narodne. O njihovem na-
stopu na Madžarskem, o kaseti,
nastopih sirom Slovenije pa več
po vrnitvi z gostovanja na Mad-
žarskem. Danilo Klajnšek
Iz Frankfurtske »Save«
Slovensko kulturno-prosvetno društvo »Sava« v Frankfurtu
uspešno izpolnjuje naloge, sprejete v program na občnem zboru. Po
številu članstva res ni eno najmočnejših, so pa toliko bolj prizadevni
ljudje, ki se delu za ugled društva, za srečanje z rojaki in ohranitev
materne besede nikoli ne odrečejo. Vrsto let so se ponavljala ista ime-
na zavzetih ljudi. Zadnje leto pa se vključuje in zanima za fast »Sa-
ve« tudi mladina — predvsem na kulturnem področju.
Prireditve so bile vse od jesenskega obdobja dobro obiskane.
Uspel je praznik republike, otroci in starši so bili presenečeni nad
spremstvom in obdaritvijo dedka Mraza; skrbne roke naših mamic so
napekle sladkarij za vse male in velike.
Pravcato otroško veselje je žuborelo po dvorani Philantropien —
Haus v Hebelstrasse tudi ob otroškem, kasneje pa vse do jutra ob pu-
stovanju odraslih. Za veselo in navihano noč je poskrbel orkester
»Odmev z gora« iz Duisburga.
V popoldanskem, otroškem delu pustovanja so se letos izkazali
člani sveta šole in s šaljivimi igrami pritegnili k sodelovanju največje
število maskiranih. Najlepše maske je društvo nagradilo, vsem otro-
kom pa je nudilo toplo malico, sok in, seveda, krofe.
Tak odnos do mladih je most prijateljskega sodelovanja dveh ali
celo že treh generacij in potrdilo, da ostajamo tudi zunaj domovine
družina z istim imenom.
Dragica Nunčič
Občinski prvaki in četrti v Sloveniji
Najmlajše športno društvo v
občini je že doseglo uspehe. Čla-
ni športnega društva KS Jožeta
Potrča — klub malega nogometa
POETOVIO - so postali, občin-
ski prvaki v malem nogometu, s
tem uspehom pa so si pridobili
pravico nastopanja na sklepnem
turnirju v malem nogometu SRS,
ki je bil v Škofji Loki.
V konkurenci najboljših osem
ekip iz SRS so zasedli odlično
četrto mesto.
Uvrstitve ekip so bile nasled-
nje:
1. Tuti Fruti — Koper
2. Talci — Maribor
3. Triglav — Kranj
4. Poetovio — Ptuj
5. Partizan — Žalec
6. Lira — Ljubljana
7. Hlapi — Nova Gorica
8. Bakovci — Murska Sobota.
Člani kluba POETOVIO so bi-
li najmlajši udeleženci turnirja
(povprečna starost ekipe je 19
let). Posebej sta se izkazala igral-
ca Emil Šterbal in Tomi Emeršič,
ki je bil s petimi doseženimi goli
tudi najboljši strelec turniria.
Ekipo so finančno podprli;
Miran Žlahtič — Servis gos. apa-
ratov, B. in V. Tofant — Graver-
stvo in zlatarstvo, Brigita Miško
— Cvetličarna Roža, Slavko Fur-
man — Izolacije servis, Boris
Privšek — Niansiranje, S. in M.
Adamčič — Kovinostrugarstvo,
Anton Domiter — Farma piščan-
cev.
V ekipi občinskih prvakov so
nastopili: Ivan Vesenjak, Emil
Šterbal, Ivo Lončarič, Robi
Kranjc, Alen Ivartnik, Robi Pod-
hostnik. Robi Mere in Fredi
Kmetec, v Škofji Lolci pa še Sil-
vo Kornik, Branko Leben, Borut
Šalamun, Robi Kokol, Robi Ve-
senjak, Darko Klaneček, Tomi in
Milan Emeršič. Igralci Dušan
Ramšak, Martin Pongračič,
Damjan Zmazek in Branko Pi-
hler so odsotni zaradi služenja
vojaškega roka.
sten. Vsak dan sem gledal skozi okno in čakal, kdaj bo zapadel sneg.
Vendar pa se med počitnicami nisem dolgočasil. Bral sem veliko
knjig, kratkočasila me je tudi televizija. Ob koncu počitnic sem bil tu-
di na poroki, kjer smo veliko jedli in plesali.
Miha Polanec
V petek so se zaprla šolska vrata, začele so se zimske počitnice.
Zelo sem se veselil, vendar mi jo je vreme zagodlo. Snega ni bilo. Za-
to sem si moral poiskati drugo razvedrilo. Šel sem k babici v Zabovce.
Dobili so mladega telička. S prijateljem Danijem sva ga šla gledat. Bil
nama je zelo všeč. Igrala sva se z majhnimi kužki. Krmila sva zajce in
prašiče. Vmes sva večkrat gledala televizijo ali se igrala razne igre.
Tako so mi dnevi počitnic minili lepo in skoraj prehitro.
David Bedrač
'Domovina
Domovina, kaj vse si prestala,
da svobodna si ostala!
O! Koliko borcev za tebe je padlo,
da bi ljudstvo tvoje svobodno ostalo.
Matere jokale so,
ko sinovi v temo odhajali so.
Koliko neprespanih noči.
samo da sinovi vrnili se bi.
O, koliko ste jokale,
solz potočile,
da sinovi zdravi in živi
ostali bi.
Veliko je padlo borcev in bork,
veliko mater ostalo je brez otrok.
In jokale ste.
A kmalu je svoboda prišla.
In ve ste potolažene bile.
A novica je slaba prispela:
vsi vaši sinovi
so padli na poti v jutri novi.
Na novo ste začele
življenje graditi.
Niste več jokale,
za sinovi žalovale.
Rekle ste: »Moj sin
je dal za svobodo
svoje življenje:
verjel je v novo življenje.«
A okrog vas
življenje je teklo,
težko zgodovino
za sabo je vleklo.
Tanja Galun, 5. r., OŠ Dornava
ZIMSKE POČITNICE
Komaj sem že čakal zadnjega
šolskega dne. Od vsega sem naj-
bolj pogrešal dolgo spanje in
brezskrbno gledanje televizije.
Že prvi večer sem lahko pozno v
noč sedel pred televizijskim
ekranom. Zjutraj me mamica ni
zbudila, kot se je to dogajalo
dolge štiri mesece dan za dnem.
Pustila me je spati, čeprav sem ji
naročil, naj me zbudi pred 9.
uro.
Prvi počitniški ponedeljek je
bil za mene najlepši počitniški
dan. Ta dan sem bil vesel, naj-
bolj zato, ker nisem šel v šolo,
brez preganjanja sem lahko gle-
dal televizijo in tudi igral sem se
lahko. Ko mi je doma postalo
dolgčas, sem šel v Gajevce k ba-
bici. Pomagal sem ji, saj sta bila
z dedkom zelo zaposlena. V po-
stelji je ležala bolna prababica in
vedno ji je bilo treba pomagati.
Ko mi je babica dovolila, sem šel
k prijatelju. Odšla sva na igrišče.
Tam sva se igrala z njegovim
psom in se žogala. Po dveh urah
skakanja sem odšel domov. Ko
smo se najedli, sem bral knjigo,
nato pa šel gledat televizijski
spored.
To je bil moj edini lepi poči-
tniški dan, saj mi je umrla praba-
bica, stara devetinosemdeset let.
Zadnjih štirinajst dni smo sedeli
ob njej dan za dnem, noč za noč-
jo in jo tolažili v bolečinah, ki jih
je imela. Vse nas je imela zelo ra-
da. Tudi mi smo jo imeli zelo ra-
di, posebej midva s sestro, ki sva
odraščala pri njej. Za vse se je
zelo zanimala, tudi zadnje dni,
ko je zelo malo in težko govorila,
je spraševala po ocenah. Ko sva
ji pripovedovala, kakšne ocene
sva si prislužila, je bila zelo vese-
la. Rekla nama je, naj se še na-
prej pridno učiva.
V nedeljo zjutraj je umrla.
To so bile moje najbolj žalo-
stne počitnice v šestih šolskih le-
tih.
Andrej Vajda,
6. b, OŠ Gorišnica
ZIMSKE POČITNICE
Komaj sem čakal, da se bodo
začele zimske počitnice. Prvi te-
den sem bil sam doma, saj sta bi-
la ati in mamica v službi. Enkrat
sem šel k babici, kjer sem se ves
dan igral z bratrancem in njego-
vim kužkom. Drugače pa sem se
doma s prijatelji igral z računal-
nikom. Drugi teden počitnic smo
šli na Pohorje na smučanje. Sne-
ga je bilo ravno toliko, da smo se
lahko smučali in napravili sneže-
nega moža. Tudi kepali smo se
lahko. Ati mi je naredil skakalni-
co, kjer sem lahko skakal. Poči-
tnice so bile zelo vesele, vendar
so hitro minile.
Aleš Kirbiš,
2. b, OŠ Olge Meglic
KURENT
Po Ptuju so tekali kurenti.
Kurent je oblečen v ovčji ko-
žuh. Na glavi ima masko. Na
maski ima peresa in pisane tra-
kove. Ima dolg nos in jezik. Usta
ima iz fižola. Brke ima iz sirkove
metle. Obute ima škornje. Za pa-
som ima zvonce in robce. V ro-
kah ima ježevko.
Kurent preganja zimo.
Nina Milošič,
2. a, OŠ Olga Meglic
izgubila sem denarnico
Nekega sončnega dne sem v
svoji sobi brala zelo napeto knji-
go. Med branjem sem zaslišala
tanek glas, ki meje klical iz kuhi-
nje. Dvignila sem glavo in v sobo
je stopila mamica.
»Sabina, slišiš, kaj ti govo-
rim?« je z jeznim glasom vpraša-
la. »V trgovino bo treba!«
»Ja, mami, že grem!« sem od-
govorila in morala sem se odtr-
gati od zelo napete knjige.
Odšla sem v kuhinjo, kjer me
je čakal listek, kaj bom v trgovini
nakupila.
»Kaj pa denar? sem vprašala.
»Pojdi v sobo po denarnico!«
je rekla mamica in na mizo polo-
žila dva tisoč dinarjev. Brž sem
odhitela v sobo po svojo denar-
nico. V kuhinji sem vzela denar
in vrečko in izginila.
Stekla sem po stopnicah na
dvorišče kjer je bilo mnogo
otrok. Sveži zrak mi je zelo pri-
jal. Odhitela sem kar čez zeleni-
co v najbHžjo trgovino. Ko sem
prišla v trgovino sem pograbila
košarico, vzela listek, odšla k ve-
likemu hladilniku, vzela liter
mleka in dva jogurta. Vrsta se je
počasi pomikala. Ko sem bila tik
pred blagajno, sem položila ko-
šarico na tekoči trak. Blagajni-
čarka je trikrat udarila po tipkah
in v okencu vrh blagajne se je
pokazal račun.
Tisoč dvesto dinarjev, pro-
sim,« je rekla. Segla sem v žep in
pobrskala po njem. V tem ni de-
narnice, v drugem je tudi ni. Bla-
gajničarka je opazila, da iščem
denar, pa ga ni bilo. »No, kaj
zdaj, punca ali imaš denar ali
ne?« je vprašala.
»Izgubila sem ga,« sem rekla.
Potem pa ne bo nič!« je odgo-
vorila.
Solze so mi silile v oči in odhi-
tela sem iz trgovine.
, Domov sem prišla vsa objoka-
na.
»Kje imaš vrečko z jogurtom
in mlekom?« je vprašala mami-
ca.
»Denar sem izgubila,« sem re-
kla v solzah.
»Dobro, dobro, se pač zgodi!«
je rekla. »Nič ne jokaj, kar je,
je!«
Mamica mi je oprostila.
Upam, da ne bom več takšen
štor, kot sem bila. Zdaj pazim na
denar, da ga ja ne bi izgubila.
Sabina Muratovič,
6. c, OŠ Toneta Žnidariča
(posnetek: L Ciani)
moja mladost
Moja mladost je precej razgi-
bana. Ob svojih vrstnikih pa
opažam, da se moja mladost pre-
cej razlikuje od njihove.
Že v rani mladosti mi je umrl
oče. To je bil hud udarec, katere-
ga posledice se kažejo še danes.
Ostali smo sami. Z nami pa je
ostala velika kmetija in mnogo
dela. Doma veliko pomagam.
Enostavno moram! Sošolke in
sošolci, katerim starši nudijo vse,
lahko gredo po končanem pouku
kamarkoli; morda v kino, na tre-
ning ali drugam. Jaz ne morem.
Ko pridem iz šole, odvržem tor-
bo in že opravljam različna dela.
Kaj pa knjiga? Kdaj pride ona
na vrsto? Prijatelji v njo lahko
pogledajo takoj, ko pridejo iz šo-
le. Meni se odpre šele zvečer.
Namesto da bi prišla na vrsto po
končanem pouku, pride po kon-
čanem delavniku. V njo pogle-
dam z že izmučenimi očmi, za-
prem pa jo velikokrat, ko umi
kazalec kaže prek 23.
Za mladost pravijo, da je naj-
lepša v življenju; jaz pa upam,
da me čaka še kaj lepšega.
Alenka Capi, 8. a,
OŠ CIRKOVCE
10 - NAŠI DOPISNIKI
3. marec 1988 —
TEDNIK
Srečko Majcenovič in Franc
Bedrač republiška prvaka
v soboto, 13. februarja, je bilo v Kranju republiško finalno sreča-
nje invalidov v streljanju z zračno puško in pištolo. Ptujčani - prvaki
mariborske regije - smo se ga udeležili s štiričlansko ekipo in enim
posameznikom (streljanje z zračno pištolo). Finalnega obračuna se je
udeležilo dvanajst ekip in posameznikov, ki so dosegli normo v svojih
kategorijah.
Z zračno puško smo ekipno nastreljali 1328 krogov, kar je zado-
stovalo le za šesto mesto. Ekipni prvak je zopet Dl Titovo Velenje, le
krog manj je nastreljala ekipa Dl Hrastnik, tretje mesto pa je dosegla
ekipa Dl Murska Sobota.
Bolj uspešni pa smo bili v posameznih kategorijah. Srečko Maj-
cenovič je nastreljal 349 krogov in osvojil 1. mesto v svoji kategoriji
invalidnosti, prejel zlato medaljo in se uvrstil na državno prvenstvo,
ki bo aprila v Osijeku.
Odlično se je odrezal tudi Franc Bedrač z zračno pištolo. Nastre-
ljal je 566 krogov, osvojil 1. mesto v svoji kategoriji ter se prav tako
uvrstil na državno prvenstvo v Osijeku. Tudi z državnega prvenstva
pričakujemo od Srečka in Franca dobre vesti.
Na koncu moram povedali, da je konkurenca na republiških sre-
čanjih iz leta v leto hujša in dosegajo invalidi izredno dobre rezultate.
Biti pa moramo samokritičen in dodati, da Ptujčani nimamo športne
sreče, kot se temu reče, ali pa smo premalo psihološko pripravljeni na
tako pomembna srečanja. Sicer pa dve zlati medalji, osvojeni na repu-
bliškem prvenstvu, pomenita napredek, ne pa nazadovanje.
Zahvaliti se moram tudi občinski strelski zvezi Ptuj in njenemu
vodstvu za vsestransko pomoč in razumevanje poredvsem za to, da
strelcem - invalidom omogoči treninge in jim da prostore na razpo-
lago. Tega so predvsem veseli težji invalidi, ki lahko pridejo v strelsko
dvorano brez večjih ovir. Franc Cetl
Kulturni praznik med
mladimi v Frankfurtu/M
Prešernovo ime in njegova
poezija so tudi letos ozaljšali
učni uri pri slovenskem dopolnil-
nem pouku na tujem. Spoštljivo
smo pripravili razredne proslave
in na njih brali bogato ustvarje-
na pesniška dela. Učenci višjih
razredov smo se poglabljali v do-
slej manj znane podrobnosti iz
življenja velikega Slovenca.
Prešernova pesem se je povz-
pela prav v času, ko je bil zadnji
zvon za biti ali ne biti slovenske-
ga naroda. Se danes nas taka, ne-
okrnjena vzpodbuja h kulturni
rasti in plemenitim odnosom
med človeštvom sirom sveta.
Slovenska književnost je prav
po zaslugi Prešerna obogatela s
številnimi novimi pesniškimi
oblikami. Brali smo Gazelo in
Sonetni venec. Skušali srno dou-
meti veličino pesnikovega duha
in z zanimanjem prisluhnili tova-
rišici učiteljici. Pripovedovala je
o življenju polnem odpovedo-
vanj in dajanj. Z njo smo razgla-
bljali kruto resnico, da so ljudje
tolikega duha umirali osamljeni.
Poznejša slava ne more nadome-
stiti stiska roke, blagega pogleda
in nežne skrbi zate takrat, ko si
je najbolj potreben.
Na Prešernovi proslavi 8. fe-
bruarja so v programu sodelovali
še člani sveta šole: Silva Regal-
buto, Bogomira Erac in Bogdan
Kocjančič.
Ponosni bomo, če bo Prešer-
nova Zdravljica izbrana za slo-
vensko himno.
Učenci slov. dopol. pouka
Ob kulturnem prazniku so počastili spomin na velikega pesnika France-
ta Prešerna zbrani učenci. Člani Save in prijatelji društva Sava.
Občinsko prvenstvo SSD v streljanju
v soboto, 6. februarja, je bilo na strelišču OSZ Ptuj ob-
činsko prvenstvo pionirjev in pionirk osnovnih šol v okvi-
ru tekmovanja šolskih športnih društev občine Ptuj v stre-
ljanju s serijsko zračno puško.
Rezult;iti:
PIONIRJI: ekipno - Hajdina- 1 484, Hadina-ll
414, Olga Meglič-I 411, Franc Osojnik 349, Kidričevo
325. Olga Meglic-11 323, Tone Žnidarič 284 in Juršinci
247 krogov.
Najboljši posamezniki so bili: Vlado Lovrenčič(F. O.)
171, Andrej Puiko (Hajdina) 170, Gorazd Seiinšek (1. S.)
152, Dušan Junger (O. M.) 160, Marjan Zupanič (Hajdi-
na) 159 in Obtali.
PIONIRKE ekipno: Hajdina-I 430. Hajdina-II
315, Olga Meglic 293, Tone Žnidarič 241. Kidričevo 213
krogov.
Najboljše posameznice so bile: Majda RaušI (Juršinci)
■157, Suzana Mlakar 153 in Stanka Vogrinec 151 (obe Haj-
dina).
Na občinskem prvenstvu je skupno sodelovalo 48 pio-
nirjev in pionirk iz sedmih osnovnih šol ptujske občine.
Drganizatorja tekmovanja sta bili ZTKO in OSZ Ptuj.
ZB
NAJBOUŠI MLADI ŠAHISTI
Organizatorica letošnjega občinskega ekipnega tekmo-
vanja v šahu je bila ZTKO Ptuj ob pomoči OŠ Grajena in
§D MIP Ptuj. Udeležba je bila nekoliko skromnejša kot
prejšnja leta, saj je v vseh 4 kategorijah nastopilo 17 ekip
iz 9 šol. Daleč najboljša je bila ekipa mlajših pionirjev iz
OŠ Toneta Žnidariča v sestavi Matjaž Plajnšek. Danilo
Križe, Goran Raškovič, Roman Križanič in Darko Zem-
Ijarič, saj je od 20 možnih zbrala kar 18,5. Druga pri mlaj-
ših pionirjih je bila OŠ Gorišnica. 3. pa OŠ Grajen:'
Pri mlajših pionirkah je zmagala OŠ Podlehnik,_2. OŠ
Gorišnica, 3. OŠ Grajena; starejši pionirji: 1. OŠ Žetale,
2. OŠ Kidričevo in 1 OŠ Gorišnica: starejše pionirke: I.
OŠ Gorišnica, 2. OŠ Grajena in 3. OŠ Podlehnik.
Prve tri ekipe mlajših pionirjev in pionirk, prvi dve sta-
rejših pionirk in ena ekipa starejših pionirjev se bodo
udeležili regijskega tekmovanja.
Silva Razlag
' "lOA''S(idricevo, T^bru^OTja:
Franc Kump, Senčak 11; Janko
Milošič, Kraigherjeva 24; Dragi-
ca Štumberger, Mladinska 8;
Hilda Rojs, Tovarniška 6; Ivan
Kmetec, Cučkova 11; Cvetka
Podpečan, Stogovci 65; Miran
Cafuta, Cučkova 13; Vido Kava-
rič, Kajuhova 7; Renato Rižner,
Spuhlja 107/b; Franjo Vrbanec,
Kajuhova 3; Bojan Držaič, Brst-
je 14; Franc Matjašič, Vlahoviče-
va 5; Dušan Kolmanič, Dražen-
ska 'S; Marjan Kokot, Kraigher-
jeva 20; Štefan Dončec, Mladin-
ska 3; Vojko Šohar, Zg. Hajdina
45; Alojz Zoreč, Trg svobode 4;
Danijel Jeza, Kahujova 11;
Franc Bratušek, Šturmovci 28.
TGA Kidričevo, 25. februarja:
Anton Jeza, Podlože 76; Jernej
Plavčak, Apače 161; Alojz Roz-
man, Kraigherjeva 26; Stanko
Kovačec, Formin 13; Janez Hor-
vat, Poljska 2; Avguštin Ros,
Poljska 7; Anton Malinger, Lan-
cova vas 69; Avgust Majcen, So-
dinci 54; Jože Majcen, Vičanci
11; Jože Lampret, Medvedce 26;
Anton Zajko, Njiverce 39/a; Jo-
že Voglar, Skrblje 9/a; Anton
Kmetec, Apače 224; Jurček La-
mot, Trnovci 1; Miran Kramber-
ger. Tovarniška 3; Maks Dolenc,
Podlože 8; Maks Primožič, Breg
82; Stanko Frangež, Lovrenc 57;
Ivan Princi, Podlože 39; Rokard
Babic, Ziherlova 3; Ivan Brglez,
Stogovci 3; Milan Vrabl, Sp.
Hajdina 52/a; Ivan Ogrinc,
Skorba 35; Miro Kornet, Mla-
dinska 8; Bogdan Kerle, Kaju-
hova 11; Slojan Dajnko, F*tujska
Gora 105; Miran Gajser, Ger.
vas 20.
Vitomarci, 2. februarja:
Pavla Fras, Slavšina 7; Marija
Vršič, Novinci 5; Branko Kocu-
van, Rjavci 8; Franc Berlak,
Rjavci 18; Janez Petrovič, Hvale-
tinci 9; Anton Habjanič, Slavši-
na 4; Vinko Cucek, Vitomarci
18; Ivan Kocuvan, Slavšina 31;
Stanko Cernel, Vitomarci 56;
Janko Pignar, Vitomarci 54/a;
Ivan Šamprl, Drbetinci 57; Ma-
tilda Gomzej, Slavšina 26; Šte-
fan Veršič, Vitomarci 2; Franči-
ška Cernel, Vitomarci 56; Ivica
Berlak, Rjavci 18; Franc Vršič,
Novinci 5; Albin Cucek, Drbe-
tinci 65; Boris Toš, Vitomarci
86; Silva Rojs, Vitomarci 75; Mi-
lan Rojs, Vitomarci 75; Franc
Slana, Vitomarci 55; Anton Bez-
jak, Vitomarci 24; Alojz Lovren-
čič, Drbetinci 21; Ana Cucek,
Drbetinci 65; Ivan Cucek, Drbe-
tinci 65; Anica Habjanič, Slavši-
na 4; Marija Peršon, Slavšina 20;
•TOOjr ino],^C7nwnnicr 4iT^ne2
Rojs, Vitomarci 77; Angela Vr-
šič, Slavšina 2; Olga Hojnik,
Slavšina 25; Ivanka Kolar, Drbe-
tinci 10.
Proizvodno podj. Olga Meglic
Ptuj, 4. februarja: Ivan Tetičko-
vič. Veliki Vrh 14, Cirkulane;
Milan Črnivec, Cirkulane 35;
Ivan Ropič, Šturmovec 27/a;
Zvonko Ozmec, Placarovci 4;
Milan Lazič, Mariborska c. 35/a,
Ptuj; Vladimir Brec, Stojnci 2/a.
Iskra-Delta Ptuj, 9. februarja:
Jožica Flajs, Pobrežje 85; Marija
Mlakar, Spuhlja 20; Marija
NVeisbacher, Gečeva 4; Marija
Drevenšek, Ormoška 2; Terezija
Greifoner, Ziherlova 13; Silva
Kekec, Arbajterjeva 1; Majda
Satler, Ziherlova 16; Tomislav
Cuk, Stogovci 140; Jože Fider-
šek. Tržeč 34; Branko Zemljak,
Turniška 10; Marjan Korpar.
Mezgovci 53; Janez Bombek, In-
dustrijska 3; Majda Voglar, Ka-
juhova 7; Stanko Pal, Na Obrež-
ju 15; Albin Mihelič, Toplakova
7; Darko Kolarič, Formin 10/a;
Danica Mandl, Langusova 14;
Ema Hrepevnik, Kraigherjeva
34; Jožica Kline, Spuhlja 19; An-
ton Cuš, Dornava 2; Jože Tili,
Moškanjci 85/a; Terezija Kau-
čič, Podgorci 15; Vesna Brod-
njak, Gorišnica 24; Edi Kaučič,
Mihalovci 34; Vlado Koritnik,
Ilčeva 16.
Agis Ptuj, II. februarja: Silva
Žnidarič, Pobrežje 148/a; Stan-
ko Vrtič, Dornava 55/b; Štefan
Zadravec, Bezjakova 3; Ignac
Habjanič, Kariževa 3; Vlado
Ogrizek, Trubarjeva 11; Stani-
slav Koren, Kraigherjeva 3;
Branko Kostanjevec, Trstenjako-
va 7; Anton Bubnjar, Grajenščak
74; Jože Kozel, Velika Varnica;
Franc Lah, Spuhlja 46; Jože
Kramberger, Grajenščak 3;
Franc Lacko, Drstelja 21; Vlado
Kovačec, Juršinci 43; Miran Ša-
lamun, Nova vas 101; Alojz Pla-
ninšek, Pleterje 23; Marjan Jo-
žic, Skorba 62; Branko Visenjak,
Slov. trg 11; Andrej Mesaric,
Pivkova 5; Fredi Kolarič, Krai-
gherjeva 11; Dušan Simonič,
Gomilci 7; Goran Ivezič, Trubar-
jeva 7; Vlado Ciglar, Podvinci
88; Angela Ceh, Sp. Velovlek 45;
Peter Ljubeč, Marib. 25; Janez
Lovrenčič, Grajenščak 81/a; Mi-
lan Šilak, Mezgovci 41/a; Bran-
ko Mlinaric, Štuki 35; Alojz Le-
tonja, Zabovci 92; Maks Bezjak,
Bratonečice 17; Valter Žnidarič,
Ziherlova 14; Milan Granda,
Slomi 16; Viktor Mesaric, Kraig-
herjeva 20; Marija Zemljak, Po-
brežje 108.
stvu'in gostinstvu; to^^e^Fdvin'
Avbelj iz Kajuhove 11 v Kidriče-
vem.
Nekaj let je servisiranje opra-
vljal poleg redne zaposlitve kot
dopolnilno dejavnost. Ker pa je
specifičnost dela takšna, da zah-
teva celega, predvsem pa stroko-
vno usposobljenega človeka, se
je odločil za redno obrt.
Sam prvi, da je pri nas plinska
tehnika dokaj mlada veja energe-
tike in da o njej v naši, predvsem
slovenski literaturi ni veliko na-
pisano, zato se je treba opreti
predvsem na lastno znanje in iz-
kušnje, do katerih seje ob veljav-
nih pravilnikih in standardih do-
kopal z več kot 20-letno prakso.
Da pa se bo nenehno treba do-
polnjevati v znanju in opremi, o
tem ne dvomi, saj se bo le tako
lahko uveljavjl, pridobil zaupa-
nje občanov. Žal je vse več tistih,
ki so ob zamenjavi gumijaste ce-
Edvin Avbelj s svojim servisnim vozilom pride tudi k vam domov, kadar-
koli ga boste poklicali. (Foto: M. Ozmec.)
vi, reducirnega ventila in drugih
malenkosti prepričani, da je s
tem pregled plinskega trosila
opravljen.
Strokovno opravljen pregled
pomeni, da je treba poznati vsaj
najnujnejše fizikalne in kemijske
procese, ki so potrebni za dobro
in pravilno delovanje plinske
energetske naprave. Teorijo je
torej treba obladati in jo v praksi
opazovati in uveljavljati. Poleg
zadovoljivega znanja pa je po-
trebno tudi primerno orodje,
oprema in pripomočki. In če po-
leg vsega tega vemo, da je plin-
sko trosilo sklop instalacij (pri-
marnih in sekundarnih), arma-
tur, šob, varoval in podobno, da
je pri vsem tem potrebno opravi-
Pionirji so tekmovali v šahu
Občinska gasilska zveza Or-
mož je 31. januaarja organizirala
pri gasilskem društvu Velika Ne-
delja tradicionalni šahovski tur-
nir. Udeležilo se ga je 44 pionir-
jev iz 10 društev. Pod vodstvom
Antona Kaceta je tekmovanje
potekalo korektno in uspehi niso
manjkali.
Ekipno so bili doseženi na-
slednji rezultati: 1. Velika Nede-
lja — 23 točk, 2. Savci — 17
točk, 3. Središče - 17 točk, 4.
Klučarovci — 15,5 točke, 5. Ko-
. .^.^Jl!>^xl^   pi.i.SKU   IZ-KčlililCU  ]C
zanj sekundarnega pomena. To
dokazuje tudi praksa, saj ni
skrivnost, da so v prodajalni pli-
na v Ptuju pri kontroliranju iz-
kaznic dosledni, da pa v Kidriče-
vem zanjo ponavadi ne vprašajo.
Edvin Avbelj je v prodajalno
plina v Kidričevem vložil veliko
časa, truda, še več pa prostovolj-
nega dela, pjav tako pa v svojo
obratovalnico na Kajuhovi 11 v
naselju. O svojem delu pravi:
»Kot zasebnik na to delo ne
morem gledati lokalistično. Moj
osnovni moto je in bo: pomagati
vsakomur, ki mojo pomoč potre-
buje in to s korektnim in pošte-
nim odnosom do vsake stranke.
Solidno opravljeno delo bo moja
oddolžitev za zaupanje občanov.
Za morebitno napako ali okvaro
ne bo treba klicati »ta pravega«
serviserja naših proizvajalcev be-
le tehnike, ki imajo že tako veli-^
ko dela in ne utegnejo hitro po-
storiti vsega.
S svojimi storitvami se pripo-
ročam, svoje želje ali težave pa
lahko sporočite tudi po telefonu
796-174, in sicer neprekinjeno
ponoči ali podnevi. Ce se vam
bo oglasil avtomatski odzivnik,
kar brez skrbi povejte njemu, kar
ste želeli meni. Potrudil se bom,
da ob mojem prvem obisku ne
boste več iskali drugega serviser-
ja za svojo plinsko energetsko
napravo ne glede na vrsto ali
proizvajalca.«
Za vse to bo poskrbel Edvin
Avbelj iz Kidričevega, sicer pa se
lahko tudi sami prepričate o kva-
liteti njegovih storitev.
-OM
1. mesto — Lorenčič, G. D. Veli-
ka Nedelja, 9 točk; 2. mesto —
Pintarič, Ormož, 7,5 točke; 3.
mesto — Gašparič, Ključarovci,
7 točk; 4. mesto — Cuš, Savci, 6.
točk; 5. mesto Jurjaševič, Sre-
dišče 5,5 točk; 6. mesto — Mag-
dič, Pršetinci, 4,5 točk.
sx- je v n^KUaiiji /v.siro-ogrsKi
letno uporabljalo 9 litrov žganja
in 13,51 vina po prebivalcu.
1863. se je le v avstrijskem delu
spilo 9 1 čistega alkohola po pre-
bivalcu (87 1 piva in 25 1 vina).
Francija, ki je vinorodna drža-
va, vodi po razprostranjenosti al-
koholizma. Sledi ji Italija. V
Franciji je letna poraba 1851. le-
ta bila 601 po prebivalcu, 1909.
leta 149 1, 1962. pa seje povečala
na 1601 po prebivalcu — prera-
čunano na 100-odstotni alkohol
20,5 1 po prebivalcu.
V Franciji okrog 4 milijone
ljudi živi od proizvodnje alkoho-
la. Zato imajo z alkoholizmom
resne težave. Okrog 18.000 ljudi
je 1955. umrio zaradi posledic al-
koholizma in alkoholne ciroze.
(Istega leta je zaradi pljučnih bo-
lezni umrlo 12.000 ljudi). V svoji
knjigi Mala enciklopedija alko-
holizma navaja dr. Hudolin, da
je 1952. leta Francijo alkoholi-
zem oropal 152 milijard frankov:
12,5 milijard so znašali stroški
bolnišničnega zdravljenja, 50 mi-
lijard in 550 milijonov so porabi-
li za socialno pomoč alkoholi-
kom in njihovim družinam, 81
milijard in 54 milijonov pa za so-
cialno zavarovane alkoholike
(od tega 16 milijard za nesreče
pri delu). Pravne zadeve, ki se
nanašajo na alkoholike, so tedaj
Franciji odtegnile 6,5 milijard
frankov.
Po novejših podatkih je v
Franciji več kot milijon in pol al-
koholikov in okrog 5 milijonov
ljudi, ki imajo probleme zaradi
alkoholizma. Vsako leto od alko-
hola umre 39.000 ljudi (med nji-
mi 14.000 zaradi ciroze jeter).
Francoska vlada se stalno bori
proti alkoholizmu.
V Zahodni Nemčiji več kot 15
odstotkov odraslih moških bole-
ha zaradi alkoholizma, 15
odstotkov pa čezmerno pije.
Smatrajo, da so v tej deželi, v ka-
teri se poraba alkohola zvišuje,
že 1972. za zdravljenje porabili
30 milijard nemških mark. V
Miinchnu je bila v 16. stoletju
poraba piva 68 1, 1880. se je po-
večala na 445 1, 1950. pa je zna-
šala 35 1 in se vsako naslednje le-
to zvišala za 5 I. Zato je 1963. le-
ta znašala kar 1101 po prebival-
cu. Skupna poraba alkoholnih
pijač, preračunana na čisti alko-
hol, je bila 1950. 3,5 I. Po letu
1962 se je zlasti povečalo število
mladih alkoholikov.
Tudi v Italiji (predvsem v se-
vernem delu) je alkoholizem vse
bolj razširjen pojav. Ker je Italija
tako kot Francija, Španija, Por-
Prva ekipa je prejela pokal in
priznanje, vse ostale pa prizna-
nja za sodelovanje. Prvi trije po-
samezniki pa so prejeli spomin-
ske medalje. Turnir v velikone-
deljskem gasilskem domu si je
ogledalo blizu 200 vaščanov in
gasilcev, ki so spremljali svoje
ekipe na turnirju.
Za 27. februar pa se pionirji
občinske gasilske zveze Ormož
pripravljajo na tekmovanje v
streljanju z zračno puško.
V programu za zimsko delo s
pionirji je bil predviden tudi kviz
iz zgodovine gasilstva, preventi-
ve orodja in opreme, vendar so
ga nekateri člani vodstva OGZ
odklonili, češ da ni denarja za
morebitne nagrade zmagovalcev.
Vprašujemo se, kako naj si pio-
nir pridobi znanje za nadaljnje
delo v gasilstvu, na športnem po-
dročju ali na področju gasilske
zgodovine, znanje o orodju in
opremi, posebno pa še tako va-
žni preventivi, iz katere črpamo
vse znanje za učinkovito prepre-
čevanje požarov.
račice - 14,5 točke, 6. Ormož —
14 točk, 7. Senešci — 13 točk, 8.
Pršetinci — 12,5 točke, 9. Trgo-
višče — 5 točk, 10. Hardek 3,5
točke.
Posamezniki pa so se uvrstili:
Tekst: Adolf Rižnar
Foto: Ema Žalar
je r94r. cnat^tr t;-r^.. pa-^-f t."
Hkrati z rastočo porabo alkohola
se je povečalo število alkoholnih
psihoz, komplikacij in smrtnih
primerov.
Skandinavske dežele imajo
glede na porabo alkoholnih pijač
precej manjše težave kot večina
ostalih evropskih držav. Nekate-
ri podatki navajajo, da se na
Švedskem čutijo resne posledice
nekdanjega problema. V tej de-
želi je bila v prejšnjem stoletju
razširjena zloraba alkoholnih pi-
jač, zlasti nekaterih vrst domače-
ga žganja. 1826. leta so porabili
46 1 žganja po prebivalcu, torej je
vsak odrasel Šved spil okrog eno
tretjino litra. Pod pritiskom jav-
nega mnenja je švedski parla-
ment 1855. prepovedal destilaci-
jo alkoholnih pijač za osebne po-
trebe. Od tedaj se na Švedskem
in v drugih skandinavskih drža-
vah razvija protialkoholno giba-
nje, ki ga je zelo podpiral profe-
sor interne medicine v Stockhol-
mu, pozneje znan kot alkoholog,
Magnus Hus. Že leta 1849. je iz-
dal mopografijo o kroničnem al-
koholizmu.
Zloraba alkoholnih pijač se je
na Švedskem zelo zmanjšala z
zakonskimi   ukrepi.   1916.   so
uvedli zakon, po katerem so na
prisilno zdravljenje lahko pri-
vedli vsako osebo, za katero je
obstajal sum, da je alkoholik. S
tem zakonom je bila strogo regu-
lirana proizvodnja in prodaja al-
koholnih pijač. Te so se kupova-
le na določenih mestih v omeje-
nih količinah. O vsakem nakupu
so imeli pisno evidenco. Kupo-
vali so vino z zmanjšano koncen-
tracijo alkohola, močnejša pa le
na decilitre. Pijače so lahko na-
ročili v posebnih lokalih, vendar
prav tako v omejenih količinah.
Zanimivo je, da alkoholnih pijač
v predpisanih količinah niso mo-
gle kupiti vse ženske, ampak le
tiste, ki so bile neomožene, loče-
ne ali vdove. Nakup in pitje al-
koholnih pijač sta bila prepove-
dana mladini, mlajši od 18 let.
Neposredno po M. svetovni voj-
ni so porabili 3,5 1 čistega alko-
hola. Z zakonom iz 1955 so bile
ukinjene omejitve v zvezi s pro-
dajo alkoholnih pijač, ostala pa
je prohibicija za mladino, mlajšo
od 21 let. To je povzročilo pono-
vno povečanje porabe. 1963. je
vsak Šved letno spil 4 I čistega
alkohola, kar pa je vseeno mno-
go manj kot v ostalem delu Evro-
pe, kjer se poraba alkoholnih pi-
jač bliskovito povečuje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
dr. Z. 1.
TEDNIK - 3, marec 1988
NAŠI DOPISNIKI - 11
POČITNIŠKA DOŽIVETJA UCENCEV 3. C RAZREDA OŠ FRAN-
CA OSOJNIKA, PTUJ
Najbolj sem se veselil snega. Ker ga ni bilo, sem bil žalosten. V
soboto sem se peljal v Zagreb. Tam je bilo neuradno državno prven-
stvo v namiznem tenisu. V Zagrebu smo ostali do večera in bodrili
brata med tekmovanjem. Domov smo se vračali zadovoljni, saj se je
brat uvrstil med 32 najboljših igralcev.
Tine Brodnjak
Drugi teden počitnic sem bil pri stari mami v Placarju. Stara ma-
ma ima veliko živali. Najraje pa imam psa in muce. Muco Tačko sem
najprej imel jaz v Ptuju, nato pa sem jo dal stari mami. Je velika in le-
pa. Doživel sem veliko lepega, zato so počitnice hitro minile.
Tomaž Šneberger
S sestrično sem večkrat šla v toplice. Voda se mi je zdela prevro-
ča. Najraje sem bila zunaj na masaži. S seboj sva imeli le en sušilec za
lase. Morala sem si kupiti žeton, če sem si hotela posušiti lase. Do-
mov sva vedno prišli zelo lačni.
Iva Krajnc
Najbolj sem se veselila kolin, ki smo jih Imeli pri babici v Gabr-
niku. Zbrali smo se vsi sorodniki. Zaklali smo največjega in najtežje-
ga prašiča iz babičinega svinjaka. Vsi otroci smo se igrali v babičini
sobi, kjer smo si napravili velik šotor.
Tanja Žohar
Počitnice sem preživel doma. Moja sestra je bila bolna. Čuval
sem jo in ji stregel. Pomagal sem prijatelju, ki seje preselil v Maribor.
Imel sem ga rad in pogrešal ga bom.
Željko Djekič
Večkrat sem šel z očkom na teren. Najbolj sem si zapomnil vož-
njo s tovornjakom v Osijek. Vstal sem že ob treh zjutraj. Srečo sva
imela, ker ni bilo megle. Peljala sva se mimo Borla in Varaždina. V
Koprivnici sva se peljala mimo tovarne Podravka. Pri tovarni je stal
velik petelin in velika žlica. Spomnim se še, da sva se peljala skozi
Našice. V Osijeku sva naložila drenažne cevi in se vrnila. To je bil
najlepši dan mojih počitnic.
Uroš Černivec
Za dva dni je prišla k meni sestrična Nataša. Igrali sva se in gle-
dali televizijo. Drugi dan sva se igrali modno revijo. Iz omare sva
privlekli stare mamine obleke in čevlje. Tudi namazali sva se kot pra-
vi manekenki. Bilo je zelo zabavno in vsi smo se temu smejali.
Mojca Mere
Počitnice sem preživel pri stari mami. S prijateljem sva rada bo-
žala mucke in psičke. V tem času je stara mama praznovala rojstni
dan. Dobila je veliko daril in tudi torto. Torte smo bili najbolj veseli
mi, njeni vnuki. Bila je sladka. Še slajše pa bi bilo, če bi zapadel sneg.
Damijan Šneberger
Vsako popoldne smo se zbrali otroci iz naše ulice. Nabirali smo
prvo spomladansko cvetje in sonce nas je grelo. To je bilo najbolj ne-
navadno v letošnjih zimskih počitnicah.
Nataša Čeh
Najbolj sem bil zadovoljen, ker sem lahko dolgo spal. Veliko
sem pomagal mami pri gospodinjskih opravilih. Praznoval sem tudi
rojstni dan. Povabil sem več prijateljev.
Počitnice so hitro minile, še hitreje pa bi, če bi zapadel sneg. Pri-
hodnje zimske počitnice si želim drugačne.
Aleš Kramberger
Letošnje počitnice so minile brez snega, zato sem bil zelo žalo-
sten. Vsak dan sem gledal skozi okno in čakal, kdaj bo zapadel sneg.
Vendar pa se med počitnicami nisem dolgočasil. Bral sem veliko
knjig, kratkočasila me je tudi televizija. Ob koncu počitnic sem bil tu-
di na poroki, kjer smo veliko jedli in plesali.
Miha Polanec
V petek so se zaprla šolska vrata, začele so se zimske počitnice.
Zelo sem se veselil, vendar mi jo je vreme zagodlo. Snega ni bilo. Za-
to sem si moral poiskati drugo razvedrilo. Šel sem k babici v Zabovce.
Dobili so mladega telička. S prijateljem Danijem sva ga šla gledat. Bil
nama je zelo všeč. Igrala sva se z majhnimi kužki. Krmila sva zajce in
prašiče. Vmes sva večkrat gledala televizijo ali se igrala razne igre.
Tako so mi dnevi počitnic minili lepo in skoraj prehitro.
David Bedrač.
'DOMOVINA
Domovina, kaj vse si prestala,
da svobodna si ostala!
O! Koliko borcev za tebe je padlo,
da bi ljudstvo tvoje svobodno ostalo.
Matere jokale so,
ko sinovi v temo odhajali so.
Koliko neprespanih noči,
samo da sinovi vrnili se bi.
O, koliko ste jokale,
solz potočile,
da sinovi zdravi in živi
ostali bi.
Veliko je padlo borcev in bork,
veliko mater ostalo je brez otrok.
In jokale ste.
A kmalu je svoboda prišla.
In ve ste potolažene bile.
A novica je slaba prispela:
vsi vaši sinovi
so padli na poti v jutri novi.
Na novo ste začele
življenje graditi.
Niste več jokale,
za sinovi žalovale.
Rekle ste: »Moj sin
je dal za svobodo
svoje življenje:
verjel je v novo življenje.«
A okrog vas
življenje je teklo,
težko zgodovino
za sabo je vleklo.
Tanja Galun, 5. r., OŠ Dornava
ZIMSKE POČITNICE
Komaj sem že čakal zadnjega
šolskega dne. Od vsega sem naj-
bolj pogrešal dolgo spanje in
brezskrbno gledanje televizije.
Že prvi večer sem lahko pozno v
noč sedel pred televizijskim
ekranom. Zjutraj me mamica ni
zbudila, kot se je to dogajalo
dolge štiri mesece dan za dnem.
Pustila me je spati, čeprav sem ji
naročil, naj me zbudi pred 9.
uro.
Prvi počitniški ponedeljek je
bil za mene najlepši počitniški
dan. Ta dan sem bil vesel, naj-
bolj zato, ker nisem šel v šolo,
brez preganjanja sem lahko gle-
dal televizijo in tudi igral sem se
lahko. Ko mi je doma postalo
dolgčas, sem šel v Gajevce k ba-
bici. Pomagal sem ji, saj sta bila
z dedkom zelo zaposlena. V po-
stelji je ležala bolna prababica in
vedno ji je bilo treba pomagati.
Ko mi je babica dovolila, sem šel
k prijatelju. Odšla sva na igrišče.
Tam sva se igrala z njegovim
psom in se žogala. Po dveh urah
skakanja sem odšel domov. Ko
smo se najedli, sem bral knjigo,
nato pa šel gledat televizijski
spored.
To je bil moj edini lepi poči-
tniški dan. saj mi je umrla praba-
bica, stara devetinosemdeset let.
Zadnjih štirinajst dni smo sedeli
ob njej dan za dnem, noč za noč-
jo in jo tolažili v bolečinah, ki jih
je imela. Vse nas je imela zelo ra-
da. Tudi mi smo jo imeli zelo ra-
di, posebej midva s sestro, ki sva
odraščala pri njej. Za vse se je
zelo zanimala, tudi zadnje dni,
ko je zelo malo in težko govorila,
je spraševala po ocenah. Ko sva
ji pripovedovala, kakšne ocene
sva si prislužila, je bila zelo vese-
la. Rekla nama je, naj se še na-
prej pridno učiva.
V nedeljo zjutraj je umrla.
To so bile moje najbolj žalo-
stne počitnice v šestih šolskih le-
tih.
Andrej Vajda,
6. b, OŠ Gorišnica
POLLETNE POČITNICE
Polletne počitnice sem preži-
vela doma. Največ sem presede-
la pred televizijo. Videla sem
mnogo filmov. Tudi drsat sem se
šla v Maribor. V dvorani Tabor
je veliko umetno drsališče. Drsa-
ti se je prijetno in zabavno. V
Ptujske toplice sem se šla kopat.
Tam je bilo vedno dosti kopal-
cev.
Letos so počitnice prehitro mi-
nile in še snega ni bilo.
Janja Kogej,
2. b, OŠ Olge Meglic
MOJA REKA
Moja domovina je kot pajkova
mreža prepredena z rekami. Mo-
ja reka je Sava. Teče blizu naše-
ga doma. Vem, da izvira globoko
v Julijskih Alpah in da pri Rado-
vljici dobiva pritok Bohinjko.Le-
pa in neskaljena je v zgornjem
toku. V njej odseva modrina ne-
ba in lesketajo se iglavci, pome-
šani z belimi skalami.
Kadarkoli se pripeljemo do-
mov, mamica in oči vzklikneta:
»Naša Sava, naše planine! Kje je
še lepše kot doma!«
Da! Sava je naša reka. Povezu-
je več republik in veže tisoče src
naših ljudi! Zato je moja.
Nataša Novak,
slov. dop. pouk,
Frankfurt/M
ZIMSKE POČITNICE
Težko pričakovane počitnice
so le prišle, na žalost pa so ostale
brez snega. Otroci smo večino
prostega časa prebili pred televi-
zijskimi sprejemniki. V spominu
mi je ostal dan, ko smo se Hele-
na, Božena in jaz zmenile, da bo-
rijo šle v Ptujske toplice.
Bil je zelo lep dan. Zjutraj ob
pol devetih smo odšle na avtobu-
sno postajo in se odpeljale na
Ptuj. V bazenu je bilo prijetno in
sploh ni bilo gneče. Največji pro-
blem je bil, ker je paznik ves čas
pazil, da ni kdo skočil v vodo, da
ni škropil in počenjal podobnih
neumnosti. Počasi mi je začel iti
na živce in komaj sem čakala, da
je šel malo ven. Ko je odšel, je
vsepovsod pljuskalo, slišalo se je
skakanje, škropljenje, brž ko pa
se je vrnil, sta nastala tišina in
mir. Končno se mi je uresničila
želja: prišlo je neko dekle in ga
odpeljalo. Zelo dolgo ga ni bilo
nazaj. Zaradi skakanja in plava-
nja sem se kar pošteno namučila.
Nato smo se najedle in se počasi
odpravile domov.
Dan je zelo hitro minil, prav
tako tudi počitnice.
Slavica Trunk,
Oorišoica
NAŠ KULTURNI DAN
Učenci OŠ Maksa Bračiča Cir-
kulane smo imeli prejšnji petek
kulturni dan, ki smo ga posvetili
slovenskemu kulturnemu prazni-
ku. V uvodnem delu svojega kul-
turnega dne smo pripravili naj-
prej kratek kulturni program,
kjer smo razmišljali o kulturi
včeraj, danes in jutri, nato smo
rekli besedo o Prešernu, zapeli
njegovo Zdravljico, pregledali
delo našega PIKUD-a in poslu-
šali koncert tovarišice glasbene
vzgoje.
Po kulturnem programu smo
se okrepčali oziroma »kulturno
najedli« v naši veliko premajhni
jedilnici. Sledil je drugi del kul-
turnega dne, v katerem smo se
srečali z Andresom Valdesom, ki
nas je popeljal v svet pantomi-
me. Z gibi in mimiko obraza
nam je prikazal nekaj svojih
točk. Čeprav ni nič govoril, smo
ga vsi razumeli in občudovali
njegovo izražanje, njegovo umet-
nost. Z dolgim aplavzom na kon-
cu smo pokazali, da nam je bil
njegov nastop všeč.
Kulturni dan smo nadaljevali
še z ogledom razstave leksiko-
nov, slovarjev in enciklopedij z
naslovom »Bogati viri znanja«,
ki jo je pripravila šolska knjižni-
ca.
Učenci nižje stopnje, otroci
male šole in otroci iz vrtca pa so
se še poveselili ob lutkovni igrici
Jajce, ki jo je pripravila lutkovna
skupina DPD Svoboda Ptuj.
Naš kulturni dan je bil bogat
in pester. Klementina Kokot,
OŠ Cirkulane
POMLAD
Zime kmalu bo že konec,   ,
Snega nič še ni bilo,
zvončki so že zacveteli
in pomlad naznanjajo.
Klementina Purg.
2. b, OŠ Majšperk
MOJ ZOBEK
Prvi zobek mi je zrastel, k«,
sem bil še majhen. Nanj sem bii
zelo ponosen. Če sem dobi!
obisk, sem ga vsakemu pokazal
Tudi negovati ga je bilo treba
Vsak dan sem ga čistil z zobne
kremo in zobno ščetko. Po neka
dneh je moj prvi zobek dobil so
seda. Od tedaj naprej sem ime
malo več dela, ker sem mora,
skrbeti že za dva zobka.
Gregor Murne
slov. dop. pouk
BRATEC
Moj bratec je majhen,
vsakdan se rad joka.
A stekleničko z mlekom
popije brez stoka.
Klavdija Kopše.
2. b, OŠ Maj.špt
KULTURNI DAN
8. februarja smo v Cirkovcah
praznovali. Recitatorji in pe"ci
OŠ so pripravili kratek program
Nastopili so tudi člani PD: fol
kloristi in tamburaši.
Najzanimivejše pa je bilo ta-
krat, ko so se nam predstavili tri-
je naši krajani. Prvi seje predsta-
vil Zdenko Kodrič, pesnik in pi-
satelj. Izdal je zbirko pesmi Biti
oven v hudih časih. Napisal je še
nekaj dram, scenarij za film in
nekaj zgodb. Eno izmed njego-
vih del bodo predstavili v celj-
skem gledališču.
Vsi učenci dobro poznamo
ravnatelja Bogomira Jurtela,
manj pa poznamo njegovo slika-
nje. Skupaj z nekdanjim učen-
cem Francem Trčkom sta pripra-
vila razstavo svojih del. O njiju
in njunem delu je govorila in raz-
stavo odprla dr. Cobljeva.
Vesel sem bil, da sem spoznal
dela naših ustvarjalcev.
Boštjan Stemad,
6. a, OŠ Cirkovce
ZIMSKE POČITNICE
Komaj sem čakal, da se bodo
začele zimske počitnice. Prvi te-
den sem bil sam doma, saj sta bi-
la ati in mamica v službi. Enkrat
sem šel k babici, kjer sem se ves
dan igral z bratrancem in njego-
vim kužkom. Drugače pa sem se
doma s prijatelji igral z računal-
nikom. Drugi teden počitnic smo
šli na Pohorje na smučanje. Sne-
ga je bilo ravno toliko, da smo se
lahko smučali in napravili sneže-
nega moža. Tudi kepali smo se
lahko. Ati mi je naredil skakalni-
co, kjer sem lahko skakal. Poči-
tnice so bile zelo vesele, vendar
so hitro minile.
Aleš Kirbiš,
2. b, OŠ Olge Meglic
KURENT
Po Ptuju so tekali kurenti.
Kurent je oblečen v ovčji ko-
žuh. Na glavi ima masko. Na
maski ima peresa in pisane tra-
kove. Ima dolg nos in jezik. Usta
ima iz fižola. Brke ima iz sirkove
metle. Obute ima škornje. Za pa-
som ima zvonce in robce. V ro-
kah ima ježevko.
Kurent preganja zimo.
Nina Milošič,
2. a, OŠ Olga Meglic
IZGUBILA SEM DENARNICO
Nekega sončnega dne sem v
svoji sobi brala zelo napeto knji-
go. Med branjem sem zaslišala
tanek glas, ki me je klical iz kuhi-
nje. Dvignila sem glavo in v sobo
je stopila mamica.
»Sabina, slišiš, kaj ti govo-
rim?« je z jeznim glasom vpraša-
la. »V trgovino bo treba!«
»Ja, mami, že grem!« sem od-
govorila in morala sem se odtr-
gati od zelo napete knjige.
Odšla sem v kuhinjo, kjer me
je čakal listek, kaj bom v trgovini
nakupila.
»Kaj pa denar? sem vprašala.
»Pojdi v sobo po denarnico!«
je rekla mamica in na mizo polo-
žila dva tisoč dinarjev. Brž sem
odhitela v sobo po svojo denar-
nico. V kuhinji sem vzela denar
in vrečko in izginila.
Stekla sem po stopnicah na
dvorišče kjer je bilo mnogo
otrok. Sveži zrak mi je zelo pri-
jal. Odhitela sem kar čez zeleni-
co v najbHžjo trgovino. Ko sem
prišla v trgovino sem pograbila
košarico, vzela listek, odšla k ve-
likemu hladilniku, vzela liter
mleka in dva jogurta. Vrsta se je
počasi pomikala. Ko sem bila tik
pred blagajno, sem položila ko-
šarico na tekoči trak. Blagajni-
čarka je trikrat udarila po tipkah
in v okencu vrh blagajne se je
pokazal račun.
Tisoč dvesto dinarjev, pro-
sim,« je rekla. Segla sem v žep in
pobrskala po njem. V tem ni de-
narnice, v drugem je tudi ni. Bla-
gajničarka je opazila, da iščem
denar, pa ga ni bilo. »No, kaj
zdaj, punca ali imaš denar ali
ne?« je vprašala.
»Izgubila sem ga,« sem rekla.
Potem pa ne bo nič!« je odgo-
vorila.
Solze so mi silile v oči in odhi-
tela sem iz trgovine.
, Domov sem prišla vsa objoka-
na.
»Kje imaš vrečko z jogurtom
in mlekom?« je vprašala mami-
ca.
»Denar sem izgubila,« sem re-
kla v solzah.
»Dobro, dobro, se pač zgodi!«
je rekla. »Nič ne jokaj, kar je,
je!«
Mamica nii je oprostila.
Upam, da ne bom več takšen
štor, kot sem bila. Zdaj pazim na
denar, da ga ja ne bi izgubila.
Sabina Muratovič,
6. C, OŠ Toneta Žnidariča
(posnetek: i. Ciani)
MOJA MLADOST
Moja mladost je precej razgi-
bana. Ob svojih vrstnikih pa
opažam, da se moja mladost pre-
cej razlikuje od njihove.
Že v rani mladosti mi je umrl
oče. To je bil hud udarec, katere-
ga posledice se kažejo še danes.
Ostali smo sami. Z nami pa je
ostala velika kmetija in mnogo
dela. Doma veliko pomagam.
Enostavno moram! Sošolke in
sošolci, katerim starši nudijo vse,
lahko gredo po končanem pouku
kamarkoli; morda v kino, na tre-
ning ali drugam. Jaz ne morem.
Ko pridem iz šole, odvržem tor-
bo in že opravljam različna dela.
Kaj pa knjiga? Kdaj pride ona
na vrsto? Prijatelji v njo lahko
pogledajo takoj, ko pridejo iz šo-
le. Meni se odpre šele zvečer.
Namesto da bi prišla na vrsto po
končanem pouku, pride po kon-
čanem delavniku. V njo pogle-
dam z že izmučenimi očmi, za-
prem pa jo velikokrat, ko umi
kazalec kaže prek 23.
Za mladost pravijo, da je naj-
lepša v življenju; jaz pa upam,
da me čaka še kaj lepšega.
Alenka Capi, 8. a,
OŠ CIRKOVCE
12 — ZA KRATEK ČAS
3. marec 1988 —
TEDNIK
Dober den! Ste vidli hujdiča. Saj sen jaz reka, da bo zima
sc v svojin repon zamohnola. To me veseli, da je sneg tudi letos
glih tak beli, kak je Ioni bija. Jaz sen že malo v stroki bija, da
nan ne bi gdo kokšne druge forbe fcoj zmeša. Toti sneg je po što-
rih pravilih umetno gnojilo za siromake. Pravzaprav ne samo za
siromake, pač pa skoro za vse kmete, ki si skoro več ne bodo mo-
gli ta provega umetnega gnoja kupiti, saj je preveč drogi. Na
drugi stroni pa je tudi tistega ta provega hlevskega gnoja iz leta
v leto manj, saj smo živinorejo na klin obesli, še tiste krave, tele-
ta, svije in druge domoče živolce pa na rešetke spravli, tak ke
zdaj samo gnojšnico proizvajajo. Jebal ga na krovji drek, meni
nekaj neje več jasno: v naši držovi pa tudi indi po sveti ga iz leta
v leto boj serjemo, gnoja pa imamo čin duže manj. V toti mate-
matiki, kak zgleda, nega provc logike. Po totih mojih ugotovit-
vah in ocenah tudi več ne drži tisto storo pravilo, da je provi
kmet tisti, ki vsoko leto tak en mali vozek gnoja poje. Seveda ne
čista prostovoljno, pač pa tak med delon v stali, na polji, travni-
ki, v gorici in še kje.
Pa naj bo zdaj zadosti o gnoji in gnojilih, saj bodo drgačik
tisti, ki se na tote zadeve ne spoznajo, začeli nos vihati in si ga-
smaske natikati.
Kak pa se mi kaj na praznik žensk pripravljate? V naši vesi
bomo meli ob kunci totega tjedna eno prireditev s kulturnim pro-
gramom in na kunci seveda tudi z jedačo in pijačo. Pa da ne hi
bili moški za kaj prikrajšani, so sklenli, da bomo tudi praznik 40
mučenikov proslavili. Zakaj še te moški ne bi meli svojega praz-
nika ?! Saj pa smo se v .šoli vičili, da smo enakopravni med spolo-
ma. Ženska pač edino župnik nemre biti, moški pa nemre roditi.
To je edina razlika. Ženskin in moškin mučenikom želin vse naj-
lepše za praznik.
LVJZEK
RADIO PTUJ
ČETRTEK, 3. marca: 17.00—18.00 Informativna in zabavna odda-j
ja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva,;
17.50 Včeraj-danes -jutri). 18.00-19.00 URICA DOMAČIH.       \
PETEK, 4. marca: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva;
17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00 -19.00 Za konec tedna, nasveti, V
vrtu — vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 5. marca: 17.00—18.00 Informativna in zabavna odda-
ja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva;
17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 V ZIVO, vmes zabavna
glasba.
NEDELJA, 6. marca: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz
uspešnic dneva — vmes reklame. 1 1.50 K^metijska oddaja. 12.00 Iz va-
si v vas — Podgorci, 3. del. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke po-
slušalcev.
PONEDELJEK, 7. marca: 17.00—18.00 Informativna in zaba-
vna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Usešni-
ca dneva; 17.50 Včeraj —danes—jutri). 18.00-19.00 Kultura, Dogod-
ki prek vikenda, šport,. .. vmes vedno lepe melodije.
TOREK, 8. marca: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva;
17.50 Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Pogovor o.... Vprašanja
in odgovori. Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 9. marca: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva;
17.50 Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionir-
ska in mladinska), vmes Gremo v disko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
TEDNIK - 3. marec 1988
ŠPORT IN DRUŠTVA - 13
Kakovosten naraščaj
Kljub temu da se jc končal je-
senski del tekmovanja v sloven-
ski mladinski nogometni ligi, je
potrebno ta del prvenstva osvet-
liti. Mladinci Alumiinja so na-
mreč po prvi polovici tekmova-
nja na tretjem mestu, kar je za
novince v ligi velik uspeh. Uvr-
stitev za ekipama Olimpije in
Slovana ni majhna stvar. Za do-
bre rezultate je potrebno preliti
veliko znoja na treningih, na pr-
venstvenih tekmah pa vložiti kar
največ truda za osvojitev točke,
saj so skoraj vse ekipe v ligi ize-
načene in igrajo hiter, borben,
kombinatoren nogomet.
Uvrstitev v slovensko mladin-
sko nogometno ligo je zahtevala
od igralcev in trenerjev — Mak-
sa Kmetca in Francija Fridla —
veliko naporov. Najprej je mora-
la ekipa osvojiti prvo mesto v ob-
močni mladinski ligi. Ekipo Po-
horja iz Ruš je za sabo pustila za
pet točk, kljub temu da so imeli
mladinci Pohorja veliko pred-
nost po polovici sezone. V spo-
mladanskem delu prvenstva so
bili mladinci Aluminija veliko
boljši; zmagali so na vseh tek-
mah in zasluženo osvojili prvo
mesto, s tem pa so si priborili
možnost za sodelovanje v kvalifi-
kacijski tekmi z ekipo Rudarja iz
Trbovelj. Z zmago v Kidričevem
in z neodločenim izidom v Trbo-
vljah so si priborili pravico na-
stopa v slovenski mladinski ligi.
Priprave na jesenski del prven-
stva so pričeli 20. julija. Mladin-
ci so vadili štirikrat na teden,
zraven pa igrali prijateljska no-
gometna srečanja z namenom,
da bi prvenstvo dočakali čim bo-
lje pripravljeni. Žreb jim ni bil
naklonjen, saj so prva kola igrali
z ekipami, ki so v prejšnjem pr-
venstvu zasedale prva mesta.
Vendar se je kljub bojazni pred
nastopom pokazalo, da se z do-
bro pripravljenostjo in požrtvo-
valnostjo lahko osvajajo točke.
O nastopu v jesenskem delu
tekmovanja je trener ekipe Maks
Kmetec izjavil: »V slovenski
mladinski nogometni ligi se igra
kvaliteten nogomet, ekipe so do-
kaj izenačene. Igra se hitro, do-
bro je obvladovanje žoge in
kombinatorike. V jesenskem de-
lu prvenstva smo kot novinci v li-
gi dosegli velik uspeh. Osvojili
smo tretje mesto za vodilnima
ekipama v Sloveniji. Lahko bi
zbrali še nekaj točk več, vendar
pa zaradi neizkušenosti in padca
koncentracije to ni bilo možno.
Ce bodo fantje tako delavni in
borbeni, kot so bili v letu 1987,
bomo visoko uvrstitev obdržali.«
Seveda pa ne smemo pozabiti
na drugega trenerja mladine
Francija Fridla, tehničnega vod-
jo ekipe Draga Horvata in na
zvesto občinstvo, ki se je že mal-
ce razvadilo ob dobrih igrah
mladincev.
Omeniti moramo pionirsko
ekipo, ki je tudi v samem vrhu
tekmovanja v MNZ Ptuj. Pod
vodstvom trenerja Srečka Vajdi-
ča je napredovala in se tudi po-
večala. Obiski na treningih so ze-
lo veliki, zato tudi rezultati ne
bodo izostali. Pionirji so dosegli
velik uspeh, ko so na mednarod-
nem turnirju v Avstriji dosegli
tretje mesto med prvo- in drugo-
ligaškimi ekipami.
Ekipo starejših pionirjev je vo-
dil trener Stanislav Mesaric. Tu-
di to moštvo je v vrhu prvenstve-
ne razpredelnice. Najbolj razve-
seljivo pa je, da bo že jeseni ne-
kaj starejših pionirjev zamenjalo
prestare tovariše v mladinski eki-
pi. Ta ekipa je filter za nastop v
višji kategoriji tekmovanja.
Z dobrim delom v vseh selek-
cijah v klubu in z dobrim sodelo-
vanjem s sosednjimi klubi lahko
čez čas pričakujemo tudi vzpon
prvega moštva.
D. Klajnšek
Mladinsko moštvo NK Aluminij Kidričevo — od leve proti desni stojijo:
Kmetec (trener), R. Kaisesberger, Ekart, E. Hojnik, Grbavac, Šmigoc,
Bavdek, R. Hojnik, Jeza, Fridl (trener), Horvat (tehnični vodja); čepijo:
Tominc, S. Kaisesberger, I. Fridl, Gajser, Rozman, Kristofič, F., Fridl,
Tur k, Kočevar.
Priprave na državno tekmovanje
Sedaj, ko so občni zbori gasil-
skih društev po večini končani,
sem zbiral in iskal razne doku-
mente v zvezi z gasilstvom. Med
drugim sem našel tudi to foto-
grafijo. Na njej so nasmejani
obrazi pionirk gasilskega društva
Hajdoše.
Te pionirke so sedaj že vse
mladinke, nekatere tudi matere.
Cas hitro beži, tudi za najmlajše.
V gasilskem društvu Hajdoše
je že tradicija, da vzgajajo pio-
nirje in mladino, zato ne prese-
neča, da večkrat ravno ti pripe-
ljejo na tekmovanjih gasilsko
društvo Hajdoše v sam vrh. Pio-
nirke na sliki, sedaj že mladinke.
so v lanskem letu dosegle na re-
publiškem tekmovanju prvo me-
sto. S tem so si tudi priborile na-
stop na državnem tekmovanju,
ki bo v Zrenjaninu. Da lahko
mladi vse to dosežejo, je odvisno
tudi od njihovih mentorjev, saj
morajo ti vajo dobro poznati, da
lahko znanje prenesejo na mlade
in jih usposobijo.
Med mentorji je bil tokrat z
mladinkami kmetijski inženir
Ivan   Brodnjak.  Ta  je  poleg
ogromnega dela v gasilskem do-
mu in doma na kmetiji našel čas
za gasilske vaje. In tako tekmo-
vanje zahteva skoraj vsakodne-
vne vaje. Vse to pa ni lahko ne za
mentorja, ne za tekmovalce, ki še
vsi obiskujejo razne šole.
Hajdoški gasilci upamo, da se
bodo naša dekleta in mentor tudi
tokrat zbrali in poskušali srečo
na državnem tekmovanju v Zre-
njaninu.
Janez Vidovič
ROKOMET
v nedeljo v Centru
finale kadetov
Sklepni turnir prvenstva Slo-
venije v rokometu za kadete bo v
nedeljo, 6. marca, v športni dvo-
rani Center. Nastopilo bo šest
območnih prvakov, in sicer Di-
nos-Slovan iz Ljubljane, Ajdov-
ščina, Termopol iz Škofje Loke,
Krško, Aero Celje in domača
Drava. Ekipe bodo razdeljene v
dve skupini, po tekmah v skupi-
nah pa bodo na vrsti srečanja za
posamezna mesta. Urnik je na-
slednji:
9.30 Dinos-Slovan:Drava
10.05 Krško:Aero Celje
10.40 Ajdovščina:Dinos-Slovan
11.15 Termopol:Krško
11.50 Drava:Ajdovščina
12.25 Aero Celje :Termopol-
Ob 13. uri bo tekma za peto,
ob 13.45 za tretje in ob 14.30
odločilna tekma za naslov repu-
bliškega prvaka in uvrstitev na
državno prvenstvo.
Ker si veliko igralcev, ki bodo
nastopili v Ptuju, že nabira igral-
ne izkušnje v drugi zvezni in re-
publiških članskih ligah, lahko
pričakujemo kakovosten roko-
met, ki ga v Ptuju že lep čas ni
bilo.
1. k.
Planinci,
pridite!
Ptujski planinci bodo letos
pregledali svoje delo in naredili
načrte za prihodnje v petek, 4.
marca, ob 18. uri v prostorih Klu-
ba mladih. -
Po občnem zboru bo družabno
srečanje, člani planinskega dru-
štva bodo prikazali diapozitive s
planinskih poti, Franc Korpar
pa bo pripravil razstavo fotogra-
fij s planinskih izletov.
Planinci vabijo vse člane in ob-
čane, da se jim na občnem zboru
pridružijo.
d. 1.
Regijsko šahovsico prvenstvo
osnovnih šol v Gorišnici
v oš Gorišnica je bilo v sobo-
to, 27. februarja, regijsko šahov-
sko prvenstvo osnovnih šol.
Mentorji in mladi šahisti gorišni-
ške šole so pripravili pestro in
bogato šahovsko razstavo in tako
ustvarili prijetno šahovsko vzdu-
šje. Temu vzdušju pa ni bilo na-
klonjeno vreme, saj je nepričako-
van sneg onemogočil nekaterim
ekipam prihod v Gorišnico, med
njimi tudi trem iz Grajene. Ekipe
iz ptujske občine so bile uspešne,
saj se jim le v kategoriji starejših
pionirjev ni uspelo uvrstiti pri vr-
hu razpredelnice. Uspeh mlajših
pionirjev OŠ Toneta Žnidariča
pa zagotavlja, da bo kmalu tudi
v tej kategoriji drugače.
Rezultati tekmovanja:
STAREJŠI PIONIRJI: OŠ
Poljčane 15 (25), OŠ Hoče 14
(25), OŠ Boris Kidrič Maribor 14
STAREJŠE PIONIRKE: OŠ
Gorišnica 10 (16,5) (Fošnarič,
Levanič, Kostanjevec, S. Trunk,
H. Trunk), OŠ Zgornja Ščavnica
7(14), OŠ Sladki Vrh 7 (13,5)...
MLAJŠI  PIONIRJI: OS T.
Žnidariča Ptuj 16 (26,5) (Planj-
šek. Križe, Raškovič, Križanič,
Zemljarič), Sladki Vrh 15 (26,5),
OŠ bratov Polančič Maribor 13
(24,5).. .
MLAJŠE PIONIRKE: OŠ
Sladki Vrh 12 (21), OŠ Gorišnica
11 (18), OŠ Podlehnik 10(17)...
Na republiško prvenstvo se je
uvrstila prvouvrščena ekipa sta-
rejših pionirjev ter prvo- in dru-
gouvrščena ekipa v kategoriji
starejših pionirk.
I. V.
Prvouvrščene ekipe.
(Posnetek: Laura)
Aluminij—Steklar 0:0
v sredo, 24. februarja, so se nogometaši Alumi-
nija iz Kidričevega, člani skupine A MNZ Ptuj,
pomerili s članom slovenske nogometne lige Ste-
klarjem iz Rogaške Slatine. To je bila tudi prva
tekma moštva, ki ga vodi trener Ivan Zaje. Na zas-
neženem igrišču sta moštvi pričeli zelo previdno,
saj bi že majhna napaka lahko vplivala na rezultat.
Po desetih minutah preizkušanja pa smo videli ne-
kaj lepih akcij na obeh straneh. Kljub temu da
imajo nogometaši Aluminija manj treningov, so
bili celo boljši od republiškega ligaša. Med drugim
so zadeli prečnik, enkrat pa sta bila Ivančič in Ko-
ren nenatančna. Gostje so kombinirali, vendar pa
dalj kot do kazenskega prostora niso prišli.
Tudi v drugem polčasu je bila tekma zelo živah-
na, predvsem pa borbena. Obe moštvi sta imeli ne-
kaj lepih priložnosti, vendar pa do spremembe re-
zultata nj prišlo.
Danilo Klajnšek
Prvo občinsko
prvenstvo v odbojki
Komisija za množičnost pri ZTKO Ptuj in TVD Partizan Kidriče-
vo sta v soboto, 27. februarja, v športni dvorani Center uspešno izved-
la prvo občinsko prvenstvo v odbojki v zgodovini Ptuja. Prvenstva se
je udeležilo enajst ekip. in sicer: Kungota, TVD Partizan Kidričevo,
Kidričevo — ml., SŠC Ptuj, Franc Osojnik, cirkovce, Dornava, MIP
Ptuj, ŠD Turnišče, Old boys in Perutnina Ptuj. Vse ekipe so bile raz-
vrščene v tri skupine, v katerih so srečanja odigravali po sistemu vsa-
ka z vsako, zmagovalci skupin pa so se med seboj pomerili v finalni
skupini.
Finale: športno društvo Turnišče —Perutnina Ptuj 0:2, Perutnina
Ptuj—Kungota 2:0 in športno društvo Turnišče—Kungota 2:0.
Končni vrstni red je bil: I. mesto Perutnina Ptuj, 2. mesto šport-
no društvo Turnišče —Ptuj, 3. mesto Kungota itd.
Komisija za množičnost pri ZTKO Ptuj in DO Perutnina pa pri-
rejata tudi 1. občinsko prvenstvo v odbojki za ženske; to bo 12. aprila
v telovadnici OŠ Ivana Spolenaka. 2B
Zagorje—Ptuj 69:94
v soboto so se ptujski košarkarji znova izkazali. V Zagorju so
premagali domačo ekipo z rezultatom 69:94, polčas 36:42. V obeh
polčasih so bili Ptujčani boljši in so zasluženo zmagali.
Koše so dosegli: Cabrian 27, R. Kotnik 18, M. Kotnik 16, Marčič
10, Damiš 9, Vlah 8 in Cobelj 6.
Petega marca pa bodo ptujski košarkarji po nekaj gostovanjih
znova igrali doma. V športni dvorani Center se bodo ob 18. uri pome-
rili z ekipo Rudarja iz Trbovelj. ^q
STRELSTVO
Občinska zlata puščica
Tončiju Planincu
Tekmovanje v streljanju z zračno puško za zlato puščico je v Slo-
veniji eno najbolj množičnih. Začenja se v osnovnih organizacijah t. j.
strelskih družinah in konča v republiškem finalu. Zlata puščica je pre-
hodno priznanje. Najboljši na tekmovanju jo prejme le za eno leto, v
trajno last pa dobi miniaturno značko s puščico.
V naši občini so končali tekmovanja za družinsko zlato puščico
do 20. februarja. V njih je sodelovalo prek 300 strelcev in strelk. Vsi,
ki so bili zmagovalci, in vsi, ki so nastreljali več kakor 250 krogov (od
300 možnih), pa so se minulo nedeljo pomerili v Ptuju za občinsko
zlato puščico za leto 1988. Tekmovalcev je bilo kar 54. Lanska zmago-
valka Zdenka Matjašič je letos puščico predala klubskemu tekmecu
SD Turnišče Tončiju Planincu, ki je nastreljal 539 krogov (od 600
možnih) ter jo prekosil za dva kroga. Normo za regijsko zlato pušči-
co, tekmovanje bo v nedeljo, 6. marca, v Ptuju, je doseglo kar 15 tek-
movalcev. Poleg domačinov bodo streljali še najboljši strelci iz občine
Ormož in Slovenska Bistrica.
Republiško finale pa bo v Kamniku 26. marca in želimo si, da bi
bilo med najboljšimi tudi nekaj ptujskih strelcev.
Ponovljen uspeh članov
Gorišnico
v nedeljo, 28. februarja, so se na Jesenicah v drugi republiški
članski ligi pomerile tri ekipe: judoklub Triglav II iz Kranja, judo-
klub Gorišnica in domačini z Jesenic. Po dveh zmagah iz prvega kola
je tudi na tem tekmovanju članska ekipa Gorišnice dokazala svojo
vrednost in kvaliteto. Obe ekipi so premagali z rezultatom, ki je v
članskem rangu tekmovanja prava redkost: od 14 borb so zmagali kar
13-krat.
Najprej so premagali ekipo Jesenic z rezultatom 12 proti 2, ekipo
Triglava iz Kranja pa z rezultatom 14 proti 0. Zanimiv je tudi poda-
tek, da so vsi tekmovalci zmagali z največjim številom možnih točk.
Za ekipo Gorišnice so tekmovali: Damijan Petek do 60 kg, Rajko
Muršič do 65 kg, Alojz Kojc do 71 kg, Darko Žnidarič do 78 kg, Jože
Marin do 86 kg, Miloš Ličina do 95 kg in v kategoriji nad 95 kg Miro
Plošenjak.
Čeprav je ekipa Gorišnice bila do sedaj znana predvsem po pio-
nirjih in mladincih, saj obe ekipi spadata v vrh slovenskega juda, pa
se je sedaj enako pokazalo tudi pri članih. Glede na starost in že seda-
njo kvaliteto mlajših tekmovalcev lahko skoraj z gotovostjo trdimo,
da bodo čez nekaj let na vrhu tudi člani.
Turnirja v malem nogometu
v ptujski športni dvorani Mladika bosta ta in prihodnji konec
tedna dva velika turnirja v malem nogometu.
V soboto in nedeljo bo turnir izvedel nogometni klub Drava. Za-
čeli ga bodo v soboto ob 8. uri, eno uro pred tem pa začeli zbirati pri-
jave (prijavnina je 30.000 dinarjev). Za najboljše ekipe so pripravili
pokale in športno opremo (v vrednosti od 50.000 do 150.000 dinar-
jev), prav tako tudi za najboljše igralce.
Naslednjo soboto in nedeljo (12. in 13. marca) pa bodo turnir iz-
vedli člani Medobčinskega društva nogometnih sodnikov. Prijavnina
bo 35.000 dinarjev, najboljše pa čakajo pokali in lepe denarne nagra-
de. Začetek turnirja bo 12. marca ob 9. uri, prijave pa bodo sprejemali
uro pred tem.
1. k.
Odbojka tudi za ženske
Komisija za množičnost pri ZTKO F*tuj in Perutnina Ptuj organi-
zirata v okviru programa množičnih akcij v letu 1988 rekreacijski tur-
nir v odbojki za ženske.
Turnir bo v soboto, 12. marca, ob 8. uri v telovadnici osnovne šo-
le Ivana Spolenaka, Rogaška cesta v Ptuju (osnovna šola Breg).
Prijavijo se lahko ekipe društev. TVD Partizanov, krajevnih
skupnosti, delovnih organizacij in rekreacijskih skupin.
Pisne ali telefonske prijave pošljite na ZTKO Ptuj, Cučkova 7, p.
p. 81, do 10. marca (telefon 771-745).
ZTKO Ptuj,
komisija za množičnost
14 — ZA RAZVEDRILO
3. marec 1988 *
TEDNIK
TEDNIK ~ ^' inarec 1988
OGLASI IN OBJAVE - 15
PISMA BRALCEV
Koliko je vreden dinar ali kako
se lahko pelješ z avtobusom KGP Ptuj zastonj!
Vsem, ki prejemajo dinarske plače, hkrati pa pla-
čujejo (kilo)dinarske izdatke, je že precej časa ja-
sno, kolikšna je vrednost naše nacionalne valute.
Vsak navaden človek namreč to zelo dobro čuti na
svoji koži. Prav boleče se realne vrednosti naše va-
lute zavemo, ko pokukamo malo k sosedom — v tu-
jino. Za vse, ki jim ta »impresija« ni dovolj, pa ob-
stajajo matematično natančne tečajne liste in črna
borza z devizami. Ta je pri nas (resnici na ljubo) na-
pol legalna zadeva — tudi na najvišjih nivojih.
Eden takšnih slovitih primerov je npr. prodaja avto-
mobilov »Rdeče zastave« za devizna sredstva, če-
prav obstajajo »baje« »neki« zakoni o »neki« na-
cionalni valuti, ki je edino uradno plačilno sredstvo
pri nas — o Dinarju.
Ampak pustimo to. Ker nisem ekonomist, finan-
čnik ali pravnik, lahko o takšnih poslih samo ugi-
bam, čeprav mi moja laična kmečka pamet pravi,
da v takšnih in podobnih poslih nekaj ne »štima«.
Zatorej se bom posvetil ravni vsakdanjega življenja.
Primer, ki ga bom opisal, je nastal na podlagi lastne
izkušnje. Ce bo kdo porekel, da je v njem tudi (pre-
velik) osebni element — strinjam se s tem. Tak pa
bo iz enostavnega razloga — opisala ga je namreč
živa oseba in ne stroj (pardon, posredno je pisal
stroj - pisalni namreč).
No, in sedaj se začne zgodba o tem, kako je pre-
prost jugoslovanski državljan spoznal, koliko je v
resnici vreden dinar. Lep sončen dan je bil nad ha-
loškimi griči, tako da bi človek kar ostal doma, če
ga obveznosti ne bi klicale na pot. Ker vemo, da je
čas zlato in da so minili časi, ko se je na Ptuj hodilo
tudi 20 km daleč peš, sem se odločil za avtobus (ker
se za drugo tudi mogel nisem). Stal sem na postaji
in pripravil drobiž (5 kovancev po 100 din, I za 50,
2 po 20 in enega po 10 -f 5 bankovcev po 20 din).
Vstopim, izrazim željo, da bi se peljal do Ptuja, in
ponudim šoferju potrebno vsoto »drobiža«. Tedaj
pa — šok, ki bi še tako mirnemu človeku povišal
pritisk — šofer je rekel, da tega »drobiža« ne vza-
me! Ko sem se malo zbral, sem ga hotel podučiti o
tem, da je to legalno plačilno sredstvo v Jugoslaviji
in ga je dolžan sprejeti. Na moje presenečenje mu
je to dejstvo bilo znano. Potem mi je povedal, kako
so šoferji obremenjeni, odkar so prešli na nov (sta-
ri) sistem »kasiranja« (šofer prodaja vozovnice).
Predlagal mi je celo, naj se poskusim vživeti v nje-
govo vlogo, da bi videl, kako naporno je to ... Po
vsem tem njegovem tarnanju sem poskušal še eii-
krat uveljaviti svoj prav (svoj drobiž), a brez uspe-
ha. Na moj ugovor, da drugega denarja nimam, pa
je hladnokrvno odgovoril, da se bom pač peljal za-
stonj! Tako sem hotel narediti, a sem si premislil in
se kot lojalen državljan vrnil do šoferja in mu dal
»pravi« (kilo)dinar. A glej ga, zlomka (ironija uso-
de), šofer mi je ostanek vrnil v obliki treh kovancev
po 100 din, ki jih maloprej od mene ni hotel. Naj-
bolj zanimiva pa je bila ob tem njegova zadnja izja-
va. Rekel je namreč, da je sklep o nesprejemanju
»drobiža« sprejelo vodstvo KGP Ptuj in izdalo tak-
šno »direktivo« svojim šoferjem avtobusov.
S tem je bila »avtobusna scena« končana, a o
njej sem razmišljal še cel dan. Ob tem so se mi za-
stavljala različna vprašanja, npr. ali je ta sklep o
nesprejemanju »drobiža« le ustno »priporočilo« ali
pa je to pisni dokument in ali se je KGP pripravlje-
na odreči plačilu vseh tistih, ki bodo imeli zgolj
»drobiž« in ne »pavega« denarja? Ker ne verja-
mem, da so se pripravljeni odreči »drobižu«, se
bom pomudil pri prvih dveh vprašanjih.
Ce predvidimo, daje ta sklep le neuradna verzija
(v kar tudi varjamem), bi bilo priporočljivo, da vod-
stvo KGP svetuje šoferjem, da se takšnim ekstrem-
nim izjavam vseeno (kljub težkemu delu in dejstvu,
da so tudi oni ljudje) izogibajo (kaj bi na takšno
sceno rekel kak tujec?!). Poleg tega bi tako vodstvo
KGP kot šoferji morali vedeti, da nihče zavestno in
namerno ne ponuja »drobiža« samo zato, da bi je-
zil šoferja in oviral njihovo delo (kvečjemu se lahko
zgodi, da bodo potniki po takšnih neljubih dogod-
kih začeli iz principa ravnati tako). Poleg tega je ta
»novi« sistem v uporabi šele slaba dva meseca in so
zato ljudje še vedno navajeni na prejšnji »novi« si-
stem. Navada pa je, pravijo, železna srajca, tako da
ljudje še vedno podzavestno zbirajo »drobiž« za av-
tobus (sploh tisti, ki malo potujejo). Ce pa predvidi-
mo, da je pravilna druga varianta (da je sklep po-
dan v obliki pisnega dokumenta), pa si že moramo
poklicati na pomoč domišljijo. Saj bi to pomenilo,
da KGP ne priznava uradne nacionalne valute
(»drobnih« vrednosti). Možna rešitev KGP naj
začne tiskati svojo lokalno valuto (npr. 1. KOM DI-
NAR = najmanjši dinarski znesek, ki ga KGP
sprejema). To pa bi močno spominjalo na stare
»dobre čase« srednjega veka, ko je vsak fevdalec
koval svoj denar. Vendar pa, verjamem, kaj takega
ni mogoče (zaradi zakonov namreč).
Torej za konec, drage bralke in spoštovani bralci,
uporabniki storitev KGP Ptuj - TOZD Avtopark:
če se hočete peljati zastonj, se pojavite na avtobusu
z drobižem v rokah (dokler je še v rabi, je še najbolj
zanesljiv tisti do 10 dinarjev). Seveda ne jamčim, da
bo vsem »vžgalo«. Lahko se zgodi, da boste naleteli
na strpnega šoferja, ki bo preštel »drobiž«, ne iz-
klučujem pa tudi možnosti, da boste morali čakati
na naslednji avtobus — s »pravim« denarjem v ro-
kah ...
Fredi
Cest nas je lahko
sram!
Delegati obeh zborov skupšči-
ne skupnosti za ceste občine Ptuj
so miniili petek, 26. februarja,
ugotovili, da je bil Fizični pro-
gram dela na področju cestne in-
frastrukture v minulem letu v ce-
loti uresničen, čeprav denar ni
pritekal po želeni oziroma dogo-
vorjeni dinamiki. Plan dela so
celo presegli, saj so kljub astro-
nomskim cenam namesto predvi-
denih 9,5 km modernizirali v os-
novnem programu 14 km cest; iz
sredstev občinskega samopri-
spevka pa so namesto predvide-
nih 26 modernizirali 33 km cest
na območju občine. Po krajši ob-
razložitvi so zatem sprejeli izjavo
o dopolnitvi samoupravnega
sporazuma SIS za ceste SR Slo-
venije, ki so jih terjale spremem-
be zakona o cestah. Potrdili so
tudi finančno realizacijo, poroči-
lo o izvedbi delovnega programa
za minulo leto, poročilo o vzdr-
ževanju in varstvu cest, o moder-
nizaciji posameznih odsekov in
poročilo o izvedbi dela iz progra-
ma III. občinskega samoprispev-
ka.
Zakon o cestah je narekoval
tudi sprejem sklepa o določitvi
višine in načinu plačevanja le-
tnih povračil (cestnin) za upora-
bo cest, ki jih plačujejo uporab-
niki cest za traktorje. Te bodo
glede na moč in velikost traktor-
jev znašale od 14.000 do 63.000
din. Dejstvo je, da je bil ta ukrep
več kot potreben, saj povzročajo
kmetijski traktorji in delovni
stroji na makadamskih pa tudi
na drugih regionalnih cestah vse
večjo škodo.
Ko so delegati razpravljali o
delovnem in finančnem progra-
mu skupnosti za letošnje leto, so
se s predlaganim strinjali, ob tem
pa so sprejeli še pobudo izvršne-
ga sveta SO Ptuj, da je treba ta-
koj pričeti izdelavo projektne do-
kumentacije za izvedbo izvenni-
vojskega križišča magistralne ce-
ste M III z železniško progo;
med starim zdravstvenim do-
mom, mlekarno in bencinskim
servisom ob novi cesti naj bi
zgradili podvoz, s čimer bi bila
večletna prometna rana zacelje-
na.
Ob koncu velja primakniti v
razmišljanje logično vprašanje,
ali je bolje biti pravičen ali pa-
meten. V programih so namreč
spet zapisani predvideni odseki
modernizacij v točno določenih
kilometrih — ti pa so od ena do
tri.'In delegati so seveda spet pa-
metno razmišljali, saj je recimo v
neki KS, kjer je ostalo le še
1.400 m neasfaltirane regionalne
ceste, neumno asfaltirati le 1 km,
ostalih 400 metrov pa prihraniti
za kdaj drugič. Žal pa se tako de-
la že nekaj let — ker je v progra-
mu tako zapisano. Da bi se tako
držali vseh zastavljenih nalog in
programov. Sicer pa kljub vsem
hvalospevom in dodatnim finan-
čnim stimulacijam ne moremo
mimo ugotovitve, da so ceste na
območju ptujske občine kata-
strofalno slabe, polne udarnih
jam, pokrpane, skratka — prava
sramota za vse nas.
OM
Eksplozija plina
v Zetalah
v sredo, 24. februarja, ob
11.30 je pri Piškurjevih v Zetalah
28/a odjeknila silovita eksplozi-
ja, do katere je prišlo zaradi uha-
janja tekočega naftnega plina iz
gospodinjske jeklenke. Kot je
povedal Edvard Kozel, vodja po-
žarnega inšpektorata SO Ormož
in Ptuj, je plin uhajal iz rezervne
jeklenke, ki je bila spravljena v
shrambi v pritličju hiše. Ugotovi-
li so, daje plin uhajal zato, ker je
bil ventil na jeklenki odprt, zašči-
tni pokrov priključka pa ni po-
vsem tesnil. Po vsej verjetnosti je
prišlo do eksplozije zaradi iskre
v avtomatu bližnje zamrzovalne
skrinje. Ob eksploziji je bila
sproščena ogromna toplotna in
rušilna energija, ki je popolnoma
uničila vsa vrata in okna. Ek-
splozija je hudo opekla in poško-
dovala gospodinjo Ido Piškur,
medtem ko je dobil otrok v pr-
vem nadstropju le lažje poškod-
be. Vsa sreča, da sta se druga dva
otroka ta čas igrala na dvorišču,
sicer bi bile posledice prav goto-
vo hujše. Komisijsko so ugotovi-
li, da ni šlo za napako na jeklen-
ki — torej je nesrečo zakrivil člo-
vek s svojo malomarnostjo. Naj
bo ta nesreča v opozorilo vsem,
ki v gospodinjstvu uporabljajo
plin iz jeklenk. Obvezno je treba
kontrolirati tesnost spc)jev in tes-
nil, sicer se lahko zgodi, da bodo
posledice kdaj še mnogo hujše.
-OM
ODMEVI   Sojenje ljudstvu
v imenu ljudstva
Ob fotozapisu Pust' 88 smo v prejšnji številki »pozabili« na mla-
dinsko maškerado. Sojenje ljudstva v imenu ljudstva je bilo bridko,
marsikomu je smeh potegnilo na grenko. Pa je bil kriv pust in tega so
mladi zažgali. Do prihodnjega pusta . . .
KLUB MLADIH
Klub Študentov, jazz balet in še kaj
V torek popoldan se je sestal programski svet ptujskega kluba mladih. Iz
umika dejavnosti kluba naj naštejemo nekaj dejavnosti:
— Jutri se v njem prične novinarska šola za mlade. Prvo predavanje — o
sredstvih javnega obveščanja — bodo pričeli ob 15.30.
— Jutri zvečer ob 18. uri bo občni zbor planinskega društva.
— V torek, 9. marca, se bo v klubu predstavil ansambel iz kasarne Dušana
Kvedra, po koncertu pa bo ples.
— V sredo, 9. marca, se bo ob 13. uri pričel turnir v namiznem tenisu.
— V četrtek, 10. marca, bo ob 16.30 pričetek šole jazz baleta.
Zvečer pa se bodo ob 19. uri na sestanku in družabnem večeru zbrali ptuj-
ski študentje, ki študirajo v Mariboru. d. l.
Dognojite posevke
Lahko rečemo, da imajo letošnjo zimo kmetovalci srečo, tisti
predvsem, ki so jeseni opravili setev pozneje. Vreme je bilo vseskozi
toplo in je omogočilo razvoj posevkov, ki so v zelo dobrem stanju, le-
pe temnozelene barve in primerno gosti. Tu in tam je mogoče opaziti
tudi posevke rumene barve; ti gotovo pred setvijo niso bili dovolj po-
gnojeni z nitrofoskalom in te je sedaj potrebno dognojiti s tem gnoji-
lom. Izberemo nitrofoskal z večjo vsebnostjo dušika.
Sicer pa uporabimo na slabše razvitih posevkih do 300 kilogra-
mov dušičnega gnojila KAN, na dobro razvitih posevkih pa bo zado-
stovalo 200 kilogramov tega gnojila na hektar. Dognojevanje je sedaj
lahko še obilno, saj še ne vpliva na poznejše poleganje pšenice in dru-
gega žita.
Strokovnjaki priporočajo, da opravite dognojevanje takoj, ko bo
skopnel sneg, in to v jutranjih urah, ko je zemlja še nekoliko zmrznje-
na. Tako bo na posevkih manj škode, ki jo povzročajo traktorska ko-
lesa. Manjše površine lahko dognojimo ročno, vendar moramo paziti,
da bo gnojilo rastreseno enakomerno. S sedanjim dognojevanjem bo-
mo bistveno vplivali na pridelek; kot kaže doslej, lahko pričakujemo
zelo dobro letino.
ČRNA KRONIKA
OTROK UMRL V BOLNIŠNI-
CI
Prejšnji teden smo poročali,
da je 20. februarja v Bukovcih
pri hiši št. 23 nenadoma pritekel
na cesto 6-letni otrok. Voznik re-
ševalnega vozila nesreče ni mo-
gel preprečiti. Hudo ranjenega
so otroka pripeljali v ptujsko
bolnišnico. Zvedeli smo, da je
6-letni Matej Antolič, doma iz
Slovenskih Konjic, 23.. februarja
v ptujski bolnišnici podlegel po-
škodbam.
PADEL PO CESTI
V četrtek, 25. februarja, se je
po cesti skozi Štuke pri Ptuju pe-
ljal mladoletni M. B. na kolesu z
motorjem, imel pa je tudi sopo-
tnika, prav tako mladoletnika. V
Štukih sta se pred njim na desni
strani ceste ustavila osebni avto
in kombi, zato ju je začel prehite-
vati. Prav tedaj je naproti pripe-
ljal drugi osebni avto. Motorist
je hitro zavrl, pri tem pa ga je za-
neslo. S sopotnikom sta padla po
cesti. Voznik kolesa z motorjem
je bil hudo poškodovan, sopo-
tnik pa lažje. Prepeljali so ju v
bolnišnico.
ZAČASNO ZAPRTA CESTA
Na lokalni cesti med Selcami,
občina Lenart, in Janežovci, KS
Destrnik, se je delno porušil star
kamniti most čez potok Rogozni-
ca. Zaradi tega so to cesto zača-
sno zaprli. Iz Selc je obvoz prek
Korene, iz Janežovec pa čez Vur-
berk ali pa čez Trnovsko vas.
FF
Zlati par iz Kicarja
v soboto, 27. februarja, je bilo na matičnem uradu spet slovesno.
Po petdesetih letih skupnega življenja v trdni zakonski zvezi sta stopi-
la pred pooblaščenega delegata skupščine občine Ptuj in matičarja
IVAN in NEŽA GONZA iz Kicarja 142 v KS heroja Lacka Rogozni-
ca. Ivan, roj. 12. 4. 1915, je bil železničarski delavec, Neža, roj. Slatič,
7. 6. 1914, pa je doma gospodinjila. Imela sta 7 otrok, danes pa se ve-
selita tudi ob 12 vnukih in dveh pravnukih.
FF
Ivan in Neža Gonza med svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zlatopo-
ročenca v poročni dvorani matičnega urada Ptuj.
(Foto: Langerholc)
Stanarine in najemnine višje
za 30 odstotkov
Od 1. marca naprej bodo stanovalci v družbenih stanovanjih in
najemniki poslovnih prostorov morali za stanarine in najemnine od-
šteti 30 odstotkov več. Ker so položnice za marec že dobili, bodo zdaj
prejeli še dodatno položnico za doplačilo razlike.
N. V.
Občni zbor ptujskih gasilcev
Člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so minulo soboto,
27. februarja, na 118. letnem občnem zboru ugodno ocenili svoje
aktivnosti v minulem letu, saj so poleg rednega preventivno-izobraže-
valnega dela opravili kar 71 različnih prostovoljnih akcij, v glavnem
gašenje požarov. Izvolili so tudi novo vodstvo ter predsedniške dolž-
nosti ponovno zaupali Stjepanu Canačiču, za podpredsednika so iz-
volili Tončka Rakuša, za poveljnika pa Ivana Grahla mlajšega.
Foto: Kosi
osebna kronika
Rodile so:
Darja Kumer, Cerovec 22 —
Katarino; Jelka Zajšek, Kvedro-
va 5 — Nino; Irena Šoba, Nado-
le 27 — dečka; Milena Muršič,
Moškanjci 101 — Ernesta; Silva
Munda, Sodinci 59 — deklico;
Danica Svenšek, Zagrebška 49
— dečka; Sonja Voda, Severova
1 — Nušo; Ivana Gergar, Mi-
klavž 40 — Danijela; Irena Pre-
log, Ul. Šercerjeve brigade 22 —
Anjo; Marica Pukšič, Gregorči-
čev dr. 11 — Majo; Zdenka Dan-
gubič. Selška c. 30 — Anjo; Olga
Plohi, Grabe 11 — Klavdijo; Jo-
žica Klep, Zg. Pristava 31 — de-
čka; Erna Štampar, Grabe 27 —
Gregora; Valerija Kaučič, Štrafe-
lova 19 — Nives; Jožica Golob,
Slomi 4 — Aleša; Marija Habja-
nič, Zakl 19 - dečka; Zinka Ke-
lenc, Muretinci 48 — dečka;
Majda Kores, Koritno 12 — Ma-
teja; Tanja Zoreč, Mihovce 23,
Vel. Nedelja — deklico; Marjeta
Skočir, Volkmerjeva 21 — Majo.
Poroke:
Igor Butala, Ormoška 53 in
Jelka Terbuc, Ormoška 53; Sreč-
ko Šalamun, Nova vas pri Ptuju
96/a, in Tatjana Verlič, Nova vas
pri Ptuju 96/a.
Umrli so:
Marija Marušek, Draženci 57,
roj. 1898, umrla 19. febr. 1988;
Alojzija Seiinšek, Dom upoko-
jencev Ptuj, roj. 1914, umrla 19.
febr. 1988; Martin Korpar, Apa-
če 50, roj. 1919, umrl 23, febr.
1988; Janez Vauda, Njiverce-vas
27, roj. 1912, umrl 23. febr. 1988;
Matej Antolič, Slov. Konjice,
Mariborska 3, roj. 30. sept. 1982,
umrl 23. febr. 1988; Ivan Gavez,
Prešernova 8, roj. 1937, umrl 24.
febr. 1988; Franc Potrč, Vuzme-
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO
- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vo-
ftnjakova 5, poitni predal 98.
Ureja uredniiki kolegij, ki ga
sestavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Pui-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan šneberger in Nataia
Vodušek ter novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaia
15.000 dinarjev, za tujino
19.500 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-803-31023.
Tiska čgp Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čenju proizvodov in storitev
v prometu je TEDNIK uvrš-
čen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni da-
vek od prometa.
tinci 43, roj. 1922, umrl 22. febr.
1988; Marija Pevec, Prešernova
33, roj. 1900, umrla 26. febr.
1988; Albin Duh, Prešernova
35/a, roj. 1932, umrl 23. febr.
1988; Danica Feguš, Nova vas
53, Markovci, roj. 1952, umrla
26. febr. 1988.