Slovenski Sokol Štev. 8. QLdSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE. V Ljubljani, 25. avgusta 1908. Leto V. Proste vaje. (Dalje.) Načini prehodov. Noga more preiti iz enega položaja v drugega po najkrajši poti ali pa po daljši poti. Za daljšo pot vedno rabimo naziv „v loku (krogu)11, naziv „v loku11 pa moremo rabiti tudi za nekatere prehode po najkrajši poti. a) Najkrajša pot. Najkrajšo pot je narediti, če način prehoda ni posebej označen. Med položaji, oddaljenimi za 180°, je mogoče več „najkrajših poti11, to je v raznih ravninah. Za označbo ravnine, v kateri je nogo gibati, je zategadelj tu navesti vmesni položaj, na pr. iz prednoženja: „skozi prinoženje zano-žiti (v bočni ravnini), ali „skozi odno-ženje zanožiti11 (v vodoravni ravnini). Vendar pri prehodu skozi prinoženje, kot običajnejšem prehodu, navadno izpuščamo navedbo vmesnega položaja; kadar ni posebne označbe, je torej razumeti prehod skozi prinoženje. b) Loki in krogi. I. Loki v vodoravni ravnini. Radi ovire, ki jo dela noga, na kateri stojimo (stojna noga), ter radi male gibljivosti nog v kolkovem členku, ne moremo z nogo izvesti celega kroga v isti ravnini. V čelni ravnini so izvedljivi samo loki, mereči v4 kroga: iz prinoženja do odnoženja (vodoravnega) in od odnoženja do prinoženja; više kakor do vodoravnega položaja ne delamo odnoženja, ravno tako pa imamo tudi iz odnoženja samo gib do prinoženja, v nadaljnjem gibu i v čelni ravnini nas ovira stojna noga. i V bočni in v prečnih ravninah imamo kvečjemu polukroge: iz pred-I noženja v zanoženje in nasprotno ter iz prednoženja not (ven) v zanoženje ven (not) in nasprotno. V vsaki teh ravnin pa so gibi mogoči iz enega položaja v drugega seveda samo v eni smeri, v gornjih primerih torej: v čelni ravnini: iz prinoženja samo v desno stran z desno nogo in samo v levo stran z levo nogo, iz odnoženja 1 samo navzdol; v bočni ravnini: iz prednoženja v zanoženje samo na-j vzdol, istotako iz zanoženja v pred-noženje samo navzdol; podobno v prečnih ravninah. Povsod imamo tu najkrajšo pot. Pa tudi v vodoravni ravnini ne moremo izvesti celega kroga, mogoči pa so tu daljši loki: iz prednoženja not na pr. prehajajoči skozi predno-ženje, prednoženje ven, odnoženje, zanoženje ven ter skozi zanoženje v zanoženje not naredimo 3/j kroga. Dasi pa tudi tu ni mogoč gib tudi v nasprotni smeri, na pr. iz prednoženja not v zanoženje not ali iz prednoženja v zanoženje, torej z desno nogo ne na levo, z levo nogo pa ne na desno, dasi potemtakem tudi v tej ravnini nimamo daljše in krajše poti, temveč samo eno, najkrajšo, vendar za prehode v vodoravni ravnini, ki merijo vsaj pol kroga, rabimo naziv „v loku“. Ž njim moremo pred vsem nazvati tudi pod a) omenjene prehode v tej ravnini med položaji, oddaljenimi za 180°, namesto da bi navedli vmesni položaj, na pr. iz prednoženja: „v loku zanožiti“ „skozi odnoženje zanožiti1', ali iz za-noženja : „v loku prednožiti" „skozi odnoženje prednožiti". Docela z vodoravno nogo je gib pred telesom dokaj težak, za telesom ob pokončnem telesu neizvedljiv. Paziti je, da se izvede vsaj kolikor mogoče z vodoravno nogo. II. Loki in krogi sprehodom iz ene ravnine v drugo. V loke v vodoravni ravnini pa prehajamo tudi iz prinoženja, torej iz položaja, ki ni v vodoravni ravnini, in nasprotno iz lokov v vodoravni ravnini v prinoženje. S tem pa ne pomnožimo samo lokov z novimi, za prakso uporabnejšimi loki, temveč s prehodom iz prinoženja v vodoravno ravnino in odtod s povratkom zopet v prinoženje dobimo tudi kroge, pri katerih pa se seveda ne gibljemo -ves čas v isti ravni ploskvi, temveč opisuje noga deloma krivo ploskev, namreč plašč bolj ali manj pravilnega stožca, imajo-čega vrh v kolkovem členku, prsti noge pa obod osnovne ploskve tega stožca. Prehod iz prinoženja v vodoravno ravnino izvedemo pred telesom ali za telesom tako, da nekako prirav-namo smer tega giba smeri loka v vodoravni ravnini. Pred telesom se gibljemo pri tem skozi zmerno pred-noženje v vodoravno prednoženje ven. Tega giba pa ni izvesti oglato: ne naravnost do zmernega prednoženja in odtod ne v kotu do prednoženja ven, temveč kolikor mogoče zaokroženo, v loku ob najkrajši poti med prinoženje m inprednoženjem ven. Zmerno prednoženje nam označuje približno le srednjo točko tega loka (polovico poti do prednoženja ven); že spočetka se bo z nogo gibati ne naravnost naprej, temveč nekoliko, komaj znatno not, blizu prstov stojne noge. Prišedši tako zaokroženo skozi prednoženje ven v vodoravno ravnino, se potem gibljemo v tej skozi odnoženje in dalje. Zatelesompaiz prinoženja naredimo nalično prehod v vodoravno ravnino skozi zmerno zanoženje v kolikor mogoče visoko zanoženje ven: zmerno zanoženje označuje nekako sredino loka, opisanega z nogo, ozir. s prsti noge ob najkrajši poti med prinoženjem in zanože-njem ven. Od zanoženja ven se potem gibljemo dalje skozi odnoženje itd. Za loke iz prinoženja imamo potemtakem dve smeri: 1. „naprej“, na pr. „v loku naprej zanožiti", to je na opisani način skozi prednoženje ven, odnoženje, zanoženje ven v zanoženje; 2. „nazaj“, na pr. „v loku nazaj prednožiti", to je na opisani način skozi zanoženje ven, odnoženje, prednoženje ven v prednoženje. Kroge iz prinoženja naredimo „naprej“, če na zgornji način pred telesom preidemo naprej v vodoravno ravnino in, prišedši v tej do zanoženja ven, se odtod povrnemo v loku nad najkrajšo potjo v prinoženje: zmerno zanoženje nam tu označuje nekako sredino tega loka. ,.Nazaj “ pa izvedemo te kroge tako, da se vedemo za prehod v vodoravno ravnino tako kakor pri lokih nazaj, prišedši do prednoženja ven, pa se povrnemo z lokom nad najkrajšo potjo zopet v prinoženje, pri čemer bi bilo zmerno prednoženje nekaka sredina tega loka. Z navedbo smeri „naprej“, „nazaj“ je krog popolnoma označen, ker je končni položaj isti kakor izhodni. Kadar hočemo več kakor cel krog, nam pa je pač navesti tudi končni položaj, na pr. „v krogu naprej prednožiti". Te kroge in loke pa moremo izvesti seveda tudi iz položajev v vodoravni ravnini. Ker ne pričenjamo kroga ali loka iz prinoženja, imamo tu prehod iz vodoravne ravnine v prinoženje, oziroma iz prinoženja v vodoravno ravnino ob drugem času izvedbe. Tudi se pri krogih in lokih, ki se pričenjajo iz prednoženja skozi prinoženje, oziroma se dovrše skozi prinoženje v prednoženje, noga med prednoženjem in prinoženjem, oziroma med prinoženjem in prednoženjem giblje v ravni ploskvi (v bočni ravnini). Kaki zaokrožitvi je na potu stojna noga. Pri krogih in lokih, ki se začenjajo iz zanoženja skozi prinoženje, oziroma se končajo skozi prinoženje v zanoženje, velja isto za pot med zanoženjem in prinoženjem, oziroma nasprotno. Na primer iz zanoženja: „krog naprej": po najkrajši poti do prinoženja, odtod v loku ob najkrajši poti do prednoženja ven, dalje skozi odnoženje zanoženje ven zopet v zanoženje; ali v nasprotni smeri „krog ven"; iz zanoženja skozi zanoženje ven, odnoženje, prednoženje ven, odtod v loku ob najkrajši poti v prinoženje, odtod po najkrajši poti zopet v zanoženje. Smeri, imenovane po začetnem gibu, imamo tu naslednje: 1. a) Iz prednoženja: „ven“: skozi prednoženje ven, odnoženje in dalje; „nazaj“: skozi prinoženje, v loku ob najkrajši poti v zanoženje ven in dalje; b) iz prednoženja ven: „ven“: skozi odnoženje, zanoženje ven, v loku ob najkrajši poti v prinoženje in dalje; „not“: v loku ob najkrajši poti do prinoženja, v loku ob najkrajši poti do zanoženja ven in dalje. 2. a) Iz zanoženja: „v e n“ : skozi zanoženje ven, odnoženje itd. „naprej“: skozi prinoženje, v loku ob najkrajši poti skozi prednoženje ven in dalje; b) iz zanoženja ven: „ven“: skozi odnoženje prednoženje ven, v loku ob najkrajši poti do prinoženja in dalje; „not“: v loku ob najkrajši poti do prinoženja, v loku ob najkrajši poti do prednoženja ven in dalje. 3. Iz odnoženja: „naprej“: skozi prednoženje ven, v loku ob najkrajši poti skozi prinoženje in dalje. „nazaj“: skozi zanoženje ven, v loku ob najkrajši poti skozi prinoženje in dalje. Za loke je smerem pristaviti še končni položaj, na pr. iz prednoženja: „V loku ven prinožiti“. (Dalje prih.) Zlet gorenjskega Sokolstva v Kranju. V soboto, dne 15. avgusta, so gorenjska sokolska društva priredila v Kranju prvi svoj zlet. Ko je ob 10. uri dopoldne ljubljanski vlak z negorenjskimi bokoli, idočimi v goste h gorenjskemu Sokolstvu, hitel proti Kranju, odprl se nam je, predno smo dospeli na postajo, iz vlaka krasen pogled na starodavni Kranj, na Savsko planjavo pred mestom. Oko je ujelo na tej ravnini pod nami takoj slovanski tabor, sokolsko telovadišče. Veselo so nas pozdravljali tekmovalci, naraščaj, Sokoli in občinstvo. Spomin na te hipe ostane nam nepozaben. Osvežujoče za oko se je prelivala živa boja rdečih srajc po tribunah in vadišču med belo telovad-skih srajc, med barve trobojnih zastav, vihrajočih po telovadišču, obdanem od zelenih travnikov. Na Kranjski postaji nas je izstopilo 119 Sokolov v kroju iz Ljubljane, Šiške, Novega mesta, Ribnice, Logatca, z Vrhnike, iz Idrije in Žirov s predsedstvom Slovenske sokolske zveze. S kolodvora smo korakali na telovadišče, kjer smo prisostvovali zadnjim točkam izkušnje. Prijazno telovadišče samo nas je spominjalo po svoji obliki nekoliko na praški telovadni prostor ob zadnjem zletu, seveda je zgrajeno v mnogo, mnogo manjši meri. Proti že-leznični progi so tribune za občinstvo, načelnika in kazatelje, pod tribunami oblačilnice. Onkraj telovadnega prostora nasproti glavne tribune je paviljon za godbo, okrog in okrog vežbališča, ki lahko sprejme okoli 500 telovadcev za proste vaje, pa obširna stojišča za občinstvo. Telovadišče je obdano z visoko, trdno leseno ograjo. Vsa stavba pa kaže, da ni zgrajena samo za to slavnost, temveč da bo še mnogo let gorenjskim Sokolom vežbališče in poletni dom. Potniki pa, prijatelji in neprijatelji naši, ki bodo v neštevilnih vlakih hiteli mimo Kfanja, bodo zrli na telovadišče, ki jim bo resen klicar, da je tu Sokol na straži. Ko smo dospeli v Kranj, so gorenjski Sokoli izvršili že lep kos dela. Že na predvečer dne 14. avgusta so pri-prihajali v Kranj tekmovalci in drugi Sokoli iz Gorenjske. Ob 9. uri zvečer je bila seja sodnikov, pri kateri se je pojasnil tekmovalni red in so se izžrebale tekmovalne vaje. Ob polu 7. uri zjutraj naslednjega dne je bilo že vse živahno na telovadišču: gorenjska sokolska društva so imela redovne vaje v četah in naposled v treh zborih. Zanimivo je gotovo bilo gledati to vadišče sokolske vojske. Urili so se neprestano poldrugo uro. Za Sokolstvo bi bilo veliko pridobljenega, ako bi se oni bratje, ki nastopajo samo v kroju, večkrat žrtvovali tako, kakor so se ta dan tu, ter redno zahajali k redovnim vajam. Dosegli bi s tem razen boljše izvežbanosti tudi še drtig uspeh: boljše spoznanje med člani, živahnejše življenje v društvu. Vsekakor pa naj bi druga društva posnemala gorenjska ter ob vsaki prireditvi na spored izkušenj postavila tudi redovne vaje članstva, nastopajočega v kroju. Točno ob 8. uri se je pričela tekmovalna telovadba, ki se je je udeležilo 30 telovadcev*) (5 vrst). Tekmovalo se je samo v nižjem oddelku, ker se je za višji oddelek prijavilo premalo tekmovalcev. Tekmovati je bilo na drogu in bradlji, na konju vzdolž in na šir, v skoku v višino in daljino, v teku ter v prostih vajah. Komaj se je bila pričela tekma, že jo je hotel ovirati dež, kipa je naletel na krepek odpor: tekma se je vršila dalje. Tekmovalci so se pokazali neustrašene, vztrajne Sokole. Vkljub temu, da je slabo vreme oviralo tekmo, so bili uspehi dokaj povoljni in iz srca nas veseli, kako vzraščajo nove moči slovenskemu Sokolstvu. Za tekmo so se vršile izkušnje članstva (96) za proste vaje, ženstva (40) za vaje z obroči, naraščaja (130) za vaje s palicami. Tudi pri teh je dež lil skoro neprestano, pa ni imel sreče, ker se mu ni vdala jeklena volja sokolska, Sokoli so vršili svojo nalogo naprej do konca. Po izkušnji smo bili uvrščeni v 8 zborov. Bilo nas je 261 Sokolov v kroju. Pri prvih 4 zborih so bili predsedstvo Slovenske sokolske zveze, staroste navzočnih negorenjskih društev, praporščaki s častitljivo zastavo ljubljanskega Sokola, obenem zveznim praporom, nadalje z zastavo novomeškega, šišenskega in ribniškega Sokola in čete ljubljanskih, dolenjskih in notranjskih društev. Temu oddelku je sledila gorenjska župa, na čelu s praporom kranjskega Sokola. Praporščaka br. dr. Kušarja je občinstvo navdušeno pozdravljalo. V teh 4 zborih je bilo 142 članov sokolskih društev iz Kranja, Tržiča, z Jesenic, Javornika, iz Škofje Loke in Radovljice. Vsekakor j častno število za prvi nastop gorenjske župe. Konec prih.) *) Izid tekme priobčujemo na drugem mestu. Sokolski izlet v Kostanjevico. Na inicijativo novomeškega Sokola se je vršil 19. julija t 1. izlet sokolskih društev iz Brežic, Novega mesta in Krškega v prijazno Kostanjevico. V kroju je bilo 93 članov: iz Novega mesta 43 z zastavo in novomeško godbo, iz Brežic 24 z zastavo in iz Krškega 26 članov in 21 telovadk. Sokolska društva sta ob prihodu v Kostanjevico prisrčno pozdravila predsednik narodne čitalnice gospod dr. Češark in župan kostanjeviški g. Bučar. Javna telovadba se je pričela točno ob 6. uri, kakor je bilo napovedano. Pet belgrajskih prostih vaj je izvajalo ob dobri novomeški godbi 50 telovadcev. Vobče se je skladnost precej posrečila, pač pa bi se dalo izvedbi posameznih gibov mnogo oporekati. Posebno tolikanj poudarjanj temeljni postavi, pravilnim izpadom in kar najhitrejši izvedbi gibov je posvečevati večjo skrb in vestnost. Kazalo bi zlasti več vaditi nožne gibe, tudi koraku obračati več pažnje. Ker se hočejo in morajo proste vaje v javnosti pokazati v kolikor mogoče dovršeni obliki, zato treba pile in natančne vestnosti, dokler postane prosta vaja zrela za javnost. To pa je naloga brata načelnika, da samostojno in pa vestno brez ozira in brez bojazni pred zamero odloči, kateri brat je goden za javni nastop, kateri pa ne. Poudarjati pa je, da so nekateri bratje, zlasti tudi kazatelj, član novomeškega Sokola, res vzorno izvajali proste vaje. Na orodju je telovadilo 5 vrst (2 droga, 2 bradlji in skok v daljino). Vse pohvale vreden napredek je pokazala boljša vrsta novomeškega Sokola; opazil sem tu na bradlji v mičnih sestavah preval v stojo, spad do vznosne vese ter vzklopko iz nje in, če se ne motim, pri vseh bratih lepo izvedene tezne stoje na rokah deloma iz prednosa, pa tudi iz ramenske stoje. Presenetljivo daljavo je dosegla brežiška vrsta v skoku na daljavo. Skoki so bili jako lepo izvedeni. Priporočljiv je za javne telovadbe skok v daljino, kajti občinstvo je sledilo izvedbam te vrste kakor tudi novomeške z vidnim zanimanjem in glasno pohvalilo telovadce. Pri ostalih vrstah je bilo večkrat opaziti skrčene noge, to tako težko iztrebljivo napako. Torej, bratje načelniki, pozor! Ženski oddelek krškega Sokola (21 telovadk) je nastopil z vajami s praporci brez godbe in štetja Sestave so bile lepe in tudi izvedba, osobito posamezni gibi zelo natančno in nenavadno hitro izvedeni. Posebno lepo sta izvajali sestri kazateljici. Gotovo bi pa bile prišle dobro in natančno priučene izvedbe posameznic še lepše do veljave, če bi bila skladnost, izvedba vseh hkratu, točnejša. Na konju na šir z ročaji je izvajal ta oddelek usede, premahe, odbočke in zanožke posamezno in v dvojicah z malimi izjemami prav pohvalno. Ta točka kakor tudi rajalni nastop k vajam s praporci bi bila lahko malce krajša; tudi naj se za orodno telovadbo (za mete na konju) ne odbere premladih telovadk, ki vaje izvesti ne morejo in se jih je moralo naravnost čez konja prenesti. Bile so vmes deklice v starosti 8 do 10 let. Sicer pa vse priznanje in pohvala sestri načelnici! Javno telovadbo je spretno vodil načelnik novomeškega Sokola. Točke telovadnega sporeda so se hitro vrstile, le postavljanje drogov pred nastopom k orodju je potratilo najmanj 20 minut, tako da so pri drugi menjavi skoraj četrt ure bratje telovadili v dežju, končali telovadbo ob nalivu in ob največji plohi pospravili svoje orodje Torej drogovi naj bodo postavljeni pred javnim nastopom! Disciplina je bila v izprevodu, pri izkušnji in pri javni telovadbi prav pohvalna. Med telovadci prostih vaj sem opazil staroste in odbornike. Med Sokoli sploh je bilo videti močne in orjaške postave, med vrlimi Sokolicami pa izredno zdrave in življenja polne obraze. Naposled naj bo omenjeno krškemu Sokolu, da do danes še ni vpeljala Slovenska sokolska zveza za javne nastope ženskih oddelkov sokolskih čepic s peresom, ki so sicer jako krasile lepe glavice navdušenih krških telovadk. V tem in podobnih slučajih bi pač kazalo društvu obrniti se do Slovenske sokolske zveze glede na dopustnost. Tudi v sokolskih izprevodih do danes nimajo ženski oddelki po Slovenski sokolski zvezi določenega mesta. Zvečer je pri sestanku jako lepo in dobro pojasnil pomen sokolske telovadbe podstarosta novomeškega Sokola br. dr. Schegula, župan kostanjeviški gospod Bučar pa je naglasil, da se Kostanjevčani ne morejo lepše zahvaliti za , Brežiški, krški, predvsem pa novomeški izlet in javno telovadbo, kakor da ustanovijo v j Sokol, to sedaj prav trdno društvo, smejo biti Kostanjevici Sokola. i prav veseli lepo uspelega tega svojega izleta. C