SLOVENSKI MUZEJ NA MADŽARSKEM
Marija Kozar-Mukič
V Monoštru (Szentgotthard), na zahodnem delu Madžarske, je lokalni zgodovinski
in etnološki MUZEJ AVGUSTA PAVLA. V tem muzeju je postavljena etnološka razstava
o Slovencih v okoKci Monoštra, v Porabju. SLOVENSKO PORABJE (pokrajina, kjer živijo
Slovenci) leži pri Monoštru v Železni županiji, na zahodu Madžarske, južno od reke
Rabe, stisnjeno med avstrijsko in slovensko mejo. Njegovi prebivalci so pripadniki
slovenske etnične skupnosti, ki sicer živi v Republiki Sloveniji, na avstrijskem Koroškem
in Štajerskem ter v Italiji v Trstu, na Goriškem, v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski
dolini. Na območju, ki ga označujemo z imenom Slovensko Porabje, je sedem vasi, v
katerih je 90 odstotkov prebivalcev slovenske narodnosti. To so: Gornji Senik
(Felsöszölnök), Dolnji Senik (Alsoszölnök), Sakalovci (Szakonyfalu), Slovenska vas
(Rabatotfalu), Števanovci (Apatistvanfalva), Andovci (Orfalu) in Verica-Ritkarovci
(Ketvölgy). Slovenci živijo tudi v Monoštru (Szentgotthard) in drugod na Madžarskem.
Slovensko Porabje meri 94 km^ in tam živi okoli 4000 slovenskih prebivalcev. Okoli tisoč
Slovencev živi še v drugih krajih Madžarske.
Področje med Rabo in Muro, kjer so živeli Slovenci, so od 12. do začetka 20. stoletja
madžarsko imenovali »Totsag«, nato »Vendvidek«, prebivalce pa: Slovenci, Vendski Toti,
Vendi in vendski Slovenci. Slovenci so v svojem lastnem jeziku uporabljali in uporabljajo
tudi še danes izraze kot »Slöven, Slovenje«. Po prvi svetovni vojni so v tisku in strokovni
literaturi v Sloveniji imenovali le-te »rabski Slovenci«, po drugi svetovru vojni pa »porabski
Slovenci«. Področje, kjer danes v Železni županiji živijo, se imenuje »Porabje, Slovensko
Porabje«.
Pokrajina spada v raziskovalno območje MUZEJASAVARIA v Szombathelyu (kjer
je podpisana kustosinja-etnologinja za slovensko narodnost od leta 1979 naprej). V
rokopisni zbirki muzeja so rokopisi o naseljih, stavbarstvu, lončarstvu, poljedelstvu, šegah,
verovanju in besedni umetnosti v slovenskih vaseh Železne županije. V fototeki je največ
posnetkov o materialni kulturi. Fotografije prikazujejo stanovanjske in gospodarske
stavbe, delovno orodje, poljedelstvo, čebelarstvo in lov. Manj slik se nanaša na družbeno
in duhovno kulturo, nekaj jih je o verovanju, noši, ljudski umetnosti in driižini. V
predmetni zbirki prevladujeta poljedelsko orodje in kuhinjska oprema. Leta 1978 je Muzej
Savaria kupil in pripeljal v Szombathely brunarico z Gornjega Senika. Hiša bo v
szombathelyskem muzeju na prostem predstavljala stanovanjsko kulturo Slovencev na
Madžarskem v 18. stoletju.
291
Marija Kozar-Mukič
MUZEJ AVGUSTA PAVLA je bil v Monoštru (Szentgotthard) ustanovljen leta 1983.
(Avgust Pavel je bil prvi prekmurski znanstvervik in ravnatelj szombathelyskega Muzeja
Savaria med prvo in drugo svetovno vojno.) V muzeju je v postavitvi avtorice tega članka
dobila svoj prostor tudi razstava »Slovenci v okolici Monoštra«. Razstava želi predstaviti
naselitev, gospodarstvo, stavbarstvo, verovanja, orodja, čebelarstvo in lov na brinjevke.
V zbirki tega muzeja prevladujejo poljedelsko orodje in kuhinjska oprema.
Spomladi 1992 sta Muzej Avgusta Pavla in Zveza Slovencev na Madžarskem
razpisala natečaj o šemljenju. S tem sta pripomogla k obuditvi že pozabljenih šeg. Otroci
so morali predstaviti šego, kostume in rekvizite pa je odkupil muzej. Iz tega materiala je
bila ob pustu 1993 postavljena razstava v Pokrajinskem muzeju na Ptuju v Sloveniji in
potem v monoštrskem muzeju Avgusta Pavla na Madžarskem. Tudi v prihodnje
načrtujemo podobne akcije, da bi s tem obudili zanimanje za tradicionalno kulturo in
prispevali k ohranitvi narodnostne zavesti in s tem Slovencev v Porabju na Madžarskem.
Prebivalstvo v Slovenskem Porabju se stara, mladi se asimilirajo in odseljujejo.
Razstava o življenju porabskih Slovencev v 19. - 20. stoletju ima namen seznaniti pred-
vsem otroke in mladino s tradicionalno kulturo njihovih prednikov. S tem pa prispevati
k obuditvi in ohranjanju narodnostne zavesti. Namen in pomen etnološkega raziskovanja
v Slovenskem Porabju je, da se reši, kar se še rešiti dâ. Z razstavami, knjigami, z radijskimi,
televizijskimi in časopisnimi prispevki opozarjamo na vrednote porabske slovenske
kulture. S tem namenom sta bili objavljeni tudi dve publikaciji avtorice tega spisa.
Dvojezična publikacija »Slovensko Porabje - Szlovenvidek« je leta 1984 izšla v skupni
izdaji madžarske in slovenske znanstvene institucije kot eden členov serije »Etnološka
topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje«. Dvojezična etnološka monografija
o slovenski vasi GORNJI SENIK, ki je büa objavljena leta 1988, prikazuje način življenja
tukaj živečih ljudi v 20. stoletju z njihovim lastnim izpričevanjem. Kot naslednji člen tega
projekta se za tisk pripravlja etnološka enciklopedija Slovencev na Madžarskem. Pri vseh
teh publikacijah je namenjena posebna pozornost ohranjanju in krepitvi narodnostne
zavesti porabskih Slovencev.
Če pa naše prizadevanje ne bo uspešno, bo ostal vsaj »spomenik« izumrlim
porabskim Slovencem.
LITERATURA
1983 A Szentgotthard kömyeki szlovének. (Slovenes in the Surroundings oif Szentgotthard). (A
Guide through Permanent Exhibition of Local Historical and Nationality Museum in
Szentgotthard.)
1983 Ethnological research of Slovenes in Hungary in the period between 1945 and 1983. In: Bulletin
SED 23/3-4.82-87.
1984 Slovensko Porabje - Szlovenvidek. (The Slovenian Country. Topography of the Slovenian etnical
region - 20th century.) Ljubljana-Szombathely.
1988 Gornji Serdk-Felsoszölnök. (Abilingual ethnographical monography.) Szombathely-Ljubljana.
292