UREDNIŠTVO In UPRAVA v Oorici v ulici Riva Plazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO PoitnI tek. račun it. 9-17768 — Poitnina plačana v gotovini — Spediz in abbonamento postale II Ornppo Leto IV. Štev 29. GORICA DNE 21. JULIJA 1948. Cena L. 15 Kako se zdravi državno gospodarstvo ? Tako približno kakor družinsko gospodarstvo, kajti država je le velika družina. Kako skuša družina, ki se je radi bolezni, slabili letin ali kakih drugih nezgod in neprilik zadolžila in tako prišla na rob gospodarskega propada, ozdraviti svoje gospodarsko stanje? Ali s tem, da se prepušča brezdelju, nepotrebni troŠnji in nadaljnjim dolgovom? Tako obnavljajo svoje gospodarstvo samo taki lahkomiselni ljudje, ki jim ni nič, četudi razkopajo svoj dom do zadnjega kamna. Moder gospodar se skuša rešiti gospodarske propasti tako: 1. Predvsem postavi uro v stran in se loti prav pridnega dela, več kot običajnega dela. da proizvede ali zasluži čim več dobrin. Pri delovnih naporih ga zadržuje samo skrb za največjo dobrino, t. j. za zdravje, kajti brez zdravja bi mu postalo vsako obnovitveno delo nemogoče. 2. Ce je dober kristjan in sploh pameten človek, ki se zaveda, da je stvar božja, od svojega Stvarnika v vsem popolnoma odvisna, se pri svojem prizadevanju priporoča Bogu; saj dobro ve. da ljudje zastonj gradijo hišo. ako je Bog sam ne zida. 3. S svojim zaslužkom štedi čimbolj. Zadovolji se s preprosto, a zdravo hrano in tudi obleko si kupi le najpotrebnejšo. Zlasti pazi, da denarja ne razsipa s pijančevanjem in nezdravim pojedanjem, pa tudi ne z raznimi nepotrebnimi zabavami in užitki. 4. S štednjo in kolikor mogoče skromnim življenjem skuša poravnati čimprej svoje dolgove in se tako gospodarsko osamosvojiti, kajti dolgovi rastejo iz dneva v dan in neprestano slabšajo gospodarski položaj in odvisnost zadolženega gospodarja. Pridne stare gospodinje so otepale močnik in prodajale jajčka in piščance, da so se rešile dolga. 5- Ko je tako s pridnim delom in modrini ravnanjem z zaslužkom popravil svoje gospodarstvo in ga postavil na trdne noge, se lahko nekoliko oddahne in si tudi kaj več privošči, a pri tem ne pozabi, da se mora z modrim nadaljnjim gospodarstvom zavarovati pred novimi gospodarskimi nesrečami. Kar dela ta gospodar v' svojem malem gospodarstvu, bi morale vlade delati v državnem gospodarstvu. In v resnici skušajo države hoditi po tej poti. To opažamo tudi v Italiji do neke mere. Velika cokla pri tein so pa poleg človeške sebičnosti, ki nima smisla za skupnost, rdeče diktature in v demokratičnih državah komunistične stranke. Rdeče diktature hodijo sicer tudi po poti delovnih naporov in žrtev delovnega ljudstva, ampak ne v prid blaginji svojih državljanov, temveč z delovnimi napori in žrtva mi vseh državljanov hočejo rdeči diktatorji le utrditi svoj položaj in še po drugih državah s propagando in netenjem uporov, stavk itd. uve Ijaviti svoj nesrečni sistem. V demokratičnih državah pa ovi-Epjo vse pametne mapore za čim hitrejše gospodarsko ozdravljenje komunistične stranke. Te netijo stavke in s tem ovirajo proizvodnjo. Te hujskajo zlasti delavce k vedno večjim zahtevam. Te skušajo preprečiti vsako zunanjo pomoč za izboljšanje gospodarskega položaja. Tu pospešujejo nemoralno življenje in vsak smisel za žrtve v blagor skupnosti- Tu naganjajo nespamet no ljudstvo k razsipnosti in razkošju. S takim početjem bi rade pre prečile gospodarsko obnovo v nekomunističnih državah ter ljudstvo spravile v tako bedo in obup. da bo iskalo rešitve v komunizmu, kjer bomo vsi enaki vsaj v bedi, lakoti, strganiji in obupu. Dela za ozdravljenje narodnega gospodarstva se moramo torej učiti od pametnih zasebnih gospodarjev nikakor pa ne od domišljavih rdečih gospodarjev, ki ljudem obetajo materialno blagostanje, a vsepovsod prinašajo razočaranim narodom le gospodarske razvalile, da morajo včasih sami nad njimi strmeti, ka kor je to pokazal spor med Stali norn in Titom, ko se ie ta slednji sam zgrozil nad gospodarsko polomijo Jugoslavije v prid nenasitni Moskvi in njenim svetovnim načrtom. Stalin je dovolil u Rusiji prauoslauno cerkeu le kot suojo pokorno deklo Pod patriarhom Sergijem (S. IX. 1043) i njegovim naslednikom \leksijcm KI. IV. 1945) je prišlo do neke sprave ied boljševiško vlado in pravoslavno črkvijo. Zatrli so organizacijo »brez« ožnikov« in spet otvorili okrog 22.000 erkva. v katerih opravlja cerkvene brede okrog 30.000 več ali manj pri« ravljenih in izobraženih duhovnikov. Hvorili so tudi semenišča, v katere prejemajo po IH. letu take funte, ki utijo poklic za duhovnika vkljub temu, la do tega leta niso mogli in ne smeli rejemati — razen v družini in nekaj et sem tudi v cerkvi nobenega ver« kega pouka in vkljub popolnoma brez« tožnemu pouku v šolah, ki vzgaja k ovraštvu do vsega božjega. Cerkev sme vršiti verske obrede, n trogo ji je zabranjena vsaka verska iropaganda in verski pouk izven sve* ObCInske volitve se bližajo Spel se bodo oglašali kol narod: njoki ljudje, katerih gospodarji so Stalinu še včeraj slovesno izjavljali, da niso nacionalni, ampak le internacionalni od osvobodilne borbe do danes. tiše. Pridige so tudi v cerkvi zelo nad« zurovane. Cerkveno delovanje v državi nadzira »Svet za zadeve pravoslavne cerkve«, ki so ga ustanovili 1. 1942. Tu di vsak škof ima posebnega »svetoval ca«, ki je navadno popoln brezbožne/, in nekak .njegov boljševiški nadzornik Cerkev je ločena od države samo v tem smislu, da od države ne prejema nobene podpore, ampak mora životariti le s prostovoljnimi prispevki vernikov duhovniki se preživljajo po večini s ci vilnimi službami. Nadškof iz Simfcro* poli ja je n. pr. kirurg. Za to hlap čevsko svobodo morajo predstavnik cerkve prav sramotno klečeplaziti pre zaničevalci in sovražniki vere in jih poveličevati. Tako je patriarh Aleksij na/val ateista Stalina kot »najvišjega poglavarja, poslanega od Boga- — »Zve ličarja sveta« - »največjogo moža n svetu.« Metropolit Nikolaj ga pa pro slavlju kot »ljubljenega vodnika in ute lešenje vse dobrote in lepote!« Pop Zor nov pa laže in sc hlini, ko pravi: ».Yo bena cerkev ni tako prosta državnih ve /i kot ruska.« Ko človek prebira spise in poročil očividcev o resničnem stanju cerkve v Rusiji in premisli, kako se vkljub vse« mu še celo med nami dobe ljudje, ki govorijo o verski svobodi pod boljševi« ki. bi se zjokal nad človeško hinavšči* no in lažnivostjo ,ua eni in nad ne ver« jetno slepoto na drugi strani. Pravoslavna cerkev v Rusiji životari za ceno najbolj ponižujočega hlapčev« stva, katoliška Cerkev pa je v Rusiji na vse načine preganjana, zasramovana in obrekovana zlasti v osebi sv. očeta — ter skoroda popolnoma uničena. Resnic« no dobri pravoslavni in zlasti kotoliški verniki, ki še tam žive, so pravi mu« čenči. A kri mučencev je bila vedno in je še seme kristjano\\ Borci proti Bogu pa bodo morali prej ali slej spoznati, da je prazen in smešen vsak upor proti Najvišjemu Čim večja je bila njihova nadutost, tem globlje bo njihovo poni« žanje. Pripomniti moramo, da nobena spra« va med kako komunistično vlado in cerkvijo, ki jo tu pa tam narekujejo politični in propagandni nagibi, ne pome« ni sprave med vero in komunizmom. Vera in komunizem sta in ostaneta po svoji naravi popolnoma nespravljiva — kot življenje jn smrt. Kratke vesti iz cerkvenega življenja Duh. Jožef Plojhar, češkoslovaški mi« nister za. zdravstvo, ki je proti navo« dilem cerkvenega prava brez dovoljenja svojega škofa sprejel kandidaturo v dr« žavni zbor ter postal pozneje celo mi« nister, je zapadel tako zvani su« spenziji, to je, prepovedano mu je ma« sevati in opru.ljati vsako duhovniško opravilo. Poleg tega mu je prepovedano govoriti pri konferencah in drugih zbo« rovanjih duhovnikov. V Braziiu nameravajo v Belo Mori zonte ustanoviti novo katoliško univer« zo. To ho tretja katoliška univerza v Braziiu, ostali dve sta v Rio de Janeiro in San Paolo. Na Madžarskem so vsled podržavlje nja zasebnih šol izgubili katoličani 4700 osnovnih oziroma srednjih šol. Na posledicah mučenja je umrl v bol« še v iških zaporih premisclski grško«ka« toliški škof Jozafat Kocvlo\vsky. Prisilno delo je bistveni del sovjetskega komunističnega sistema in sovjetsko gospodarstvo bi propadlo, ako bi odpravili prisilno delo kot stalno ustanovo. Ameriški tednik. znavati, po njej živeti in jo tudi dru« gim oznanjati. Vse vere in sekte smejo graditi in vzdrževati poslopja v verske in dobrodelne namene, si pridobivati premičnine in nepremičnine ter jih upravljati. V popolnoma državnih šo« lah ne bo dajala- država nobenega ver« skega pouka, dovoljeno pa bo verskim družbam, da smejo v teh šolskih po« slopjih, toda izven šolskega urnika, da« jati svojim učencem verski pouk. — Načrt glede t erske svobode je torej ze« lo lep, le škoda, da smo zadnje dneve brali, da je postavodajna skupščina cen« tralnih indijskih provinc sklenila po« stavo, ki bo močno ovirala in morda celo popolnoma onemogočila vsako mi« si jonsko delo med 17 milijoni prebival« cev, ki spadajo pod imenovane pro« vince. Število katoličanov v Ameriki V ZDA, na Alaski in na Havajskih otokih so dosegli katoličani letos 26.085.097 prebivalcev (807.524 vernikov več kot lani). V škofijah Čikago, Bo« ston, New Vork, Filadelfija, Brooklvn imajo nad en milijon katoličanov, V ZDA je 41.727 kat. duhovnikov, 7.335 redovnikov in 141.083 redovnic. V ce« loti imajo 60 škofijskih semenišč in 287 redovniških semenišč in noviciatov, Lansko leto je prestopilo v Ameriki iz drugih ver 116.214 konvertitov v kat. Cerkev. OKNO U SVET Tudi komunisti smejo, če jim lo radi ljudstva kaže, prositi Boga pomoči Kakor znano, je komunist Gottvvald po svoji izvolitvi za predsednika češko« slovaške republike zahteval, da zapo« jejo Te Deum in se ga je tudi osebno udeležil. Da bi ne bilo radi tega kakega govorjenja ali celo pohujšanja, so pre« brali naslednjo nedeljo po vseh cerkvah praške nadškofije pojasnilo praškega nadškofa, ki pravi med drugim, da Cer« kev ne more nikomur prepovedati, da In ne smel prositi "Boga pomoči, toda s tem uc sprejema ,ne miselnosti ne gi« banj, ki nasprotujejo njenemu nauku. Četudi je Cerkev spravljiva, ko gre za rešitev časnih zadev, ne more nikoli izdati svojega poslanstva, ki jo sili. da razlikuje to. kar je Kristusovega, od tega, kar ni njegovo. V imenu tega po« slanatva mora Cerkev kaznovati zlo brez vsake razlike. — Nato je povabil praški nadškof verno ljudstvo, naj se strne tesno okoli sv. Očeta, svojega nadškofa in svojih duhovnikov. Svojo poslanico pa končuje z besedami: »Mo« lite za našo domovino, zii božje kralje« stvo med slovanskimi narodi. S svojo pokoro zodostujte božji Pravičnosti za javne odpade in grehe! Naša pomoč je v Gospodovem imenu!« Verska svoboda v Indiji V načrtu nove indijske ustave so pra« vice raznih ver ter s tem tudi pravice katoliške Cerkve vsestransko zagotov« ljenc. Zagotovljena je namreč svoboda vesti in vere vseh državljanov, ravno« tako tudi svoboda besede in združeva« nja Vsakdo sme svojo vero javno pri« Krvavi plea z odmori v Palestini Grof Bernadotte je odletet v Arne« riko, da tam sporoči Varnostnemu sve« tu, kako 'se v Sv. deželi obe stranki znova bijeta in da, kakor vse kaže, ne mislita odjenjati, dokler ena ne podle« že. Judje so 4 tedne premirja (seveda s pomočjo tihih pokroviteljev) dobro porabili in so svoje vrste okrepili. Zato imajo začetne uspehe. Zavzeli so mesto Lvddu, kjer se Arabci upirajo le še v policijski vojašnici pod poveljstvom angleških častnikov. Judje prodirajo tudi proti višini Ras El Ain, odkoder je speljan vodovod v Jeruzalem, in ho« čejo na vsak način od tam prepoditi iraške čete, da tako zagotovijo Davido« vemu mestu zadosten dotok vode. Juž« no od Jeruzalema pa egipčanska vojska vdira v utrjene položaje Judov. — Grof Bernadotte uporablja vso svojo zgo« vornost, da hi Varnostni svet hitro in učinkovito prepovedal vsako vojskova« nje v Sv. deželi. Pa dvomimo, da hi uspel, ker si velesile niso edine. Anglija podpira Arabce, Amerika pa ponovno zatrjuje, da odobrava cilje nove Izrael« ske države. Tudi sovjetski zastopnik Gromvko ne skriva svoje simpatije do Judov. A on je ravno te dni zapustil sedež ZN, kjer je bil ves čas s svo« jimi 27 veti velika zavora vsakemu uspešnemu delu. Odletel je v Moskvo, ker je odpoklican. Bernadotte je predlagal V. S. Z. N. tri stvari: 1. Novo premirje in sankcije proti kršitelju tega premirja; 2. demili« tarizacijo Jeruzalema, za čigar varnost naj skrbijo oborožene sile Z. N.; 3. or« ganiziranjc plebiscita, ki naj odloči o usodi Palestine. Delo v zbornicah in napad na Togliattija Vkljub neprestanemu in zelo drzne« mu nagajanju in oviranju od strani levičarjev sta se obe zbornici lotili dela za odpomoč brezposelnim, za udejstvo« vanje Marshallovega podpornega načrta in za pomirjenje italijanskega državne« ga življenja. — Neki 25 leten visoko« šolee iz Katanije je v svoji čisto nede« mokratični blaznosti posegel v to delo in s streli iz samokresa napadel in ob« čutno ranil komunističnega voditelja Togliattija, ko je ta zapuščal zbornično poslopje. Napadalec je bil aretiran in je izjavil, da ne pripada nobeni poli« tični stranki, da pa je hotel ubiti To« gliattija, ker da je pokončal Italijo („ro« vinato ritalia«), Togliattija so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu odstranili iz telesu 3 krogle in bo kmalu ozdravel. Komunistična zveza italijanskih delavcev je zaukazala 24 urno stavko po vsej Italiji in kom. poslanci so zahtevali v zbornici, naj De Gasperijeva vlada odstopi, češ da je ona kriva tega napada. — V komuni« stičnih državah bi morali menjati v la« do vsako sekundo, ako bi se hoteli tam držati tega komunističnega navodila. Togliattijev napadalec D. Anton Pal« lante se je držal komunistične teorije in prakse, ko je izvršil svoje dejanje. Komunisti namreč so tega mnenja, da je dovoljeno vsako sredstvo za dosego ko« munističnih ciljev, in dejansko sc tudi ne strašijo nobenega zločina v. ta na« men. Mi pa pravimo, da bi bilo na sve« tu konec človeka vrednega življenja, ako bi smel vsak posamezen človek od* ločati, kdo je in kdo ni škodljiv državi in človeški skupnosti, ter škodljivce kratko in malo likvidirati. Vlada pa ima zelo resno dolžnost, nadzirati sum* Ijive ljudi in poklicati pred sodišče vse tiste, ki ogrožajo dobrobit države in varnost državljanov. Če vesten sodni postopek ugotovi njihovo škodljivost, je sodišče dolžno, take ljudi napraviti popolnoma neškodljive. Kdaj bodo vse vlade na svetu nehale izzivati vse poštene državljane s kri« vično in blazno popustljivostjo napram največjim škodljivcem človeške družbe, kakršni so vsi vodilni komunisti? Do« klcr bodo med narodi nemoteno delo« vali ti ogroževalci človeškega življenja, zdravja, premoženja in svobode, bo vedno več ljudi, ki bodo čutili v sebi skušnjavo, da bi mimo postavnih obla* sti, ki zanemarjajo svojo dolžnost, iskali pravice zase in za svoj narod. Togliattijcvo zdravstveno stanje sc je radi komplikacij poslabšalo. Mi mu že* limo spreobrnjenja in ozdravljenja. Mraz v Angliji Dne 9. julija so zaznamovali v Angliji prav tako temperaturo kot letos 2. ja* nuarja. Volitve v Ameriki Demokratični kandidat za predsedni* ško mesto ZDA bo spet Truman, za podpredsedniško mesto pa Barklcv. Ce zmaga pri volitvah ta stranka, bo to že peta zaporedna zmaga te stranke. Blagostanje v Združenih državah Gospodarska prosperiteta Združenih držav bo trajala še celo vrsto let. . Povečana proizvodnja, posebno v električni, petrolejski in premogovni industriji je dvignila v preteklemu tednu poslovni indeks na rekordno višino 152,6. , Industrijska naročila za stotine mili* jonov dolarjev, ki se nanašajo na dobo doleta 1951, in »ogromna« potreba suro* vin zagotavljajo za celo vrsto let visoko gospodarsko konjunkturo, je izjavil Fari O. Sherov, predsednik ameriške trgov* ske zbornice. Poslovni indeks preteklega tedna 152,6 — v istem tednu lanskega leta je bil 144,6 — kaže, da se blagostanje v Združenih državah po vojni stalno dvi* ga, zlasti pa v zadnjih dveh mesecih. Stran 2 SLOVENSKI PRIMOREC *tcv. 29 Industrijska proizvodnja sama je do* segla v preteklem tednu rekordno šte* vilko 184,3. Ameriško javno mnenje ob Titovem izobčenju Pittsbourgh Post označuje moskovsko diktfituro takole: »Vsak komunist, ki podvomi tudi le en sam trenotek o nezmotljivosti Krem? Ija; vsak komunist, ki goji drugačna čustva, kot jih diktira politbiro, m več komunist v Stalinovem smislu bet sede, to je agent rdečega imperializma. Četudi se ta komunist drži vseh zahtev komunistične religije, pa zanika vseved* nost Kremlja, postane avtomatično sov* ražnik in trockist.« Sovjetski tisk potvarja dejstva London Press Service govori o sistc* mih, ki jih uporabljajo odgovorni sov* jetski časniki za potvarjanje dejstev, in pravi med drugim: »Značilen zgled, kako se potvarjajo dejstva z delnim zamolčanjem resnice, ta sistem namreč tako zelo uporabljata radio Moskva in sovjetski tisk, nam nudi sovjetsko poročilo o rezultatih Gallupovega poizvedovanja. Radio Moskva in komunistični tisk sta namreč izjavila, da je iz tega poiz* vedovanja jasno razvidno, da 68n/u bri* tanskega naroda ne odobrava politike svoje vlade do Sovjetske zveze. Kakor pa se vidi, se jim je zdelo, da ni potrebno dodati, da sestavlja teh 68°/o — kar je točno število — 62°/» oseb, ki mislijo, da britanska politika do Sovjetske zveze ni dovolj energična, do* čim je samo šest odstotkov oseb mne* nja, da je ta politika preostra. Blaznost stavk Vsi vestni državljani postajajo vedno bolj nevoljni nad takimi stavkami, ka* kr.šne neprestano neti komunizem, da tako z raznimi pretvezami tira državno gospodarstvo v propast. Kako naj člo* vek ob sedanji gospodarski krizi in pri tolikem številu brezposelnih ali prav sramotno plačanih — med te spadajo tudi duhovniki! — odobrava n. pr. stav* ko tiste kategorije delavcev (prevoznikov goriva), ki imajo 45.000 lir na me* sec (goriški kanoniki imajo n. pr. le okrog 7000 lir!) ter so stavkali, ker zahtevajo kar 70.000 lir na mesec? To so čisto navadni izkoriščevalci države in sodržavljanov!! DOlflflCE NOVICE 13i se r o m a š nik: Ivan Remec Dne 6. maja t. 1. je obhajal vlč. g. Ivan Remec, ki je bil 14 let župnik v Šlovrencu v Brdih, svojo 60 letnico mašništva na Marofu pri Idriji. Vkljub svoji visoki starosti menda upravlja »faro« v Spodnji Idriji, ker je tamkajšnji g. župnik Ludvik Likar v zaporu. — Bolj natančnih podatkov še nismo prejeli, kajti Idrija je od nas po zaslugah reži* ma slabe vesti skoro tako daleč, če ne še bolj, kot Kitajska ali Argentina-, od* koder veliko laže dobimo kako zanesi ji* vo vest. | Zlatomašniku želimo, da bi vkljub visoki starosti dočakal še kak dan svo* bode in veselja! Pevma V nedeljo 18. VII. smo obhajali lepo slovesnost prvega sv. obhajila. Pri tej najlepši slovesnosti za otroška srca in vse resnično pobožne vernike smo z ve« sel jem ugotovili, kako dobro vzgojite* ljico in učiteljico imajo naši otročiči. Posebno lepo so naši prvoobhajanci skupno molili in peli. Starši smo gospo* du župniku in njegovi pomočnici zelo hvaležni. Bog jima poplačaj to skrb za našo imladino! t Valentin Pipan V petek 16. julija je v Renčah na Vi* pavskem umrl preč. g. dekan zlato* mašnik Valentin Pipan. Ob svečnici je dopolnil 80 let življenja, letos ob kresu pa 55 let svojega mašniškega posveče* nja. V Renčah je služboval od leta 1907. Zadnja leta je imel zelo grenka. Neca* ka Ladota, tako idealnega in nadarje* nega cerkljanskega kaplana, so partiza* ni ustrelili in po njihovi krivdi ie po* stala župna cerkev razvalina, župnija pa v veliki meri podivjana. To je sicer še vedno krepkega gospoda dušno strlo 'ii mu tudi telesno odpornost uničilo. Tegob ga je rešil njegov Gospod. Naj počiva v Bogu! Obvestilo o romanju " na Sv. Višarje Kdor se želi udeležiti romanja na Sv. Višarje, ki ga priredi Slov. III. red v soboto in nedeljo, naj se javi najkasne* je du četrtka zjutraj pri p. Fidelisu. Odhod bo v soboto ob dveh popoldne s trga pred kapucinsko cerkvijo. Slovenske pridige pri kapucinih Slovenski verniki, katerim je fašizem odvzel slovenske pridige, upajo in pri* čakujejo, da se te pridige kmalu spet vpeljejo, ker je baje sedanji g. p. gvar* dijan dober katoliški redovnik in ve, da je pravičnost in skrb za duše vseh ver* 'nikov Bogu ljuba. Zlata poroka v Benečiji V vasi Jesiče sta 30. VI. praznovala zlato poroko g. Anton K lin a c in Jožefa Zanier. Pri jutranji maši sta prejela sv. obhajilo, ob 11.30 pa sta se vrnila v sprevodu (> živih otrok, zetov in so* rodnikov k slovesni jubilejni sv. maši v vikarijsko cerkev sv. Lucije v Kravarju, kjer službuje njun nečak Jožef Jakulin. Sv. mašo je daroval g. Evgenij Ošnjak, ki je tudi njun nečak. Po povratku iz cerkve sta našla zlatcporočenca pred domačo hišo lep slavolok in mizo, pol* no kozarcev dohrega vina. Z njimi so prijatelji in znanci napivali zlatoporo* čcncema, medtem ko so možnarji po* kali, kakor da bi se bila že z.ačela stra* hovita vojna med Vzhodom in Zapa* dom. Zlatoporočencema voščimo, da bi do* čakala še biserno poroko, nato pa ne* beško ohcet. Izza zavese Črni vrh Po dolgih ovinkih smo izvedeli, da bo v Črnem vrhu nad Idrijo v nedeljo 25. VII. nova maša domačina g. Franca Rupnika iz zelo številne krščanske dru* žinc »pri Štefkovih«, ki je za časa osvobodilne borbe zgubila očeta in dom. Študiral je v Gorici, bogoslovne nauke pa je končal v Ljubljani. Kakor znano je cerkev v Črnem \ rhu porušena, a v zadnjem času si močno prizadevajo, du bi jo za to izredno slovesnost vsaj po* krili. Za to duhovnijo bo nova maša zares izredna slovesnost, kajti od dne* va vojne napovedi 1. 1914 je ni bilo več. Tudi tedanji g. novomašnik sc je ime* nova] Franc Rupnik, a je bil iz druge družine. Ta gospod je umrl lansko leto kot župnik v Novakih. Novomašniku želimo, da bi začel svojo duhovniško službo ob zarji boljših časov in ne ka* kor prejšnji g. F. Rupnik ob prvih bli* skih strašne nevihte. Bog podpiraj vse novomašnike, ki so tako idealni, da se v teji časih niso ustrašili stopiti v du* hovniški stan! V Istri se borijo za vero V Trvižu je N. O. župniku zabranil poučevanje kršč. nauka v šoli in v cer* kvi, pa so se vsi ljudje uprli in zahte* vali: »Mi smo kristjani in hočemo, da sc naši otroci vzgajajo krščansko«. Na Učki je učitelj odstranil razpelo v šoli, otroci so to doma povedali, pri* šle so matere v šolo in rekle učitelju: »Razpelo je bilo tam [prej ko Tito in bo še za njim«. Učitelj je zbegal sicer bi ga žene raztrgale. Na opatijski gimnaziji so neko jutro opazili, da ni več razpela. Dijaki s > za* čeli zbirati denar. — Profesor je vprašal, čemu zbirajo. Rekli so: »Kupili bomo razpelo in ga postavili na prejšnje me* sto«. Drugo jutro je bilo razpelo zopet na svojem mestu. „Ve1ikodušno“ posojilo Po vesteh, ki prihajajo iz Jugoslavije, je propaganda jugoslovanskega radia in časopisja o velikem navdušenju pri zbi* ranju notranjega posojila velika in de* bela laž. Podpisovanje notranjega poso* jila je podobno izterjevanju davkov v Sloveniji. Krajevni odbori (sedanje ob* čine) in odbori OF dobijo nalog, da morajo spraviti skupaj določeni znesek. Če to ne gre zlepa, mora iti zgrda. Ker se ljudstvo boji še hujšega preganjanja, daja pogosto zadnji vinar iz hiše in tako proti svoji volji ljudstvo podalj* šuje gospodarsko življenje sedanjega režima. Notranje posojilo v Jugoslaviji je krvavo posojilo. S Primorskega prihajajo poročila o številnih aretacijah. V zapore romajo tudi podeželski komunistični funkcio* nar ji. Redonništvo v Sloveniji pred vojno in sedaj ( Nadaljevanje j Pregled ženskih redovniških postojank V Sloveniji ni mesta ali mesteca in večjega kraja, kjer ne bi bile naseljene redovnice. Šolske sestre iz generalne hiše v Mariboru najdemo vsepovsod. Posebno je važna njih naselbina v Ma* riboru. Tam so imela dekleta svoje za* točišče in vzgojevališče v vseh za de* kleta potrebnih strokah. Te sestre so se največ bavilc s šolami in otroškimi vrtci. Mnogo sester je šlo tudi v misijone. Najdemo jih po vsem svetu Potem imamo v Slovenski Bistrici sedež šol* skih sester, ki izvirajo iz materne hiše v F.genbergu v Avstriji. Bolnico jetičnih na Golniku so vestno upravljale celo med vojno vse do zadnjega časa. Nekaj jih je odšlo tudi v misijone na Kitajsko. Zelo so razširjene po Sloveniji in sploh po Jugoslaviji bolniške sestre sv. Vin* ecncija Pavelskega. Te se največ bavijo s postrežbo bolnikov v bolnicah in jih najdemo skoraj v vseh bolnicah in hi* ralnicah ter sirotiščih. Tudi na šolskem polju so veliko dobrega storile. V Ljub* I jarci so vodile zavod Lihtcnturn. Od njih so se odcepile Marijine sestre, ki imajo zelo težko službo, namreč strež* bo bolnikov po hišah. Nadalje imamo Slovenci redovnice, ki so nam vzgojile odlične učiteljice. To so uršulinke v Ljubljani, v Škofji Loki in v Mckinju ter notrdamke v Ljubljani na Trnovem in v Šmihelu na Dolenjskem. So še neka* terc druge redovne ženske družbe, ki pa jih ne bomo naštevali, ker jih je toliko, da bi naš list moral posvetiti eno šte* vilko samo slovenskim redovnicam, če bi hotel opisati njihovo neumorno 10; N. N. iz Gorice 5000; \. N. 200; Tatjana, da bi sc Sl. Pr. vedno bolj razširil. 100; N. N. preplačilo 85 L. Bog povrni! ZA »SLOVENSKO SlROTIŠOlv« : štrosar Alojzij, trgovce 220; knjigar* na Viktorja Fortunato nasl. v Trstu 1041; duhovnik v Gorici, ki noče biti imenovan, 5000 L. . Bog stoterno povrni! Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna - Gorica „TIGRI“ - APOSTOLI 0 22 ® » Glasujmo ! « zakliče nekdo po dolgem presledku, ko so že vsi obmolknili. Drug pa mu pade v besedo ; »Nič ne bomo glasovali ! Cela gruča pojde za svo* jim poveljnikom !« in vsi ploskajo in kličejo svojega poveljnika. Ta stopi smejoč se med nje. » Kaj je z vami ? Česa želite ? « »Za teboj gremo ! Postati hočemo, kar si ti ! Kaj zahtevaš od nas ? « »Nič drugega, nego samo to, kar smo že.do sedaj delali ! Ali ni lepo ? « » Lepše in še bolj kolosalno kot prej ! « »Glejte torej, moji »tigri«! Po vaših delih ste že kristjani, samo da tega niste vedeli. Delali ste radi sebe in radi mene. Zdaj pa delajte vse to radi Boga ! Se laže bo šlo. Glejte, za to vero v Boga sem sc pustil pretepsti, da sem bil na pol mrtev. Takrat tega niste razumeli, zdaj pa veste. Ali mislite, da delam tako radi kakšne bolezni v možganih ? Zdaj veste za mojo skrivnost. Oe vas vabim, da mi sledile, delam to le, ker vam želim vse najboljše. Zdaj pa vam povem, kako sva postala jaz in moj brat kristjana ! « Sc pozno v noč poslušajo fantje te čudne dogodiv* ščine svojega poveljnika in Pavel moli ta večer prvič pred njimi večerno molitev. Duh Kristusov ima nocoj svoj vhod v taborišče. Junaška podoba Kristusa Kralja si osvoji že prvi večer srca vseh tovarišev. Pavel je zdaj v pravem pomenu njih voditelj : vo* ditelj k Bogu. Zjutraj, opoldne in zvečer sedi z njimi na bregu, v gozdu ali, če dežuje, v taborišču v šotoru in jih poučuje v zveličavnih resnicah in jim vtepa v glavo, da bo le tisti srečen, ki bo živel kot kristjan. To že skušajo. Iz prijateljev in tovarišev morajo postati bratje, ki radi pomagajo drugim. Ne da bi Pavel to zahteval, gredo popoldne na žitna polja in pomagajo kmetom pri težkemi delu. Vsa vas se veseli tega do* brega duha med njimi, njih preproste pobožnosti in vzornega reda. Marsikatera stara in verna ženica jc jokala od veselja, ko ji je srce razodelo, kje je pravi vzrok tega veselja in je molila na skrivnem k Bogo* rodici za dobre pionirje * brezbožnike. Nekega jutra, ko obseva sonce vso pokrajino, ko* raka vsa gruča doli k Volgi. Veselo izpovedo vsi člani krščansko vero in prisežejo boj hudobnemu duhu. Po* tem stopijo v vodo, kjer jih poveljnik krsti v imenu presvete Trojice. Vsi vedo, kaj jih čaka, pa jih nič ne zadrži, da ne bi delali med seboj načrtov, kako bodo še drugim delili od svoje sreče. Njih sklep je : Vsak. ki hoče biti obhajan, naj privede s seboj vsaj še onega tovariša, ki ga bodo poučevali za sveti krst. Dobro kmečko ljudstvo sc le nerado loči od njih in jih še dolgo pozdravlja po odhodu. Občinski pred* sednik je že vnaprej/ odposlal osrednjemu vodstvu stranke lepo spričevalo o njih s povabilom, naj sc na* slednje leto spet vrnejo. Veselo prepevajoč se pripe* 1 jejo na železniško postajo v Moskvi, k jer čakajo starši na svoje sinove. Še spoznajo jih ne več; tako so zbrani in sveži. Marsikak brezbožen oče ne more razumeti novega duha, ki tako deluje v sinu, in po njem najde spet vero otroških let. Ta in oni pa vendarle naznani vso zadevo strankinemu vodstvu. ( Nadaljevanje )