ZARADI VOJAŠKE OKUPACIJE SLOVENIJE: NSKS in Mohorjeva družba takoj ukrepala s podporno akcijo Doslej smo lahko pomagali nad 500 osebam. Dodatna podpora naših ljudi NUJNO POTREBNA! naš tednik LETO XLIII. Številka 27 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 5. julija 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec £ o £ Vojaška okupacija Slovenije — to so številne človeške žrtve, povzročene od pobesnelih generalov in oficirjev JLA. Vojaška okupacija Slovenije — to so stalni živčni in duševni pritiski s strani okupatorjev, ki napovedujejo Sloveniji „den totalen Krieg“. Vojaška okupacija Slovenije — to je gospodarska škoda za Slovenijo, ki gre v neštete milijarde dolarjev. Vojaška okupacija Slovenije — to pa je bila tudi žalostna vest za številne Slovence, ki se nahajajo v tujini. Čez noč niso mogli imeti normalnih kontaktov s člani, sorodniki, znanci in prijatelji. Zato se je mnogo teh Slovencev hotelo peljati domov, pa jim razmere tega ne dopuščajo. Številne mejne prehode so zaprli, tam pa, kjer jih niso, je bila večinoma pot do doma smrtno nevarna. Narodni svet koroških Slovencev in Mohorjeva sta 27. junija 1991 začela z akcijo „Pomoč Sloveniji“. Namenjena je Slovencem, ki ne morejo domov čez mejo. Tem se posredujejo prebivališča in prehrana. Doslej smo lahko pomagali nad 500 osebam. Medtem pa se pomoč Sloveniji ne omejuje samo na posredovanje prebivališč in prehrane. Razširilo se je mdr. na priskrbitev medikamentov, plinskih mask, osnovnih živil in drugih življenjsko važnih artiklov. Divjanje beograjske armade se še ni dejansko ustavilo. Ker „slavni ju-goarmadi“ ni uspelo premagati slovenske teritorialne obrambe — nasprotno, doživela je v nekaj dnevih ponižanje — še grozi napoved generala Adzica, da bo divjala do konca. Prosimo vse koroške Slovenke in Slovence, pa tudi ostale sodeže-lane, da še pomagajo. Zato smo pri Zvezi-Bank odprli tudi posebni konto: POMOČ SLOVENIJI - SLOWENIENHILFE številka konta: 35009 ■ Zveza-Bank ■ BLZ 39100 Poslužite se priloženih položnic. Prisrčna hvala! — Akciji NSKS in Mohorjeve družbe so se pridružili tudi Naslednik, Zveza slovenskih zadrug, Dušnopastirski urad, Enotna lista, Nedelja, Krščanska kulturna zveza, Slovenski svetovni kongres, Katoliški delovni odbor in Katoliška mladina. PROF. JOŽE WAK0UNIG ravijo, da se države rojevajo v vojskah in krvi. V torek, 25. rož-■ nika 1991, so v Ljubljani razglasili suvereno, samostojno državo Slovenijo. Slovenski parlament je uresničil, kar so zahtevali volilci in volilke na plebiscitu v nedeljo, 23. grudna 1990. Vsi ljudje dobre volje so upali, da bo to mirno rojstvo, brez krvi, brez vojnih spopadov. To naj bi bil praznik, vreden kulturnega in civiliziranega naroda, vreden demokratične Evrope. Boljševistični generali v Beogradu in izvajalci njihovih barbarskih povelj so dokazali svetu drugačno resnico. Dokazali so, da jim ni mar, kaj ljudstva in narodi želijo, da jim ni mar človekovega dostojanstva, napredka, svobode, demokracije. Zabiti v svoj komunizem nočejo spoznati znamenj časa in hočejo za vsako ceno obdržati oblast v znamenju ideologije, ki je zlila nad nam- ZJnäsSis* Pozdravljena narod nepopisno „ , 9of , Slovenija! Boljševistična * jugoslovanska voj- Mö Hoi O aI ska je napadla su- INC vlCtj vereno državo. Če že slovenske suverenosti ne priznavajo, ostane dejstvo, da so začeli zasužnjevalo! in uničevalni boj proti prebivalstvu v lastni državi. Načrtno uničujejo vse, kar jim pride pod oz. pred tank ali bombo. Bijejo divje boje v neposredni bližini atomske elektrarne Krško in s tem zavestno tvegajo nepredstavljivo ekološko katastrofo. Kurdsko tragedijo v Iraku smo doživljali od daleč. Slovensko tragedijo doživljamo pred lastnimi očmi. Kot Slovenci jo doživljamo na lastni koži, v lastnih srcih. Vojni zločini jugoslovanske armade so enaki vojnim zločinom Hitlerjeve SS. Iz nekaterih ust se nenehno čuje očitek, da so Slovenci oz. njihovi demokratično izvoljeni politični predstavniki teh krutih dogodkov sami krivi. Če ne bi bili razglasili državne samostojnosti, jugoslovanska armada ne bi bila napadla, trdijo. Prosinca (ali januarja) letos, 1991, so po ustanovitvi Zveze komunistov za Jugoslavijo, tako imenovane generalske partije (idejna mati ali vsaj botra je Mirjana Markovič, žena komunističnega srbskega predsednika Slobodana Miloševiča), izjavili, da mora biti Jugoslavija najpozneje čez pol leta spet socialistična država. Generali so to agresijo proti Sloveniji že dolge čase pripravljali. Načrt „BEDEM" (turška beseda, ki po naše pomeni okop) je star že več let. Zaradi njega je generalska klika sprožila leta 1988 vojaški proces proti Ivanu Borštnerju, Janezu Janši, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu. Po tem načrtu so beograjski boljševistični okupatorji zdaj napadli Slovenijo. Vojakom so se zlagali, da sta Italija in Avstrija napadli Jugoslavijo. Laž je sploh bistveni del njihovega sistema. Ta agresija je del Titove dediščine. Tito je dal vojski to moč. Jugoslavija je vojaška diktatura, ki brutalno uresničuje velesrbske imperialistične in kolonialistične interese. Srbija in Črna gora sami tega vojaškega moloha ne moreta zdrževati. Leta 1941 so nacisti in fašisti napadli slovenski narod. Leta 1991 so ga napadli komunisti. Okupator se razlikuje samo po oznaki firme. Nacisti so hoteli iztrebiti Slovence na hitro, fašisti so jim namenili nekaj let več, zdaj pa hočejo opraviti ta genocid komunisti. Tako mirne vesti lahko postavimo matematično enačbo KOMUNIZEM = NACIZEM. Uničevanje svobodoljubnega slovenskega naroda se dogaja pred svetovno javnostjo. Tega gnusnega zločina so krive tudi zahodne „demokratične" države in Združene države Amerike zaradi podpore beograjskemu centralizmu in zaradi nepriznavanja slovenske pa hrvaške državne samostojnosti. Upajmo, da se bo Slovenija čimprej osvobodila izpod nove more peterokrake rdeče zvezde! FRASNELLI IN KUSSTATSCHER: Solidarnostni obisk pri slovenskih teritorialcih Po nedeljskem ustanovnem občnem zboru Enotne liste sta predsednik južnotirolskih parlamentarcev dr. Hubert Frasneili in mag. Sepp Kußtatscher (skupno s predsednikom EL Andrejem Wakounigom, pliberškim mestnim svetnikom Fricem Kumrom in članom predsedstva EL Jurijem Mandlom) obiskala slovenske teritorialce in miličnike na mejnem prehodu Vič. Tam ju je pozdravil komandant teritorialne enote J. Perš. Oba sta v imenu južnih Tirolcev izrazila solidarnost s Slovenci. Poudarila sta, da naj evropske države, predvsem pa še Italija, upoštevajo pravico do samoodločbe in priznajo Slovenijo kot suvereno državo. Občudovala sta optimizem in odločnost Slovencev v njihovih prizadevanjih za neodvisnost in suverenost. Dr. Hubert Frasneili, mag. Sepp Kußtatscher, Fric Kumer, Andrej Wakounig in komandant TO Dravograd J. Perš. Menschenverachtend Da wird der Freiheitswille unserer slowenischen Nachbarn vom Panzerkommunismus übelster Sorte auf brutalste Weise niedergewalzt, da wird ein Volk wie weiland unter Stalin oder Tito mit Gewalt geknebelt, da geht es um Demokratie oder Diktatur, um Freiheit der Bürger oder Zwang, und in dieser Situation verlangt der Kärntner Heimatdienst laut „Kleine Zeitung“ strikte Neutralität! Ich bin ob solcher Menschenverachtung fassungslos und erschüttert! Meine Herren vom Heimatdienst, ich schäme mich für Sie! Karl Koffler, Finkenstein Kleine Zeitung C30. 6. 1991) roške trgovske zbornice. Njegov jasen odgovor Heimatdienstu je v ponos vsakemu poštenemu in svobodoljubnemu človeku. KHD je s svojo zahtevo, naj Avstrija ne podpira demokratičnih republik Slovenije in Hrvaške, ponovno pokazal svoj pravi obraz-Očitno ga ne moti totalna vojna beograjskih komunističnih gene; ralov, ki jo vodijo proti demokraciji in svobodi. Očitno mu je pomoč Slovencem v stiski deveta briga. DrU; gače tudi ne moremo razumeti raznih telefonskih pozivov deklariranih privržencev KHD, ki sjo kli; cali na NSKS in govorili: „Če bi imeli 500 postelj prostih, tem Slovencem ne bi ponudili niti ene!“ Mar si želi KHD v Sloveniji srbsko komunistično oblast, da bi lahko zopet napadal koroške Slovence kot „titokomuniste“? Svojčas zagnan HHIenjunge S' _ :v :% sedaj bombapdipa Slovenijo It 1 § ____________ **----------;-------------------— Brovetov sosolec dr. Marko Dumpelnik: »Že v gimnaziji se je obnašal kot militarist“ Bombardiranje in drugi agresivni vojaški napadi na Slovenijo in njeno ljudstvo povzroča nepopisno gorje, številne človeške žrtve ter ogromno gospodarsko škodo. Med tistimi, ki nosijo za to početje glavno odgovornost, je tudi Slovenec C!) Stane Brovet — namestnik beograjskega [zveznega) obrambnega ministra in admiral Jugoslovanske „ljudske“ armade (JLA). Stane Brovet je 1943—1945 obiskoval gimna-2ijo sprva v Celovcu in nato v Millstattu. Kot dijak je bil naravnost zaljubljen v HJ-uniformo; to nam je povedal njegov nekdanji sošolec dr. Marko Dumpelnik. Dr. Marko Dumpelnik, doma iz Štebna v Podjuni in nekdanji vodilni funkcionar NSKS, je leta 1941 začel obiskovati gimnazijo v Celovcu. Uradno se je gimnazija imenovala „Oberschule für Jungen“. Leta 1943 je kot tretje-letnik vstopil v to gimnazijo tudi Stane Brovet, katerega starši so živeli v Domžalah. V istem letu so se morali dijaki in njihovi učitelji (zaradi stalnega bombardiranja Celovca) preseliti v Millstatt. Naselili so jih v hotelu Marchetti. Tam se je odvijal pouk, tam so bivali dijaki in profesorji — vse pa je bilo pod nadzorom „Hitlerjugend“. „Hitlerjugend“ je bila mladinska organizacija, ki se je zavze- mala za t. i. „Wehrertüchtigung“ ter „brezpogojno vdanost firer-ju“. Člani HJ so nosili posebno uniformo — rjavo srajco, črne hlače, bele dokolenke, črno kravato, na strani pa nož s kljukastim križem. Sedanji admiral JLA je bil eden redkih dijakov, ki so z navdušenjem nosili to hitlerjan-sko uniformo. Dr. Marko Dumpelnik: „Nosil jo je, če jo je le mogel; tako v prostem času, pa tudi ob nedeljah. Ko jo je oblekel, je bil naenkrat ves spremenjen, tako da ga skoraj nisem več prepoznal. Njegov izraz je bil strog, obnašal se je povsem militaristično. Moram reči, da sem se ga v uniformi skoraj bal.“ Ali je bil Brovet že pred svojim prihodom na Koroško član HJ? Dr. Dumpelnik: „Gotovo, saj nam v šoli niso delili uniform!“ Dr. Dumpelnik je bil v Millstattu leto in pol, nato pa je pobegnil domov v Šteben. Stane Brovet je ostal do konca vojne. Po vojni se nekdanja sošolca nista več srečala. Na vprašanje, kako ocenjuje Broveta sedaj, ko je dal povelje z bombami in s tanki okupirati Slovenijo, jedr. Dumpelnik odgovoril: „Brovetovo ravnanje je fašistično. Postaviti bi ga morali pred vojaško sodišče!“ Janko Kulmesch DELOVNA SKUPNOST ALPE-ADRIA POZIVA VSE DRŽAVE: Priznajte suverenost Slovenije in Hrvaške! Pomembno pomoč sta Slovenija in Hrvaška dobili od delovne skupnosti Alpe-Adria. V Celovcu je le-ta v sredo, 3. julija, soglasno pozvala vse države, še posebej pa evropske, vključene v KEVS, da priznajo suverenost Slovenije in Hrvaške. V soglasno sprejeti resoluciji zahteva DS Alpe-Adria od SFR Jugoslavije, da naj takoj preneha z brutalnimi vojaškimi akcijami. DS Alpe-Adria poziva vse države, še posebej pa članice KEVS, da priznajo pravico do samoodločbe, neodvisnost in suverenost Slovenije in Hrvaške. S tem naj bi bila dana osnova za demokratično legitimno zvezo držav. DS Alpe-Adria tudi naproša Evropsko skupnost, da pomaga Sloveniji in Hrvaški s finančnimi sredstvi in tako pomagajo razviti prosto tržno gospodarstvo. DS zahteva tudi mednarodne opazovalce, ki naj bi nadzorovali premirje v Sloveniji. Ob koncu srečanja je deželni glavar Ratzenböck sporočil, da se bo Deželni zbor Zgornje Avstrije izrekel za samostojnost Slovenije in Hrvaške. Isti sklep je že sprejel tudi Koroški deželni zbor. Izredne seje DS Alpe-Adria v Celovcu so se udeležili avstrijski vicekancler dr. Josef Riegler, deželni glavarji dr. Josef Krainer (Št.), dr. Hans Katschtaler Po zasedanju DS Alpe-Adria se je slovenski ministrski predsednik Peterle zadržal v Mo-destovem domu, kjer jev krajšem pogovoru s Slovenci, ki čakajo na vrnitev v domovino, razložil trenutno vojaško in politično situacijo. Foto: Damjan Eiletz (Slzbg.), dr. Josef Ratzenböck (Zg. A.), Johan Sipötz (Gradišč.), koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto ter zastopniki Bavarske (ministrski predsednik dr. Max Streibl), zastopniki Lombardije, Furlanije-Julijske krajine, Veneta, regije Trentino- Južna Tirolska, komitatov Györ-Moson-Sopron, Zala, Vas in Somogy. Prisotna sta bila tudi slovenski ministrski predsednik Lojze Peterle ter Hrvaški zunanji minister dr. Davorin Rudolf. S. K. Predsednik Narodnega sveta dr. Grilc pozdravil predsednika slov. parlamenta DR. BUČAR: „V IMENU SLOVENIJE ISKRENA HVALA ZA VAŠO POMOČ“ Pretekli ponedeljek je predsednik NSKS dr. Matevž Grilc skupno s predstavnikom Slovenije na Dunaju Karlom Smolletom pozdravil na mejnem prehodu na Holmcu predsednika slovenskega parlamenta dr. Franca Bučarja. Poudaril je, da podpiramo koroški Slovenci v vsakem oziru Republiko Slovenijo in njene državljane. V tej zvezi pa je Bučarja informiral tudi o akciji NSKS in Mohorjeve družbe „Pomoč Sloveniji“. Dr. France Bučar se je v imenu Slovenije iskreno zahvalil za to konkretno pomoč. Bučar: „Informiral bom o tem vse slovenske politične predstavnike.“ Predsednik slovenskega parlamenta je bil na poti na Dunaj, kjer je zvečer bila ustanovna prireditev avstrijsko-slovenske družbe. Še prej pa se je v Celovcu Skupnost južno-koroških kmetov prosi za pomoč Slovencem Kmetje in kmetice, darujte hrano za Slovence, ki ne morejo potovati v Slovenijo! Narodni svet koroških Slovencev že od začetka vojne v Sloveniji skrbi za prenočišča za osebe, ki se ne morejo vrniti čez mejo v svojo domovino. Posamezniki in družine z otroki so deloma brez vsake oskrbe, nimajo niti hrane. Da bo možno čimprej poskrbeti živila, Skupnost južnokoroških kmetov poziva vse, ki so pripravljeni pomagati, da darujejo domače pridelke. Hrano lahko pripeljete v Modestov dom v Celovec. Takojšnja pomoč je prava pomoč. srečal s predsednico koroškega deželnega zbora Susanne Kö-vari. Slavnostne prireditve na Dunaju se je udeležilo okoli 500 ljudi. Dr. Bučarja so sprejeli stoje in z bučnim aplavzom. Slavnostni govorniki so bili vicekancler dr. Busek, dr. Bučar in dr. Neisser. Dr. Bučar se je zahvalil Avstriji in zlasti še dr. Mocku za izkazano solidarnost. Svečanosti so se udeležili mdr. tudi državnozborski poslanci Kohl, Frischenschlager, Grandi-čeva in Stoisitseva, nadalje tajnik NSKS Pipp in direktor ZSZ J. Habernik. Predsednik Avstrijsko-slovenske družbe je štajerski državnozborski poslanec Paul Burgstal-ler. V sosvetu so mdr. zastopani novinarka ORF dr. Margareta Ko-peinig, domačinka iz Libuč, dr. Guggerbauer in dr. B. Sommer-egger. Društvo šteje trenutno okoli 70 članov, med njimi vice-kanclerja dr. Buseka, deželnega glavarja dr. Ratzenbčcka, dr. Zernatta, njegovega namestnika dr. Haiderja, dr. Tausa, generalno tajnico ÖVP Ingrid Korošec in deželnega poslanca Andreasa Wabla. Po tej poti naproša društvo naše bralke in bralce, da je hvaležno za vsako pomoč. „NARODNEMU SVETU IN MOHORJEVI SMO NEIZMERNO HVALEŽNI ZA POMOČ’ ,REŠIU SMO St PET MINUT PREMNAJS1Ö Slika levo: Stepanjanovi so politični begunci, ki skorajda ne morejo dojeti, da so zdaj na varnem. — Slika desno: Osredkarjev! so bili v Linzu in se niso mogli več vrniti domov, kjer čakata še dva otroka pri babici. Foto: Heidi Stingler Trepetajoč za družinske člane, sorodnike in znance, ki so ostali v Sloveniji, begunci sedaj na Koroškem cele dneve in noči sledijo informacijam o dogajanjih v svoji domovini. Mnogi izmed njih pa so bili na dopustu v inozemstvu in se niso mogli več vrniti domov. Tako sta potovala dva 18-letna fanta po Nizozemski in sta se hotela vrniti konec minulega tedna v Slovenijo. Ker pa so jima cariniki na meji zastavili vprašanje, ali sta pijana, ko hočeta nazaj, sta se obrnila minulo soboto na jugoslovanski konzulat v Celovcu, od katerega sta pričakovala kakšno podporo. „NA JUGOSLOVANSKEM KONZULATU SMO STALI PRED ZAPRTIMI VRATI“ Toda tam sta obstala pred zaprtimi vrati, kar je bilo za mlada fanta popolnoma nerazumljivo, glede na položaj v Jugoslaviji. Prav tako je pričakoval pomoč jugoslovanskega konzulata tudi voznik nekega tovornjaka, kateremu so na konzulatu povedali, da naj prespi kar v tovornjaku. Več pomoči kot ta nasvet voznik ni dobil. Za Cveto Stepanjan pa je bilo popolnoma nerazumljivo, kako se more kak Slovenec zaupati jugoslovanskemu konzulatu. Sama je pribežala skupno s svojim možem Agopom in tremi otroki minuli torek na Koroško, kjer ima družina nekaj znancev. Stepanjanovi so politični begunci. Oktobra leta 1984 so bili štirje bolgarski državljani in Agop Stepanjan, ki ima bolgarsko-jugoslovansko državljanstvo, na temeljnem vojaškem sodišču v Ljubljani spoznani za krive špionaže, terorizma in sovražne propagande. Brez vsakršnih materialnih dokazov je bil takrat Agop obsojen na 9 let zapora; na prošnjo žene Cvete pa ga je komi- sija Vojaškega sodišča v Ljubija11 pogojno odpustila maja 1989. pogojnim odpustom je obsojene1 bival s svojo družino v Kranju. 0} dramatičnih dogodkih v zadnji' dneh so mu prijatelji svetovali, na beži iz Slovenije in se poda z drU; žino na varen kraj. Tako družina i1' dolgo premišljevala in se je v tore1* zjutraj, ko so bile ceste še odpde podala na pot in je pribežala &e‘ Jezersko na Koroško. Zadnjih dn' ki jih je družina preživela v Kranj'' po izjavi Stepanjanovih ni möge# opisati. Stalni alarmi za zračne na pade, bombardiranje bližnjih kra jev kot na primer letališča Brnik blokade tovornjakov, zaprte cest® streljanje na civiliste so stopnjeva živčno napetost prebivalcev. „ŽIVČNE NAPETOSTI NI MOGOČE OPISATI“ _ Okrog 500 ljudi iz Slovenije se je v zadnjih dneh v svojem obupu obrnilo na Narodni svet koroških Slovencev, ki Posreduje beguncem kot tudi vsem tistim, ki se ne morejo vrniti v domovino, prenočišča in prehrano. Družine iz Slovenije so našle streho nad 9lavo tako v Tinjah, kot tudi v oelovških domovih, na Rebr-cj in tudi pri številnih privatnikih. V Modestovem domu smo obiskali nekaj družin, ki so nam pripovedovale, pod kakšnimi pogoji so sploh prišli na Koroško in kaj so doživeli v zadnjih dneh. Cveta, ki je zaposlena v neki tr govini v Kranju, je v teh dneh imel' I nekaj živčnih zlomov, tako da je P° trebovala zdravniško oskrbo. V p° d .... nedeljek zvečer je čez Kranj prile 1 so le svojo kozo m danes tre-tel helikopter z oznako rdečeg' ,Za ,svoie starše’ znance in križa in ljudje so bili prepričani, d' ^ate|Je, ki so ostali v Sloveniji. S prinaša pomoč. Osupli pa so bil' ePanjanovimi smo se pogovarjali ko je ta helikopter začel streljati n' a Varand' Modestovega doma in mesto. Cveta je bila s svojim mo . o'o mogoče prezreti živčnosti žem in sinom Negosom v trgovin' . e, ko se je v Celovcu zash-14-letna otroka Sara in David P* a a sirena, potem pa ropot voja- sta bila tedaj sama doma. Najhui e a . Družina očitno še m pa je bilo videti, kako nemočen je 09'a dojeti, da je tu na varnem, posamezen civilni opazovalec ° Trjr-i takih vojaških napadih. ”~>°bZALI SMO BREZ Vsakdo, ki je stopil iz hiše, ni ve' VSEGA RFŠII I SMO I F del, ali se bo še živ vrnil, ali pa 9 SVojn ’ bMU Lt bodo na cesti ustrelili. Na nasvet JOJJUJtfJZO__________________ dobrih prijateljev se je druži , Tankočuten sin Negos pa je stal-potem odločila, da je v tore J no tolažil svojo mamico, češ da naj zbezala cez mejo, ko so bile ces se pom|ri tu so ng vamem se odprte. Kot pravi Agop je bilo Toda pSihična obremenitev zadnjih pet minut pred dvanajsto, da J let Je ce|o spravi|a rešil svojo družino na varen kr j ob zadnje .jvce S sabo pa Stepanjanovi niso UP Kako bo ,|o ^ danes vzeti niti najosnovnejših stva nihče ne ve. Vsi upajo, a skoraj ne verjamejo več v možnost, da bi v zadnjem trenutku le še prišlo do politične rešitve, tako da bi se tudi današnji begunci morda lahko kmalu spet vrnili v svojo domovino. Druga slovenska družina, s katero smo se pogovarjali, je družina Osredkar, ki je bila v zadnjih dneh na obisku pri znancih v Linzu. Ko so se vračali čez München in Salzburg nazaj, so tam izvedeli, da ni mogoče priti v Slovenijo. Osred-karjevi so bili na poti z dvema otrokoma (stara 2 leti in 8 mesecev), starejša otroka (11 in 15 let) pa sta ostala pri babici v Ljubljani. „TREPETAMO ZA OTROKA, KI STA OSTALA PRI BABICI V LJUBLJANI“___________________ Na nekem parkirišču v Solno-gradu je družina izvedela za telefonsko številko Narodnega sveta, na katerega so se obrnili, da so jim posredovali prenočišče in prehrano. Starši pa trenutno trepetajo za otroka in starše, ki so v Ljubljani. Živčna napetost se stopnjuje do zadnjega, kadar ni možno dobiti telefonske povezave. Oče družine sedaj razmišlja, ali bi se sam podal čez mejo in skušal rešiti na varen kraj čez mejo še starejša sinova. „DEMONSTRACIJE - VSE PRAV IN LEPO, TODA TRENUTNO POTREBUJEMO TUDI DRUGO POMOČ“ Da pa je Celovec dejansko varen kraj, o tem Anton Osredkar dvomi. Zanj ni nerealistično, da bi srbska vojska ne prišla tudi čez Karavanke, saj srbska vlada tudi že širi sramotno propagando proti Avstriji, češ da podpira Slovenijo tudi z orožjem. Svoji družini je že poslal telegram, naj pridejo v Avstrijo, če imajo le kakšno možnost. Bojazen in strah za 11- in 15-letnega fanta pa je razumljiva, saj so to še otroci, ki naj bi bežali na varno med vojsko. Seveda vsi Slovenci upajo, da se bodo lahko čimprej vrnili v svojo domovino — v prosto in svobodno Slovenijo, in marsikateremu izmed njih je sitno, da morajo tu na Koroškem prositi ljudi za pomoč. Kljub temu pa so begunci neizmerno hvaležni, da sta Narodni svet in Mohorjeva tako na hitro in spontano poskrbela za pomoč. Demonstracije pred konzulatom morda v tem trenutku nekoliko opozarjajo na trenutno situacijo; kar pa ljudje sedaj potrebujejo, je takojšnja pomoč, v prvi vrsti namreč, da se poskrbi za streho in prehrano. Razveseljivo je tudi, da poleg javnih ustanov nudi prenočišča tudi vrsta privatnikov. Ljudem, ki bodo morali morda že v prihodnjih dneh pribežati na Koroško, bo potrebna najosnovnejša preskrba. Heidi Stingler Slovenski športniki so se odcepili od jugoslovanske reprezentance v Atenah Na Dunaju jih je sprajel Branke Elsner $ slovensko zastavo „Za okupatorja ne bomo nastopali!" so si rekli slovenski športniki na Sredozemskih igrah v Atenah, ko so slišali, da je Jugoslovanska (ljudska) armada napadla Slovenijo. 18 vrhunskih slovenskih športnikov bi moralo nastopiti za Jugoslavijo. Še preden so se pričela tekmovanja, so slovenski športniki odpovedali svoje sodelovanje. Z letalom so odpotovali na Dunaj in nato z vlakom v Celovec, kjer jim je Narodni svet posredoval v Mladinskem domu začasno bivališče. Ko smo slišali, da je Jugoslavija napadla našo državo in da so padli številni Slovenci v boju za demokratičnost in samostojnost, smo se takoj odločili, da za okupatorja in agresorja ne bomo več nastopali na Sredozemskih igrah, je dejal trener plavalcev Palovič Vinko. Njegovi plavalci so imeli odlične možnosti, da bi se uvrstili za olimpijske igre v Barceloni. Pod temi pogoji so se tej možnosti odpovedali. Iz Aten so odpotovali tudi telovadci, kolesarji in namiznoteniški igralci. Vrhunski košarkar Zdovc pa je že prej sam zapustil Atene. Odpotoval pa je tudi vrhunski strelec Raimund Debevec. 18 slovenskih športnikov je na letališču na Dunaju sprejel vrhunski nogometni trener Branko Elsner s slovensko zastavo. Športniki so potem potovali z vlakom v Celovec, kjer jim je Narodni svet poskrbel bivališče v Mladinskem domu. Zdaj čakajo na možnost, da se bodo vrnili domov k svojim družinam. Toda dokler ni možen varen prevoz, želijo ostati v Ce-l°vcu- Silvo Kumer 18 vrhunskih slovenskih športnikov se je ločilo od jugoslovanske reprezentance v Atenah. Narodni svet jim je posredoval bivališče v Mladinskem domu, kjer jim nudi streho ravnatelj doma mag. Jože Biajs (na sliki levo). STRAN —7 petek, / 5. julija 1991 Dr. Peter Millonig, predstavnik Slovenije v Washingtonu V ZDA zastopa Slovenijo naš rojak dr. Peter Millonig. Vemo, da je ameriška vlada do pred nekaj dnevi brezpogojno zagovarjala „enotno" Jugoslavijo in zato bila pripravljena celo riskirati človeške žrtve. Vendar začenja sedaj previdno spreminjati svoje stališče in si lahko predstavlja samo- napisati več komentarjev za „New York Times“ in druge ameriške časopise z večmilijonsko naklado. Predvsem pa je dr. Millonig poudaril: „Odkar divja beograjska armada, se javljajo nešteti ljudje (predvsem tudi številni potomci „Ameriška javnost na strani Slovencev” stojno Slovenijo in Hrvaško, „če bo do tega prišlo po mirni in demokratični poti“. K temu so pripomogli v prvi vrsti mediji, ki posvečajo zadnjemu razvoju v Jugoslaviji poglavitno pozornost. Tako je npr. dr. Millonig imel že več televizijskih diskusij s prominentnimi predstavniki, mdr. tudi z namestnikom zunanjega ministra ZDA Eagleber-gerjem. Poleg tega je imel priložnost Slovencev) s pismi ali telefonati in zahtevajo od vodilnih ameriških politikov, da naj končno priznajo Slovenijo in Hrvaško kot samostojni republiki. Tudi medijska javnost je na strani Slovenije. Npr. je časopis .Washington Post', ki je do nedavnega vehementno nasprotoval Sloveniji in Hrvaški, sedaj začel podpirati obe republiki.“ Tako je uspelo ustvariti pritisk s strani baze ter preko medijev na politike. Demonstracija, ki je bila prejšnji petek pred generalnim konzulatom Protest pred celovškim konzulatom SFRJ Prejšnji petek so na pobudo KDO številne slovenske organizacije priredile protestni shod pred celovškim konzulatom SFRJ. Generalnemu konzulu Majcnu so predali posebno resolucijo, ki so jo podpisali udeleženci protestnega shoda in v kateri ostro obsojajo okupacijo Slovenije. Zadnji ponedeljek pa so koroški Slovenci skupno z nekaterimi pripadniki večinskega naroda ponovno protestirali pred konzulatom. Na obeh shodih so razni udeleženci tudi zahtevali, da naj Majcen, ki je Slovenec in je že po zadnjih volitvah veljal v Sloveniji celo kot kandidat za predsednika vlade, odstopi kot generalni konzul SFRJ. V PLIBERKU NAZADOVAL TRGO-VINSKI PROMET D 70 ODSTOTKOV „Ta konec tedna dan resnična južnokoroški turizem“ „V pliberški občini je trgovinski promet nazadoval v zadnjih dnevih do 70 odstotkov. Turistov pa je trenutno med 20 in 30 odstotkov manj.“ To nam je povedala Anita Woltsche, predsednica Društva pliberških trgovcev in odbornica Turističnega društva Pliberk. Tudi v drugih južnokoroških turističnih krajih računajo s hudimi gospodarskimi posledicami zaradi razmer onstran državne meje. Michael Exner, poslovodja Turistične zveze Klopinjsko jeze-ro/Zablatniško jezero, je v pogovoru z NT dejal: „Dan resnice bo ta konec tedna.“ Podobno je izjavil tudi Günther Schrottenba-cher, vodja Turističnega urada „Če se bo nadaljevala bojimo najhujših Bače: vojna, se posledic.“ Zaenkrat v južnokoroških predelih — z izjemo pliberškega — še niso zaznali večjih stornacij. Maja in junija je bilo število turistov podobno kot lani. Tudi število rezervacij do konca poletja se za enkrat bistveno še ne razlikuje od lanskega leta. „Toda turisti, zlasti iz Nemčije, množično kličejo in čisto vzne- Anita Woltsche (predsednica Društva pliberških trgovcev) mirjeni pravijo, da jih je strah.“ Tako Anita Woltsche, Michael Exner in Günther Schrottenba-cher soglasno. Vprašali smo tudi nekaj turističnih podjetnikov, kakšne posledice ima vojna na njihovo dejavnost. „Bildzeitung je pisala, da je na Koroškem vojna . .. “ Stefan Breznik, lastnik cam-pinga Zablatniško jezero in hotela v Pliberku: Posledice vojne onstran meje smo začeli prav občutiti v sredo; od tedaj naprej pa je vedno huje. ZADRUGA-market Pliberk darovala za slovenske prebivalce Tudi Zadruga-market Pliberk je hitro pomagala prizadetim prebivalcem Slovenije ter predvsem še otrokom. Darovala je občini Ravne na Koroškem 600 kg otroške hrane ter 400 kg kvasa. S tem je na prepričljiv način dokazala svojo solidarnost z rojaki onstran meje. Kot nam je povedal Albert Messner, namestnik poslovodje, občuti tudi pliberška zadruga večje posledice vojne. Število stornacij raste, prav tako tudi zaskrbljenih telefonatov. Nemška „Bildzeitung“ je namreč pisala, da je na Koroškem vojna. Sicer bi bila letošnja sezona odlična. Lahko bi imeli dvakrat toliko gostov kot lani. Še huje pa je v Pliberku: od 40 postelj imamo 10 stornacij. To pove vse. Tomaž Dobernig lastnik gostišča „Thomashof“ na Reki pri Št. Jakobu: Postelj imamo 70 in smo že beležili prve stornacije. Pričakovali smo, da bo zaradi krize v Jugoslaviji povpraševanje večje, pa niti eden ni vprašal za sobo. Isto so mi tudi potrdili v Bačah. Če bo vojna dalje trajala, bo še slabše kot lani. Günther Stefitz, juniorski šef gostišča Rößlwirt, Pliberk: Pri nas je mirno, nimamo pa nobenih stornacij. Turistična agencija, s katero sodelujemo, je namreč poslala k nam zastopnika, ki si je osebno ogledal položaj na južnem Koroškem. Postelj imamo 60 in smo polno zasedeni. Naši rojaki in razne njihove ustanove so se širokogrudno odzvale prošnji NSKS in Mohorjeve družbe, da dajo na razpolago svoja bivališča in prehrano za Slovence, ki ne morejo k svojim svojcem v Sloveniji. Doslej je uspelo dobiti bivališče za 500 ljudi. Naslednje osebe oz. družine so se odzvale prošnji NSKS in Mohorjeve družbe: Komenda, Rebrca; Mode-stov dom, Celovec; Dom v Tinjah; Slomškov dom, Celovec; Mladinski dom, Celovec; Milena Ropar, Vetrinj; Šiman Triessnig, Loče; Jože Rovšek, Holbiče; Henrike Brandner, Celovec; družina Dertschei, Celovec; Alfred in Ana Geiger, Treffen; dipl. inž. Hanzi Ur-schitz, Grpiče; Joško Wrolich, Bače; Joško Igerc, Mala vas; Veronika Pietzka, Dolinčiče; mag. Urban Popotnig, Ziljska Bistrica; Rozalija Matitz, Sreje/ Škocijan; Marjana Grilc, Celovec; gospa Schmiedmayer, Ce- lovec; Ingrid in Miha Zablatnik, Bilnjovs; Fric Kumer, Blato; Jurij Mandl, Libuče; Adolf Kri-vograd^ Šmihel; družina Gregorič, Čepiče; Karl Graf, Wolfsberg; Leni in Toni Sticker, Te-šinja; dr. Peter Riefenthaler, Labientschach; Ferdi Leiler, Ziljska Bistrica; Milica Janežič, Leše; univ. doc. Andrej Mo-ritsch, Zilja; Milka Kriegl, Za-homc; Nanti Olip, Sele; Marjan Olip, Sele; župnišče Št. lij; Hanzi in Joži Sticker, Št. Peter; Josef Kikel, Celovec; Karl Grilc, Šmihel; Franc Starz, Škocijan; Kristijan Srienc, Ži- Zahvala dr. Matevža Grilca Dr. Matevž Grilc se po tej Poti v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev iskreno zahvaljuje vsem koroškim Slovencem ter njihovim ustanovam, ki so konkretno podprli akcijo „POMOČ SLOVENIJI“. Hkrati se zahvaljuje tudi nastavljencem Narodnega sveta koroških Slovencev, zlasti mag. Marjanu Pippu, Milki Hudobnik, Sonji Sturm in Justini Hribernik. Ti delajo noč in dan, da zmorejo pomagati Slovencem v stiski hitro in učinkovito. ravnica; dr. France Vrbinc, Sreje; Milka Hudobnik, Celovec; Pizzeria „Roberto“, Celovec; g. Zritz, Žirovnica; gostilna Juenna, Čepiče; Hanzej Hribernik, Radiše. Vsem izrekamo našo prisrčno zahvalo. S tem, da so hitro pomagali, so pomagali dvakrat. Potrebujemo pa še dodatna prebivališča. Zato iskreno prosimo, da se še drugi koroški Slovenci odzovejo prošnji NSKS in Mohorjeve družbe. JAVITE SE PO TELEFONU: (04 63) 51 25 28 PISMO IZ SLOVENIJE Zasuk usode Da je šlo resnično za roparsko in okupacijsko armado, ki je teden dni terorizirala našo deželo, se je pokazalo tako na mejnem prehodu ob Karavanškem prehodu kot tudi v Novi Gorici. Pri ujetih zveznih policijah ter vojakih, ki so se umikali, so naše varnostne sile izsledile ogromno nakradenih stvari, od videorekorderjev do hrane, pijače in blaga iz brezcarinskih prodajaln. Boljševistični morilci so morali odjenjati. A za njimi so ostale krvave sledi, požgane hiše, na milijarde dolarjev škode, ki jih nihče ne bo povrnil. In ne le to. Po pobočjih Kočevskega roga ter še marsikje drugje v Sloveniji so vojaški lovci odvrgli angleške kasetne bombe, ki bodo eksplodirale čez čas — morda že čez 24 ur, šele po treh dneh ali nekaj tednih. V tej borbi med Davidom in Goliatom so potekale številne drobne, celo na prvi pogled obrobne dejavnosti, ki so nedvomno vplivale na končen in prihodnji razplet dogodkov. Zato je slovenska poslanka Spomenka Hribar z njej lastno pronicljivostjo ustanovila Odbor staršev za varstvo svojih otrok na služenju v Jugoslovanski armadi. Takoj so se ji pridružili srbski starši v Beogradu in ustanovili so skupen odbor staršev otrok, ki služijo vojsko na tujem ozemlju. Skupna akcija je rodila avtobusni pohod nekaj sto staršev iz Beograda in Zagreba v Ljubljano, kjer so se jim pridružili tudi slovenski starši. Vsi so na 5. armadno območje v Zagreb sporočili, da otroci, ki služijo vojsko, pripadajo materam in ne generalom. Srbski starši so odločeni, da brez svojih sinov ne bodo zapustili Slovenije, prav tako pa slovenski in hrvaški starši zahtevajo povratek svojih sinov na domača ognjišča. Dejavnost Odbora Spomenke Hribar je povzročila tudi nenavaden zasuk pri sicer militantnih Črnogorcih. Šef te majhne državice, Momir Bužatovič, doslej zvest privrženec Slobodana Miloševiča, je zahteval umik črnogorskih vojakov iz Slovenije in Jugoslovanske armade. Eno bitko smo torej dobili, veliko jih še čaka. m Oči in ušesa slovenske države So stvari, o katerih doslej na straneh našega časopisa nismo govorili, tokrat pa bomo. Gre za obveščevalno službo mlade slovenske države, ki je v dneh vojne igrala ključno vlogo pri obrambi domovine. Njen uraden naziv je Varnostno obveščevalna služba, spada pod Bavčarjevo notranje ministrstvo, njen vodja pa je dr. Miha Brejc. In kakšno vlogo je imela ta služba med agresijo na Slovenijo? Po besedah gospoda Brejca je njegova služba mnogo pred vojaško agresijo spremljala razne incidentne pojave, ki so kazali na resnost položaja in možnosti posredovanja okupatorske vojske v Sloveniji. Obveščevalci so zbrali veliko koristnih informacij ter jih posredovali na ustrezna mesta. Za marsikateri dogodek, ki se je zgodil med okupacijo, je varnostna služba vedela že mnogo prej. Vedeta je tudi za najbolj skrivane in tajne načrte okupatorskih srbskih generalov, za vse njihove nakane, zvijače in poteze. Nedvomno se je pokazalo v dneh vojne, da sta ministrstvi za obrambo in notranje zadeve najsposobnejši. In ta mlada obveščevalna služba ni vedela le za generalske nakane, njeni agenti so prodrli tudi v samo obveščevalno službo Jugoslovanske armade, znano pod zloglasno kratico KOS. K uspehom gospoda Brejca gre prišteti tudi aretacije najnevarnejših vojaških obveščevalcev, špijonov in njihovih šefov. Tadej Bratok NADALJNJE REAKCIJE NA OKUPACIJO SLOVENIJE Deželna stranka EL: Avstrija naj prizna Slovenijo „Koroški Slovenci izražamo matičnemu narodu in njegovim demokratičnim predstavnikom v teh bridkih trenutkih svoje globoko sočutje in solidarnost. Z njim smo se veselili dolgo pričakovane razglasitve samostojne države Slovenije, z njim trpimo v dneh vojaškega nasilja. Koroški Slovenci odrekamo zveznemu predsedstvu SFRJ ter zveznemu izvršnemu svetu vsakršno legitimacijo za izvajanje nasilnih ukrepov zoper Slovenijo in Hrvaško, ki sta se z demokratičnimi akti izrekli za vzpostavitev samostojnih držav. Zaostrene razmere v naši sosednji državi Sloveniji, ki imajo svoj izvor v brutalnih vojaških agresijah JLA zoper slovenski narod in njegovo mlado demokratično urejeno suvereno državo, nam narekujejo, da zavzemamo do dogodkov preteklih tednov in dni povsem jasna stališča. Pravica do samoodločanja je neizpodbitna pravica vsakega naroda in tako nadrejena vsakemu pravnemu sistemu, tudi med- narodnim normam. Slovenski narod se je na najbolj demokratičen način — z ljudskim glasovanjem — odločil za samostojno in suvereno državo Slovenijo. Nihče na tem svetu ni legitimiran, da bi slovenskemu narodu to pravico oporekal. Na tem mestu izražamo koroški Slovenci svoje ogorčenje in oster protest proti neciviliziranemu in zahrbtnemu zadržanju ZDA in EGS, ki so s svojim odklonilnim stališčem napram razglasitvi državne suverenosti Slovenije in Hrvaške opogumile Jugoslovansko ljudsko armado ali ji celo dale povod za izvajanje brutalnega nasilja „proti vsemu, kar se v Sloveniji giblje“, kot so bili citirani komandanti JLA. Dolžim ZDA in EGS, da so sokri- ve prelivanja nedolžne krvi v Sloveniji. Zato se bo Enotna lista tudi naprej z vso silo upirala stremljenjem večinskih strank, da se Avstrija vključi v EGS. Nočemo se vključiti v skupnost držav, ki uničuje male kmete, male obrtnike, ki nima čuta ne za socialne probleme svojih prebivalcev, ne za varstvo okolja in ohranjevanje življenjske kvalitete, in nočemo se vključiti v skupnost držav, ki iz zelo sebičnih interesov dopušča in omogoča, da na demokratične odločitve slovenskega naroda odgovarjajo s tanki in topovi. ( . . .) Pozivam avstrijsko vlado, da stori prav v teh trenutkih najhujše vojaške agresije zoper Slovenijo in njene prebivalce odločilni korak in prizna Slovenijo v smislu mednarodnega pravnega subjekta. Samo po tej poti je še možno učinkovito zvišati mednarodni pritisk na Jugoslavijo.“ Predsednik Andrej Wakounig na ustanovnem občnem zboru EL (preteklo nedeljo). Udeleženci občnega zbora so v soglasno sprejeti resoluciji izrazili Sloveniji svojo solidarnost. Globasnica, Pliberk, Suha: Domačini pomagali voznikom tovornjakom Na pobudo Narodnega sveta koroških Slovencev so člani NSKS iz Globasnice s pomočjo restavracije JUENNA in kulturnih društev iz Pliberka in Suhe poskrbeli za prehrano voznikom tovornjakov, ki čakajo ob avstrijski meji na prehodu na Viču oz. Labotu/Dravogradu. Nadalje so Globašani, kljub nevarnosti, obiskali člane teritorialne obrambe na slovenski meji. Tam je v imenu NSKS in KSOO izrekel poslovodeči tajnik Bernard Sadovnik načelniku TO vso solidarnost in moralno podporo koroških Slovencev. Kot znak solidarnosti pa je predal kruh in domače pridelke. V pogovoru so člani TO izpostavili pomembnost takšne moralne podpore, še zlasti v obliki raznih akcij, ki se odvijajo v Avstriji. Na tem mestu se že zdaj zahvaljujejo za vsako pomoč. POZIV ŠKOFA K MOLITVI ZA JUGOSLAVIJO Vojaški prepiri v Sloveniji in na Hrvaškem pozivajo tudi katoliško Cerkev na Koroškem k posebni solidarnosti. Krščanska vera ve, da je molitev eden od osrednjih načinov izvajanja take solidarnosti. Prosim vse župnije, redovne skupnosti, apostolske skupine in posamezne katoličane, da goreče molijo za hiter konec prelivanja krvi in za pravičen mir v naši sosednji deželi. Dr. Egon Kapellari krški škof NEMŠKO-SLOVENSKI KOORDINACIJSKI ODBOR VLADI V BEOGRADU Predsednika Nemško-sloven-skega koordinacijskega odbora Krške škofije dr. Valentin Inzko in dr. Ernst Waldstein sta naslovila na generalnega konzula SFRJ Marjana Majcna sledeče stališče s prošnjo, da ga posreduje vladi SFRJ v Beogradu: „Nemško-slovenski koordinacijski odbor Krške škofije izraža svojo globoko zaskrbljenost zaradi agresivnega nastopanja zveznih oboroženih sil v Sloveniji. To ravnanje nasprotuje principom civilizirane družbe in ovira pot k mirnemu sožitju med narodi in graditvi mednarodne skupnosti.“ „Ta odbor," je v stališču beograjski vladi zapisano, „poudarja pravico slehernega naroda do samood- ločbe in pričakuje, da bodo organi Jugoslavije spoštovali prizadevanja Slovencev v republiki Sloveniji, da svobodno uravnavajo svoj narodni razvoj in neposredno včlenjanje v skupnost neodvisnih držav. Taka rešitev iz zapletov na jugoslovanskem prostoru bo edino mogla pripeljati k odpravi napetosti med narodi in prispevati k ohranitvi miru.“ PROTEST ZSO Na skupni seji glavnih odborov Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter odborov vključenih organizacij so ostro obsodili vojaški poseg jugoslovanske armade v Republiki Sloveniji. „Jugoslovanska vojska je s svojim brutalnim posegom v Republiki Sloveniji izgubila naslov .ljudska' in postala okupacijska armada takega kova, kot jo poznamo v totalitarnih režimih," tako ZSO. SOLIDARNOSTNO PISMO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV „Spoštovani! Prizadeti ob tragičnih dogodkih, ki jih povzroča agresija jugoslovanske vojske, izrekamo solidarnost vodstvu in prebivalcem suverene Republike Slovenije. Upamo, da bodo takoj ustavljeni napadi na samostojno Republiko Slovenijo, in želimo, da bi mogla čimprej preiti na reševanje perečih gospodarskih problemov in da bi spet zaživelo nemoteno kulturno delovanje. SRD „Danica“ St. Primož, SPD „Trta" Žitara vas, SKD v Globasnici, SPD „Valentin Polanšek" Obirsko, SPD „Zarja“ Železna Kapla, SPD „Edinost“ Pliberk, MoPZ „Kralj Matjaž" Libuče, Društvo „Godba na pihala“ Šmihel, SPD „Edinost“ Škofiče, SPD v Št. Janžu.“ SEHR GEEHRTE REDAKTION! Während ich diese Zeilen schreibe, erreichen uns die schrecklichen Nachrichten und Bilder aus Slowenien. Man durfte wohl damit rechnen, daß die Zentralregierung den Schritt zur Selbständigkeit •Sloweniens nicht so ohne weiteres akzeptieren wird, daß der Eingriff aber mit solcher Brutalität erfolgen würde, ist für mich unbegreiflich. Ich war eigentlich für Slowenien zuversichtlich — weniger für Kroatien mit der starken Serbischen Minderheit — und bin nun bestürzt, daß es am Ende des 20. Jhds. noch möglich ist, daß Menschen aufeinander schießen. Angesichts solcher Ereignisse kommt der Haltung Österreichs und Kärntens sicher große Bedeutung zu. Werden die Deutsch-Kärntner über ihren Schatten springen können bzw. wird das Schicksal der Slowenen nun dazu führen, daß in Kärnten die Gegensätze überwunden werden? Auf keinen Fall darf die Arbeit, die Sie mit Ihrem Programm begonnen haben, aufhören . . . Dr. F. G., Dunaj ,rAch, die Serben schießen? Wie peinlich!“ ------------------------------Karikatur: „Die Welt“/Klaus Bohle Proštu in dekanu g. Francu Brumniku v slovo Tri desetletja v službi Družbe Sv. Mohorja—od leta 1961 kot odbornik, od leta 1971 kot tajnik, zadnje desetletje od leta 1981 kot predsednik — vzoren dušni pastir na različnih mestih koroške cerkve, od leta 1968 dekan in prošt v Dobrli vasi — s tem centralna osebnost v verskem in narodnostnem življenju Podjune — to je kratek življenjski oris prošta dekana g. Franca Brumnika, ki je umrl na predvečer praznika apost. Petra in Pavla v bolnišnici pri elizabetinkah v Celovcu. _ Rodil se je 12. 4. 1913 pri Stadlerju v Srednji vasi, v župniji Gorence. Ta fara nam je dala poleg pokojnika še dva zaslužna duhovnika: nedavno v Rožeku umrlega starosto župnika Nikolaja Marktla in vse prezgodaj umrlega župnika v Svečah g. Škorjanca. Na malega Stadlerjevega Franceja je postal kaj kmalu pozoren znan prijatelj študentov, tedanji gorenški župnik Ignacij Muri. Župnikovo dobrohotno zanimanje za mladega fanta ni ostalo brez sadu: Fran-cej je šel študirat. Župnik sam ga je pospremil v Celovec. Leta 1933 je po zaključeni gimnaziji vstopil v novo dograjeno semenišče ob Lendu ter se z vso marljivostjo posvetil šestletnemu teološkemu študiju. V semenišču se je tedaj pripravljalo na duhovniško službo nad 70 bogoslovcev. Slovenskih seme-niščnikov je bila dobra četrtina. Imeli so svojo akademijo, v kateri je France pridno sodeloval. V mašnika je bil posvečen 29. 6. 1938, to je v onem viharnem letu, ko je meseca marca vdrla v Avstrijo nemška vojska in jo prikjučila rajhu. Javno mnenje je bilo zastrupljeno, polno sovraštva do Cerkve in do duhovništva. Res! Trdno zaverovan v božji klic je moral biti tedaj vsak mlad človek, ki je kljub tem vztrajal ter se kljub sramotenju odločil za duhovniški poklic. Prvo kaplansko mesto je mnogokrat odločilno za duhovniški lik mladega človeka. Železna Kapla, tedaj z nadvse gorečim in izkušenim dušnim pastirjem, poznejšim prelatom Alešem Zechnerjem, je kot prvo kaplansko mesto v veliki meri vplivalo na poznejše duhovniško življenje kaplana Brumnika. Pridobil je duhovniški model, katerega je uresničeval v svoji dušnopastirski praksi. Med vojno je Brumnik, ponovno zasledovan od gestapa, ostal med slovenskim ljudst- vom ter pastiroval v Štebnu, v Kamnu in nazadnje, že po zlomu Hitlerjeve Nemčije, v Pliberku. Tu gaje nekdo ovadil pri angleški tajni službi FFS, ki ga je za par tednov, popolnoma nedolžnega, vtaknila v ječo. Tako mu tudi ta grenki kelih ni ostal prihranjen, sicer nekaj let pozneje, kot drugim slovenskim duhovnikom na Koroškem. Več let je nato župnikoval v Šmarjeti nad Velikovcem, dokler mu ni bilo poverjeno vodstvo doma Sodalitas v Tinjah. Hkrati je postal vodja Dušnopa-stirskega urada v Celovcu in urednik Nedelje. Razrešen te težavne naloge in odgovorne službe je bil leta 1968 imenovan za prošta in dekana v Dobrli vasi. Tudi tam so ga čakale pastoralne težave. Z vso odločnostjo in mirno pre- udarnostjo je moral pomirjevati nemirne duhove, ki so se pojavili s svojimi neutemeljenimi zahtevami. Da in ne, brez vsake vmesne debate, je bilo načelo rajnega, ki ga je odlikovalo ter izzivalo spoštovanje tudi na nasprotni strani. Z dekanom in proštom Brumnikom je umrl mož-duhov-nik, ki zavzema s svojim tihim, neumornim delom in s svojim iskreno privlačnim značajem ter s svojo povezanostjo z ljudstvom vidno mesto v mozaiku slovenskega naroda na Koroškem. Njegovo 53-letno duhovniško življenje je napolnjeno z molitvijo, z delom, z žrtvami. Oltar je bil višek dnevnega programa. Ob tem oltarju je sprejemal moč, da se je sam dan za dnem daroval Bogu in fari. Poslanstvo svojega 53-letne-ga duhovništva, polnega sprejemanja in dajanja, je dopolnil in izpopolnil še s svojim poslednjim darovanjem v daljši bolezni. Tako odhaja iz naše srede mož, ki se ni zadovoljeval s povprečnostjo, temveč je vedno s celotno izrabo naravnih in nadnaravnih moči skušal služiti Cerkvi in svojemu slov. ljudstvu. Držal se je načela: „Več, kot veleva mu stan, mož je storiti dolžan!“ Kristo Srienc, predsednik nadzornega odbora Mohorjeve družbe Skupna seja slovenskega in madžarskega sosveta POTREBEN POGOVOR l ZVEZNIM KANGLERJEM Pred dnevi je bila skupna seja sosveta za slovensko in madžarsko skupnost v gradiščanskem mestu Oberwart. Oba sosveta sta se zavzela za pogovor narodnih skupnosti z avstrijskim zveznim kanclerjem in podkanclerjem. V.zvezi z zahtevanim pogovorom z avstrijskim kanclerjem in njego-vini namestnikom sta oba sosveta sklenila, da naj bi bili pri tem raz-Qovoru prisotni tudi zastopniki hrvaške in češke narodne skupno-sti. Teme razgovora z glavnima Predstavnikoma avstrijske vlade naj bi bile mdr. dvojezična gimnazija v Oberwartu, vprašanje otroških vrtcev, vprašanje radia in televizije ter ustanovitev sosveta za češko in hrvaško narodno skupnost. V ospredju tega pogovora pa naj bi hita tudi zahteva po hitrejšem Vplačevanju in obračunavanju hnančnih podpor slovenskim in madžarskim organizacijam s strani Urada zveznega kanclerja. Sedanja praksa je taka, da so npr. organizacije dobile podpore za leto 1990 šele v letu 1991, kar gotovo ne odgovarja učinkoviti politiki v korist manjšinam. V zvezi z dvojezično gimnazijo v Oberwartu za madžarsko in hrvaško narodno skupnost je bilo rečeno, da je madžarski sosvet o tem že večkrat pozitivno sklepal in da je čimprejšnja ustanovitev take gimnazije brez dvoma nujno potrebna. Vrhu tega so se člani sosveta pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju med madžarskim in slo- venskim sosvetom in pri tem ugotovili, da je v dunajskem Centru narodnih skupnosti sodelovanje med madžarskimi in slovenskimi organizacijami zelo dobro. Glede avtonomnega zastopstva so se izrekli za nadaljnja posvetovanja, hkrati pa so odločili, da se bodo udeležili simpozija koroške deželne vlade na temo „Avtonomna zastopstva manjšin,“ ki bo 23. in 24. oktobra 1991 v Železni Kapli. Pomembno je bilo tudi vprašanje o šolski odredbi koroške deželne vlade, s katero naj bi na ljudski šoli 22 (Rennerschule) v Celovcu ustanovili neke vrste javno središčno dvojezično ljudsko šolo za vse, k dvojezičnemu pouku prijavljene, otroke, ki živijo zunaj dvojezičnega ozemlja. Po osnutku te odredbe bi morali vsi k dvojezičnemu pouku prijavljeni otroci, ne_glede na to, ali živijo v Spittalu, Šentvidu ob Glini, Beljaku ali v kakem drugem kraju zunaj dvojezičnega ozemlja, obiskovati ljudsko šolo v Celovcu, kar je v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz leta 1989. Sosvet je v zvezi s to odredbo dal negativno stališče. Pogovarjali so se tudi o omogočanju boljšega sprejema oddaj RTV Slovenija na južnem Koroškem. Seje sosveta sta se udeležila mdr. ministrski svetnik Jonak s Prosvetnega ministrstva ter zvezni poslanec Paul Kiss, ki je postal govornik avstrijske OVP v manjšinskih vprašanjih. Predsednik sosveta za koroške Slovence dr. Matevž Grilc je Kissa povabil na Koroško; ta se je vabilu rad odzval, čas pa bodo še določili. Zveza slovenskih organizacij na sejo sosveta na žalost ni poslala nobenega zastopnika. KEL je opravljala zelo pomembno delo Na izrednem občnem zboru je bila preteklo nedeljo razpuščena Koroška enotna lista. Poslovo-deči predsednik Janez Hudi je naštel velike uspehe KEL, ki je bila za slovensko narodno skupnost velikega pomena. Še posebej je Hudi spomnil na „parlamentarno dobo" KEL, ko je Karel Smolle izredno uspešno zastopal interese slovenske narodne skupnosti v Državnem zboru. Tajnica Micka Miškulnig je ponovila zahtevo po samostojnem zastopstvu slovenske narodne skupnosti na državni in deželni ravni in izrazila željo in zahtevo, da bi bilo ta cilj mogoče doseči z avtonomnim mandatom oz. javnopravnim zastopstvom. „Samostojno politično zastopstvo je doslej obrodilo največje sadove na občinski ravni, kjer deluje 50 samostojnih občinskih odbornikov,“ je dejala Miškulnigova. Občni zbor se je potem brez glasu proti izrekel za razpustitev KEL in za ustanovitev deželne stranke EL. Ustanovni občni zbor s proponenti, ki so sprožili ustanovitev EL (z leve): Tinej Wasti, prof. Jože Wakounig, Bernard Sadovnik, vodja občnega zbora dr. Pavel Apovnik, Janez Hudi ter tajnica EL Justina Hribernik. POMEMBEN KORAK K SAMOSTOJNEMU POLITIČNEMU ZASTOPSTVU NA DEŽELNI RAVNI Enotna lista bo zdru- Občinski odborniki naj ostanejo nosilci samostojna politike Prav tako preteklo nedeljo so na izrednem občnem zboru razpustili Klub slovenskih občinskih odbornikov. Predsednik mag. Peter Waldhauser je poudarjeno podprl poenotenje političnih struktur in strnjevanje sil. „Cilj mora biti tudi naše zastopstvo na deželni in državni ravni,“ je dejal predsednik. Glede na to, da je nato nasledila KSOO na novo ustanovljena deželna stranka Enotna lista, so Klub slovenskih občinskih odbornikov razpustili. ževala vse naše sile Želji naših ljudi po poenotenju samostojnih volilnih struktur koroških Slovencev je bilo preteklo nedeljo končno ugodeno. V Celovcu je bila ustanovljena EL (Enotna lista), ki bo kot deželna stranka združevala slovenske volilne strukture. EL bo nadomestila KEL (Koroško enotno listo) in KSOO (Klub slovenskih občinskih odbornikov), katera so isti dan razpustili. Enotna lista bo kot deželna stranka imela pod svojim okriljem zaenkrat tri sekcije: 1. Občinske odbornike 2. Kmete 3. Mladinsko sekcijo (Mlado (K)EL) Kot deželna stranka si je EL zastavila cilj zastopstvo v deželnem zboru in zastopstvo na državno- Član predsedstva EL prof. Jože Wakounig v pogovoru z Južnima Tirolcema Hu-Foto F bertom Frasnellijem in Seppom Kußtatscherjem. Poroča Silvo Kumer zborski ravni. Pomen samostojnega zastopstva so na občnem zboru izstavili tudi častni gostje. Tako je v svojem uvodnem referatu poudaril zastopnik danske manjšine v Nemčiji (Flensburg) dipl. trg. Dieter Lenz izredni pomen samostojnega političnega zastopstva za vsako narodno manjšino, ki bi v nasprotnem primeru sicer lahko postala konec koncev samo še „folklorna skupina“ Klubski šef Südtiroler Volkspartei in dežel nozborski poslanec dr. Hubert Frasnelli je izrecno pozdravil ustanovitev EL in dejal, da bo po tej poti za narodno skupnost lažje doseči svoje pravice v Avstriji in Evropi. Majhni narodi morajo stopiti skupaj in tako doseči evropsko manjšinsko pravo. Frasnelli je najavil ustanovitev Evropske akademije v Boznu, kjer se bodo zavzemali tudi za uresničitev pravic narodnih manjšin. Željo po poenotenju so sprožili slovenski občinski odborniki, ki so ustanovili proponentni komite. Da je želja res prisotna med ljudmi, je bilo razvidno tudi iz kratke, toda zelo jedrnate razprave. Danski zastopnik dipl. trg. Dieter Lenz je pozdravil ustanovitev EL. ŽELJA PO POENOTENJU JE PRIŠLA OD „SPODAJ1; Tako je m. sv. Fric Kumer dejal, da so samostojne liste povsod tam v občinah, kjer so združili svoje sile, tudi nekaj ustvarile. Kumer je zahteval, da mora EL združevati čim širše plasti narodne skupnosti. „Sicer so postale naše deželnozborske stranke nekoliko bolj zmerne pri obravnavi narodnostnega vprašanja. To pa še zdaleč ni zagotovilo, da bodo storile tudi kaj pozitivnega za narodno skupnost,“ je opozoril Kumer, ki je pozval, naj zaupa narodna skupnost predvsem v lastno moč. Ustanovitev deželne stranke EL je korak k temu cilju. Tudi predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc se je v polni meri pridružil tej misli. Dejal je, da naj bi EL prevzela zdaleč največji vpliv v slovenski narodnostni politiki. Ustanovitev EL pa bi lahko imela svoj veliki pomen tudi v Avtonomnem zastopstvu koroških Slovencev, saj bi lahko dobila zdaleč največ glasov in bi tako mogla oblikovati narodno politiko. „V takem zastopstvu je pomembno zgolj stvarno delo, ideološka ozadja naj bi bila brezpredmetna,“ je poudaril predsednik Narodnega sveta. Ob ustanovitvi EL je dr. Grilc dejal, da je potrebno združiti vse sile, da bomo lahko delovali bolj strnjeno in uspešno. Nekatere naše strukture so preživete, zato danes Potrebujemo nove strukture, ki bodo novim nalogam tudi kos. Vlogo izvoljenih mandatarjev je potrdil Miha Zablatnik iz Bilčovsa in zahteval več pozornosti temu delu. Tudi občinski odbornik prof. Jože Wakounig je ovrednotil pomen ustanovitve EL. Dejal je, da je Potrebno Slovencem vcepiti še več buta za samostojnost. Soglasno izvoljeno vodstvo EL — Ustanovni občni zbor je soglasno izvolil tudi vodstvo EL. Kot predsednik je bil v posebnem volilnem Postopku izvoljen občinski odbornik z Bistrice nad Pliberkom Andrej Wakounig. ODBOR ENOTNE LISTE: Predsednik: Andrej Wakounig. Odborniki: mag. Peter Waldhauser (Borovlje), Hanzi Dragaschnig (Vrba), Willi Moschitz (Bistrica), Prof. Jože Wakounig (Kotmara vas), Jurij Mandl (Pliberk), Franc Jožef Smrtnik (Železna Kapla), Sabina Nachbar (Pliberk), dipl. inž. Hanzi Miki (Podklošter). Nadzorni odbor: Janez Hudi (predsednik), Micka Miškulnig in Mihej Drug. USTANOVLJENA TUDI POLITIČNO-UPRAVNA AKADEMIJA_____________________ Na ustanovnem občnem zboru EL je bila ustanovljena tudi Politič-no-upravna akademija (PUAK), katere glavni cilj je, da posreduje slovenskim občinskim odbornikom, njihovim namestnikom in drugim zainteresiranim družbenopolitično 'Zobrazbo in spretnosti, ki so potrebne pri političnem delu. Za vodjo Akademije je bil na občnem zboru naprošen dr. Pavel Apovnik, ki je zelo spretno in preudarno vodil tudi ustanovni občni zbor; v njegovi osebi je Akademija dobila gotovo najboljšega in najbolj izkušenega voditelja, ki je bkrati tudi vsestransko priznan dpravno-politični strokovnjak. Predsednik Enotne liste ANDREJ WAKOUNIG dežekiozborski Iz njegovega govora na ustanovnem občnem zboru POBUDA JE PRIŠLA IZ BAZE Želja in pobuda po bolj učinkoviti koordinaciji političnega dela in stališč, zlasti v narodnopolitičnih vprašanjih, je prišla prav iz baze, ki je bila s sedanjo ureditvijo samostojnih volilnih gibanj nezadovoljna. Mislim, da je tudi prav tako, saj vsako poslopje začnemo graditi od spodaj navzgor. Ustanovitev skupne deželne stranke je za nas nekaj novega in posebnega. Od vseh nas bo odvisno dete, ki smo ga rodili; ne smemo ga zavreči, temveč mu nuditi vse, da lahko _ zraste v mogočnega junaka. Če nam to uspe, potem sem prepričan, da smo na pravi poti. Poguma in junaštva nam bo treba, da bomo zastavljene cilje tudi dosegli. VEČ KUHARJEV ZASOLI JUHO__________________ Ena bistvenih nalog, katere se je potrebno nemudoma lotiti, je ureditev tajništva. Star pregovor pravi, da preveč kuharjev zasoli juho. Če ta pregovor prenesemo na naše volilne strukture, ki so bile doslej deljene, potem moramo priznati, da nismo bili preveč oddaljeni od vsebine. Vsaka volilna struktura je imela doslej svoje tajništvo, od katerih pa nobeno ni delovalo optimalno, ker so zaposleni morali istočasno služiti različnim „gospodom". Rezultat takega stanja je bil, da smo se zaradi manjkajoče koordinacije marsikje ovirali. Trosili smo energijo in denar — zato je danes ena močna organizacija tem bolj potrebna. EL SE MORA VKLJUČITI V SPLOŠNO POLITIČNO ŽIVLJENJE____________________ Od tedaj, ko KEL ni več samo- stojno nastopala pri deželnozbor-skih volitvah, je bilo opaziti tudi izostajanje iz medijev, ker smo postali za sredstva javnega obveščanja nezanimivi in nemerodajni. Sicer je KSOO skušal nadomestiti to vrzel, vendar je bilo to mogoče le v primeru tem, ki so zadevale občine južne Koroške. Mislim, da danes ni nikogar več med nami, ki bi si upal trditi, da je uspešna politika možna brez medijske prisotnosti. Zato se moramo kot enakopravni deželani in državljani s polno paro vključiti v splošno politično življenje. NAŠ CIU JE AVTO-NOMNO ZASTOPSTVO Mirnega sožitja brez upoštevanja prizadetih ni mogoče doseči, ker manjka za to potrebna podlaga medsebojnega priznavanja. Kakor nam je na občinski ravni uspelo premakniti marsikaj na bolje, tako smo mnenja, da isto velja za višjo raven političnega odločanja. Pri tem mislim na deželni in državni zbor. Ne bi hotel ponovno vrednotiti postopanja državnozborskega poslanca Karla Smolle-ja v zvezi z zapletenim šolskim vprašanjem, toda resnici na ljubo je potrebno priznati, da bi brez lastnega poslanca le težko — če sploh? — dosegli uvedbo slovenskih televizijskih oddaj, zvišanje finančnih podpor in ustanovitev Trgovske akademije. To je svojčas izrecno potrdila tudi ministrica Hawlickova, ki je poudarjala zasluge Karla Smolleja. Kdor tozadevno trdi kaj drugega, pač ne želi priznati, da tudi koroški Slovenec lahko v parlamentu doseže kaj pozitivnega. VSA PODPORA ZDAJ VE-UA TUDI NAŠIM KMETOM V kratkem bodo na Koroškem volitve v Kmetijsko deželno zbornico. Po uspehu pri zadnjih volitvah je Skupnost južnokoroških kmetov zastopana v kmetijski zbornici z dvema mandatarjema, ki sta oba istočasno občinska odbornika v svoji občini. Enotna lista bo volilni boj SJK podpirala z vso močjo, da bomo imeli v stanovskem zastopstvu kmetov še nadalje naše ljudi. Prav rezultati kmečkozborskih volitev kažejo, kako velikega pomena je ta volilna struktura za nas, koroške Slovence. Zato apeliram na SJK, da vsi mandatarji, predvsem še vodilni, zastavijo vso moč, da bo volilni uspeh popoln. VEČ POZORNOSTI MLA-DINI IN IZOBRAZBI Pomembna naloga nas čaka tudi pri izobrazbi naših mladih političnih kadrov. Prav v ta namen pozdravljam ustanovitev Politično-upravne akademije, katere mentor bo dr. Pavel Apovnik, ki se že dolga leta žrtvuje za osveščanje naših ljudi v društvih in na drugih področjih. Pod njegovim okriljem bo ta naša ustanova v najboljših rokah. NAŠE EDINO VODILO: „BITI SE ZA RAZVOJ SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI11_________________ Spuščanje v ideološke prepire vidim kot absolutno napačno pot, ker hromi uspešno politično delovanje. Naša edina ideologija sme biti ohranjevanje tistih struktur, potom katerih hočemo ohraniti slovensko narodnostno skupnost. Zato vabim vse, ki hočejo pri tem pomagati, da se vključijo v naše delo! Rož — Podjuna — Žila Dekleta iz Št. Petra so zapela pod vodstvom prof. Ropitza. Mavrična podoba dela enega leta Izšla je knjiga „Die Zeit der Epigonen“ Vladimirja Kresnika Pri Mohorjevi založbi je v teh dneh izšla knjiga „Die Zeit der Epigonen“ (Čas epigonov; vezana knjiga s ščitnim ovitkom, 232 strani, šil. 298,—) slovenskega avtorja Vladimirja Kresnika, ki živi v Švici. Kresnikova knjiga je znanstveno delo o posnemanju v prostorski in časovni dimenziji. Avtor piše nekonvencionalno in direktno. Degeneracijo, ki jo vidi v sedanjosti, rakrinkava in nastopa proti lastni poli-turi. Kresnik pa ne obsoja pavšalno, temveč nakazuje socialno klimo. Avtor je bil rojen leta 1920, med vojnama je doraščal v Sloveniji in je bil za časa druge svetovne vojne v nemškem ujetništvu. Za doktorja medicine je promoviral leta 1948, v nadaljnjem strokovnem življenju je dosegel doktorat medicinskih znanosti. Po habilitaciji je bil imenovan za profesorja defektopa-tologije. Doc. dr. Kresnik je bil zaradi političnega prepričanja dve leti interniran na Golem otoku. Leta 1967 pa je emigriral v Švico, kjer živi še danes. Omanova razstava v Kostanjevici na Krki (Slovenija) odpovedana Razstavo Valentina Omana v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, ki je bila napovedana za petek, 5. julija 1991, so zaradi vojnega stanja v Sloveniji odpovedali. Nov termin bomo pravočasno sporočili. Omanovo Ustanovo in monografijo bomo predvidoma predstavili v Avstriji, in sicer v času pred razstavo. Enoletno delo Višje šole v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu so lepo predstavili na sklepni prireditvi, ki je pokazala, kaj vse šola svojim učenkam ponuja. Prikaz na odru je bil en sam dokaz, kako je mogoče poleg mnogokrat suhe učne snovi posredovati tudi kreativnost, ki jo bodo udeleženke ponesle v življenje. Med veselje nad dosežki učenk v Št. Petru pa se je vmešala tudi zaskrbljenost zaradi dramatičnih zapletov v Sloveniji. Tako v četrtek, 27. junija 1991, starši deklet, ki obiskujejo to šolo iz Slovenije, niso mogli biti prisotni na tej prireditvi. Ravnatelj dr. Janko Zerzer je v svojih uvodnih besedah zagotovil staršem, ki zaradi dogodkov niso mogli prispeti, da vsi prisotni z njimi sočustvujejo ter si želijo, da bi prevladala treznost. S ponosom je dr. Zerzer tudi omenil, da imajo v Št. Petru edini dvojezični šolski časopis, katerega kvaliteta od številke do številke vidno narašča. Časopis WIRMI ponuja tudi v svoji tretji številki mnogo zanimivega branja. Omenimo npr. intervju z ravnateljem Slovenske gimnazije dr. Reginaldom Vospernikom, poročilo o obisku zveznega ministra za pouk in umetnost dr. Rudolfa Scholtna, predstavitev knjige o kmečkih hišah Toneta Cevca, poročilo o mladinskem dnevu v Celovcu, razmišljanje o vojni v Zalivu in pesniško izpoved. Učenke šole v Št. Petru pa so dosegle vidne uspehe tudi pri govorniških natečajih. Na govorniškem natečaju ob Tischlerjevi nagradi je zasedla prvo mesto Urška Meglič, na govorniškem natečaju na Mladinskem dnevu v Modestovem domu pa je drugo mesto osvojila Helena Oswald. Razveseljiva novica na tej sklepni prireditvi je bilo sporočilo o ustanovitvi Združenja staršev, katerega ustanovni predsednik je Tone Sticker. V zadnjem času pa je prišlo tudi do nekaterih personalnih sprememb na šoli. Tako je stopila v zasluženi pokoj s. Berhmana. Zahvala je bila izrečena tudi bivši ravnateljici s. Karmeli Kelich in dolgoletni profesorici mag. Maji Amrusch, ki je sedaj ravnateljica Trgovske akademije v Celovcu. Povedali pa so tudi, da se s koncem tega šol- skega leta izteka triletna strokovna šola. Prisotne so v dveurnem sporedu najprej pozdravila dekleta pod taktirko prof. Jožeta Ropitza. Temu glasbenemu pozdravu je sledila igra W. Bauerja „Rdeče in modro v mavrici“. V tej igri je bilo izpovedano to, kar mnogokrat utone v medsebojnih človeških odnosih: povedati sočloveku, kaj do njega čutiš. Dekleta so zaigrala v režiji Franca Končana, v scenski sliki Saša Kumpa, v tehnični izvedbi Marjana Stickerja in ob glasbi Jožeta Ropitza. Modna revija je predstavila mavrično zaporedje barv, ki so v letošnjem poletju najmodernejše; prireditev pa je zaokviril plesni vložek. Napovedani nastop ansambla DRAVA je bil iz solidarnosti do preizkušenega slovenskega naroda v Republiki Sloveniji odpovedan. Rož — Podjuna — Žila Inzko in Waldstein predstavila 11. zvezek Skupne Koroške Serija znanstvenih razprav Skupna Koroška/Das gemeinsame Kärnten je za zvezek bogatejša. Dr. Valentin Inzko in dr. Ernst Waldstein, predsednika Nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije, sta pretekli teden predstavila 11. zvezek Skupne Koroške. V tem skoraj 800 strani obsegajočem zvezku sta ponatisnjena 9. in 10. zvezek, ker sta že pošla in je povpraševanje za njima izredno veliko. Novo v 11. zvezku pa je predstavitev trenutnega utripa sožitja med Slovenci in Nemci na Koroškem. Enajsti del Skupne Koroške, katerega skupni naslov je Narodnostna problematika od 1848 do 1990, je razdeljen na tri dele. Prvi del ocenjuje in predstavlja narodnostno problematiko na Koroškem od leta 1848 do 1938, drugi del od leta 1938 do 1985 in tretji — novi del — narodnostno problematiko od 1985 do 1990. Vzrok za izda- jo te knjige je praznovanje 70. obletnice obrambnega boja, kateremu ob bok je bilo nujno potrebno priklicati v spomin tudi zgodovinska dejstva. Nadaljnja vzroka pa sta bila želja mnogih profesorjev zgodovine, da bi dobili temeljito podlago za pouk zgodovine, ter ista želja, ki jo je izrazil narodnostni sosvet za slovensko narodno skupnost. Dr. Valentin Inzko je v zvezi z izdajo 11. zvezka Skupne Koroške dejal, da je ta zbornik zgodovinskih dejstev tudi dokaz, kako pester je mozaik delovanja Nemško-slovenskega koordinacijskega odbora. Izho- dišče za prizadevanje sožitja Nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije je bila škofijska sinoda 1972/73, ki je sprejela tudi dokument o sožitju Slovencev in Nemcev v Krški škofiji. V tretjem delu 11. zvezka SKUPNA KOROŠKA/DAS GEMEINSAME KÄRNTEN pred- stavljajo narodnostno problematiko Matevž Grilc, Marjan Sturm, Josef Pfeifer, Leo Uster, Fritz Schretter, Janko Zerzer, Janko Ferk, Joža Flabernik, Marjan Pipp, Franc Wiegele, Tomaž Ogris, Vladimir Wakou-nig, Karel Smolle, Pavel Apov-nik, Valentin Inzko in Ernst Waldstein. Uspešno sodelovanje koroških glasbenikov v slovenskem kulturnem prostoru Mladi glasbeniki iz Glasbene šole na Koroškem so se v maju in juniju udeležili nekaterih srečanj in koncertov slovenskih glasbenikov na področju slovenskega kulturnega prostora. Tako je bil 15. maja v velikem javnem studiu avstrijskega radia v Celovcu v organizaciji Glasbene šole na Koroškem in slovenskega oddelka ORF Koncert nagrajencev deželnih, republiških in zveznih tekmovanj iz Koroške in Slovenije. Nastopili so nagrajenci letošnjih in lanskih deželnih tekmovanj na Koroškem ter republiških in zveznih tekmovanj v Sloveniji oz. Jugoslaviji. Poleg letošnjih odličnih nagrajenih pihalcev, harmonikarja in solopev-ke z republiškega tekmovanja na Vrhniki in v Ljubljani, sta nastopila tudi dva pianista. Izredno uspelega koncerta, na katerem so nastopili učenci iz Glasbene šole na Koroškem, Deželnega konzervatorija v Celovcu, Akademije za glasbo v Ljubljani, Srednjih glasbenih šol v Ljubljani in Mariboru, ljubljanskih glasbenih šol „Franc Šturm" in Moste-Polje, glasbene šole Velenje ter glasbene šole Ravne na Koroškem, so se udeležili tudi jugoslovanski generalni konzul g. Marjan Majcen, konzul g. Franc Mikša in odposlanka dežel- nega glavarja dr. Renata Wintermann. 22. maja je v Prosvetnem domu na Opčinah potekalo 9. Srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel. To tradicionalno Srečanje kroži po treh sosednjih deželah, kjer žive Slovenci in kjer delujejo slovenske glasbene šole: po Koroški, Sloveniji in Furlaniji-Julijski krajini. Zamejski Slovenci v Italiji so se predstavili z vsemi petimi glasbenimi šolami, ki delujejo na tem prostoru: z Glasbenima maticama iz Trsta in Gorice, s Slovenskim šolskim centrom „Emil Komel“ iz Gorice, z Glasbeno šolo Žabnice iz Kanalske doline in z Glasbeno šolo Špeter iz Benečije. Posebno se je med mnogimi dobrimi izvedbami odlikoval šolski godalni orkester Glasbene matice Trst pod vodst- vom prof. Boruta Logarja. Glasbena šola na Koroškem se je predstavila z zelo dobrim programom enajstih točk na različnih instrumentih. Iz Slovenije so sodelovali samo učenci ljubljanskih glasbenih šol, Srednja glasbena in baletna šola, Vič-Rudnik in Moste-Polje ter iz Centra za glasbeno vzgojo Nova Gorica. Odsotni so bili učenci iz Štajerske, slovenske Koroške, Dolenjske in Gorenjske, s čimer so odgovorni v Sloveniji precej odstopili od dogovora, za katerega smo se v Zvezi društev glasbenih pedagogov Slovenije dogovorili pred devetimi leti in ki je veljal do 9. Srečanja. Sodelovanja med slovenskimi glasbenimi šolami tu in v zamejstvu je seveda še več. Tako so se pred kratkim na koncertu na Ravnah na Koroškem srečali učenci domače glasbene šole z vrstniki iz Glasbene šole na Koroškem iz oddelkov v Podjuni; 8. junija pa je bilo pri Brezniku v Pliberku že tradicionalno Srečanje Glasbene šole na Koroškem z učenci Glasbene šole Slovenj Gradec. Te dni pa potekajo javni nastopi učencev po vseh oddelkih glasbene šole, ki so dosegli svoj višek z Letnim koncertom, ki je bil v petek, 21. junija, v Kulturnem domu na Ra-dišah. S tem koncertom je Glasbena šola uspešno zaključila svoje 12. šolsko leto. Sledijo še letni izpiti in zaključna konferenca. Lovro Sodja POZOR! Posojilnica-Bank Podjuna oddaja v najem lep poslovni prostor (70 m2), ki leži ob glavni cesti v središču Dobrle vasi. Interesenti naj se javijo na tel. štev. (04236) 2076 Radio / Prireditve T PETEK, 5. julij Valentin Oman — likovni A projekt v farni cerkvi v Št. Jakobu. T SOBOTA, 6. julij „Od pesmi do pesmi — j od srca do srca.“ E NEDELJA, 7. julij 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (p. Tone Zajc, Lipa, Vrba). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi. D E N P0NED., 8. julij Turisti so tu! Smo jih V veseli? TOREK, 9. julij R Partnerski magazin. A SREDA, 10. julij Glasbena sreda. 21.05-22.00 D 1 Poletni festivali: Osoje, Bekštanj, Ljubljana, Millstatt. 1 U ČETRTEK, 11. julij Rož — Podjuna — Žila CELOVEC RAZSTAVA GRAFIK MIHE MALEŠA v Mohorjevi knjigarni v Celovcu je odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14.00 do 18.00, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure. Veselimo se Vašega obiska! SELE-BOROVNICA POLETNA VESELICA Čas: v soboto, 20. julija, ob 20.30 Kraj: pri TRKLU, Sele-Borovnica Prireditelj: Alpski klub .OBIR" na Obirskem Za ples in dobro zabavo bo poskrbel Ansambel „Lavanttaler Spitzbuam" BILČOVS KULTURNI VEČER SPD „Bilka" v Bilčovsu, kije bil predviden za soboto, 6. 7., smo zaradi tragičnih dogodkov v Sloveniji preložili. Točen termin bomo pravočasno objavili. Stroške za vstopnice v predprodaji bomo povrnili. Odbor SPD „Bilka" ŠKOFIČE KULTURNI VEČER Čas: v soboto, 13. 7., ob 20.30 Kraj: v kulturni dvorani nad Posojilnico v Škofičah Nastopajo: MePZ „Rož“ in „Trio Rož“ Prireditelj: SPD „Edinost" Škofiče RADIŠE ZAKLJUČNA PRIREDITEV IN PIKNIK Čas: v nedeljo, 7. 7., ob 14.30 Kraj: v kulturnem domu na Radišah Nastopajo: domače društvene skupine Prireditelj: SPD „Radiše“ OBJAVA Zavod šolskih sester v Št. Petru sporoča, da je SPREJEMNI IZPIT na Višji šoli za gospodarske poklice v sredo, 3. julija 1991, ob 8. uri Obenem obvešča tiste starše, ki so iz katerih koli razlogov zamudili februarski rok, da so prijave vsekakor tudi zdaj še možne. Isto velja seveda tudi za Metno Gospodinjsko šolo. V ta namen naj se telefonsko ali pisno direktno povežejo z ravnateljstvom. Višja šola Št. Peter, 9184 Št. Jakob, tel. (04253) 343 VRBA FOLKLORNI VEČER Čas: v soboto, 6. julija, ob 20. uri Kraj: zdraviliščni park, Vrba (pred Schloß-Hotel Velden) Nastopa: Folklorna skupina SPD „Trta“ iz Žitare vasi Na sporedu: „BABJA HOJSET“, Venček „Koroških plesov", 2 spleta „Prekmurskih plesov", Venček „Gorenjskih plesov", Splet „Belokranjskih plesov" Prireditelj: SPD „Drabosnjak" na Ko-stanjah Ob slabem vremenu bo prireditev v Slavnostni dvorani občine Vrba! Xll. SPOMINSKI POHOD NA KOMELJ v nedeljo, 21. julija Prireditelji: Zveza slovenskih izseljencev, SPD „Edinost" v Pliberku, Zveza koroških partizanov področni odbor Pliberk Za pohodnike bosta na voljo dve različno dolgi poti, in sicer: 1. Za tiste, ki radi in lahko grejo peš je zborno mesto do 9. ure pri tovarišu Janku Apovniku na Borovju štev. 32 pri Pliberku. Apovnikova hiša je ob cesti, ki vodi iz Pliberka proti državni meji — Holmec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta. Odhod od Apovnika bo ob 9. uri preko Šmarjete do spomenika padlim partizanom na Ko-melju. Pot je dolga 7 km v eno smer. 2. Za tiste, ki ne zmorejo cele poti hoditi peš, je do 11. ure zborno mesto pri gostilni PISTOTNIK na Komelju. Pot je dolga 2,5 km. Odhod od Pistotnika je ob 11.30. Ob 13. uri je zborno mesto pri spomeniku za vse pohodnike in za tiste, ki niso prišli peš, nakar bo spominska svečanost padli Domnovi četi. Po spominski svečanosti bo pri Štibarju tovariško srečanje. Pohod in spominska svečanost bosta ob vsakem vremenu! Za malico in pijačo bo poskrbljeno! REBRCA TEDEN MLADIH UMETNIKOV Od ponedeljka, 29. 7., do sobote 3. 8. v MLADINSKEM CENTRU NA REBRCI z vami bodo delali, risali, peli, plesali, slikali . . . Albert Krajger, Saša Kump, Gabriel Lipuš, Ilse Möller, Barbara Mčseneder, Nežika Novak, Valentin Oman, Hermi Paulič, Rožica Pušnik in Tanja Zgonc Starost: od 6. do 12. leta Prinesi s seboj: osebne potrebščine, delovno obleko, škarje, lepilo, vodne barvice, inštrumente in veliko dobre volje!!! Cena: 750,— šil. za polni penzion. Stroški za material se posebej zaračunajo. Prijave sprejema: Mladinski center na Rebrci, 9133 Miklavčevo, tel.: 04237/2142 ali Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel.: 0463/516243, ter Kat. otroška mladina, Viktringer Ring 26, tel.: 0463/511166/78 Praznik slovenske mladine — preložen! Zaradi vojnega stanja v Sloveniji bo praznik slovenske mladine preložen na še ne določen čas. Vstopnice v predprodaji bodo veljavne ob novem terminu praznika slovenske mladine. Mlada EL Bundesarmee legte Teile Sloweniens in Schutt und Asche Montag/Ponedeljek 8. julija/Juli um/ob 20.30 Ensemble Rubin Tamburaški ansambel Loče Ehrenschutz/Pokrovitelj: Landtagsabgeord./Dež. poslanka: Melitta Trunk Veranstalter/Prireditelj: SPD „JERA BAŠKO JEZERO“ Gasthof/Gostilna Wrolich Latschach/Loče Jezikovnih počitnic zaradi okupacije ne bo! Krščanska kulturna zveza in Zavod Republike Slovenije za šolstvo obveščata vse starše, ki so prijavili otroke na lil. JEZIKOVNE POČITNICE v Novem mestu, da teh počitnic letos ne bo! Kot je znano, je jugoslovanska okupatorska armada napadla samostojno Republiko Slovenijo in s tem dejanjem destabilizirala najmlajšo demokratično državo v Evropi. Organizatorji zaradi negotovih razmer v Republiki Sloveniji odpovedujemo letošnje JEZIKOVNE POČITNICE v Novem mestu. Zahvaljujemo se vsem staršem, ki so prijavili otroke na Jezikovne počitnice, in vsem staršem gostiteljem iz Novega mesta ter pedagogom, ki so že vse izvrstno pripravili. Upamo, da bodo naslednje Jezikovne počitnice v poletnih mesecih 1992 v zares samostojni, neodvisni in suvereni Republiki Sloveniji. Krščanska kulturna zveza, Celovec Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Novo mesto SODALITAS k i Dom v _ Tinjah r i aJ Telefon: (04239)2642 9121 Tinje od ponedeljka, 15. julija, od 18. ure do četrtka, 18. julija, do 13. ure DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE, nem. Voditelj: p. Guardian Erhard Mayerl OFM Cap od petka, 19. julija, od 18. ure do petka, 26. julija, do 9. ure FERIAE LATINAE - LATINSKE POČITNICE Voditelj: Ralph Prausmüller in Felix Kucher od petka, 19. julija, od 18. ure do petka, 26. julija, do 13. ure SLOVENSKE POČITNICE Voditelj: mag. Miha Vrbinc od petka, 16. 8., od 14. do 19. ure, soboto, 17.8., od 9. do 19. uredo nedelje, 18. 8., od 9. do 12. ure Tečaj za spretne roke: REZBARST-VO - ZAREZOVANJE, nem. Voditelj: Dietmar Wrießnig ŠT. PRIMOŽ MAGIČNO-HUMORISTIČNA REVIJA „KELLNERS“ (črni kabinet, moderna magija, folklora, narodne pesmi in plesi iz Češke) Čas: v soboto, 6., nedeljo, 7., in ponedeljek, 8. julija, vedno ob 20.30 Kraj: v Kulturnem domu v Št.Primožu Gostuje: kulturno umetniška skupina iz Prage Prireditelj: SPD „Danica" Slovenska prosvetna zveza sporoča: Otroška likovna kolonija VUZENICA bo letos prvič na Koroškem: Likovna kolonija bo od 22. 8. do 25. 8. v kulturnem domu na Radišah. Otroci iz Slovenije, Tržaške in Primorske bodo stanovali pri družinah na Radišah. Otroci iz Koroške se bodo z doma vozili na Radiše (če bo potrebno, bomo poskrbeli prevoz ali prenočišče). Likovni program bo vseboval slikanje (tempera) in risanje (akvarel), poleg tega pa bo preskrbljeno tudi za izlete in družabnost. Prijave pošljite do 31. 7. na Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu (pismeno ali po telefonu). Udeleženci naj bi bili stari med 9. in 15. letom (sprejeli pa bomo tudi mlajše, če imajo veselje do likovnega ustvarjanja.) NAŠ TEDNI K — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev', ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler. Marijan Fera. Vincenc Gotthardt. 9020 Celovec. Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec. Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26,9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). Šport Bo Lojze Sadjak le šel k Austriji? Igralec SAK Lojze Sadjak že redno trenira in igra pri celovški Austriji in hoče na vsak način k drugoligašu. Toda SAK noče brez nadaljnjega oddati igralca in zahteva, da dobi Sadjak najprej sprejemljivo pogodbo in da je odškodnina primerno visoka. Šef Austrije Štefan Wetzl ponuja Sadjaku nastavitev v svoji hiši. Ali je to zanj sprejemljivo, je veliko vprašanje. Pri Austriji pa trenira tudi legionar Goran Stani-savljevič, ki pa si je pri treningu zlomil roko. Zdaj ga Austrija verjetno ne bo vzela, zanj pa se zanima VSV. Kdo bo novi legionar SAK, še ni jasno. Bradžanovič še ni mogel dopotovati iz Velenja, pri SAK pa trenira Rade Savič (WAC). Kakor izgleda, bo klub zapustil Walter Kräusler, ker Šmihel zahteva zanj 250.000 šilingov, kar pa je za SAK zdaleč preveč. Iz Šmihela pa se bo k SAK vrnil Adrian Kert, ki pa ima ponudbo od Klopinja. Ta teden je SAK pričel s treningom, na katerem sta trenirala že nova igralca Gerhard Pappler in inž. Werner Urschitz. Na treningu smo videli tudi Kapelčana Herberta Grubelniga, pri katerem pa dela težave Železna Kapla, ki se poteguje za Tončija Blajsa. Ta igralec pa je v pogovo- rih tudi s Klopinjem. Trener Klopinja Waschi Mertel je potegnil v svoje moštvo tudi igralca SAK Marka Wieserja in Igorja Ogrisa. Dokončno pa je te dni FC Tiral odkupil vratarja Milana Oražeja. SAK pa še vedno išče mladega vratarja, saj za Roberta Leitgeba pri klubu ni več veliko zanimanja in tudi sam želi menjati klub. Pokal: najprej čakajo Breže, potem pa Sturm V avstrijskem pokalu igra SAK v 1. kolu (31. julija) v Brežah/Frie-sach. V primeru'; da bi SAK zmagal, ga čaka v 2. kolu (15. avgusta) doma Sturm iz Gradca, ki se je letos uvrstil na evropski pokal. Zanimiv je v 1. kolu na vsak način še derbi med WAG in ATSV iz Wolfsberga. Pliberk pa igra v Ma-treiu, v 2. kolu pa ga čaka LASK. Avstrijski pokal, 1. kolo (31. julija) Breže — SAK (2. kolo Sturm) ATSV Wolfsberg — WAC (2. kolo Spittal) Matrei — Pliberk (2. kolo LASK) Lienz — Trg/Feldkirchen (2. kolo VOEST) Prvenstvo v koroški ligi se začne 28./29. julija. Prvo kolo v avstrijskem pokalu bodo odigrali v sredo, 31. julija, 2. kolo pa 15. avgusta. SAK je prvak — pri mladincih Uspešno delo petih let se je obrestovalo Milan Hribernik In njegov šolar Jan Schieman. Oba sta avstrijska prvaka. Milan Hribernik spet avstrijski prvak Na avstrijskem prvenstvu v semi-kontakt karateju pretekli teden na Bistrici pri Dravi je Radišan Milan Hribernik nastopil kar v dveh kategorijah in dosegel zlato in srebrno odličje. Čeprav v zadnjem času ni imel ravno največ časa za trening, je Milan Hribernik nastopil na Bistrici v dveh kategorijah, in to kot edini od 70 tekmovalcev. V kategoriji do 80 kg is brez težav postal avstrijski prvak. M kategoriji nad 80 kg pa mu je Potem že nekoliko primanjkovalo koncentracije — kljub temu je dose-Sol 2. mesto. Pri mladincih do 14 let je poskrbel 2a presenečenje Radišan Jan Schie-ki je postal avstrijski prvak, 2. raesto pa je dosegel dijak Slovenske 9'mnazije Rok Kokol. Sven Schie-HHan pa je pri mladincih do 18 let (do kg) dosegel 3. mesto. Nekoliko slabše je šlo Radišanu Petru Zenklu, ki pri mladincih do 18 let (čez 63 kg) tokrat ni dosegel zmage. Mladinsko moštvo SAK je letos zaključilo prvenstvo nat. mestu. Mladinci so tekmovali v podjunski skupini, saj velika večina mladincev SAK prihaja iz podjunskih krajev. Trener Mladen Jovičevič je mlade nogometaše prevzel že pred leti v moštvu dečkov, nato so tekmovali v šolarski skupini. V vseh teh letih so fantje s svojim trenerjem trdo delali; uspeh pa so prvič poželi letos. „Ves uspeh pa ne bi bil možen, če ne bi imel ob strani podpredsednika SAK Andreja Kumra," pravi trener Mladen Jovičevič. Andrej Kumer je namreč skupno z Jovičevičem prevzel moštvo pred 5 leti, poleg tega pa skrbi za šolarje in dečke. Mladinsko moštvo se bo povzpelo v juniorsko moštvo „D 19", ki bo letos tekmovalo v koroški ligi namesto rezervnih moštev. V tem moštvu bodo lahko igrali tudi štirje starejši igralci, med katerimi bosta tudi sam trener Jovičevič (tako jih lahko še bolje vodi) in Artur Hanser, ki počasi okreva po operaciji, ki jo je imel pred mesecem dni. Pa še to: Naslov prvaka je bil že sedmi po vrsti v zgodovini SAK. I. moštvo je postalo prvak 2. razreda, 1. razreda in podlige (2x); prvaki sta bila še mladinsko moštvo (Velik, Polanšek itd . . .) ter rezervno moštvo v koroški ligi (1989/90). TINC ali pretežno smešno Šport je menda zelo zdrav. Ali se kaj ukvarjaš z njim? Seveda se, pa še kako! Ni mi še ušla nobena tekma v televiziji! * Ali že veš najnovejše? Aha, spet kaka šala! Ne, čisto resnično: sosedova Anica je menda imela 6 pravilnih. V lotu? Ne, pri testu v šoli. 6 pravilnih odgovorov od 30 vprašanj. Tomaž Holmar biseromašnik 99 „Le Bogu sem hvaležen, da danes, 30. junija 1991, ob 14. uri darujem na Obirskem BISERNO MAŠO,“ so bile iz srca izrečene besede našega gospoda župnika Tomaža Holmarja. 60 let je bilo potrebno služiti Bogu, biti pastir (pod Obirjem) čredi ovc, „ki se včasih razletijo iz črede". Bisere v školjki je potrebno iskati dolgo, globoko pod morsko gladino. Pod Obirjem pa smo našli biser, ki ga bo le malokdo še našel. Marsikdo se čudi, da vse to še zmore pri visokih letih. To je materina beseda, ki se je ni potrebno sramovati. Leta 1449 je izšla knjiga „Hodi za Kristusom“ Tomaža Kempčana. Ta knjiga je prišla iz rok človeških. (Ker sv. Pismo je prišlo iz rok božjih.) Tomaž Kempčan je dočakal visoko starost čez 92 let. O njem vemo le malo, ker je bilo njegovo življenje skrito, a njegovo delo bolj očitno. Ne vemo, kaj je bil, znano nam je le to, kar nam je zapustil . . . Našega g. Tomaža Holmarja ne bomo nikoli pozabili. Nove cerkvene orgle so zapele, cerkev popravljajo . . . Ubogati duhovnega očeta je kakor videti angela, ki ga je Bog poslal v zveličanje. Spoštujmo jih in molimo zanje, so moje srčne želje. Angela Cuderman Rožek: „Glasba za kitaro iz več stoletij" Osebe, osebe, osebe, osebe. . . „Glasba za kitaro iz več stoletij“ je bil naslov četrtega klasičnega koncerta, preteklo soboto, v podružni cerkvi na Humu pri Brezjah v občini Rožek. Mladi kitarist iz Gummerna pri Beljaku Manfred UGGO-WITZER (roj. 1967) je mojstrsko občuteno igral navdušenim obiskovalcem. Na prireditev sta vabila Katoliška mladina in kulturno društvo „Peter Markovič“. Med obiskovalci so bili stari župan Franc Pischelberger, novi župan Karl Mitsche, domači župnik Tonček Zajc in ravnatelj Glasbene šole Franc Sodja. Na koncertu so se spomnili nečloveških barbarskih dogajanj v sosednji Sloveniji, ki so v popolnem nasprotju s tako pogosto izrečenimi gesli o samoodločanju narodov, demokraciji in mirnem sožitju narodov Evrope. Po koncertu sta prireditelja vabila še na domačo „mavžno“, pri kateri so se domačini pogovarjali predvsem s kitaristom, ki je po mnenju mnogih zelo obetaven. Čestitamo Ljudmili in Hanzeju Lom-schek iz Tihoje se je rodila hčerka Katarina. Iskreno čestitamo! Moniki in Karlu Ladinik iz Kršne vasi pa se je rodil sinček, ki ga bodo krstili na ime Philip. Iskreno čestitamo! Fric Kumer — ekonomski svetnik Pliberški mestni svetnik Fric Kumer bo v ponedeljek na Dunaju imenovan za ekonomskega svetnika. Velike zasluge si je Kumer pridobil v svojem komunalno-politič-nem delovanju na občinski ravni, saj je bil že podžupan občine Pliberk, trenutno pa deluje v občinski sobi kot mestni svetnik. Fric Kumer, pd. Črčej, je bil tudi predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov, v svojem prostem času pa je predsednik Kluba prijateljev lova. Uredništvo Našega tednika mu ob tem imenovanju iskreno čestita! Poroka na Humcu V soboto, 29. junija 1991, sta si obljubila večno zvestobo Karel Krištof iz Vidre vasi pri Pliberku in Marija Hro-vath iz Št. Lenarta pri sedmih studencih. Poroka je bila v obnovljeni cerkvi na Humcu. Zakoncema želimo vse najboljše na njuni skupni življenjski poti ter mnogo medsebojnega razumevanja!