LETO XL, ŠT. 43
Ptuj, 5. novembra 1987
CENA 200 DINARJEV
YU ISSN 0040 -1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Zdaj pa dol s tozdi (stran 3)
Zakaj vračajo rdeče knjižice (stran 3)
55 ur Kosova: zakaj na pot (stran 4)
V vrtu (stran 6)
Ob življenjskih jubilejih (stran 7)
Pritajeno mrmranje, tako
znano kletarjem, se v vinskih
kleteh počasi umirja. Mošt se
spreminja v vino. Povsem
uradno in v skladu z vsemi
običaji se bo mošt spremenil v
vino v noči od torka na sredo.
Na Martinovo veselja ne bo
manjkalo, poleg novega vina
bo na mizah tudi precej do-
brot, tu in tam morda celo že
precej redka Martinova gos.
Martinovanje je v starih časih
pomenilo konec kmečkega de-
la in zato je bil vinski praznik
toliko pomembnejši in težko
pričakovan. Letošnjega priča-
kujemo z mešanimi občutki:
vinska letina je komajda pov-
prečna, kmečka opravila kas-
nijo ...
JB
Foto: Ivo Cianil
Bravo,
Mirko!
Mirko Vindiš je zadnje čase
prav neverjetno uspešen, kadar
nastopa med svetovno elito ma-
ratoncev. Kaj naj zapišemo dru-
gega ob njegovem uspehu v New
Vorku, kjer je bila konkurenca še
močnejša kot v Rimu in Seulu,
startalo pa je kar 22 tisoč mara-
toncev?
Mirko je za sredstvom obveš-
čanja sporočil, da se je na new-
yorškem mafatonu zelo dobor
počutil; do 30 km se je držal
okoli petintridesetega mesta, po-
tem pa je pospeševal in se v pra-
vem sprinterskem finišu uvrstil
na odlično osmo mesto. Toda ne
samo to: dosegel je tudi osebni
rekord in najboljši maratonski
jugoslovanski dosežek vseh ča-
sov.
Na maratonu je zmagal Keni-
jec Ibrahim Hussein, pred Mirka
pa so se uvrstili Italijan Di Ma-
dona, Američan Pfitzinger, Sved
Petersson, Švicar Egblon, Itali-
jan Pizzoeato in Poljak Giusek.
O denarni nagradi ne bomo
pisali, kajti denar je sicer sveta
vladar, toda tokrat so bili vladar-
ji vzdržljivost, pogum in volja
Mirka Vindiša.
d. 1.
mmm visenjak iz ptuja je danes dopolnil ioo let in je
najstarejši občan ptujske občine
Čestitke za stoti rojstni dan
13. novembra 1986. leta smo
zapisali, da želimo našemu obča-
nu Martinu VISENJAKU iz
Kraigherjeve 12 v Ptuju, najsta-
rejšemu v ptujski občini, še veli-
ko zdravih in krepkih let in da bi
se prihodnje leto ob stotem rojst-
nem dnevu spet srečali in si na-
zdravili. To se je tudi uresničilo.
Danes, rodil se je 5. novembra
1887, je njegov STOTI rojstni
dan.
Martin Visenjak je bil rojen na
Strmcu pri Polenšaku, v družini,
v kateri je bilo šest otrok — pet
bratov in ena sestra. Čeprav je
bil med mlajšimi, predzadnji, je
še edini živ. Zanj pa skrbi njego-
va hčerka Marija Jurešič.
Martinov konjiček so bile vse
življenje zdravilne rastline in
morda je k temu malce pripomo-
gla tudi vojaška sanitetna služba.
Zaposlen ni bil nikoli, majhna
kmetija na Strmcu pa je dajala le
najnujnejše. Rad pa je pomagal
bolnim ljudem, jih zdravil in tudi
sam živel zelo zdravo. Ni kadil
in ne pil, »le po potrebi kakšen
kozarček za žejo in moč,« kot
nam je tudi letos zatrdil še vedno
krepak in zdrav stoletnik.
Martin Visenjak se je že pred
vojno družil z napredno misleči-
mi domačini, tudi z dr. Jožetom
Potrčem. Leta 1944 pa je bil kot
sodelavec partizanov izdan in in-
terniran v Dachau. Leta 1945, v
juliju, se je vrnil izčrpan in bo-
lan. Pravi, da se ima prav svoje-
mu poznavanju zdravilstva za-
hvaliti, da je preživel.
Našemu 100-letniku, najstarej-
šemu Ptujčanu in občanu ptujske
občine, tudi letos želimo, da se
srečamo na 101. rojstnem dnevu
in da nazdravimo kot se spodobi,
tudi za Martinov-vinski praznik.
mš
Martin Visenjak — naš stoletnik
Foto: mš
Odkrili
peti Mitrej
Rimski Poetovio nas vedno
znova preseneča. Arheologi Za-
voda za spomeniško varstvo Ma-
ribor so povsem nepričakovano
odkrili že peti Mitrej. Iz napisa
na kamnitem oltarju je razbrati,
da gre za oltar, ki so ga bogu Mi-
tri posvetili uslužbenci carinske
službe v Poetoviu. Več o odkritju
na 3. strani. N. V.
Kamniti oltar, ki so ga uslužbenci
carinske službe v rimskem Poeto-
viu posvetili Mitri. (Foto: I. Cia-
ni.)
Mesec knjige
November je mesec knjige.
Slovenske založbe so pripravile
izbor knjig, ki jih lahko kupite
po nižji ceni, v Cankarjevem do-
mu v Ljubljani pa bo od 17. do
24. novembra knjižni sejem. V
ptujski knjižnici pa so zaradi ve-
likega zanimanja podaljšali raz-
stavo ob 200-letnici rojstva Vuka
Stefanoviča Karadžiča.       NaV
UVODNIK----s
Kost za glodanje —
plače ravnateljev
Razne afere in aferice razburjajo jugoslovansko javnost, »sve-
tniki« padajo z višav, kraje in podkupovanja, zgrešene investicije in
še in še . . . Smo ena redkih družb, ki se lahko ponašamo z vsem —
dobrim in slabim: slednje dobiva vse večjo razsežnost, in le še malo
nas ločilpd tega, da nas bodo v svetu jemali kot primer tistega, če-
sar net)t^smeli početi niti v ekonomiki niti v odnosu do ljudi, posa-
meznikov. Žal pa se ob tem izničuje tudi tisto, na kar smo bili ne-
kaj desetletij ponosni: postajamo vse bolj apatični, nezainteresirani
in brez posebne ^e do dela. In takšni so v zadnjem obdobju tudi
naši rezultati. Nobertnifcrep ne bo irhel koristi, če ga ne bodo izvaja-
li ljudje, tisti, ki delajo in ustvarjajo novo vrednost. Če jim bomo sa-
mo jemali, pa malo ali ničesar dajali, rezultatov ne bo. »Če imam
jaz samo še kolo, potlej tudi ti ne moreš imeti več mercedesa,« je
misel, ki jo bodo morali upoštevati tudi tisti pri vrhu — v zvezi, re-
publiki, pokrajini in v občini!
Tudi mi, v občini, si tuintam poiščemo kakšno kost, da jo te-
meljito oglodamo in pri tem pozabimo, da je kakšna druga naloga
pomembnejša: daje potrebno več energije za boljše delo, večjo pro-
duktivnost, za dobre sanacijske programe, za zmanjševanje izgub
in nenazadnje tudi za odpiranje novih delovnih mest. To pišem za-
to, ker so odgovorni v občini na minulih zborih porabili veliko in
preveč časa za razpravo o osebnih dohodkih individualnih poslo-
vodnih organov organizacij združenega dela s področja družbenih
dejavnosti. Ne vem, ali zato. ker so njihove plače zares prevelike, ali
zato, ker se čutijo prizadeti ob svojih nekoliko manjših osebnih do-
hodkih, ali pa zato, ker so ogorčeni nad dejstvom, da delavci in tu-
di vodilni v neposredni proizvodnji zaslužijo manj oziroma veliko
premalo. Vprašanj je veliko, toliko tudi odgovorov.
Če ocenjujem s stališča funkcionarja — najvišja plača v sep-
tembru je bila z minulim delom vred 568.456 dinarjev — potlej bi si
zagotovo želel tisto, kot pogosto reče otrok: »Ko bom velik, bom
ravnatelji« Če ocenjujem s stališča nekaterih direktorjev — žal po-
datkov o njihovih plačah nimamo, le neuradne informacije — pot-
lej je ogorčenost na mestu, da o delavcu, ki se ne more preživeti tu-
di s petnajstimi starimi milijoni ali še manj, niti ne govorimo. Tak
bi po tej logiki že moral hiti na ulici, saj niti zase nima dovolj. Če
pa ocenjujem osebne dohodke obravnavanih s stališča cen in tega,
koliko bi moral danes delavec v Jugoslaviji zaslužiti, da bi imel še
za kakšno dobrino, ne le za najnujnejše — potlej teh plač ravnate-
ljem ne zavidam. Hvala bogu, da imamo vsaj nekoga, po katerem
se lahko zgledujemo, nekoga, ki se ta hip ne more pritoževati in je
tako rekoč na najboljšem.
Funkcionarji so kritizirali, iz pravobranilstva pojasnjevali, de-
legati pa modro molčali. Kako tudi ne! Vsi imamo šolarje in tako
hitro se izve, kdo je kaj rekel in kaj je rekel. Tako pametni pa ven-
darle smo, da otrokom ne bomo grenili že tako zagrenjene šole in
prenatrpanega učnega programa z balastom, ki nikomur in niče-
mur ne služi.
Sicer pa je potrebno zapisati še. da je bila najvišja plača IPO v
družbenih dejavnostih v septembru 814.809 dinarjev (brez razširje-
nega obsega dela), najmanjša pa 386.876 dinarjev. V prvem prime-
ru gre za direktorja, v drugem pa profesionalca na področju ljubi-
teljske kulturne dejavnosti. Najvišja plača ravnatelja pa je bila
791.615 dinarjev, najnižja 489.999 dinarjev. Pravijo, da sicer v.ve v
skladu z veljavnimi branžnimi sporazumi, razen treh šol, ki niso po-
sredovale pravih podatkov — to so šole Franca Osojnika, Franca
Belšaka Gorišnica in Martina Koresa Podlehnik. Zanje izvršni svet
SO Ptuj zahteva, da se ugotovi njihova odgovornost. Poleg tega pa
še ocenjuje, da so nesprejemljive razlike, ki nastajajo zlasti v osnov-
nem šolstvu med osebnimi dohodki ravnateljev in učiteljev, saj do-
segajo razmerje 2:1, lahko pa bi ga le 2:1,5. Zato morajo do konca
letošnjega leta zadeve uskladiti in pri tem upoštevati, da je lahko
OD ravnatelja večji od OD učitelja največ za 50 odstotkov. Še to
ugotovitev IS je potrebno zapisati, da so v družbenih dejavnostih
povprečni OD delavcev nekoliko v zaostanku za možno rastjo OD
delavcev v gospodarstvu. Glavni razlog so interventni zakoni.
Zanimivo je še to, da smo v svojih razpravah in kritičnih bese-
dah namenili vse ogorčenje ravnateljem, čeprav se mi zdi, da je to
bolj tema za samoupravne organe v izobraževanju, morda za poslo-
vno skupnost osnovnih šol, za prizadete šolske kolektive: nekako
obšli pa smo zdravstvo, kjer imajo vodilni z razširjenim obsegom
dela plače od 747.533 dinarjev do 1,284.979 dinarjev. Ja, zdravnika
potrebujejo tudi tisti, ki nimajo več šolarjev. Mislim, da dodaten
komentar ni potreben. Marjan Šneberger
VELIK KORAK RACIONALNOSTI
TGA — enovita delovna organizacija
Delovni ljudje Tovarne glinice in aluminija v
Kidričevem so uspehom na področju projekta mo-
dernizacije proizvodnje primarnega aluminija sre-
di prejšnjega tedna primaknili še pozitivno zave-
stno odločitev o ukinitvi dosedanjih šestih temelj-
nih organizacij združenega dela in ustanovitvi
enovite delovne organizacije. V povprečju je bilo
ZA takšno odločitev 74 odstotkov vseh delavcev,
ki so hkrati sprejeli še nove samoupravne akte, ve-
zane na to reorganizacijo.
Da gre pri tem za veliko racionalizacijo sredstev
in kadra, tega verjetno ni treba posebej poudarjati.
Vodja projekta makro- in mikroorganizacije v
TGA Franc Visenjak je ob tem povedal, da so de-
lovni ljudje v enoviti delovni organizaciji in osta-
lih z referendumom sprejetih spremembah videli
jasnejšo bodočnost. V obsežnem elaboratu so na-
mreč ugotovili, da je dosedanja organizacijska
struktura dajala široke možnosti, da so se posame-
zni deli celote osamosvajali in niso težili k enotne-
mu cilju — integraciji. Takšna organiziranost pro-
izvodne funkcije ni zagotavljala preživetja delovne
organizacije TGA, saj ni zagotavljala tehnične in
tehnološke povezanosti procesov znotraj nje. Do-
hodkovni odnosi niso omogočali ugotoviti realne-
ga dohodka po posameznih tozdih in delavci niso
imeli vpliva nanj. Nerealni dohodek pa tudi nika-
kor ni mogel biti osnova nagrajevanju po delu v
posameznih TOZD. Poleg tega so ugotovili, da so
poti dogovarjanja predolge in predrage, utapljali
so se v številnih predpisih, preveč časa jim je jema-
lo reševanje drobnih zadev, medtem ko so ključne
ostajale ob strani.
Rešitev so našli v organiziranosti TGA kot eno-
viti delovni organizaciji. Dosedanje temeljne orga-
nizacije so postale delovne enote, medtem ko so
strokovne službe organizirali po funkcijskem prin-
cipu in bodo spadale direktno pod člana kolektiv-
nega poslovodnega organa, ki skrbi za posamezno
področje.
M. Ozmec
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
5. november 1987 —
TEDNIK
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Ceste, ceste ...
Lahko bi ocenili, da je bil nedavni zbor krajevnih skupnosti ne-
koliko mirnejši od prejšnjih, saj so delegati večino predlaganih doku-
mentov sprejeli soglasno. Tudi udeležba je bila zelo dobra.
Delegati iz Stoperc, Žetal, krajevne skupnosti Franca Osojnika
in Grajene so razpravljali ob poročilu o kadrovski politiki, zaposlova-
nju, štipendiranju in pripravništvu v ptujski občini. Iz Stoperc so opo-
zorili na usmerjanje mladih v kmetijsko srednjo in poklicno šolo, saj
opažajo, da mladi v tej stroki težko dobijo pripravništvo; iz Žetal pa
so opozorili na neskladje med proizvodnimi in neproizvodnimi pokli-
ci. Iz Grajene so menili, da v občini zelo slabo spodbujamo inovati-
vne kadre in strokovnjake in da nam druge občine »kradejo« sposob-
ne ljudi, ker jih bolje nagrajujejo. Menili pa so tudi, da je v občini
premalo usmeritev za dekleta, da se ne bi smeli »sramovati« šiviljskih
in usnjarskih šol. Opozorili pa so tudi, da bi morali nezaposlene, ki
odklanjajo delo, ostreje obravnavati.
Delegati so sprejeli tudi poročilo o razvojnih in programskih
možnostih gradbeništva — to se bo vključilo v Gradiš —, informacijo
o predsanacijskih programih in programih ukrepov za odpravo mo-
tenj v gospodarstvu in poročilo o zbiranju in razporejanju ter porabi
občinskega sam"oprispevka. Največ razprave je seveda bilo ob uresni-
čevanju referendumskega programa na področju cest. Delegati iz Cir-
kulan in Polenšaka so razpravljali o nepravilnostih v gradnji, moder-
nizaciji in vzdrževanju cest. Predvsem s Ptujske Gore pa so opozorili,
da cestarji ne vzdržujejo lokalnih cest, ne čistijo bankin, ostali delega-
ti pa so še dodali, da mora Cestno podjetje pripraviti za novembrsko
zasedanje zborov celovito poročilo o vzdrževanju lokalnih cest.
Med pomembnejšimi dokumenti, ki so jih delegati še sprejeli, so
odlok o pričetku melioracij v Šturmovcu, o spremembah prometnega
režima v mestnem jedru ter o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana
ptujske občine. d. 1.
Uspeh gostincev
28. in 29. oktobra so slovenski gostinci zborovali v Radencih. Na
35. gostinsko-turističnem zboru se jih je zbralo več tisoč. V strokov-
nem delu tekmovanja so sodelovali delavci Haloškega bisera s štiri-
člansko ekipo, motel Podlehnik pa se je s svojimi delavci vključil v
skupno Petrolovo ekipo. Ostali ptujski gostinci, zasebni in družbeni,
so bili le opazovalci.
Po dveh letih so se tekmovalnega dela zbora (priprava pogrinjka,
jedil, slaščic in mešanja pijač) udeležili tudi biserovci. Sestavili so eki-
po, v kateri so bili slaščičarka, kuharica, natakar in barman. Dosegli
so več, kot so pričakovali. Že pred tekmovanjem je bilo znano, da se
je med najboljše gostinske lokale s tremi zvezdicami v Sloveniji uvr-
stila pivnica Zlatorog. Priznanje ji je dodelilo poslovno združenje za
gostinstvo in turizem Slovenije za kakovostne storitve. Marija Kelc iz
hotela Poetovio je prejela zlato plaketo za prispevek za kakovostne
gostinske storitve. Omenjeno priznanje so prejeli samo trije delavci
družbenega sektorja gostinstva. Podobna priznanja so na zboru izro-
čili tudi slovenskim zasebnim gostincem, vendar med prejemniki ni
nobenega iz ptujske občine.
Ekipa Haloškega bisera je dobila tudi bronasto priznanje, njeni
trije člani — slaščičarka Vlasta Kmetec, kuharica Jožica Cafuta in na-
takar Ivan Čuš — pa so prejeli srebrna priznanja s kolajnami. V ptuj-
ski ekipi je bil še Ivo Dernikovič.
Kot je povedala Irena Kovačič, vodja gostinske dejavnosti v Ha-
loškem biseru, je 35. gostinsko-turistični zbor prinesel več, kot so pri-
čakovali, saj so ga dosegli v boju z velikimi gostinskimi in turističnimi
imeni. MG
S seje zbora
združenega dela
Razprava na seji zbora združenega dela skupščine občine I*tuj je
bila minuli torek nekoliko živahnejša kot običajno, morda tudi zaradi
obravnavane tematike, saj problem kadrovske politike, gradbeništva,
izgub in ne nazadnje tudi prikaz osebnih dohodkov vodilnih v druž-
benih dejavnostih, predvsem pa ravnateljev šol, daje dovolj možnosti
za večjo aktivnost delegatov.
Začela se je že pri uresničevanju kadrovske politike, ki je trenut-
no najbolj problematična v AGISU, v delovni organizaciji, ki še ni bi-
la v tako kritičnem položaju, kot je danes. Predsednik zbora združe-
nega dela, ki je sicer zaposlen v tej DO, je menil, da dosedanji sana-
cijski programi očitno niso bili pravi »ali jih nismo pravilno izvajali,«
je poudaril. Proizvodna vezanost na TAM in razmere v tem kolektivu
se odražajo tudi v Agisu. Konkurenca na jugoslovanskem trgu je hu-
da in potreben bo program sanacije celotne DO, ne samo posameznih
tozdov. Doma ni ustreznih kadrov, zato jih je potrebno iskati zunaj
republiških meja, potlej pa so težave s stanovanji.
V zvezi z bodočim razvojem gradbeništva so menili, daje perspe-
ktiva le v večjem in strokovno sposobnejšem sistemu; Ptujčani ga vi-
dijo v GRADISU.
Seveda sedaj, ob 9-mesečju, težko govorimo o rezultatih poslova-
nja združenega dela v prvi polovici leta. Res pa je, da se število zgu-
bašev veča, da izgube naraščajo in da svoje prihodnosti v ptujski obči-
ni ne bomo mogli načrtovati zgolj ob tovarnah v Kidričevem, Perutni-
ni in Kombinatu. Dobro gospodarjenje je potrebno tudi v drugih oko-
ljih, predvsem pa razmerja med delitvijo sredstev, da ne bomo počasi
pojedli sami sebe.
Največ časa pa so delegati namenili vprašanju osebnih dohod-
kov vodilnih v družbenih dejavnostih, kjer je sicer vse v skladu z
branžnimi sporazumi, razlike — denimo med šolami v občini — pa
ogromne. Nesprejemljiva so razmerja med učitelji in ravnatelji, da o
.posameznih kolektivih niti ne govorimo.
Naj v tej kratki informaciji dodamo še dve »cvetki« s torkove
razprave na zboru združenega dela skupščine občine Ptuj. Z obema je
delegatom postregel njihov kolega s področja kmetijstva. Menil je, da
smo prišli že tako daleč v svojih nasprotjih in zmešnjavah, da se — re-
cimo kmetu — več ne splača klicati veterinarja, če zboli odojek, ker je
njegova storitev dražja, kot pa če pustimo, da žival pogine. Druga v
tem slogu pa je bila, da je danes ravnateljeva plača že tolikšna, da si
lahko z eno kupi 500-kilogramskega pitanca, ki poje celoletni pride-
lek s polhektarske njive. ™š
VEČLETNE TEŽAVE TEMEUNE ORGANIZACIJE GOSTINSTVO. OVIRA ZA BOUŠE POSLOVANJE JE
SEZONSKOST DEJAVNOSTI POMANJKANJE KADROV IN NIZKI OSEBNI DOHODKI
Na ormoškem martinovanju vse,
kar dela v turizmu in za turizem
v soboto, 7. novembra, bo na
orm'oških ulicah živahno: vse,
kar v turizmu imajo, naj bi prišlo
s svojo ponudbo in razgibalo so-
botni dopoldan in popoldan ter
zgodnje nedeljske jutranje ure.
Na velikem martinovanju bodo
ponudili mošt in vroče kostanje,
»staro« vino, Martinove gosi,
domače dobrote (jabolka, hru-
ške, orehe, med) in drugo, zavito
v paket presenečenja. Pravijo in
obljubljajo, da take ponudbe v
Ormožu še ni bilo. Za ponudbo
odgovarjajo vinogradniki, kletar-
ji, aktivi kmečkih žensk, turisti-
čna in prosvetna društva, pevski
zbori, godba na pihala, harmoni-
karji ter drugi, ki se bodo pred-
stavili s starimi običaji in pesmi-
mi.
Prireditev se bo pričela ob de-
veti uri. Prvi del bo z množico
nastopajočih Ormožane in druge
udeležence ogrel ob 11. uri, dru-
gi del nastopajočih pričakujejo
ob 14. in tretji ob 16. uri.
Veliko martinovanje je ena od
devetih velikih prireditev temelj-
ne organizacije Gostinstvo Or-
mož, s katero bogatijo tradicio-
V devetih mesecih letos so
imeli v Ormožu 7288 nočitev,
od tega 6281 domačih in 1007
tujih. V primerjavi z enakim
obdobjem prejšnjega leta so
domače nočitve porasle za dva
odstotka, tuje pa so manjše za
pet odstotkov.
nalno ponudbo jedi in pijač.
Med prireditve, ki jih pripravlja-
jo, sodijo še: pustovanje, dan
žensk, prvi maj, Ormož poje in
pleše. Zlati glas Ormoža, Prleška
bratev, dan republike in kot
sklep veselo silvestrovanje.
Poleg tega vabijo goste s stro-
kovnimi izleti, pikniki in eno-
dnevnimi ter dvodnevnimi izleti
in poskušnjo vin. V jeseni je v
Ormožu zelo živahno. Gostje pri-
hajajo prek agencij ali posami-
čno. Edini hotel v mestu je prete-
sen za vse, ki bi želeli v njem pre-
spati. Ima 98 ležišč, kar je pre-
malo, da bi prenočila dva avto-
busa gostov. Tone Luskovič, di-
rektor temeljne organizacije v sa-
naciji, je povedal, da so pred
kratkim pomanjkanje postelj del-
no omilili, saj so uredili nekaj le-
žišč tudi v zelo privlačnem go-
stišču Jeruzalem, kjer je gostom
na voljo štirinajst ležišč, uredili
jih bodo pa še deset. Letos je to
gostišče dobilo 72 milijonov in-
vesticijskih dinarjev.
V jeseni jim štrene mešajo
»drugi« hotelski prebivalci; to
velja za obrtnike in sise, ki so se
v starem delu hotela naselili pred
leti, in to z vso družbeno podpo-
ro. Septembrska izkoriščenost
nočitvenih zmogljivosti je bila
nekaj nad sedemdeset odstotkov,
v prejšnjih mesecih oziroma do
polletja le petdeset odstotkov.
Do konca leta pa v hotelu ne
bo proste postelje. Nekaj gostov
je takih, ki zaradi potreb ormo-
škega združenega dela tod pre-
nočujejo več mesecev, ostalo so
zakupile agencije.
SEZONSKOST PONUDBE
GLAVNA OVIRA ZA BOLJŠE
POSLOVANJE
Temeljna organizacija Gostin-
stvo Ormož posluje z motnjami
več let. Stari del -hotela je bil
zgrajen že pred več kot dvajseti-
mi leti, z zdajšnjimi zmogljivost-
mi posluje deset let. Za goste ta-
ko ali drugače skrbi 110 zaposle-
nih, od tega jih je v hotelu 51,
ostali delajo v gostišču Jeruza-
lem, v trgovinah, v bifejih ter go-
stilnah v sosednji Hrvaški in v
Prekmurju.
V prvih šestih mesecih leta
ustvarijo le 36 odstotkov celotne-
ga prihodka, vse ostalo jim pri-
nesejo jesenski meseci: septem-
ber, oktober, november in de-
cember.
Zaradi cen so izgubili goste iz
sosednje Hrvaške: z agencijami
sicer še prihajajo, posameznikov
pa je zelo malo. Zanimivo je, da
bodo v hotelu za novo leto v
glavnem hrvaški gostje. Vpliv
cen se pozna tudi na fizičnih ka-
zalcih prodaje hrane in pijač.
Hotel je lani v devetih mesecih
prodal 19.800 litrov vina, letos v
enakem obdobju za štiri tisoč
manj. Podobno se dogaja v osta-
lih obratih temeljne organizacije.
Visoki odstotki dnevnih zviše-
vanj cen onemogočajo sestavo
ponudbe in goste tako rekoč od-
ganjajo. Ugotavljajo tudi, da jim
upada tudi t. i. sindikalni turi-
zem. Letos so najbolj privlačni
enodnevni izleti. Dvodnevni so
že predragi, saj vključujejo pre-
nočevanje. Izračunali so, da nji-
hovi gostje v povprečju ostanejo
v Ormožu dva dni.
Izguba je v trgovinah in mes-
nicah zaradi nizke marže, saj ne
pokrije vseh stroškov poslova-
nja. Da bi jih zaprli, o tem niso
razmišljali. Rešitev pa vidijo v ;
specializaciji ormoške trgovine :j
zdaj se vsak ukvarja z vsem.
KADROV NI... j
Temeljna organizacija ima šib-
ko kadrovsko zasedbo. Največji
problem so najodgovornejša de-
la in naloge, ko gre za vodenje
tozd. Dosedanji poskusi z načr-
tnim štipendiranjem še niso dali
želenega. Pričakujejo, da bi prve
tovrstne kadre dobili čez štiri le-
ta. Kadri pa v temeljno organiza-
cijo ne prihajajo tudi zaradi niz-
kih osebnih dohodkov. Povpreč-
je za devet mesecev letos je zna-
šalo le 169 tisoč dinarjev.
S|labi finančni rezultati pa jim
onemogočajo zviševanje osebnih ^
V okolici Ormoža je več izle-
tniških točk, najbolj privlačna
je na Jeruzalemu, ki ga imenu-
jejo biser Ijutomersko-ormo-
ških goric. Z Jeruzalema je lep
razgled na Karavanke, Pohor-
je in Panonsko nižino. Ob go-
stišču je lepo urejen park z ek-
sotičnim drevjem. Poleg tega
vabi baročna cerkev. Med obi-
skom Ormoža si je vredno
ogledati še Kog, Vinski Vrh,
Hum, Temnar, Tomaž in Lit-
merk.
dohodkov. Kot pravi direktor
Tone Luskovič, imajo malo mož-
nosti, da bi poslovno leto 1987
končali s pozitivnim rezultatom,
in to kljub temu, da bodo jesen-
ski meseci prinesli več, kot so na-
črtovali. Medletnega izpada in
praznine zlasti v prvih mesecih
poslovanja nikakor ni mogoče
nadomestiti. V jeseni imajo tudi
več stroškov, saj je potrebno pro-
store ogrevati, v poletnih mese-
cih pa ne.
HOTEL NAJ BI ŽIVEL VSE
LETO, PRAV TAKO DRUGI
OBRATI. VELIKO PRIČAKU-
JEJO OD SKUPNE PONUDBE
IN SICERŠNJIH NOVOSTI
Pot v boljšo prihodnost naj bi
začrtali z »ukinitvijo« sezonsko-
sti poslovanja. Temeljna organi-
zacija naj bi novo življenje pri-
dobila s prireditvami in preu-
smeritvijo Donudbe. Računaio
na večere s prosvetnimi in turisti-
čnimi društvi in drugimi organi-
zatorji prireditev.
Za ponudbo bodo morali pri-
dobiti tudi zasebne turistične so-
be, za zdaj nimajo nobene. Turi-
stične kmetije so na začetku raz-
voja — so izletniške, brez po-
stelj. Organizirajo sicer piknike s
harmonikarjem in vsem, kar sodi
zraven, vendar je to še premalo.
Tudi na vinski cesti bo treba po-
nudbo obogatiti. Premalo je, da
vinotoči oživijo le v jeseni.
Za udarno ponudbo potrebu-
jejo še turistične spominke — teh
je premalo — in bogatejšo pro-
pagando. Za zdaj se turistom in
drugim predstavljajo s skromnim
prospektom in karto. V bodoče
bodo sestavljali enotno turisti-
čno ponudbo, v kateri bodo va-
bili vsi, ki delajo v turizmu in za
turizem. Tej ponudbi bodo pri-
peli tudi koledar vseh prireditev
v občini. Spomladi leta 1988 bo-
do izdali še turistični vodnik.
Do takrat pa bodo goste vabili
z »zeleno turistično mapo« in z
besedami že umrlega ormoškega
pripovednika, pesnika in drama-
tika Frana Ksavra Meška, ki je
zapisal: »Dežela, čudovita kakor
iz lepih sanj — tista moja domo-
vina tam doli, naše Slovenske go-
rice.
Dežela, polna naravnih lepot,
ne sicer divjih, ne s svojo veli-
častnostjo mamečih kakor visoke
gore, ne preprostih in idiličnih
skoraj. A je prav zaradi tega s
tem mehkejšo poezijo ožarjena
in tem prisrčneje govori s sr-
cem . . . čudovita dežela!«   [yiQ
Izpolnjen načrt in sodobnejše poslovanje
Osrednjo pozornost so na seji poslovnega odbo-
ra ptujske enote KB Maribor minuli četrtek posve-
tili poročilu o uresničevanju letnega načrta za de-
vet mesecev in obravnavi periodičnega obračuna.
Prisluhnili pa so tudi poročilu o delu komisije za
dovoljevanje kreditov občanom, komisije za rekla-
mo in propagando, komisije za stanovanjske in
komunalne kredite ter se seznanili s poročilom KB
Maribor.
Sredstva občanov, uporabnikov družbenih sred-
stev in druga sredstva so porasla prek načrtovanih
za 10 odstotkov, bilančna vsota pa se je v primer-
javi z lani povečala za 86 odstotkov.
V strukturi sredstev je značilno, da so se zmanj-
šala kratkoročna sredstva gospodarstva, povečala
pa so se kratkoročna sredstva negospodarstva. Za
sredstva občanov pa velja, da so se devizna pove-
čala izključno na račun rasti tečaja tujih valut, re-
alno pa so se celo znižala. Najbolj pa so se pove-
čala dolgoročno vezana dinarska sredstva obča-
nov.
Značilno je tudi, da so se zmanjšala sredstva na
žiro računih, kar kaže, da obrtniki denar hitro
uporabijo v koristne namene.
Za investicijske namene je kreditni odbor KBM
odobril 456 milijonov dinarjev, večino za meliora-
cije. V ptujski poslovni enoti pa so odobrili 181
milijonov dinarjev investicijskih kreditov za nalož-
be obrtnikov in kmetov kooperantov. V glavnem
so krediti namenjeni nakupu kmetijske mehaniza-
cije, nabavi osnovnih sredstev in za urejanje turi-
stičnih sob. Omeniti velja, da je restriktivna politi-
ka Narodne banke Jugoslavije s posebnim skle-
pom določila višino obveznih rezerv za naložbe,
posebej tudi za tiste, ki niso omejene. Tako so se
obvezne rezerve kar 3,7-krat povečale od lanskih,
kar ima seveda tudi posledice v likvidnosti bank.
Sicer pa so v ptujski poslovni enoti KBM ugoto-
vili, da jim je novi obračunski sistem povzročil
obilo dodatnega dela, ki ga včasih še računalniški
programi »ne zmorejo«. Zaključili so, da je delo-
vna skupnost zastavljene naloge za devetmesečje v
celoti izpolnila. Pomembna pridobitev pa je prav
gotovo terminalizacija poslovanja s strankami in
posebni organizacijsko-poslovni del za drobno go-
spodarstvo. V njem (v Lackovi 5) pa bodo v pone-
deljek predstavili najuspešnejše ptujske obrtnike,
ki dosegajo vrhunske rezultate. Predstavitev bo
trajala ves teden, posvečena pa je kongresu drob-
nega gospodarstva, ki bo prihodnji teden v Beo-
gradu.
d. 1.
28. OKTOBER, DAN DELOVNE ORGANIZACIJE LES PTUJ
LETO SAMOSTOJNOSTI
Leto dni je tega, kar so se delavci delovne organizacije
LES Ptuj odločili na referendumu, da ne bodo več v okvi-
ru Lesnoindustrijskega kombinata Savinja, ampak bodo
organizirali enovito delovno organizacijo. Nova organizi-
ranost LlK-a Savinje iz Celja zanje .ni bila sprejemljiva,
saj jim ni zagotavljala samostojnega razvoja. Sprejeli so
sklep o izločitvi, s tem pa tudi odgovornost do svoje poti.
Zdaj. ko je poteklo leto dni, z zadovoljstvom ugotavljajo,
daje bila odločitev pravilna in tudi pravočasna. Rezultati
poslovanja so ugodni. Organizirani kot enovita delovna
organizacija uspešno rešujejo in načrtujejo svojo dejav-
nost.
Na svečani seji delavskega sveta minuli teden so se za-
to odločili, da dan, ko so sprejeli ta zanje tako pomembni
in odločilni sklep, to je 28. oktober, proglasijo za dan de-
lovne organizacije. Ob tej priložnosti so tudi prvič podeli-
li priznanja delovne organizacije. Prejeli so jih: osnovna
organizacija sindikata, Marta Pignar in Viljem Brec
NaV
Delegatska vprašanja postavlja življenje
Na seji zbora krajevnih skup-
nosti SO Ptuj 27. oktobra je bilo
postavljenih več delegatskih
vprašanj, ki so se nanašala pred-
vsem na težave, s katerimi se lju-
dje srečujejo v vsakodnevnem ži-
vljenju.
VZDRŽEVANJE LOKALNIH
CEST
»Zanima nas, zakaj Cestno
podjetje ne vzdržuje  lokalnih
cest in ne čisti bankin ob njih. To
je še posebej problematično na
tistih lokalnih cestah, ki so še
makadamske.« Tako seje glasilo
delegatsko vprašanje KS Ptujska
Gora, na seji pa so delegati k te-
mu dodali, da enako velja tudi
za asfaltirane lokalne ceste, in
predlagali, da na eni od nasled-
njih sej zbora krajevnih skupno-
sti Cestna skupnost občine Ptuj
in Cestno podjetje pripravita po-
ročilo o vzdrževanju lokalnih
cest v občini.
UREJANJE POKOPALIŠČ
Delegacija KS Cirkulane je že
pred leti postavila delegatsko
vprašanje, vendar iz tega ni bilo
nič, zato so ponovno vprašali:
»Ali je možno sprejeti odlok o
urejanju pokopališč v KS na po-
deželju z določilom, da bi lahko
KS od imetnikov grobov, ki teh
ne vzdržujejo in urejajo, izterjala
denar in z njim plačala delavca,
da bi te grobove očistil? Ce ni
moč sprejeti odloka, nam, prosi-
mo, svetujte, kako naj vzdržuje-
mo neurejene grobove, saj KS ni-
ma dovolj sredstev za vzdrževa-
nje pokopališča v celoti. Nevzdr-
ževani grobovi dajejo slab videz
celotnemu pokopališču.« Urad-
nega odgovora na to vprašanje
še ni bilo, so pa nekateri delegati
menili, da bi prek osnovne šole
lahko organizirali delovno akci-
jo, da bi učenci uredili in okrasili
zapuščene grobove.
PROMET, PARKIRIŠČA IN
DRUGO
Delegacijo KS Jožeta Potrča je
zanimalo, zakaj prvi in edini se-
mafor ob Potrčevi cesti v Ptuju
pogosto ne deluje, kar ustvarja
zmedo pri udeležencih v cestnem
prometu.
»Zakaj ne bi na nekaterih par-
kiriščih v Ptuju, podobno kot na
parkirišču pri Blagovnici, omejili
čas parkiranja? Ce ne na celot-
nem parkirišču, pa vsaj na delu
parkirišča pri pošti in na novem
parkirišču za avtobusno posta-
jo,« je vprašal delegat iz KS
Dornava.
»Kdaj bodo nadaljevali regu-
lacijo potokov v KS Cirkulane,
kar je bilo zapisano v planu? Ne-
katere površine so ob vsakem
večjem deževju poplavljene, kar
zmanjšuje kmetijski pridelek. Za-
kaj ne izvajamo regulacij po pla-
nu?«
KAJ S CESTNIM ODSEKOM
POLENŠAK-ROTMAN
Obširno in s številnimi podatki
argumentirano je bilo delegatsko
vprašanje KS Polenšak glede
modernizacije cestnega odseka
Polenšak—Rotman. Odsek je bil
v planu Skupnosti za ceste za le-
tošnje leto v predračunski vred-
nosti 30 milijonov dinarjev, od
tega je delež KS Polenšak znašal
9 milijonov dinarjev. Zaradi tega
se je KS odpovedala vsem osta-
lim vlaganjem in ima na žiro ra-
čunu 8 milijonov dinarjev, toda
Skupnost za ceste se izogiba
podpisu pogodbe, čeprav je KS
milijon dinarjev že nakazala. Inf-
lacija je ta denar že prepolovila.
Delegacija je odločno zahtevala,
da se krajanom pojasni, zakaj ni
prišlo do omenjenih del, sočasno
pa zahteva poroštvo, da bodo de-
la opravljena v letu 1988 — s
plansko udeležbo KS Polenšak
po predračunski vrednosti za le-
to 1987. PP
TEDNIK
— 5. november 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
V ZADNJEM ČASU JE VEDNO VEČ IZSTOPOV IZ ZVEZE KOMUNISTOV
Zakaj vračajo rdeče izkaznice
gibanje Članstva kaže na osip, vse manjši sprejem, staranje
članstva, izstopi temeljna oblika odhajanja iz zveze komunistov,
kaj pravijo v občinah ormož in ptuj
Po 12. seji Centralnega komiteja
ZKS, ki je bila v celoti posvečena gi-
banju in strukturi članstva po 10.
kongresu ZKS, nas je zanimalo, kak-
Sna so ta gibanja v občinah Ormož in
Ptuj. Naši radovednosti sta se prija-
zno odzvala sekretar OK ZKS Ormož
Mirko Novak in sekretar OK ZKS
Ptuj Janko Bezjak.
V občini Ormož je trenutno 549 čla-
nov Zveze komunistov. V letošnjem
letu je bilo sprejetih 8 novih članov,
izstopilo pa jih je 14. Podatek, ki ga
ni mogoče prezreti. Tega so se zave-
deli tudi v Ormožu in z razpravami o
gibanju članstva tudi pričeli jesenske
aktivnosti. Razprava je presegla vse
dosedanje, kar kaže na to, da je tudi
med komunisti še vse premalo dialo-
ga, da se vse premalo obračamo sami
vase, da nam zelo pogosto manjka
pogovorov o sebi in svojem neposred-
nem okolju. Na vprašanje, kdo odha-
ja, pravi Mirko Novak, da ne odhaja-
jo pravi; in to je zaskrbljujoče. Tistih
nekaj, ki so že ob vstopu manipulirali
s svojim članstvom kot izhodiščem za
kariero, pa zdaj, ko jim to ni več po-
trebno, zapuščajo Zvezo komunistov,
tistih nekaj ni omembe vrednih. Kot
tudi ne onih, ki so zgolj sopotniki.
Razmisleka, pa tudi ukrepov vredno
pa je, ko izstopajo pošteni in delavni
člani, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja
okrog njih. Kot vzrok jih večina na
prvem mestu navaja vsesplošno druž-
beno krizo, nemoč članov Zveze ko-
munistov, zatem nepravilnosti posa-
meznikov v družbi, zaradi nerazčišče-
nih odnosov v organizaciji združene-
ga dela in ne nazadnje — tudi člana-
rina je za marsikoga previsoka. Glede
na splošne družbene razmere, menijo
v Ormožu, se bodo izstopi še nadalje-
vali. Zato je v prihodnje potrebno da-
ti še večji poudarek mladim, krepiti
zavest, da je Zveza komunistov lahko
učinkovita, in pri tem izhajati iz last-
nega okolja, več govoriti o kongresih,
poiskati skupne interese vseh družbe-
nopolitičnih organizacij, ne iskati sa-
mo slabosti. Gotovo je, da bo potreb-
no Zvezo komunistov prenoviti, ven-
dar najprej spremeniti razmere v svo-
jem okolju, okrepiti samoupravljanje,
več delati z mladimi, v demokrati-
čnem dialogu nastopati z argumenti,
predvsem pa ozreti se vase in najprej
- kot pravimo po domače — počisti-
ti pred svojim pragom.
V devetih mesecih letošnjega leta je
v ptujski občini izstopilo kar 79 čla-
nov Zveze komunistov, lani vse leto
39. Največ jih je letos izstopilo v To-
varni glinice in aluminija — TOZD
Vzdrževanje, v AGIS-u TOZD-u
Kmetijskega kombinata Haloški bi-
ser. Kje iskati vzroke? Sekretar OK
ZKS Janko Bezjak meni, da vlada
splošna moralna kriza, da je Zveza
komunistov nemočna glede na slabo-
sti, za katere dnevno slišimo, da pa
kot vzrok v zadnjem času navajajo
predvsem Agrokomerc, saj je v sep-
tembru število izstopov skokovito na-
raslo. Do 14. septembra jih je izstopi-
lo 56, do konca septembra pa potem
kar 18. Gre za člane, stare med 28 in
35 let z v povprečju srednjo izobraz-
bo, in če sta bila v devetih mesecih
sprejeta le dva nova člana, je stanje
več kot zaskrbljujoče. Tudi Janko
Bezjak meni, da bi najprej morali od-
praviti svoje slabosti, se obrniti k se-
bi, urediti zadeve znotraj vsakega
okolja. Vzrok za izstope je tudi nekri-
tičnost ob sprejemu, pa tudi špekuli-
ranje s članstvom v Zvezi komuni-
stov. Ni jih malo, ki so postali člani
Zveze komunistov za dosego kakega
cilja, zdaj, ko jim to ni več potrebno,
izstopajo. Ce je to spontana prenova
Zveze komunistov, je to dobro. Ven-
dar nekaj pri vseh teh izstopih le mo-
ti. Vsi navajajo le slabosti, nepravil-
nosti. Te vsekakor so, vendar tudi mi-
mo dobrih rezultatov, razvoja in cele
vrste drugih uspehov ne bi smeli iti
brez besed. Tudi v ptujski občini so
vzrok izstopov nemoč Zveze komuni-
stov, inflacija, nenehne podražitve,
splošna nesposobnost urejanja zadev
in kot povsod tudi članarina. Občin-
ski komite Zveze komunistov Ptuj je
med štirimi v Sloveniji, ki odvajajo
kar 52 odstotkov zbrane članarine v
republiko, za medobčinsko organizi-
ranost in študijsko središče v Maribo-
ru. V povprečju porabi na člana 1.300
din, kar je za 40 odstotkov nižje, kot
je povprečje v Sloveniji. Že nekaj ča-
sa si prizadevajo, da bi članarino zni-
žali; vsaj 10 odstotkov naj bi je ostalo
osnovnim organizacijam, mogoče pa
naj bi bilo ustrezno znižati članarino
vsaj upokojencem.
Zakaj torej vračajo rdeče izkazni-
ce? Raziskava Slovensko javno mne-
nje ugotavlja, da je ugled Zveze ko-
munistov padel, člani, ki izstopajo, ji
očitajo, da je nemočna pri razreševa-
nju slabosti in napak. Ni vse črno, pa
tudi belo ne. Resnica je nekje vmes.
Prepričana sem, da velika večina ti-
stih, ki so vrnili izkaznice, tega ni sto-
rila z lahkim srcem, da je bilo veliko
intimnih dram, ki jim prisluhniti ni-
smo znali, pa tudi hoteli ne. Pozabili
smo se pogovarjati. Medčloveški od-
nosi so vedno manjša vrednota, po-
stajamo nehumana družba: v skrbi za
človeka pozabljamo nanj. NaV
}}... in na Zemlji mir ljudem, ki so blage volje«
Hura! Dobivamo nov nedeloven delavnik. Kar polovi-
ca Slovenstva je za to, da bi naj to bil 25. december (da je
ta dan osrednji verski praznik, je zgolj naključje). Drugi
polovici je vseeno, pa čeprav bi bil prost 64. srpan. Samo
da je prosto.
Hura! Praznujemo božič. Pa da ne boste pomislili, da
ga praznujemo z verskega stališča. Lahko tudi, ni pa nuj-
no. To je družinski praznik, praznik miru na Zemlji in lju-
di blage volje. To, da so te misli del pesmi, ki se začne s
Slava Bogu na višavah (pri čemer vsi vemo, kdo je ta Bog
in da ga ne slavimo vsi), je še eno naključje. In kdo si upa
ali drzne kaj reči proti vesoljnemu miru, prijateljstvu med
ljudmi! Skrajni čas je, da mu posvetimo dela prost dan in
ga ozaljšamo z jaslicami.
Spadam v generacijo, ki ji je praznovanje božiča tuje.
Do pred kratkim nisem imel občutka, da mi nekaj manj-
ka. Nisem bil frustriran. Do pred kratkim. Sedaj me z
vseh strani prepričujejo, da moram biti frustriran, da mo-
ra biti v meni praznina, ki kar kliče po zapolnitvi s praz-
novanjem. Sedaj pa čakam, da mi odgovorni razložijo,
kako naj praznujem. Čakam na nekaj podobnega kot žen-
ske pred osmim marcem. Saj se še spomnite, kako nam ta-
krat vsi dobronamerno solijo pamet o dostojanstvenem
proslavljanju, o skromnosti, o dobrih željah (ki ne trgajo
žepov)...
Tovariši, poučite me! Kot ste me naučili na 25. decem-
ber gledati zviška. Precej časa sem hodil v šolo: osem let
plus štiri leta plus dve leti (plus šest let kot učitelj), skupaj
štirinajst let. O božiču niti besede. Le včasih kak posmeh
sošolcem, ki so 26. decembra v šoli kinkali. Nihče ni ome-
njal družinskega praznika, le verskega. Je torej moja kriv-
da, da je zame in za marsikoga iz moje generacije božič
verska stvar?
Razprave o tej temi občutim kot posiljevanje. Se naprej
bom nekulturen, saj ne bom nikomur voščil ob obletnici
rojstva Odrešenika.
Nekoč sem bil učitelj. Na srečo je to bilo nekoč. Ne
morem si namreč predstavljati, kako bi letos stopil pred
svoje učence in jim 25. decembra vzneseno govoril o ne-
čem, do česar nimam nikakršnega čustvenega odnosa, o
prazniku, ki ima v mojem okolju samo verski značaj (pa
čeprav je mogoče pred dobrim tisočletjem imel tudi kakš-
nega drugačnega), o dnevu, za katerega sem smatral, daje
stvar vsakega posameznika, še zlasti v družbi, v kateri je
Cerkev (ali džamija) ločena od države. Še posebej bo ne-
primerno to govoriti tistim učencem, ki bodo v šoli (pre-
cej jih bo opravičeno odsotnih, ker bodo praznovali — v
skladu s priporočili pač). Počutil bi se velik hinavec.
Spomnim se lanskoletnih pogovorov ob božični čestitki
po televiziji. Z delovnimi tovariši smo ugotavljali: letos
čestitka, potem praznik, čez par let pa bomo učitelji gnali
otroke k polnočnicam in pazili, da se bodo lepo obnašali.
Res je, da smo se šalili in pretiravali. Ali pa nismo pretira-
vali?!
Letos torej božič. Ali je v naslednjih letih na vrsti veli-
ka noč in čestitka ob veselih jajcih?
jš
Obvestilo
Zbori občinske skupščine so na seji dne 27/10-1987
sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
ureditvi cestnega prometa na območju občine Ptuj ter
sklep o spremembi sklepa o določitvi posebnih pro-
metnih površin za pešce in vzpostavitvi enosmerne
prometne ureditve znotraj ožjega območja mesta Ptu-
ja-
Navedena akta, ki sta že bila objavljena v prejšnji
številki Tednika, pomenita odpravo nekaterih po-
manjkljivosti na področju ureditve cestnega prometa
na ožjem območju mesta Ptuja. Novosti so v možno-
stih parkiranja na posebnih prometnih površinah za
pešce in možnost kolesarjenja.
Tako bo z uveljavitvijo sprejetih aktov vzpostavlje-
na dvosmerna prometna ureditev v Dravski ulici ter
enosmerna v Cankarjevi in delu Prešernove ulice.
Na posebnih prometnih površinah za pešce je pre-
povedan promet za vsa vozila na motorni pogon, kar
pomeni, da je na teh površinah dovoljen promet s ko-
lesi in drugimi vozili, ki niso šteta v kategorijo vozil
na motorni pogon. Stanovalci, ki nimajo možnosti
puščati svojih vozil zunaj posebnih prometnih povr-
šin za pešce, lahko parkirajo le-ta na teh površinah, s
tem da imajo nameščeno na vozilih posebno domicil-
no nalepko, ki jo izda Komite za urbanizem, gradbe-
ne in komunalne zadeve občine Ptuj.
Imetniki poslovnih prostorov znotraj ožjega ob-
močja mesta, ki imajo domicilne nalepke, pa ne sme-
jo puščati vozil na prometnih površinah. S temi vozili
se sme le dostavljati in odvažati blago.
Komite za urbanizem, gradbene
in komunalne zadeve
občine Ptuj
KOZERIJA
Zdaj pa dol
s tozdi
v letih, ko sem pričel kot samoupravljalec dojemati vse težave in le-
pote življenja, je vladalo pravo navdušenje za ustanavljanje tozdov. Če je
bilo navdušenje pravo ali navidezno, ne morem trditi, radijska poročila
pa so bila vendarle polna poročil o tem ali onem novem tozdu, v časopi-
sih pa so takrat pisaU tozd še z veliko začetnico.
■ Ko me je pot zanesla med novinarje, sem sam pisal o tozdih. O tem,
kako so delavci dali pobudo za ustanovitev tega in onega tozda, glavne-
ga pobudnika za to delavsko gibanje smo celo predstavili kot pravega sa-
moupravljaka, ki je na liniji. . .
Sozde, ozde in tozde je prinesla ustava (1974) in ustavo je pač potreb-
no upoštevati. In to v vsakem primeru; elaborati o upravičenosti ustano-
vitve tozdov so bili takrat vsi po vrsti obetajoči. Gospodarstvu se je obeta-
la bleščeča prihodnost, samoupravljanju pa nesluten razmah.
In tako je bilo nekaj srečnih let samozaupanja in samozadovoljstva.
Popihal pa je nasprotni veter, najprej rahla sapica dvoma v tozdiranje za
vsako ceno. Pozneje smo že slišali poltiho mrmranje in nazadnje že gla-
sno ugotovitev: »S tozdi ni vse v redu!«
Seveda pa tozda ni enostavno kar ukiniti. To, kar nam je bilo še
pred leti tako sveto, pač ne more biti vzrok za naše težave. Pa je v neka-
terih primerih prav gotovo. Tako gotovo, kot je nekaj tozdov upravičenih
in celo potrebnih.
Zdaj, po dobrem desetletju, iščejo strokovnjaki utemeljitev potrebe,
da ta in oni tozd ukinemo. In glej ga zlomka. Elaborat dokaže pomemb-
ne pozitivne spremembe v gospodarjenju enovite delovne organizacije. To
povemo delavcem in ti na referendumu z visoko stopnjo samoupravne za-
vesti ukinejo tozde.
Pred dnevi mi je prijatelj muzikant dejal: »S plehmuziko smo ustano-
vili skoraj vse tozde, zdaj pa jih s prehmuziko ukinjamo.«
Pri tem se je na široko zasmejal. Tudi meni je šlo na smeh. Sicer pa,
zakaj ne bi igrala godba, saj so samoupravne odločitve vendar priložnost
za praznovanje!
J. Bračič
ZASUTJE ODKRILO
MITROVO SVETIŠČE
Arheologom mariborskega Zavoda za varstvo
narave in kulturne dediščine, ki na Ptuju opravlja-
jo zaščitna arheološka izkopavanja, se je te dni po-
novno nasmehnila sreča. Ob stalnem spremljanju
del pri izkopu ležišča za bolnišnični toplovod so v
Rabelčji vasi na prostoru med Peršonovo ulico in
Dornom učencev odkrili ostaline Mitrovega svetiš-
ča. Že petega te vrste na Ptuju!
Najdba je pravzaprav naključna, saj nanjo, kot
bi bilo pričakovati, niso naleteli pri izkopu toplo-
vodnega jarka, marveč ob njegovem zasutju. Pri
tem opravilu je namreč stroju zmanjkalo zemlje,
zato si je je »hotel nekoliko izposoditi« na bližnji
njivi. A ko je s svojo ogromno lopato zaril v zem-
ljo, je že v začetku, takoj pod humusno površino
(kakšnih 20 cm), trčil ob trd predmet, za katerega
se je kasneje izkazalo, da je kamnit oltar. Iz dobro
ohranjenega napisa na njegovi prednji strani pa je
bilo moč razbrati, da gre za oltar, ki so ga bogu
Mitri posvetili uslužbenci carinske službe v rim-
skem Poetoviu. Poleg tega so našli še veliko kam-
nitih kosov, kot: zanimiv del oltarne plošče relief-
no upodobljenega Mitre med daritvijo, vrsto glav,
med njimi tudi glavi Mitrovih spremljevalcev Cau-
tesa in Cautopatesa (božanstvi sončnega vzhoda
in zahoda), razne dele stebrov in stebričkov ter ne-
katere polomljene oltarje, ki so prav tako sodili k
mitrovemu kultu. Žal pa so nekateri kosi zelo sla-
bo ohranjeni. V debelozrnatem marmorju s Pohor-
ja so namreč ponekod potekale žile mehkejšega
peščenca, ki ga je voda v stoletjih izprala. Nastale
so neprijetne podolžne vdolbine, vdolbinice, razC:,
in praske, ki prvotni, sicer umetniško lepo obliko-
vani predmet, kazijo domala do nespoznavnosti.
Omembe vredna je tudi riajdba velikega števila
fragmentirane pološčene lončenine z ovitimi kača-
mi na ročajih ter dvanajst novcev: deset bronastih
in dva srebrna. Najstarejši je iz časov vladavine
cesarja Antoninusa Piusa, medtem ko je večina
ostalih iz kovnice cesarja Konstantina.
Na vprašanje, kaj ta najnovejša ptujska najdba
pomeni za stroko, je vodja zaščitnih arheoloških
del dipl. arheolog Ivan Tušek odgovoril:
»Kot večino Mitrovih svetišč so tudi tega — pe-
tega — postavili v tretjem stoletju. Poleg tega daje
najdba lepa in v tem predelu levega brega Drave
docela nepričakovana, je še en dokaz več, da je bil
rimski Poetovio zares med najmočnejšimi provin-
cialnimi središči mitraizma v Evropi. Hkrati pa
opozarja, da je življenje na tem prostoru potekalo
nekoliko drugače od tistega, ki smo si ga predsta-
vljali doslej!«
Potem ko je v začetku 4. stoletja z vladavino ce-
sarja Konstantina postalo krščanstvo državna ve-
ra, so na vseh koncih z veliko vnemo pohiteli z
uničevanjem svetišč še do včeraj veljavnega in
upoštevanega boga. Žal je usoda načrtnega uniče-
nja doletela tudi peti mitrej; zato se podoba nove
najdbe prav nič ne ujema s podobo že znanih, bo-
lje ohranjenih svetišč, kot sta n. pr. prvi mitrej na
Hajdini in tretji na Bregu pri Ptuju. Toda dokazov
za njegov nekdanji obstoj je vendarle dovolj!
Besedilo in foto:
I. C,
Skromni ostanki zidov iz oblic in temne lise v glinenih tleh povprečnemu
gledalcu qe pomenijo ničesar, strokovnjaku pa veliko.
v marmor vklesana glava enega
od spremljevalcev boga Mitre, ki
jo je voda v stoletjih zlizala do ne-
spoznavnosti.
Poškftdovana oltarna plošča z reliefno upodobitvijo Mitre med daritvijo.
Srebrni novec cesarja Antoninusa
Piusa (138-161 n. š.).
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
5. november 1987 - TEDNIK
Nekaj misli o skrbi za zdravje otrok v predšolskem obdobju
Zdravje je največje človekovo
bogastvo, zdravje otroka pa je
neprecenljiva dediščina za življe-
nje. Skrb za njegovo zdravje se
začne praktično že pred spočet-
jem s pravilnim odnosom bodo-
čih staršev do materinstva oz.
očetovstva. Bodoča mati mora
med nosečnostjo skrbeti za svoje
zdravje, se izogibati škodljivim
vplivom okolja in se ravnati po
navodilih zdravnika, ki nose-
čnost vodi. Rojstvo zdravega
otroka pomeni srečen dogodek
za starše, ohranitev zdravja pa je
v veliki meri njihova naloga. Z
osnovami nege in prehrane pa
tudi z nekaterimi najosnovnejši-
mi bolezenskimi znaki bi starši
morali biti seznanjeni že pred
rojstvom otroka. V porodnišnici
prehajajo te osnove počasi v
prakso. Po prihodu matere in no-
vorojenca domov bodo neizkuše-
ni in neseznanjeni starši napravi-
li več napak kot pa tisti, ki so se
na prihod otroka pripravili. Da
bi ta prehod v novo stanje v dru-
žini minil brez večjih problemov,
bo najprej poskrbela patronažna
sestra, ki bo otroka in mater obi-
skala v prvih nekaj dnevih ter
svetovala in nadzirala pravilno
nego in prehrano otroka. Za na-
daljnja navodila in preglede bo-,
do starši navezani na otroški di-
spanzer, v katerega jih vabimo že
v prvem mesecu starosti.
Pomena dojenja ni možno ni-
koli dovolj poudariti. Materino
mleko je še vedno idealna hrana
za dojenčka, ker vsebuje skoraj
vse potrebne sestavine v pravil-
nem razmerju. Poleg tega vsebu-
je še protitelesa, ki ščitijo dojen-
čka proti raznim boleznim, in ne
nazadnje dojenje vpliva na psihi-
čni razvoj otroka. Ker materino
mleko ne vsebuje zadosti vitami-
na D, ga moramo dodajati že v
prvem mesecu otrokove starosti.
V nasprotnem pride zaradi nagle
otrokove rasti in nezadostne mi-
neralizacije kosti do deformacij,
ki so v lažjih primerih zgolj koz-
metične, v težjih pa tudi funkcio-
nalne narave s posledicami, ki so
prisotne vse življenje. Bolezen se
imenuje rahitis in ga v praksi še
dostikrat srečujemo. V prvih še-
stih mesecih pa tudi kasneje po-
sebno pozornost posvečamo pra-
vilnemu razvoju kolkov. S širo-
kim povijanjem in rednimi pre-
gledi je problem nezadostno raz-
vitih ali izpahnjenih kolkov sko-
raj izginil. Z rednim cepljenjem
uspešno zaščitimo otroka proti
raznim boleznim.
Otrok je v predšolskem ob-
Pri pregledu kolkov
dobju popolnoma odvisen od
staršev. Predvsem od matere.
Nega mora biti v obdobju, ko še
ni čist, posebno skrbna. Predol-
go odlašanje s previjanjem ali
kopanjem bo imelo za posledico
draženje kože in različna vnetja
niso več daleč. Oblačenje, pri-
merno letnemu času, je treba še
posebej poudariti. Običajno so
vsi otroci v hladnih obdobjih za-
dosti oblečeni, poleti pa je marsi-
kateri otrok preveč oblečen, kar
lahko privede do povišanja tele-
sne temperature, močnega znoje-
nja s posledično izgubo tekočine
in s tem do motenj v delovanju
otrokovega organizma. Na obla-
čenje je predvsem treba paziti pri
dojenčkih, ki so najbolj občutlji-
vi za »pretoplo« oblačenje in si
sami ne znajo prav nič pomagati.
Na obutev lahko pričnemo nava-
jati otroka, ko samostojno stoji.
Ko otrok shodi, mu kupimo pri-
merno velike čeveljčke, ki imajo
pravilno, t. i. anatomsko obliko-
van podplat. S tem smo že nare-
dili prvi korak k pravilnemu raz-
voju stopala.
Pri prehrani priporočam, da se
starši v prvem letu strogo držijo
navodil, ki jih dobijo ob obiskih
v otroški posvetovalnici. Po pr-
vem letu lahko otrok uživa prak-
tično vse vrste hrane, razen mo-
čno slanih in začinjenih jedi, ki
napenjajo, in pa tistih jedi, ki jim
po domače rečemo, da so težke.
Predvsem mislim tu na gobe. Go-
be so težko prebavljiva jed, in če
k temu dodamo še, da jih starši
dostikrat ne poznajo zadosti, je
to že upravičen razlog, da jih v
predšolskem obdobju črtamo z
jedilnika.
Kontrola teže je umestna v ce-
lotnem predšolskem pa tudi kas-
nejšem obdobju. Nemalo otrok
ima preveč kilogramov; to je
skoraj izključno posledica pre-
foto: Ciani
obilne in prekalorične prehrane.
C« nudimo raznovrstno hrano,
do debelosti skoraj nikoli ne pri-
de. Verjetno ne bo odveč dodati,
da je alkohol v predšolskem ob-
dobju najstrožje prepovedan.
Dojenček dobi prve zobke
povprečno nekako po šestem
mesecu in jih do starosti dveh in
pol let pridobi 20; to so t. i. mle-
čni zobje. Ti bodo kasneje vsi iz-
padli. To seveda še ni razlog, da
jih ni treba negovati. Zdravi mle-
čni zboje pomenijo zdravo osno-
vo za trajne zobe. Pravi strup za
zobe so razne sladke jedi, zato je
priporočljivo že v dojenčkovem
obdobju vsaj izplakniti usta z vo-
do, še bolje obrisati z vlažno ga-
zo po vsaki sladki jedi. Najkas-
neje do 3 let je treba otroka na-
učiti ravnati z zobno ščetko in
pasto za zobe. Sladkarije raje po-
nudimo enkrat do dvakrat teden-
sko tudi v malo večjih količinah
in po takšni jedi otroku zobke
skrbno umijemo. Pravilno umi-
vanje mlečnih zob naj bo osnova
za pravilno umivanje trajnih zob,
kjer popravnega izpita ne bo več.
Fluorjeve tabletke, ki jih lahko
dajemo že v prvem mesecu otro-
kove starosti, v precejšnji meri
povečajo odpornost zob proti ka-
riesu, vendar pa nege ne morejo
zamenjati.
Po prvem letu, ko otrok shodi,
se nevarnost za razne nesreče
močno poveča. Starši morajo
predvideti tudi najbolj nemogo-
če možnosti, da preprečijo nesre-
čo. Najbolj pogoste nesreče so'
padci po stopnicah ali s kakšne
druge višine, opekline z vročo te-
kočino ali pri štedilniku, nesreče
v prometu, zastrupitve z zdravili
ali nezadostno zavarovanimi
škropivi, padci v mlako za napa-
janje živine v potok, ugrizi do-
mačih živali in še bi lahko našte-
val. Posledice nesreč lahko terja-
jo otrokovo življenje ali trajno
invalidnost.
Deformacije okostja so v pr-
vem letu najpogosteje posledica
rahitisa, kasneje pa je vzrokov za
deformacije dosti več in jih na
tem mestu ne bi našteval. Ko
otrok shodi, ima do konca dru-
gega leta noge, kot rečemo, na
»O«. Ob koncu drugega leta se
noge izravnajo in polagoma pre-
idejo v »X«. Ponovno pride do
izravnave okrog šestega leta. To
je normalno stanje, seveda če je
zmerno izraženo. Starše dosti-
krat moti hoja navzven, še bolj
navznoter. Pri diskretnih oblikah
se z vajami tako stanje dokaj hi-
tro popravi in ni potrebna nobe-
na posebna intervencija. Zmerno
pa tudi močneje izražena ploska
stopala se z vztrajnimi vajami in
pravilno obutvijo popravijo sko-
raj do normale. Staršem priporo-
čam, da opozarjajo otroke na ne-
normalne oziroma prisiljene dr-
že, ker slej ko prej privedejo do
manjših ali večjih deformacij
okostja. Vsako deformacijo kosti
naj presodi zdravnik.
Pri vzgoji otroka ni univerzal-
nega recepta. Vsak otrok je oseb-
nost zase. Velike razlike obstaja-
jo že med otroki istih staršev.
Vzgoja vseh otrok v eni družini
po istem kalupu je zatorej napa-
čna. Harmonično je treba razviti
tiste prvine, ki v otroku dremajo.
Da bi to dosegli, so potrebni red,
ritem, stalnost in doslednost
vzgojnih ukrepov. Na oko se sliši
strogo, vendar če vse to začinimo
s toplino, dobronamernostjo in
ljubeznijo, bomo na pravi poti,
da otroka vzgojimo v polnovred-
nega odraslega človeka. Napake
pri vzgoji dostikrat izvirajo iz ne-
znanja staršev o otroku in njego-
vih potrebah. Prenekatere otroke
po nepotrebnem razvajamo, na
drugi strani pa zanemarjamo.
Nobena od teh napak ne bo mi-
nila brez posledic, vendar je raz-
vajanje verjetno težja napaka kot
pa zanemarjanje. Velika napaka
je tudi dvo- ali večtirna vzgoja,
saj otroka zbega. Vsaj starši mo-
rajo biti dosledni in nastopati
enako v enakih situacijah. Le ra-
zumna in strpna vzgoja, ki upo-
števa tudi otrokove želje in po-
trebe, bo privedla do harmoni-
čnega duševnega razvoja otroka
in je neprecenljiva osnova za
kasnejši razvoj.
dr. Erik Šolman
V novembru o zdravi prehrani
Komisija za zdravstvenovzgojno dejavnost
pri občinski organizaciji Rdečega križa Ptuj
bo tudi letos osrednji nosilec aktivnosti v bo-
ju proti alkoholizmu. Odločila je, da bo v
drugi polovici novembra z udeleženci iz de-
lovnih organizacij, šol in drugih ocenjevala
najboljše pogrinjke na temo sadje v zdravi
prehrani.
Pričakujejo, da si bodo za najboljši pogri-
njek prizadevali tudi v obratih družbene pre-
hrane, kjer bi morali biti najbolj zainteresira-
ni, da njihovi delavci jedo zdravo hrano. Ko-
misija je pismo s podrobnimi navodili za so-
delovanje poslala osnovnim in srednjim šo-
lam, delovnim organizacijam in krajevnim
skupnostim. Pri pripravi pogrinjka naj bi
uporabili različno sadje, sadne izdelke in
druge tovrstne izdelke. V občinski organiza-
ciji Rdečega križa menijo, da na mizo poleg
oziroma namesto pijače sodi sadje. Že mlade
je potrebno navaditi, da bodo bolj segali po
njem. Seveda z enkratnimi aktivnostmi ni pri-:
čakovati rezultatov. V usmerjenem izobraže-
vanju jih na to v okviru zdravstvene vzgoje
opozarjajo, vendar ugotavljajo, da v 35 urah
na leto ne morejo veliko narediti. Zaradi sla-
bih zgledov v družini vsa prizadevanja v šoli
in drugje pogosto propadajo. Zato je toliko
pomembneje, da na zdravi način življenja
opozarjajo večkrat in ne samo v mesecu boja
proti alkoholizmu. Le-ta je danes po svoji
razširjenosti že tretja bolezen v svetu, in kar
je najbolj žalostno, vedno bolj zajeda v mladi
rod.
Pred leti smo sprejeli občinski program bo-
ja proti alkoholizmu. Kaže, da smo nanj po-
zabili, saj bi po toliko letih že lahko vedeli,
kakšne uspehe imamo v boju proti tej bole-
zni. Še največ podatkov je o delu kluba zdra-
vljenih alkoholikov. Kakšna pa je preventi-
va? Na to vprašanje smo dolžni odgovoriti,
ali ne? MG
POTOVANJE V PRIZREN ALI 55 UR KOSOVA
Zakaj sem odšla na pot
(Prvo nadaljevanje)
Vsako leto se oktobra v Prizre-
nu srečajo amaterske gledališke
skupine vseh naših narodov in
narodnosti na VEČERIH BRAT-
STVA. Letošnje srečanje je bilo
že dvaindvajseto. Dvanajst dni je
bilo mesto Prizren gostitelj gle-
dališčnikov ljubiteljskih skupin
iz vse Jugoslavije. Doslej je bilo
organizator domače kulturno
društvo, letos pa je organizacijo
prevzela občinska konferenca
SZDL. Njen predsednik je bil
hkrati tudi predsednik organiza-
cijskega odbora. Zakaj je bila le-
tos organizacija v rokah politi-
kov, nisem ugotovila, domnevam
pa, da so tudi take manifestacije
odsev trenutnega stanja v pokra-
jini. Kdo bi vedel? Vendar pa bi
do marsikaterega zapetljaja ne
prišlo, če bi tako kot doslej bili
organizatorji gledališčniki sami
— ob vsem spoštovanju politi-
čnega dela. No, kljub vsemu, bili
so zelo ustrežljivi in so ustregli
tako rekoč vsaki naši želji.
V Sloveniji so se letos odločili,
da bo naše >barve< v Prizrenu za-
stopala gledališka skupina DPD
Svoboda Ptuj pod režiserskim
vodstvom Branke Bezeliak-Gla-
zer z igro Petra Božiča Človek v
šipi.
V uredništvu smo se odločili,
da skupino spremlja tudi naš no-
vinaj. Tudi zato, da vidimo Ko-
sovo in poskušamo vsaj od daleč
zaznati tisto, o čemer prebiramo
v dnevnem časopisju in kar gle-
damo na televizijskih zaslonih.
PRIZREN
Mesto Prizren naš je sprejelo
praznično okrašeno. Raznobar-
vne luči, zastave. V temi komaj
zaznavna reka, ki deli mesto,
kamniti most. Na drugi strani
brega nizke hiše, ki se skrivajo v
soju uličnih svetilk in se vzpenja-
jo v hrib. Ustavimo se pred hote-
lom. Stopnišče iz belega mar-
morja. Recepcija kot vse hotel-
ske recepcija. Na levi strani vho-
da restavracija. V njej bučna
glasba, polno zasedene mize,
ženske in moški. Na plesišču ne-
kaj parov. Sobe so prijetno ureje-
ne: les, tapison, tuš, WC. Zakaj
to pišem? Ker so nas nekateri
opozorili, da so hoteli na Koso-
vem, milo zapisano, ubupni. Pri-
jetno smo presenečeni. Naslednji
dan smo zvedeli, da je to nov ho-
tel, odprt šele od maja. Ko smo
zjutraj ob sončni svetlobi videli
še okolico, je naše navdušenje
nekoliko uplahnilo.
V restavraciji je bučno. Po-
vsem neprimeren kraj za naše pr-
vo srečanje z gostitelji. Med se-
boj se ne slišimo. Poskušamo za-
četi pogovor, pa po nekaj bese-
dah odnehamo in čakamo, kdaj
bpdo glasbeniki imeli odmor. To
so mladi fantje, oblečeni po zad-
nji modi. Igrajo sodobno zaba-
vno glasbo, čeprav med gosti
prevladuje starejša generacija.
Večerjamo. Na mizi liter ko-
sovskega namiznega belega vina,
steklenici kosovskega vinjaka in
kosovske lozovače. Kot smo ugo-
tovili naslednje dni, redna po-
nudba ob večerji in se posebej ne
plača. Ljudje jedo, pijejo, pleše-
jo. Strežno osebje je izključno
moškega spola. Opazujem in iš-
čem razlike. Pa je večer kot kate-
rikoli večer, v kateremkoli hote-
lu.
Pogovor z našimi gostitelji ste-
če, čeprav se komaj slišimo. Ko
glasbeniki počivajo, pri sosednji
mizi pojo člani makedonske gle-
dališke skupine iz Kočanov. Na-
stopili bodo naslednji večer,
pred našo skupino. Gostitelji so
ustrežljivi. Spoznamo sekretarja
OK SZDL, predsednik se naši
mizi ne približa, sekretarja OK
ZK, dva ali tri člane gledaliških
skupin, ki delajo v Prizrenu, no-
vinarja radia Prizren. Ko povem,
da nisem članica gledališkega
ansambla, imam občutek, da se
je raven našega komuniciranja
spremenila; ne preveč očitno, a
vendarle. Tudi niso preveč nav-
dušeni nad mojo prošnjo za po-
govor s predsednikom občine ali
OK SZDL. Seveda bodo posku-
šali vse, da mi to omogočijo, tudi
obisk v kakšni albanski hiši ali
turški, v hiši pač, kjer še živijo po
starem, ohranjajo muslimansko
tradicijo.
SPREJEM V KULTURNEM
DOMU
Naslednje jutro nas gostitelji
pričakajo že pri zajtrku, čeprav
smo se ločili v zgodnjih jutranjih
urah. Odpeljemo se skupaj s sku-
pino iz Makedonije v Kulturni
dom, kjer nas bo sprejel predsed-
nik OK SZDL.
Na Kulturnem domu trijezični
napis: srbščina, albanščina, tur-
ščina. Sama stavba doma bolj
spominja na stanovanjski blok
kot na kulturno ustanovo. Ob
vstopu sem še bolj razočarana.
Daleč od tega, da bi bila »obse-
dena« od npr. našega obnovlje-
nega mariborskega gledališča
(kot je Maribor drugo največje
mesto v Sloveniji, je Prizren na
Kosovu); ne. Toda bila sem pre-
tresena nad zanemarjenostjo, tu-
di umazanostjo prostorov, saj so
me spominjali na prizore iz fil-
mov, ki obravnavajo petdeseta
leta. Bežen pogled na senitarije
in vonjave, ki so prihajale iz njih,
so v meni le še potrdili zanikr-
nost vzdrževalcev doma, ki šteje
komaj nekaj šez petnajst let, pa
smo v pogovorih slišali, da bi po-
trebovali novega.
V dvorani, kjer je bil sprejem,
je bil na tleh goli beton, mize po-
krite z zelenimi prti, popisanimi
s kemičnimi svinčniki kdove ko-
ga vse, na njih aluminijasti pe-
pelniki, v kotu tabla, ki se ji je vi-
delo, da že dolgo ni bila pošteno
očiščena. Ne pretiravam, še po-
sebej ne, ker smo bili v »veliki
sali za prijeme«.
Dokaj točno ob dogovorjeni
uri je prišel predsednik OK
SZDL. Sedel je k mizi pred ta-
blo, na eni strani partijski sekre-
tar, na drugi sekretar OK SZDL.
Sprejem se je začel. V kozarcih iz
vseh vetrov je stregel sokove
mlad fant. Nekaj se je zataknilo
in ne boste verjeli: sekretar So-
cialistične zveze je samo pomigal
z očmi in fant je ponižno (izraz
ni pretiran) ubogal ukaz, četudi
brez besed. V tem trenutku sem
se prvič srečala z »močjo« politi-
čne oblasti.
Ne vem, kaj so rekli predsed-
niku pred sprejemom ali že mi-
nuli večer, a v svoji predstavitvi
občine in samega mesta je bil ta-
ko izčrpen, da ga nisem imela
več kaj vprašati glede na to, da
sem bila na Kosovu šele okrog
15 ur, od teh jih je bila polovica
nočnih. Bil je to politični govor,
tiskovna konferenca, in pridno
sem si zapisovala podatke ob sla-
bi vesti, da sem tako naši kot ma-
kedonski gledališki skupini po-
kvarila sprejem, saj so kot ljudje
iz kulture pričakovali nekaj dru-
V ozadju hotel, spredaj konjska vprega, na vozu pa deklice, oblečene v
dimije.
gega. Predstavitev mesta, v kate-
rem bodo igrali, to že, prav goto-
vo pa ne podrobnosti o izgubah
v gospodarstvu ipd.
DRUGO NAJVEČJE MESTO
NA KOSOVU
Prizren je drugo največje me-
sto na Kosovu in eno od štirih
najtoplejših v Jugoslaviji. Obči-
na Prizren ima 43 krajevnih
skupnosti (13 mesto samo) in po
štetju leta 1981 je imela 134.656
prebivalcev. 30 odstotkov prebi-
valcev se preživlja s kmetijstvom,
ostali so zaposleni v industriji,
ukvarjajo se z obrtno dejavnost-
jo ... Občina ima 44 OZD, od te-
ga jih je sedem v kmetijstvu. V
občini je 23 osnovnih šol z
29.700 učenci, pet srednjih šol, ki
jih obiskuje 7.000 učencev, in vi-
šja pedagoška šola, na kateri štu-
dira 1.500 študentov. Na območ-
ju občine živi največ Albancev,
69,9 odstotkov jih je; 8,7 odsto-
tkov je Srbov, 1,7 odstoka Črno-
gorcev, 12,5 odstotkov Muslima-
nov, 6 odstotkov je Turkov in 2
odstotka predstavljajo Romi in
drugi. V občini je 19.366 zaposle-
nih, od tega prek 5.000 žensk. V
avgustu so imeli prijavljenih
12.156 nezaposlenih. Tu je treba
vedeti, da med iskalci zaposlitve
ni prijavljene tako rekoč nobene
ženske, ker je sramota prijaviti
žensko kot nezaposleno, je pove-
dal izvršni sekretar OK ZK. Na
vsakih sedem prebivalcev je ko-
maj en zaposlen. Med iskalci za-
poslitve jih je kar 143 s fakulteto.
Letno naraste število nezaposle-
nih od 1800 do 1900. Če se bodo
ta gibanja nadaljevala, bo leta
1990 število zaposlenih in število
nezaposlenih enako.
V letošnjem letu je imelo go-
spodarstvo prizrenske občine
730 milijonov izgub, največje pa
so bile v gradbeništvu.
Za mednacionalne odnose je
veljajo, da so tradicionalno do-
bri. Vendar so se v zadnjem času
ohladili in to se še poglablja. Iz-
seljevanje Srbov in Črnogorcev
se nadaljuje, tudi Turkov. Turki
navajajo kot razlog ekonomske,
eksistenčne probleme; iz ene va-
si seje hkrati izselilo 351 mladih
nezaposlenih fantov.
NaV
(se nadaljuje)
TEDNIK - 5. november 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
Delavska univerza Ptuj razpisuje v novembru nasled-
nje izobraževalne oblike:
1. V sodelovanju s Turističnim društvom
Ptuj
TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE PO
MESTU PTUJU
Pogoji:
— splošna razgledanost
— zaželeno je aktivno znanje tuje-
ga jezika. Šolnino krije Turisti-
čno društvo Ptuj. Število udele-
žencev je omejeno
2. STROJEPISNI TEČAJ
3. TEČAJ AVTOGENEGA TRENINGA
4. TEČAJ ROČNEGA PLETENJA .
5. TEČAJ ZA VARNOSTNIKE
6. TEČAJ ZA KURJAČE NIZKOTLAČNIH KOTLOV
7. TEČAJ ZA UPRAVLJALCE KOMPRESORJEV -
DO 300 kW
8. ŠOLA ZA SKLADIŠČNIKE
Prijavite se na Delavski univerzi Ptuj, Trg MDB 2, ali
po tel: 771-539 ali 771-361.
Center za lepše okolje
v prejšnjem tednu so učenci kmetijsice šole — v treli dneh jih je
bilo okrog petdeset — ob sodelovanju učiteljev praktičnega pouka na
centrskih zelenicah posadili več kot sto drevesc in grmovnic. Nekaj so
jih posadili že spom.ladi. Sadike so kupili v vrtnariji Sobota v Murski
Soboti, posadili pa so jih po dendrološkem načrtu profesorja Marka
Jelnikarja z biotehnične fakultete v Ljubljani. Pričakujejo, da bodo še
letos ali najkasneje spomladi prihodnjega leta dobili sadike tudi od
ptujskih gozdarjev. Le-ti so jim obljubili pančičevo smreko, belo bre-
zo in rdeči hrast. Na zelenicah ob centru pa bodo prihodnje leto zac-
vetele tudi prve vrtnice.
Kot je povedala Anica Kvas-Predikaka, ki v Centru skrbi za in-
vesticije in upravlja telovadnico, so za sadike in drugo porabili čez
milijon dinarjev. Na saditev so čakali devet let. Največ težav so imeli
s humusom. Veliko ga potrebujejo še za ureditev okolja športne dvo-
rane. Prepričani so, da bo tokrat manj težav in da bodo spomladi lah-
ko pričeli urejanje.
Za že urejene površine bodo skrbeli učenci v okviru interesne de-
javnosti, vodila pa jih bo mentorica.
MG
Jesenska razmišljanja
Spravilo jesenskih pridelkov
gre h koncu. Vremenske ujme so
marsikje zdesetkale pridelek. Če-
merne jesenske dni burijo ukrepi
zvezne vlade. Mnogokje se spra-
šujejo, ali so ustavne spremembe
sploh potrebne. Z jesenskimi
dnevi pa se budi tudi ljubiteljska
kulturna dejavnost.
Kultura je bila že doslej po-
dročje družbenih dejavnosti, ki
mu je bil običajno odrezan manj-
ši kos kruha. V teh kriznih časih
se zdi, da je najlaže začeti stabili-
zacijo prav pri njej. Ni namen,
da bi razgljabljali, kaj pomeni
kultura za narod, saj ga oprede-
ljuje; prav kulturne vrednote so
tiste, ki ostanejo in so najbolj
zgovorna priča o razvoju in »du-
hu« nekega naroda. To smo že
tolikokrat slišali in napisali.
Ljubiteljska kultura peša. Ce
zanemarimo naravne vzpone in
padce dejavnosti nekega društva,
je osnovni vzrok, če zveni še tako
obrabljeno, pomanjkanje denar-
ja. Skupina zagnanih gledališčni-
kov ali pevcev, plesalcev folklor-
ne skupine in drugih, ki preži-
vljajo svoj prosti čas v kulturnih
domovih ali šolskih učilnicah,
želi svoje delo predstaviti tudi
drugim. Pa ni problem v tem, da
jih drugje ne bi sprejeli; nasprot-
no, zelo veseli bi jih bili, a v zad-
njem času ostajajo skupine na
domačem odru. Ni denarja za
prevoze. Saj, včasih so sedli v
svoje avtomobile in se odpeljali
v sosednjo vas, danes je to nemo-
goče. Ni malo gasilskih društev,
ki kulturnim skupinam priskoči-
jo na pomoč in naložijo v svoje
avtomobile prizadevne kulturne
delavce; največkrat jim niti ben-
cina ne zaračunajo. Toda to je
lahko le izjema, ne pa stalna
praksa. Kot tudi ne more biti
stalna oblika pridobivanja sred-
stev za katerokoli skupino obira-
nje grozdja. Motiv za slehernega
pevca, igralca, plesalca, likovni-
ka je, da predstavi svoje delo tu-
di drugim, to pa bo počasi nemo-
goče. Čemu torej ves njihov trud,
prizadevanja in pozne večerne
ure?
Tudi v prihodnje ne bo nič
boljše, celo slabše. V bodoče naj
bi namreč sredstva za kulturo za-
gotavljali ne več iz bruto osebnih
dohodkov, ampak bomo kultur-
ne potrebe pokrivali iz tistega
dela dohodka organizacij zdru-
ženega dela, iz katerega se ob-
veznosti plačujejo odvisno od
ustvarjenega dohodka, torej iz
ostanka dohodka. Kaj to pomeni
za kulturo kot dejavnost poseb-
nega družbenega pomena, ne ve
v tem trenutku nihče. Zagotovo
pa je tako družbeno pojmovanje
kulture in njene družbene vloge
daleč od »kulture«.
Navi
Šola odprta za vse
že leta pripravljajo člani ko-
misije za idejnopolitično delo pri
občinski konferenci Zveze socia-
listične mladine mladinsko šolo.
Z izkušnjami se je spremenila tu-
di oblika šole. Nič več ni suho-
parnih predavanj, vedno več je
sproščenih pogovorov in sodelo-
vanja v polemikah. Večino tem
so dosedanji slušatelji mladinske
šole sami izbrali, nekaj pa je ta-
kih, ki obravnavajo dogodke
zadnjih mesecev. Najpogostejša
oblika izobraževanja v tej šoli so
okrogle mize in javne tribune, na
katere mladi povabijo najodgo-
vornejše za posamezna področja
gospodarstva ali politike. Nekaj
tem pa bodo letos obdelali samo
z enim gostom, toda tudi bolj v
obliki pogovora kot predavanja.
V četrtek bodo v domu
Franca Krambergerja pričeli pr-
vo temo — Mladi in religija. Pre-
davala bo Zmaga Kavčič. Prav
gotovo bo za veliko mladih zani-
miv pogovor o položaju mladih v
kmetijstvu; pripravili ga bodo
mladi zadružniki iz Lovrenca ter
učenci srednje kmetijske šole,
nanj pa bodo povabili tudi pred-
sednika republiškega komiteja
za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano Milana Kneževiča.
V pogovoru o sodobnih glas-
benih smereh bo sodeloval Da-
rio Korteze z radia Študent, Mi-
lan Kučan pa v pogovoru o od-
nosu Zveze komunistov do mla-
dih. V program šole so mladi
vključili tudi ogled in pogovor v
Tovarni volnenih izdelkov in v
obratu Planike v Majšperku.
Mlade raziskovalke bodo sluša-
teljem predstavile svoje naloge z
lanskega tekmovanja v okvirii gi-
banja Znanost mladini, ptujska
ekološka skupina pa bo pripravi-
la pogovor s člani ekološko-mi-
rovniškega gibanja iz Zagreba
Svarun.
Mladinsko šolo bodo mladi
končali tik pred novim letom.
Na zadnji pogovor bodo povabi-
li Jožeta Smoleta in Primoža Ha-
inza iz RK SZDL in se z- njima
pogovorili o vlogi mladinske or-
ganizacije v socialistični zvezi.
Obeta se torej obilica zanimi-
vih pogovorov, ki bodo odprti za
vse, ki jih kako področje zanima.
Lani je šolo končalo štirideset
slušateljev, obisk pa je bil včasih
še večji, posebej takrat, kadar so
povabili ugledne strokovnjake
ali družbenopolitične delavce.
d. 1.
Kulturna
srečanja
se končujejo
Zadnja od enajstih prireditev
15. ptujskih kulturnih srečanj bi
morala biti jutri zvečer. Vendar
je literarni večer Društva sloven-
skih pisateljev prestavljen na 11.
november. Prihodnjo sredo se
bodo ob 19. uri v ptujskem gle-
dališču predstavili s svojimi deli
Rudi Šeligo, Dane Zaje, Maja
Vidmar, Peter Božič, Alojz Ihan
in Rade Krstič.
NaV
DomaČa pesem
in beseda
pri Miklavžu
Pri Miklavžu pri Ormožu bo
jutri spet veselo. Na srečanju
Domača pesem in beseda se bo-
do srečali člani ljubiteljskih dru-
štev Obreza, Huma, Podgorcev,
Koga in Miklavža. Ob 18. uri bo-
do s pesmijo in besedo prikazali
šege in navade tega koščka Slo-
venije in kmečka opravila.
NaV
V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU SE JE ŠTEVILO OTROK V OSNOVNIH ŠOLAH SPET
POVEČALO. V PRVEM RAZREDU JIH JE ZA 54 VEČ, VEČ PA JE TUDI ODDELKOV
Najmanj šolarjev je na Rodnem Vrhu
Ob burnih razpravah o oseb-
nih dohodkih vodilnih v osnov-
nem šolstvu in očitkih prizade-
tih, zakaj ni bilo ničesar nareje-
nega na področju spreminjanja
šolskih okolišev, lahko sedaj že
zapišemo podatke o številu šo-
larjev v skupno 28 matičnih in
podružničnih osnovnih šolah v
ptujski občini.
Na »top« lestvici ponovno vo-
di osnovna šola Teoneta Žnidari-
ča, ki ima letos 747 učencev ali 9
manj kot leto poprej. Druga je
šola Franca Osojnika s 717 šolar-
ji oziroma devetimi več in tretja
osnovna šola Olge Megličeve, ki
ima v letošnjem šolskem letu 17
učencev več. Na dnu te lestvice
je spet Rodni Vrh, kjer letos obi-
skuje podružnično osnovno šolo
9 učencev, predzadnje so Stoper-
ce s 26 šolarji in pred njimi Po-
lenšak z 41. Sicer pa imamo letos
v osnovnih šolah ptujske občine
skupno 7921 učencev ali 10 več
kot v prejšnjem letu.
Če ob tem primerjamo še šte-
vilo zaposlenih, sta »najmočnej-
ši« šoli Olge Meglic in Toneta
Žnidariča z 51 zaposlenimi in
tretja osnovna šola Franca Osoj-
nika, v kateri je v tem šolskem le-
tu zaposlenih 46 učiteljev, admi-
nistrativnih in tehničnih delav-
cev. Seveda pa so pri tem izvzete
podružnične osnovne šole. V le-
tošnjem šolskem letu pa so v os-
novnem šolstvu na novo zaposli-
li povprečno 13,5 delavca. Od te-
ga učiteljev 8,5, enega admini-
strativnega in štiri tehnične de-
lavce.
mš
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (317)
Železničarsko ukinjanje slovenščine
Dopisnik N. N. iz ZRN nam je poslal izvod že-
lezniškega voznega reda, veljavnega za čas od 31.
5. 1987 do 28. 5. 1988, z željo, da si ga dobro ogle-
damo in ustrezno reagiramo.
Kar zajetno knjigo žepnega formata je izdal Za-
vod za časopisno-založniško in propagandno de-
javnost JŽ iz Beograda, natisnila pa tiskarna pod-
jetja Birografika iz Subotice. Po slovenskem naslo-
vu, tehničnih podatkih in nekaj uvodnih straneh
(slovnično in pravopisno hudo oporečnega) slo-
venskega besedila kakor tudi po podatku, da je
publikacija »(n)a podlagi odločbe Republiškega
sekretariata za kulturo SRS (. . .) oproščena plačila
prometnega davka«, lahko sklepamo, da gre za
slovensko različico sicer enotnega voznega reda
jugoslovanskih železnic. Toda od 8. strani dalje
(vseh strani je v knjigi nad 400!) je slovenščine ko-
maj še za vzorec. Pojavlja se samo v naslovih (tudi
med temi so nekateri le srbohrvaški), in še to le na
3. ali 4. mestu, dosledno za obema variantama sr-
bohrvaščine, nekajkrat pa tudi za makedonščino.
Vsa besedila, ki naslovom sledijo, so izključno sr-
bohrvaška, enako tudi številne reklame podjetij iz
Vse Jugoslavije in iz tujine. Celo reklamna besedi-
la slovenskih delovnih organizacij (Kompasa, Lju-
bljanske banke. Gorenja, hotelov Lev in Turška
mačka idr.) so v slovenskem železniškem voznem
redu vsa po vrsti srbohrvaška. Še angleščini se v
tem delu slovenskega (!?) voznega reda godi bolje
slovenščini, saj so nekatere reklame dvojezi-
čne, srbohrvaško-angleške, za letalsko družbo SAS
Cf.|,^ .     ■' ^-ini. nobena pa ni slovensko-sr-
bohrvaške ali samo slovenska, kot bi bilo edino
normalno in zakonito.
Kaj torej hoče ŽG Ljubljana, ki je besedilo voz-
nega reda sooblikovalo, doseči s takim ravna-
njem? Ali ni to voda na mlin že nekaj časa opaz-
nim unitarističnim prizadevanjem za uveljavitev
srbohrvaščine kot edinega sporazumevalnega jezi-
ka v jugoslovanskem železniškem gospodarstvu,
če že ne kar poskus uveljavljanja takih teženj
vpraksi? Mar ZG Ljubljana ne pozna 212. člena
ustave SR Slovenije, katerega drugi odstavek se
glasi:
»Vsi državni organi ter drugi organi, samoupra-
vne organizacije, skupnosti in posamezniki, ki
opravljajo družbeno službo na območju Socialisti-
čne republike Slovenije, poslujejo v slovenskem
jeziku.«
Ce pa mu je vsebina tega člena vendarle znana,
kar se zdi veliko bolj verjetno, ostaja vprašanje,
zakaj se je vodstvo slovenskih železnic odločilo za
očitno kršenje ustave. Pa menda ne zgolj zaradi ti-
stih nekaj zares zanemarljivih tisočakov, kolikor bi
ga stalo prevajanje iz srbohrvaščine v slovenščino?
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi
s slovenščino v javni rabi pošljite na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška kon-
ferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega
7.
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
— Janez Mikuž —
Sakralna kulturna dediščina
Kipar, kije izdelal oltar sv. Sieismunda, naj bi po E. Ovcu spa-
dal med najšibkejše umetniške oseonosti na Gori. Oltar je po obliki
enak rožnovenskemu, kipi pa predstavio sv. Sigismunda z Barbaro in
Erazmom. Morda po kvaliteti res ne dosegajo svojih vzornikov, ven-
dar je zadnja restavracija dokazala, da so imeli vsi kipi odbite glave
in ponovno tako nasajene, da se je v celoti izgubila dinamika njihove
kompozicije. Danes lahko gledamo te kipe s popolnoma drugimi oč;
mi in bi zaslužili ponovno valorizacijo. Sklepno besedo o Ptujski Gori
lahko povzamemo po E. Cevcu: Končni rezultat dosedanje raziskave
ptujskogorske plastike bi torej bil, da sta stavba in njen najožji kipar-
ski okras nastala v najtesnejši povezavi s Parlerjevim delom v Pragi,
oltarna oprema pa se približuje delu mojstra torunjske »Lepe Mado-
ne« in s tem opusu Parlerjevih neposrednih naslednikov, ki so verjet-
no identični z Junkerji iz Prage.
Še nekega okrasa s ptujskogorske cerkve se moramo spomniti,
čeprav ob kiparskem bogastvu nanj včasih kar pozabimo. Leta 1948
so v kapeli pod korom odkrili pomemben ciklus fresk, čigar donator-
ja sta prvi župnik na Gori ~ Nikolaj — in župnik Matija iz Vidma
pri Ptuju. Jasne stilne značilnosti so takoj pokazale na možnega avtor-
ja — Hansa iz Brunnecka, čas nastanka pa je okrog leta 1421). Ta ci-
klus po eni strani kaže, kako razvejene so bile umetniške poti v tem
času, po drugi pa dokazuje, kakšen pomen so donatorji posvečali svo-
ji ustanovi, saj umetnik velja za osrednjo umetniško oseonost začetka
pozne gotike na Tirolskem.
Ptujska Gora, ž. c. Marije zavetnice, relief Marije zavetnice, 1. pol. 15.
stoL
Gotski slog izzveni v začetku 16. stoletja v cerkvah tako imenova-
ne slovenjegoriške gotike v Drbetincih, na Destrniku, v Juršincih,
Podlehniku in Zavrču. Vse te cerkve so po formalnih značilnostih še
gotske, po svojem občutju pa bi jih morali uvrščati v renesanso, ki v
tistih burnih časih reformacije in turških vpadov nikoli ni mogla zaži-
veti in ostaja na ravni preprostega izražanja novih misli in pogledov
na arhitekturo in likovno umetnost nasploh. Šele barok kot način li-
kovnega izražanja lahko zaživi v polni meri. Najodličnejši predstavni-
ki baročne arhitekturne umetnosti na ptujsko-ormoškem oomočju pa
so jradovi, medtem ko se ta v cerkveni umetnosti omeji predvsem na
vecje ali manjše prezidave že obstoječih cerkva.
Največji tak poseg je bil narejen na cerkvi minoritskega samosta-
na v Ptuju, ki je sicer ni več, vendar je dovoli dobro dokumentirana in
je zaradi njenega pomena in izjemnosti tudi v tem kratkem pogledu
ne smemo izpustiti. V osemdesetih letih sedemnajstega stoletja je
ptujski minoritski gvardijan in provincial Gašper Dieti temeljito pre-
zidal samostan in z njim seveda tudi cerkev. Glavni poseg, o katerem
danes lahko še govorimo, je bil narejen na fasadi, kjer je členitev s pi-
lastri, ki je bila do tedaj v navadi, zamenjala najpopolnejša oblika ta-
ke členitve — steber. Po dva stebra na vsaki strani fasade sta v ustalje-
ni shemi ustvarila troje pokončnih ploskev. Osrednji^ ki je najbolj ši-
roka, je zagotovljen poseben poudarek: je široka niša, "ker je venec
nad stranskima stebroma okrepljen, naglašena je še s portalom, nad-
stropje je zoženo na širino spodnje poglobljene ploskve, členjeno je z
nišami, vrh pa krona trikotno čelo. Talo spodnji stebri kot vrhnji pi-
lastri rastejo iz pilastrskih predložkov. Na ta način je bil ustvarjen
prostor, v katerem fasada polno zaživi. Fasado in spremembo v no-
tranjščini cerkve je po pogodbi iz leta 1689 opravil Dionis Merlino iz
Lugana. Notranjščina, v kateri so prostorsko pregradili dolgi prezbi-
tenj in ki se ni skladala z baročno koncepcijo cerkve, je pri Merlino-
vih prezidavah dobila banjasti obok, ki so ga nosilj dvojni pilastri,
nad katerimi je okrog cerkve potekal bogato profiliran večni zidec.
Pomembna je bila tudi baročna oprema, od katere lahko danes govo-
rimo nekaj več samo o kipih z glavnega in dveh stranskih oltarjev, ki
so bili delo Jožefa Strauba, kiparja iz Maribora. Kot bolj ali manj po-
škodovane spolije stojijo v hodniku samostana in čakajo boljše uso-
de. Kljub temu da so poškodovani, lahko ugotovimo, da gre za zrela
dela najboljšega mojstrovega obdoDJa, saj so nastali le dve leti za nje-
§ovim glavnim delom — velikim oltarjem iz Jožefove cerkve v Mari-
oru.
Istočasno kot na cerkvi je vodil gvardijan in provincial Dieti veli-
ka dela tudi na samostanskem poslopju. V celoti gaje prezidal, lahko
bi rekli, kar na novo sezidal. Izredno monumentalno deluje dvonad-
stropno poslopje kvadratnega tlorisa s pritličnimi arkadami na dvo-
rišču. V prvem nadstropju samostana je refektorij, katerega strop je
pokrit s stukaturo in freskami. Na osrednji freski seje dal portretirati
Gašper Dieti, kako drži v rokah risbo samostana. Freske je izdelal pa-
ter laik leta 1693, štukaturepa istega leta Anton Quadrio in Peter Bet-
tini. Podrobnejša valorizacija samostana je še naloga strokovnjakov
in bo morda mogoča med restavracijo samostana ob njegovi 750-le-
tnici.
Barokizacija dominikanskega samostana ni rezultat enotnega po-
sega kot v minoritskem samostanu, ampak je po segmentih potekala
skoraj vse 17. stoletje. Najpomembnejši poseg pa predstavlja tudi tu-
kaj obokanje refektorija, ki so ga okrasili s stropnimi slikami in stuka-
turo v drugi polovici stoletja, in prezidave samostanske cerkve. Ta je
dobila nove oboke in členjeno ostenje ter novo fasado, kar pa sejga ze
v 18. stoletje. Fasada ima nad vhodom dominikanski grb, členijo jo
štirje slopi in močna greda. Ta členitev pa se skoraj popolnoma izgubi
pod bogato stukaturo, katero prekinjajo niše s kipi svetnikov. Kot ce-
lota spada ta fasada med najpomembnejše dosežke baročne umetno-
sti pri nas.
Se nadaljuje
Ljubiteljska kultura
v občini Ormož
Jesen in zima sta letna časa, ko je največ časa za delo v kulturnih
društvih. Tudi v ormoški občini je tako. V okviru občinske Zveze kul-
turnih organizacij deluje enajst društev. Med najbolj aktivnimi so
društva iz Obreza, Huma, Miklavža, Podgorcev, Koga, Velike Nede-
lje in Svoboda iz Ormoža. V večerih, ki so pred nami, ko nas mraz pri-
siljuje, da se zadržujemo v zaprtih prostorih, bo po kulturnih, gasil-
skih in še kakšnih dvoranah spet slišati pesem, temperamentne udar-
ce ob tla ob poskočni polki zagretih plesalcev folklornih skupin ali
nežen zvok tamburic in gledališko besedo neutrudnih igralcev.
Zveza kulturnih organizacij v tem mesecu pripravlja za svoje
skupine dva seminarja, in sicer za pevske zbore in gledališčnike. V de-
cembru pa bo na Kogu srečanje pevskih zborov občine; nanj bodo
povabili tudi pevce enega od zborov sosednjih občin, Ljutomera in
Ptuja. NaV
6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
5. november 1987 —
TEDNIK
V vrtu
v dosedanjih strokovnih nasvetih o delu v vrtu v jeseni smo pre-
cej govorili o spravilu in hranjenju vrtnin, pa tudi o odstranjevanju
rastlinskih ostankov; nič pa ni bilo povedanega o spravilu in hranje-
nju pripomočkov, ki smo jih pri pridelovanju vrtnin in okrasnih rast-
lin uporabljali.
Koli, kot so fižolovke, koli za paradižnik in drugo, kar je služilo
za oporo, ne smejo vso zimo ostati v vlažni zemlji, ker bi tako bili iz-
postavljeni trohnenju in hitremu propadanju, pa še odraz naše zanikr-
nosti do urejenosti okolja bi se s tem odražal. Ce že kurimo in sežiga-
mo rastlinske ostanke, zlasti tiste, ki so okuženi z rastlinskimi bolezni-
mi, izrabimo to priložnost in kolje na plamenu rahlo ožgimo, s čimer
učinkovito uničimo glivice trohnenja, dobo uporabnosti pa podaljša-
mo celo za nekaj let. Saje in oglje, ki obdajajo takšen kol, so namreč
čisti ogljik, ki preprečuje sleherni vdor glivičnih micelijev ali podgo-
bij. Okužba z njimi povzroča trohnenje ali celo gnilobo. Sicer pa po-
puljeno kolje položimo na kamne ali lesene opore na zrak, če že ni-
mamo možnosti, da jih shranimo v suh prostor pod streho.
Plastične mreže, ki smo jih rabili za pridelovanje kumaric, očistimo
rastlinskih ostankov in takšne spravimo za rabo v naslednjem letu.
Plastične folije, ki smo jih uporabljali za talno pokrivanje in če smo
jih uspeli zavarovati pred večjimi poškodbami, sedaj po spravilu pri-
delkov očistimo ostankov rastlin in zemlje, jih operemo in posužimo.
Suhe v zvitkih tako spravimo do naslednje sezone.
Največja napaka in skrajno škodljivo glede na videz okolja bi bilo,
če bi ostanke folij in sploh plastike brezbrižno pustili na vrtu, da jih
raznaša veter, s čimer se odraža neodgovoren odnos do okolja, v kate-
rem živimo in delamo, in daje videz, da tod živi zanikrn in brezbrižen
vrtičkar. Sicer pa vrtičkarji v tem obdobju V ZELENJAVNEM VR-
TU, kljub temu da nas k temu niso pripravile že mrzle noči v oktobru,
pričnemo pospravljati zelenjavo za zimo. Kje vse je mogoče vskladi-
ščiti oziroma hraniti vrtnine, smo že govorili v prejšnjih strokovnih
nasvetih. Tokrat bi veljalo samo še opozoriti, da mora biti prostor, ka-
mor bomo hranili zelenjavo, primerno vlažen s cca 75 do 80 odstotki
relativne vlage, kajti v toplih in suhih prostorih bo zaradi povečane
transpiracije zelenjava hitro izhlapela, s tem pa bo njena trajnost ob-
čutno krajša.
Rastline radiča pan di zucchero, ki so razvile lepe glave oziroma
štruce, populimo in s koreninami vred zavijemo v časopisni papir. Ta-
ko zavite glave, zložene v zaboje, bodo na podstrešju dobro vzdržale
zimo, vsekakor bolje kot v topli kleti, kjer bodo segnile. Rastline radi-
ča, ki niso razvile glav, pustimo na gredi in pokrite s tunelom iz folije
bodo v zimskih mesecih, ko se obelijo, dobre za uporabo.
V OKRASNEM VRTU presajamo ali sadimo vrtnice, iglavce in
druge vedno zelene rastline vse do nastopa mraza oziroma dotlej, ko
zemlja ne zmrzuje. Ce bomo sadili ali presajali nekoliko zahtevnejše
okrasne rastline, je priporočljivo tla pokriti z listjem in predelanim
gnojem, povrh pa še s smrečjem, da nedorasle in šibke korenine zašči-
timo pred zmrzaljo, nadzemne dele rastline pa pred zimskim soncem
in suhimi mrzlimi vetrovi.
Izpred hiš, z balkona in teras prenesemo čebrovke v klet ali drug
prostor, kjer bodo prezimovale. Oleandri, lovor, citronovec, mirta in
mnoge druge so subtropske rastline in potrebujejo za dobro prezimo-
vanje okrog 10° C. Tudi pozimi potrebujejo svetlobo; prezimovati jih
torej ne smemo v temni kleti. Pozimi jih zalivamo zelo malo, vendar
zmeraj vsaj toliko, da se koreninska gruda ne izsuši.
V SADNEM VRTU, če je na prostem, torej brez ograje, ali meji na
polje ali celo na gozd, računajmo, da nas bo pozimi obiskovala najra-
zličnejša divjad: srne, zajci in drugi. Popki sadnega in drugega drevja
in lubje so hrana, ki jo ima divjad ob tem času zelo rada. Pred divjad-
jo se najzanesljiveje zavarujemo z dovolj visoko in v tla segajoči žično
mrežo. Tudi posamezna drevesca lahko s takšno mrežo zanesljivo za-
varujemo; segati pa mora tako visoko, da presega tudi najvišji sneg.
Dobro se obnesejo posebni premazi, najučinkoviteje pa je ovijanje s
slamo, koruznico ali drugim podobnim materialom, ki bo divjadi one-
mogočal objedanje lubja, rastlini oziroma deblu pa hkrati nudil do-
volj zračnosti. Zaradi slednjega za ovijanje niso primerne plastične
folije, ker niso zračne, pa tudi papirne vreče od krmil ali drugih živil
niso primerne za zaščito sadnega drevja pred glodavci, ker takšne vre-
če zaradi vabljivega vonja privabijo poljske miši in te objedajo kore-
ninski vrat sadne rastline.
Miran Glušič, ing. agronom.
Pomoč Rdečega
križa socialno
ogroženim družinam
Pomoč, ki jo je RKS s sodelovanjem vseh delovnih ljudi in obča-
nov namenil v solidarnostni akciji prizadetim družinam v katastrofal-
nem neurju v letošnjem letu, je bila dodeljena tudi občinski organiza-
ciji Rdečega križa Ptuj v višini 6.500.000 din.
Občinska organizacija Rdečega križa Ptuj je pozvala tudi kraje-
vne organizacije Rdečega križa, da skladno s svojimi zmogljivostrni
organizirajo zbiranje sredstev za prizadete. Krajevna organizacija
Rdečega križa Gorišnica je z dobro uspelo nabiralno akcijo dodala še
1.364.400 din ter krajevna organizacija Rdečega križa Zg. Leskovec
57.044 din. Zbranih sredstev je bilo skupaj 7.921.444 din.
Komisija za socialno dejavnost pri občinski organizaciji Rdečega
križa I*tuj je sestavljena iz članov centra za socialno delo, krajevne
skupnosti, predsednikov komisij za socialna vprašanja, predsednikov
krajevnih organizacij Rdečega križa in članov občinske organizacije
RK. Sestali so se ter do sedaj razdelili finančno pomoč najbolj ogro-
ženim družinam, starejšim ljudem, otrokom in invalidom v tehle kra-
jevnih skupnostih:
v KS Juršinci je prejelo pomoč 20 občanov —1.810.000 din
v KS Stoperce je prejelo pomoč 37 občanov — 1.130.000 din
v KS Žetale je prejelo pomoč 25 občanov — 1.000.000 din
v KS Podlehnik je prejelo pomoč 23 občanov - 1.040.000 din
V KS Majšperk je prejelo pomoč 12 občanov —  800.000 din
v KS Ptujska gora je prejelo pomoč 7 občanov —  440.000 din
Skupaj je prejelo pomoč 124 občanov
v višini 6.220.000 din
Krajevni skupnosti Juršinci in Stoperce sta prevzeli iz depoja
OORKS Ptuj tudi oblačila.
Akcija Človek človeku — solidarnost na delu je potekala 22. ok-
tobra 1987 po vsej Jugoslaviji. Zbirali so se denarni prispevki s proda-
jo bonov in na druge načine. Rdeči križ Slovenije je napravil razdelil-
nik za število bonov za posamezne občine. Mi smo sprejeli bone po
50, 100, 500 in 1.000 din v skupni vrednosti 1.350.000 din. Skladno s
priporočilom predsedstva Skupščine Rdečega križa Slovenije se je v
akcijo vključilo celotno članstvo RKS, krajevne in občinske organiza-
cije, vsi aktivi RK v delovnih organizacijah in šolah.
Najlepša hvala vsem, ki so v akciji sodelovali, in vsem, ki so od-
kupili lističe Solidarnost na delu.
Glede delitve zbranih sredstev je sprejeto načelno stališče, da se
sredstva delijo med RKJ, RKS, OORK, KORK, s tem da bo ostalo za
potrebe krajevnih organizacij Rdečega križa največ zbranih sredstev
za vsakodnevne potrebe pri izvajanju rednih in ustaljenih socialnih,
zdravstvenih in humanitarnih programov.
OBČINSKA ORGANIZACIJA
RDEČEGA KRIŽA
GASILSKO DRUŠTVO ŽETALE
Korak za korakom
Gasilsko društvo Žetale je bilo
ustanovljeno leta 1953, zato pri-
zadevno delajo, da bi prihodnje
leto ob 35. obletnici ustanovitve
pokazali kar največ. O tem sva se
pogovarjala s Stankom Vogrin-
cem, predsednikom društva; ta
je glede nastanka društva pove-
dal:
»Gasilsko društvo je bilo usta-
novljeno na pobudo Franca Po-
točnika; ta je bil tudi njegov prvi
predsednik. Gasilske tradicije ni
bilo, zato je društvo obstajalo
bolj na papirju. To še zlasti po
tem, ko se je predsednik Franc
Potočnik odselil z območja Že-
tal. Njegovo hišo v Dobrini je za-
radi širitve cestnega ovinka od-
kupila uprava za ceste in hišo
podrla ...«
Kljub temu je društvo zažive-
lo.
»Da! V letu 1956 je bilo na na-
šem območju več požarov. Ta-
krat sme spadali pod občinski
LO Lešje; ta je dal pobudo za
»Mali gasilski dom v Žetalah (levo) s precej večjim prizidkom nekaj ur
pred tem, ko so ga prekrili s salonitkami Foto: J. Krivec
delo gasilskega društva. Izvolili
smo nov upravni odbor, predsed-
nik je bil Avgust Bedenik, po-
veljnik pa Alojz Ozvaldič in svo-
jo dolžnost sta uspešno opravlja-
la.«
Kako je bilo z materialno
opremljenostjo?
»Od občine v Lešju (Maj-
šperk) smo dobili motorko »savi-
ca«, 120 m cevi in nekaj drugega
najnujnejšega požarnega orodja.
Takrat smo začeli razmišljati tu-
di o gasilskem domu. V Žetalah
smo dobili staro razpadajočo hi-
šico, last SLP; podrli smo jo,
opeko in kamen pa porabili za
gradnjo gasilskega doma. Po te-
danji gradbeni praksi so stene iz
buta, to je iz steptane zemlje.
Kmalu je bil dom pod streho, da
smo lahko vanj spravili orodje,
omet in fasado pa je dobil šele
leta 1963. Za gradnjo je polovico
stroškov prispevala občinska ga-
silska zveza, ostalo pa smo pri-
dali sami.«
Kako je z gasilskim avtomobi-
lom in drugo opremo?
»Leta 1981 smo ob pomoči ob-
činske gasilske zveze in s krepko
polovico lastnega deleža kupili
gasilski avtomobil in ga, krajani
uspešno rabijo tudi za vrsto dru-
gih potreb, celo za prevoze ob
pogrebih in podobno. Pred leti
smo začeli razmišljati tudi o na-
kupu gasilske avtocisterne, saj bi
bila za naš hriboviti teren še zla-
sti potrebna, vendar zanjo nismo
imeli garaže .. .«
Takrat ste verjetno začeli raz-
mišljati o gradnji nove garaže?
»Res, takrat je nastala ideja o
gradnji večjega prizidka k seda-
njemu domu. Začeli smo pripra-
vljalna dela in leta 1985 tudi
gradnjo prizidka; ta v pritličju
obsega dve garaži, v nadstropju
pa bi imeli sejno sobo in druge
potrebne prostore. Prvo leto smo
zgradili prizidek do prve plošče,
lani smo mirovali in zbirali sred-
stva, da smo v letošnjem letu
spravili prizidek pod streho. Na-
prej pa zaenkrat ne bo šlo.«
Kako je z željo po nakupu av-
tocisterne?
»Žal so gospodarske možnosti
danes take, da smo se morali te-
mu začasno odpovedati. Imamo
pa v tem srednjeročnem planu
predviden nakup motorke, kar je
usklajeno z občinsko gasilsko
zvezo Ptuj, ki bo prispevala po-
lovico sredstev. Prav letos se
nam je ponudila možnost uvoza
motorke znamke »Ziegler« iz
Avstrije, in to prek OGZ Celje.«
Kako to, da prav s posredova-
njem Celja?
»V Celju dela precej naših
krajanov, zlasti v Cinkarni, in z
njihovo pomočjo stvari ureja-
mo.«
Odkod denar za lastno udelež-
bo?
»Motorka bo stala okoli 10
milijonov dinarjev, od tega mo-
ramo polovico zbrati sami, dru-
go polovico bo prispevala OGZ
Ptuj. Že pred dobrim mesecem
smo začeli akcijo zbiranja pri-
spevkov. Člani gasilskega dru-
štva obiskujejo gospodinjstva in
doslej ni bilo primera, da bi bil
kdo pomoč odklonil; prispevajo
od 5 do 10 tisočakov. Doslej smo
po tej poti zbrali že okoli 1,2 mi-
lijona din, akcija pa še ni konča-
na,ker še nismo obiskali vseh go-
spodinjstev. Zaprosili smo za po-
moč tudi druga gasilska društva,
vendar doslej še nismo dobili no-
benega odgovora. Poskušamo iz-
rabiti vse možnosti. Tako namje
Stanko Vogrinc
OGZ Ptuj dala namensko za pri-
zidek 1 milijon dinarjev, kar smo
sporazumno preusmerili za mo-
torko. Nekaj bo posodila kraje-
vna skupnost iz samoprispevka,
zato upam, da bomo lahko mo-
torko plačali in jo tudi dobili do
konca letošnjega leta.«
Ali imate novi motorki ustre-
zno opremo?
»Sedaj imamo opremo C, no-
va motorka pa bc zahtevala so-
dobnejšo opremo, zato nas čaka
še veliko dela, da bomo vse to
uredili. Pri tem pričakujemo po-
moč tudi od OGZ Ptuj in gasil-
skega centra Videm pri Ptuju, Le
ob medsebojni pomoči bomo
lahko uredili najnujnejše do pro-
slave 35. obletnice gasilskega
društva in v okviru programa te
prireditve bi tudi krstili novo
motorko.«
Prizidka k domu pa verjetno
ne boste mogli končati?
»Nadaljevanje gradnje smo
začasno preložili, najpomemb-
nejše je, da je dom pod streho in
da bosta garaži uporabni, drugo
pa bomo uredili v naslednjih le-
tih.«
Kako ste ga gradili doslej?
»Material smo nabavljali spro-
ti iz prostovoljnih prispevkov, tu-
di les smo zbrali, gradili pa smo
predvsem s prostovoljnim de-
lom. V letu 1985 in lani je bilo
opravljenih čez 10.000 ur prosto-
voljnega dela, tudi letos jih bo
prav gotovo toliko. Upam, da bo
tako šlo tudi zanaprej.«
Še morda podatki o številčno-
sti gasilskega društva in narašča-
ju.
»Trenutno šteje gasilsko dru-
štvo 30 članov in pionirsko dese-
tino. Prizadevamo si, da bi vklju-
čili čimveč mladih. Na tem po-
dročju bi tudi šola lahko naredi-
la več. Vsako leto sprejmemo 4
do 5 novih članov, vendar jih ve-
čina kmalu odpade, največ zara-
di tega, ker se mladi odseljujejo,
odhajajo drugam, nekateri pa
potem, ko spoznajo, da gasilstvo
ne pomeni samo paradiranja,
temveč predvsem stalno in na-
porno delo ter disciplino.«
S tem sva končala pogovor s
Stankom Vogrincem, predsedni-
kom GD Žetale že od leta 1964.
V izdatno pomoč mu je tudi po-
veljnik Janko Vogrinc iz Čermo-
žiš in tajnik Jože Krivec, ki je tu-
di tajnik KS, ter ostali člani
upravnega odbora. Uspešni in
med ljudmi priljubljeni so prav
zato, ker so pri delu prvi in s svo-
jim vzgledom pritegnejo tudi
druge.
FF
Kako jemo učenci v Centru?
Vsi vemo, da je za otroka in
mladostnika pomembno redno
in zdravo prehranjevanje, saj te-
lo v tem času potrebuje veliko
energije, da se mlad človek lahko
razvija in raste, a kot zgleda, to
vsi pozabljamo — tako učenci
kot odrasli, ki bi radi pomagali,
a ponavadi ni denarja za organi-
zirano toplo prehrano. Ta pro-
blem je še posebej pereč v sred-
njem šolstvu, ker v teh šolah or-
ganizirana malica ni predpisana
z zakonom.
Z novim šolskim letom se je v
SŠC spet pojavilo vprašanje pre-
hranjevanja učencev v času, ko
so v šoli. Odkar so postopoma
zaprli Petico, pravimo dijaki, da
je s šolsko malico vedno slabše.
V zameno so nam sicer ponudili
organizirano malico, ampak ...
Učenci se pritožujemo, ker
zdaj nimamo izbire, kaj in kdaj
bomo jedli. V Petici smo lahko
kupili poleg sendvičev še pecivo,
hrenovke v štručki in tople send-
viče, pa tudi sadne sokove in jo-
gurte, topel čaj in mleko — torej
tudi toplo hrano. Zdaj tega ni
več. Vezani smo na organizirano
malico, to pomeni vsak dan
sendvič z jogurtom, sokom ali
mlekom, ki ga lahko pojemo in
popijemo v glavnem odmoru,
druge možnosti ni. Včasih smo
lahko izrabili proste ure, da smo
se v miru najedli; to je še pose-
bej prišlo prav vozačem, ki pri-
hajajo v šolo tudi uro prej in se
vračajo domov ob 16. uri ali še
pozneje.
Kako pa jemo, če se nam za-
čne pouk pozneje — ob 8.50 ali
10. uri? Ce imaš organizirano
malico, imaš lahko zajtrk kar v
šoli, do poznega popoldneva pa
— nič. Ce organizirane malice
ne kupuješ, potem se pač naješ
doma. Biti moraš sit do vrnitve iz
šole.
Zakaj se na organizirano mali-
co ne naročamo masovno? Zato,
ker si je bolje v trgovini bratov
Reš ali Rimska peč kupiti send-
vič s klobasami po želji in peci-
vo, kakršno hočeš.
Vsi priznamo, da organizirana
malica ni draga, a mali sendvič
je premalo, veliki pa preveč, da
bi se najedel.
Tista manjšina, ki kupuje ma-
lico v šoli, pravi, da predvsem iz
zdravstvenih razlogov.
To je naše mnenje — mnenje
učencev, vodstvo šole pa razmiš-
lja drugače.
Petica je dosegala velike izgu-
be, saj je v njej delalo šest de-
lavk, za katere je bilo treba pla-
čevati OD. Učitelji so se pritože-
vali, da učenci jemo med urami,
ker je bila v bifeju vedno vrsta.
Zato in da bi ponudili organizi-
rano malico in s tem privajali
učence na redno prehrano, so
Petico zaprli.
Sicer so ponudili tudi toplo
malico v dijaškem domu, a med
nami ni bilo interesa (le kdo je
tak genij, da v 25 minutah gre v
dom, se naje in do zvonjenja pri-
de v šolo?! Ure matematike ali
kakega drugega predmeta pa ne
moreš izpustiti, da zadovoljiš že-
lodec).
Zdaj razmišljajo, da bi o poz-
nejšem   času   malice   odločali
učenci sami z anketo (skrajšali bi
prvi in podaljšali drugi glavni
odmor), vodstvo šole pa je dalo
tudi pobudo, da bi znova odprli
Petico v dogovoru s trgovsko šo-
lo, saj morajo biti njihove učen-
ke zdravstveno pregledane, ko
gredo na prakso; tako bi lahko
prodajale v bifeju. — A nič še ni
dorečenega.
Zdaj smo v precepu. Šola dveh
malic (organizirane in Petice) ne
more nuditi, denarja za jedilni-
co, ki je bila v planu, ni, učenci
želimo, da se znova odpre bife.
Najbolj smešno pa je to, da so
preuredili učilnico 210 v jedilni-
co za delavce Centra in od tam
vedno tako diši . . .
Ah, če tega problema ne bomo
rešili, bomo pa kot v starih časih
hodili v šolo s torbico in culico.
V prvi bodo šolske stvari, v drugi
pa malice.
Kaj moremo: zgodovina se po-
navlja!
S.Š.
Martinovanje
Mm linovanje nekdaj
bil je praznik ena A.
dal je vsem na znanje,
da tli je nova letina.
A. v vinske gorice
sosedov hodili so obiskat,
kakšen kozarček so popili
in o kvaliteti pokraniljali.
Rumena gos pečena
sosede privabila je v vinski hram.
je gospodinja bla vesela,
če je ostala prazna skleda.
To se vince je cedilo
v sode in majolčice,
gospoda rje m n a polnilo
glave, duše in srca.
Iz vinskih hramov
pesem je donela,
še zraven harmonika je pela.
da je družba bila bolj vesela.
ISohen popotnik ni smel mimo iti.
da ne bi pomagal piti:
kdor pa ni hotel piti.
lahko dobil jih je po riti.
Oh ti novi časi.
kaj z vinca ste naredili!
če ima prema I' sladkorja.
za maligane sladkorna poskrbi.
Več gos tako obvezna ni,
tudi pristna ni več tako,
saj gospodinja nič ni jezna,
če jo sami celo požro.
A zidanica ni več privlačna,
ob njej vikend zdaj stoji,
za prijatelje in znance
v njem več prostora ni.
^iti za prijatelje in znance
vinska trta ne rodi.
ne. za znance in pijance
v kleti več vinca ni.
Je res resnica tako globoka.
da za kozarcem vina se ti trese roka ?
Še tak močan vinski brat
sc kemikalijam mora vdat.
Eno. le še ostalo,
je kot nekdanje dni,
ni se prav martinovaio,
če kdo pod mizo ne leži.
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
5. november 1987 —
TEDNIK
Centrska gasilska
vaja v Sobetincih
v nedeljo, 25. oktobra, je Gasilski center Markovci organiziral centrsko va-
jo v Sobetincih.
»Požar« je izbruhnil ob 8.58 uri na strojnih lopah in v skladiščih K K Ptuj-
TOZD Dornava, enota Sobetinci. Grozila je »nevarnost«, da se bo požar razši-
ril na črpalko za gorivo in druge objekte, kot so sušilnica hmelja, hlevi s 1500
pitanci, skladišča slame ... Domače gasilsko društvo Sobetinci je ob 9. uri dalo
alarm. Ker pa so spoznali, da sami ne morejo pogasiti požara, so po UKW po-
klicali na pomoč vsa gasilska društva centra Markovci. Na pomoč je prihitelo
osem društev z desetimi gasilskimi avtomobili, med katerimi sta bili dve vodni
cisterni. Vajo je vodil štab gasilskega centra. Takoj so pričeli gašenje in varova-
nje ostalih objektov. Črpalko za gorivo so varovali s peno. Vaja je zelo dobro
uspela in so bile »obvarovane« milijardne vrednosti.
Takoj po vaji sojo strokovno analizirali. Dognali so, daje akcija uspela, in
ugotovili, kaj morajo v bodoče izboljšati. Udeležence vaje je pozdravil predsed-
nik sveta krajevne skupnosti Markovci Franc Toplak. Za dobro izvedeno akcijo
moramo pohvaliti vsa sodelujoča društva in štab.
V mesecu varstva pred požarom organizirajo naša društva društvene in
meddruštvene gasilske vaje, opravljajo požarnovarstvene preglede objektov,
kontrolo hidrantov, vodnih virov in rezervoarjev ter druge preventivne aktivno-
sti. Gasilski center je izvedel alarm v šestih gasilskih društvih in istočasno opra-
vil preventivni pregled društev. Vsa društva izvajajo akcijo »V vsako hišo in av-
tomobil ročni gasilni aparat«.
V gasilskem centru so vsa društva zelo aktivna in z veliko požrtvovalnostjo
opravljajo svoje humano poslanstvo.
C. G.
Pri ptujski avtobusni postaji
... nujno potrebujemo večje parkirišče za kolesa in mopede. Kolesarskih
stojnic, ki so doslej zadoščale, je že zdavnaj premalo. Kakor vidimo, je število
kolesarjev in mopedistov, ki se pripeljejo do avtobusov, že zdavnaj zelo pora-
slo; zasedli so domala ves prostor v urejeni kolesarnici in segajo čez vso zeleni-
co. Kaže torej, da je potrebno celotni prostor preurediti v ta namen.
Upravljalci avtobusne postaje naj se s tem problemom čimprej spoprimejo
in nekaj ukrenejo, kajti zima je blizu in sneg, ki bo vse zelo oviral, bo napravil
enim in drugim veliko preglavic ter nevšečnosti.
Verjetno bi bila rešitev kar celotno dosedanjo zelenico enostavno posuti z
gramozom, ji spremeniti namembnost in zadeva bi bila po mojem mnenju reše-
na. Pa še nekaj važnejšega je tu: potniki, ki jih od drugod pripeljejo tuja vozila,
ne bodo gledali našega nereda!
Za kolesarje in mopediste pa naj velja geslo: Red je pol življenja! Vsak naj
se tri minute prej odpelje od doma in svoje kolo lepo spravi na prostor, ki je
pač na razpolago, in samo tam, ne pa vsenaokrog, kjer komur pač najbolj ustre-
za. Hvala onim, ki se reda držijo!
V čakalnici je nujno potrebno namestiti večji, vidnejši, vpadljivejši napis o
prepovedi kajenja, kajti tisti, ki se sedaj nahaja tam, ni opazen in ga predvsem
bledolična šolska dekleta ter krhkozobi fantki ne opazijo, ker puhajo dim z vi-
dezom sposobnosti in doraslosti, kar me spominja na stare lokomotive.
Že zdavnaj velja pravilo o PREPOVEDI KAJENJA v takih prostorih. Ne
vem: velja to tudi za šolske učilnice in šivalne obrate?
Prometnik avtobusne postaje ni samo nekakšen tajnik šoferjem za podpiso-
vanje potnih nalogov ipd., ampak bi moral imeti nalogo nadzirati red v čakalni-
ci! Verjetno s tem soglaša tudi uprava?!
Potniki vseh starosti in slojev pa so nujno dolžni pokoravati se vsem pred-
pisom, ki služijo redu in disciplini!
B. Ju.
MOJE POČITNICE
Na počitnicah sem bila pri sta-
ri mami in na morju. Pri stari
mami smo pasli krave in pekli
koruzo. Še bolj zanimivo pa je
bilo na morju, ker sem se vozila
z ladjo. Prvi šolski dan je bil lep,
ker se še nismo učili.
Simona Gregorec,
3. r., OŠ Podgorci
MOJ SOŠOLEC
Moj sošolec je Gregor. Skupaj
obiskujeva četrti razred sloven-
ske šole. Pouk imava vsak pone-
deljek. Tudi ob koncu tedna se
"ečkrat vidiva. Igrava namizni
tenis, nogomet in še kaj drugega.
Včasih se tudi učiva. Lepo je
imeti dobrega sošolca in prijate-
'-j^- Benjamin Grešak,
Frankfurt
MOJ DOM
Moj dom stoji na bregu v kra-
ju Bresnica. Od šole je oddaljen
tri kilometre. Obdajajo ga gozdo-
vi in sadovnjak. Najlepše je spo-
mladi, ko je okrog vse zeleno in
cvetoče. Doma najraje pomagam
mami na vrtu. Povsod je lepo, to-
da doma je najlepše.
Dragica Gorjup, 3. r.,
OŠ Podgorci
III iciiii ...loviiuiii. rreu
zajtrkom so si uredili sobe.
Dnevi so nam potekali zelo ra-
zgibano. Obiskali smo spomenik
padlim borcem na Sutjeski. Spo-
znali smo junaška dejanja hero-
jev, ki so se borili na Sutjeski.
Obiskali smo dosti muzejev in
spomenikov ter si ogledali zani-
mive filme. Dosti časa smo preži-
veli ob bazenu in pri športnih
igrah. Sodelovali smo tudi v
krožkih. Sama sem se udeležila
likovnega in glasbenega krožka.
Naučili smo se dosti pesmi iz
vseh republik in v vseh jezikih.
Risali smo spomenik in dvakrat
izdali svoje glasilo Pionir. Ob ve-
čerih smo prepevali narodne pe-
smi in pripo\ edovali o svojih do-
mačih krajih. Po končani zabavi
smo pred spanjem spustili zasta-
vo in se okrog 10. ure odpravili
spat. Zelo mi je bil všeč planin-
ski izlet na Ozren. v pragozd in v
Fočo. V brigadirskem naselju
smo pripravili proslavo za goste
iz Sarajeva. Zabavali smo se tudi
pri športnih dnevih. Všeč mi je
bila maškarada. najboljše maske
so bile nagrajene. Svoje prido-
bljeno znanje smo se preizkusili
\ kvizu. Skratka, vseh dvanajst
dni je bilo nepozabnih, saj smo
se spoznali in spoprijateljili pio-
nirji iz vseh naših republik in po-
krajin.
Zadnji dan jc bilo najtežje. Ve-
deli smo. da se verjetno vidimo
zadnjič, saj bi se težko srečevala
s prijatelji Mileno in Boba-
nom iz Kumanovega, s Kirčetom
in Ireno iz Makedonije, z Almo
in Igorjem iz Bosne, z Amro, Ti-
no in Ivano iz Priboja v Srbiji, s
Sašo in Gorano iz Vojvodine . . .
in še in še bi lahko naštevala pri-
jatelje, ki jih ne bom nikoli poza-
bila.
Zbrali smo se objeti v krogu,
plesali kolo in prepevali pesmi,
dokler jih ni udušil jok. Z nami
so jokali tudi naši tovariši in
spremljevalci, ki so prišli po nas.
Med solzami so se slišale oblju-
be in prošnje: piši mi, telefoniraj
mi, ne zaboravi me, ja sam tvoj
večni drug in podobno.
Dva meseca po končanem ta-
boru še vedno zbiram svoje ne-
pozabne vtise, prebiram razgled-
nice in pisma iz vse Jugoslavije
ter svoj dnevnik, v katerega sem
zabeležila vsa najlepša doživetja,
ki jih tudi čas ne bo nikoli izbri-
sal.
Maja Lambei^ger,
7.a,
OŠ C i rk ovce
Di..,M. .vu vsiopuii v njegovo so-
bo, me napodi. To me zelo razje-
zi.
Včasih se skupaj učiva. Ko
Mirko ne zna, se razjezi in me
udari. Jaz pa njega nazaj in po-
tem se ne marava več. Cez nekaj
ur sva spet skupaj.
Po obrazu ima sončne pege.
Zelo mu pristajajo. Ima rjave oči
in črne lase. Včasih mu majica
visi iz hlač. Opozorim ga in si jo
popravi.
Takšen je moj bratranec.
Brigita Podgoršek,
dopisniški krožek,
.       _ ,        OŠ Majšperk
HODIL PO ZEMLJI SEM NA-
ŠI
Res lep je moj kraj z imenom
Cvetkovci. Polja, travniki, goz-
dovi . . . Najdražja mi je sloven-
ska zemlja, ki je bila priborjena s
krvjo, z mnogimi žrtvami.
Kamorkoli se peljem ali grem,
opazujem zemljo — naravo. Ta-
ko sem se nekega dne odločila,
da si ogledam naravo bolj po-
drobno kot običajno, saj ko se
peljem z avtomobilom ali z avto-
busom, ne morem opaziti marsi-
česa, kar se dogaja v gozdu, na
travniku ali na polju — torej sem
se odločila, da grem peš.
Odpravila sem se zjutraj, ko se
narava začne prebujati. Hodila
sem po ozki poti, ki me je pripe-
ljala naravnost v gozd. Vemo, da
so gozdovi v jeseni najlepši, ker
si odenejo pisane halje. Ko tako
hodim po gozdu, vidim živali,
kako se že pripravljajo na mrzlo
in dolgo zimo. Tam pri bukvi ko-
maj »kobaca« jež, saj ima poln
hrbet listja, jabolk in hrušk. Zelo
me je prestrašila veverica, ki jo je
z žirom in želodom popihala na
drevo. Pridem na jaso: pred sabo
vidim travnike in polja. Kmetje
pospravljajo s polj obilne pridel-
ke, na travnikih pa še poskakuje-
jo živahne kobilice. Na polju iš-
če zajec še zadnje ostanke koru-
ze in pese. Tudi fazan bi še rad
našel kaj za v kljun. Sedem na
mehko travo in še opazujem.
Tam daleč pred menoj se razpro-
stirajo vinogradi. Sladko grozdje
nam diši že od daleč in nas vabi
na poslastico.
Ura je bila že krepko čez dva-
najst, zato sem se odpravila do-
mov h kosilu. Doma meje mami-
ca vprašala, kje sem se potepala,
jaz pa sem ji odvrnila: »Hodila
po zemlji sem naši ...«
Majda Tušak,
8. b., OŠ Vel. Nedelja
udiics Nuniu posicciio usivafiu
tako natančno izoblikovane
umetnine? Koliko potrpežljivo-
sti, domiselnosti in spretnosti so
imeli neznani mojstri prefinjene
kitajske umetnosti!
S stene meje pritegnila perzij-
ska preproga. Barve drobnega,
bogatega vzorca na rdeči podlagi
so se križale in dopolnjevale, šte-
vilni vzorčki so se zlivali, da jim
nisem našla začetka in konca. Pr-
sti so mi spolzeli po njej. Kako
mehka je bila! Zasačila me je ka-
mera. Rdeča lučka je za hip
ugasnila. Zbistrilo me je. Odtlej
sem predmete občudovala samo
še z očmi.
Zbirka slik se je vlekla skozi
pet ali šest soban. Portreti boga-
tašev, slike pokrajin in na platno
nanešeni utrinki iz življenja ljudi
so viseli tesno drug ob drugem,
tako da so se temno rjavi, bogato
izrezljani leseni okvirji dotikali.
Pri slikah se nismo dolgo usta-
vljali, saj nas je čas že priganjal.
Vodič se je vljudno poslovil.
Pri izhodu me je sonce za hip
zaslepilo. Spustila sem se po
stopnicah. Muzej Mimara sem
začutila v srcu.
Tanja Petrovič,
8. a, OŠ Toneta Žnidariča
SLOVENIJI
Rada se vračam domov,
kjer mi je zibelka tekla,
nikoli ne pozabim, kje pravi mi je
dom,
kjer mamica moja
mi je prve besede rekla.
V dolinci zeleni pod Pohorjem
dragi moj domek stoji,
tukaj me mamica učila
je prve slovenske reči.
Tudi na tujem je lepo.
bleščeče vse.
a tukaj sem tujka med tujci
saj sem slovenske krvi dekle.
Vsakomur v ponosom rada povem,
da Slovenija naša moj prvi jc dom,
kadar le morem.
domov pobitim v naročje
dežele zelene.
ki čaka na tisoče src že.
rojenih prek meje.
Diana Abraham.
Frankfurt M
DUŠAN RUPAR, SKPD SAVA FRANKFURT
Veseli smo vsakega obiska iz domovine
Na širšem območju konzular-
nega predstavništva SFRJ v
Frankfurtu deluje okoli 40 razli-
čnih jugoslovanskih društev.
Med njimi je edino slovensko in
tudi eno največjih prav gotovo
kulturno-umetniško društvo Sa-
va. V novem mandatu že drugo
leto uspešno predseduje Dušan
Rupar, sicer doma s Prevalj. O
aktivnostih naših zdomcev v tem
društvu je povedal:
V društvenih prostorih Save v Frankfurtu je na policah poleg Dela vsak
teden tudi ptujski Tednik
(foto: M. Ozmec)
»Čeprav imamo evidentiranih
le nekaj nad 150 aktivnih članov,
vemo, da je na naših — sloven-
skih prireditvah, kot je recimo
praznovanje 8. marca, tudi prek
650 naših zdomcev. Vseh tukaj
živečih Slovencev pa je blizu
2.500, tako da smo lahko glede
na to z obiskom kar zadovoljni.
Sicer pa lahko rečem, da se je
članstvo, odkar sem predsednik,
nekoliko povečalo, prav gotovo
pa lahko trdim, da so se kulturne
in razne druge dejavnosti Save
zadnje čase pričele odvijati z ne-
koliko več elana kot pred leti.
Prepričani smo, da se bodo
aktivnosti še bolj razvejale, tudi
na športno področje recimo, saj
smo uspeli pritegniti kar precejš-
nje število mladincev — torej
članov tretje generacije naših
zdomcev v ZR Nemčiji. Ob svo-
jem zadnjem obisku med učenci
dopolnilnega pouka slovenskega
jezika v Frankfurtu, ki ga uspe-
šno vodi tovarišica Nunčičeva,
smo dejavnost društva v celoti
predstavili in naše pionirje pova-
bili tudi k sodelovanju. Zaveda-
mo se namreč, da so prav oni na-
ša bodočnost, zato jih k temu že
pravočasno navajamo.«
Za vami je uspela vinska trga-
tev. Kako ocenjujete vašo naj-
večjo jesensko prireditev?
»Mislim, da je zares odlično
uspela. Zelo smo bili veseli dele-
gacije iz občinskih konferenc
SZDL Ptuj, ki nam je s seboj pri-
peljala tudi najnovejše informa-
cije iz domovine, pravzaprav so
nam pripeljali s seboj kar košček
naše domovine. Tudi fantje naše-
ga ansambla Pomlad iz Ptuja so
svojo vlogo odlično opravili in
mislim, da je bilo vseh 350 naših
zdomcev na prireditvi zares vese-
Dušan Rupar, predsednik sloven-
skega kulturno-prosvetnega dru-
štva Sava iz Frankfurta
lih in razigranih. Imeli smo bo-
gat srečolov ,v grozdih', poleg
običajne večerje pa smo obisko-
valcem ponudili tudi domačo
orehovo potico, ob Savinem
,šanku' pa tudi pravo domačo
slivovko. Skratka — dvorana
Haus Nidda v Bonamesu pri
Frankfurtu je v soboto, 24. okto-
bra, minila v znamenju sloven-
ske besede, glasbe in še česa. In
mislim, da je bil naš namen s tem
dosežen.«
Kaj pa ostale aktivnosti, ki so
pred vami?
»Sedaj niti najmanj nimamo
časa za kakšno počivanje, saj se
že pripravljamo na praznovanje
dneva republike, ki ga vsako leto
dostojno proslavimo. Zatem pri-
de na vrsto praznovanje dedka
Mraza, pa novega leta. Aktivno-
sti pa bomo nadaljevali že 6. fe-
bruarja leta 1988, ko bo na spo-
redu tradicionalna pustna ma-
škarada, sledilo bo praznovanje
8. marca — dneva žensk, kar je
ena naših najmnožičnejših prire-
ditev, in tako naprej. V glavnem
se držimo programa, ki ga spre-
jemamo na občnih zborih konec
vsakega leta.
Naj ob koncu povem, da nam
Slovencem tukaj prek tisoč kilo-
metrov od domovine veliko po-
meni vsak obisk naše delegacije,
zato bomo tega zmeraj veseli in
bomo krepili sodelovanje z ob-
činsko konferenco SZDL Ptuj;
prihodnje leto bo slavilo že
10-letnico.«
M. Ozmec
Tudi v Ptuju pričeli cepiti proti gripi
Zaščitna cepljenja proti gripi poznamo že več kot de-
setletje. V ptujski enoti Zavoda za zdravstveno varstvo
Maribor pravijo, da so se ga v teh letih najbolj navadili
starejši občani, medtem ko je bil odziv iz delovnih organi-
zacij kljub vsem prizadevanjem zelo majhen. Kot je pove-
dal Janko Korpar, so slovenske izkušnje pokazale, da je
zaščitno cepljenje edini ukrep, ki zagotavlja določeno
stopnjo posamične in kolektivne zaščite in ima poleg
zdravstvenega tudi ekonomski pomen. Oboje pa se poka-
že umestno ob epidemijah.
Cepivo so v ptujski enoti prejeli od Univerzitetnega za-
voda za zdravstveno in socialno varstvo Ljubljana. Cepiti
so pričeli že včeraj, 4. novembra. Po urniku bodo cepili.
vsako sredo in petek od sedme do devete ure na sedežu
enote v Jadranski ulici šest v Ptuju. Ormožani se bodo
lahko cepili vsak torek od osme do devete ure v Zdrav-
stvenem domu Ormož.
Stroški dvakratnega cepljenja so 4500 dinarjev, lani
dva tisoč. Vsak, ki se želi cepiti proti gripi, bo cepljen z
dvema dozama in ju bo prejel v presledku enega meseca.
Proti gripi naj bi se cepili predvsem starejši občani, bol-
niki s kroničnimi obolenji srca, dihal, metabolizma ter
bolniki, ki cepljenje dobro prenašajo.
V letošnjem cepivu so zbrani soji oziroma virusi, ki so v
preteklih letih že napadali. Izdelali so ga po priporočilu
Svetovne zdravstvene organizacije. MG,
10 - ZA RAZVEDRILO
5. november 1987 —
TEDNIK
Dober den. Pišem vam v nedeljo, I. novembra, na vseh mrt-\
vih dan. Glih pret sen se vrna z britofa. Sunce sije. sveče gorijo, ;
rože cvetijo, človik stoji oh grobi in razmišla: Kaj Je pravzaprav j
en človik? En mali atom, en prohec, ena mala pikica, en vejki\
NIČ. Rodiš se in živiš zato, da pot H vmerješ, da te eni h volijo, i
drugi pa šimflejo. eni te mojo radi, drugi te sovrožijo. Gledan na-]
grobne napise in vidim v mislih znane obraze: svojce, prijatelje, ■
znonce, vse tiste, ki sen Jih pozna, pa so zdaj že v krtovi deželi. \
Saj vete. kak gre tisto: Spuni se človik. da si prah in da se v prah
povrneš...
Malo sen tak po hritofi hoda in gleda, kak so kaj grobi zrih-'
tani no kak svojci umrlih skrbijo za njihova in svoja bodoča do-,
movališča: lan vidiš vse v marrnori no rožicah, uvožene .sveče no
lajhtare, na drugi stroni pa leseni križec, dosti trove, pa nič rož \
in tudi svečica nihena ne gori. . . Tak Je pač na toten in tudi i
oven sveti. Socialne razlike so povsodik. Eni majo na toten sveti \
nebesa in na drugen pekel, drugi pa tnajo na toten sveti pekel, no\
na drugen nebesa. Vice so vmesna postaja no bon tam najbrž Jaz '.
doba svojo začasno prebivališče. \
Pa naj ho zadosti o mrtvih, živih no naspul živih. Med tote
ta zodje jaz uvrščan tiste delavce z malimipločami no upokojen-]
ce z nizkimi penzijami. MoJa kmečka penzija zaj glih tejko zne--
se, ke si lehko tabok no kakšni špricar privošin. Imama pa z mo-
Jo Mico srečo, da srna še ohodvo kejko teJko zdrava, da lehko de- '\
lama no si pridelama Jesti in pijačo. Drgačik bi se nama slabo \
pisalo. Letos naj i Je pač toča sklapfala, pa Je nekaj še vseeno >
ostalo. \
Drugi tjeden bodo meli vsi Martini gadavno. Krstili hodo'
mošt in ga spremenili v vino. Vsen Martinom, Tinekom, Tinče-
kom, Martinam, Tinam in drugim, ki maJo radi vinski švic, želim
veselo godovno.
Vaš LUJZEK
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 5. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica
dneva. Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Iz naših KS, Sredi življe-
nja — vmes Urica domačih.
PETEK, 6. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica dne-
va. Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Kultura, Za konec tedna, V
vrtu — vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 7. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica
dneva. Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 V živo, vmes zabavna
glasba.
NEDELJA, 8. novembra: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz
uspešnic dneva, reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domača
ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 9. novembra: 17.00—18.00 Informativna in za-
bavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah.
Uspešnica dneva. Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Dogodki prek
vikenda, nasveti . . ., vmes vedno lepe melodije.
TOREK, 10. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica
dneva. Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Pogovor o . . ., Vprašanja
in odgovori. Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 11. novembra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica
dneva. Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionir-
ska in mladinska), vmes Gremo v disko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
TEDNIK
— 5. november 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA - 11
Šah v Dornavi
foto: Cilka
V počastitev praznika KS Dornava je šahovska sekcija
pri TVD Partizan organizirala hitropotezno prvenstvo KS. Pr-
venstvo so finančno podprli KS, obrtniki in posamezniki. Na-
gradni sklad je znašal 300 tisoč dinarjev.
Vrstni red: 1. Tomo Viher ~ 13 točk; 2. Peter Kokol —
12; 3. Viktor Kokol - 10; 4. Branko Debeljak - 81/2; 6.
Aleš Velikonja - 8; 7. Martin Golob - 8; 8. Vili Mar - 5
1/2 itd.
Vsi nastopajoči so prejeli dragocene praktične in denarne
nagrade, prvi trije pa so poleg nagrad prejeli še pokale in pri-
znanja.
V. Viher
KOŠARKA
Ptuj—Ruše 100:75
v športni dvorani Center v Ptuju je bilo v petek zanimivo srečanje, v katerem so Ptujča-
ni brez večjih težav premagali solidno ekipo iz Ruš.
V prvem polčasu so domači košarkarji igrali zelo dobro v obrambi, s hitrimi protinapadi
pa neusmiljeno polnili nasprotnikov koš. V drugem je bila igra nekoliko bolj enakovredna,
vendar so domačini uspeli obdržati visoko prednost iz prvega polčasa.
Koše za domačo ekipo so dosegli: Pečnik 28, Marčič 19, Cobelj 15, M. Kotnik 12, R.
Kotnik 8, Damiš 9, Rozman 6 in Cabrijan 4. MG
S trenioga na Arehu.
Zmagovalec v Zaprešiču — Zlatko Čajič.
Pionirja
obetata
Med najmlajšimi športnimi
panogami, ki jih v Ptuju načrtno
gojimo v klubih, je poleg gimna-
stike prav gotovo tudi kolesar-
stvo. Toda kljub kratkotrajnejše-
mu delu so ptujski pionirji na
kolesarskih slovenskih prven-
stvih že pričeli dosegati nekatere
lepe rezultate.
Najuspešnejša sta med pionir-
ji Zlatko Čajič in Damjan Pola-
nec. Na republiškem prvenstvu v
vožnji na 500 m je bil Zlatko ko-
nec septembra prvi, Damjan pa
deveti. Na veliko tekmovanjih pa
sta se oba uvrstila v sam vrh slo-
venskih pionirjev. Posebej razve-
seljivo pa je, da je Zlatko tekmo-
val tudi na kriteriju Zaprešiča —
na memorialu Vladimirja Horva-
tiča — in je zmagal med pionirji.
Za njima je torej uspešna sezo-
na in njuna volja do treninga in
tekmovanj napoveduje tudi za
prihodnjo sezono dobre rezulta-
te.
Hajdina visoko zmagala v Kidričevem
Rezultat I. razreda — 10. kolo:
Skorba:Slov. vas 1:2
Ger. vas:Stojnci 1:1
Oplotnica:Boč 1:2
Drava :Pragersko 4:1
Središče :Osankarica 7:1
Aluminij :Hajdina 1:4
Lestvica I. razreda po 10 kolih:
1. Drava 10 8 2 O 36: 9 18
2. Središče 10 6 2 2 24:14 14
3. Boč 10 5 3 2 17:10 13
4. Stojnci    ' 10 4 5 1 19:15 13
5. Slov. vas 10 5 2 3 18:12 12
6. Aluminij 10 5 1 4 17:16 iti
7. Osankarica 10 2 5 3 12:26   Si
8. Hajdina 10 4 O 6 19:21   S
9. Ger. vas 10 2 3 5 17:23   i\
10. Pragersko 10 2 2 6 17:23   6i
11. Skorba 10 2 2 6 13:22   B
12. Oplotnica(-l) 10 1 1 8 10:24   2!
Pari 1. razreda — 11. kolo — v soboto, 7., in ne-j
deljo, 8. 11. 87: Hajdina—Skorba, Osankarica—i
Aluminij, Pragersko —Središče, Boč—DravaJ
Stojnci—Oplotnica, Slov. vas —Ger. vas. 3
Aleš Kirbiš
Nogometni ples
Tudi nogometaši ptujske Dra-
ve so med tistimi, ki si morajo s
prirejanjem družabnih prireditev
služiti denar za prepotrebno
opremo in stroške svojih nasto-
pov. Letošnji — 14. — nogome-
tni ples bodo pripravili 11. no-
vembra ob 20. uri v hotelu Peto-
via, nanj pa so povabili Toneta
Fomezzija-Tofa in Tornado. Pri-
pravili so bogat srečelov. Vabijo
pa seveda vse Ptujčane in Ptuj-
čanke, ki jim je do dobre zabave
in kakovostnejšega dela v klubu.
d. I.
V Ptuju ustanavljajo podružnico
Društva pravnikov v gospodarstvu
v današnjem času, ko se pogo-
ji gospodarjenja izredno hitro
spreminjajo, so tudi pravniki v
gospodarstvu velikokrat pred di-
lemo, kako nastale razmere v
svoji OZD usklajevati z zako-
nom. Prav tu bi potrebovali zna-
nje, predvsem pa izkušnje svojih
kolegov, kar pa seveda ni tako
enostavno, saj se med seboj ne
poznajo. Od tu pa takoj ideja o
ustanovitvi podružnice v okviru
društva pravnikov v gospodar-
stvu Maribor, za kar je s strani
društva že bila dana pobuda.
Prvi koraki pri uresničevanju
te ideje so bili storjeni 29. sep-
tembra, ko je bil prvi informati-
vni sestanek, na katerem je bilo
poudarjeno, da članstva v dru-
štvu ne bi omejevali le na pravni-
ke iz gospodarskih OZD, ampak
bi vključili pravnike iz družbenih
dejavnosti, pravosodja in pravo-
sodnih organov. Ob tem je bila
tudi dana pobuda, da bi dejav-
nost podružnice razširili na po-
dročju občine Ormož, od koder
že prihajajo želje po včlanjenju.
Nadaljnji postopek ustana-
vljanja podružnice bo izpeljan
na ustanovnem sestanku, ki bo
predvidoma do konca tega leta.
Spoznanje, da bodo tudi prav-
niki lahko pri uresničevanju svo-
jih nalog v okviru pravnega siste-
ma uspešnejši, če bodo med se-
boj povezani, bo brez dvoma te-
melj bodoče podružnice Društva
pravnikov v Mariboru.
Vse, ki vidite v združevanju
novo kakovost dela na področju
prava, vabijo, da se oglasijo pri
Janezu Solini v AGlS-u Ptuj ali
Antonu Janžekoviču, Ml P Ptuj.
Maks Menoni
Lutkarji
spet delajo
Po nekajletnem premoru je
pri delavskem prosvetnem
društvu Svoboda v Ptuju po-
novno začela delati lutkovna
sekcija. Ta bo odslej v sklopu
ptujske gledališke dejavnosti.
Osem prizadevnih članov, ti-
stih, ki so nekoč to skupino
že sestavljali, se je odločilo,
da delo nadaljujejo in da že
pred letošnjimi novoletnimi
prazniki pripravijo lutkovno
igrico za otroke. Izbrali so
delo Zlarka Kriliča JAJCE.
Vaditi so že začeli, sami pa
bodo izdelali tudi lutke in
sceno — skratka poskrbeli za
vse, da se bodo lahko naj-
mlajši spet veselili ob juna-
kih iz sveta pravljic.
mš
Nočna vaja gasilskega centra Velika Nedelja
Gasilci posvečamo požarni varnosti veliko
pozornost skozi vse leto. Največji poudarek
pa je v oktobru, v mesecu varstva pred poža-
ri, saj še vedno velja misel »bolje prepreče-
vati kot gasiti«. V preventivo pa bi se morali
bolj vključevati občani in delovne organiza-
cije.
Danes so gospodinjstva, kmetije in delo-
vne organizacije opremljene z modernimi
aparati in stroji, zato jim z vseh strani preti
požarna nevarnost. Tega se vse manj zaveda-
mo. Gasilci v tem mesecu ocenjujemo in pre-
gledujemo, kje preti večja nevarnost.
Gasilski center Velika Nedelja se je na če-
lu s poveljnikom Vajdom odločil za nočno
vajo. Potekala je v Veliki Nedelji. Prav tu
smo v zadnjem času pridobili nekaj velikih
objektov in jim moramo posvetiti posebno
pozornost. Poveljnik GC je izbral pravo po-
žarno ogroženost in s tem preizkusil, kako bi
delovala gasilska društva v težavnih okolišči-
nah. Vaja je bila še posebej otežena, ker je
potekala ponoči in ni bila vnaprej načrtova-
na. Alarm za vsa društva je bil ob 18. uri.
Ogrožena je bila nova telovadnica. Na kraj
požara je prvo prispelo GD Velika Nedelja z
orodnim vozilom in za njim še s kombinira-
nim, ocenilo situacijo in pričelo gasiti. Pri ta-
ko velikem požaru je bilo eno društvo nemo-
čno. Na pomoč so prihitela tudi druga dru-
štva centra. Izvedli so verigo od odvzemali-
šča vode — to je bilo v tem primeru mlaka v
Mihovcih — saj se v takšni situaciji ne more-
mo zanesti na hidrantno omrežje, posebno
pa še ne na območju občine Ormož.
Vaja je potekala resno kot pri pravem po-
žaru in društva so pokazala usposobljenost
in zavest, ki pri dobrem gasilcu nikoli ne
manjka.
Vaje so se udeležili tudi predstavniki OGZ
Ormož. Poveljnik OGZ tov. Šoštarič in po-
veljnik GC sta nočno vajo zelo dobro oceni-
la in dodala, da je bilo sicer nekaj napak,
vendar je glede na situacijo in okoliščine do-
bro uspela.
Tako se je na novo ustanovljeni gasilski
center, ki povezuje GD Velika Nedelja, Tr-
govišče, Senešci, Cvetkovci, Podgorci in
Bresnica, zelo dobro uveljavil in potrdil, da
je eden najboljših v občini. Ugotavljamo, da
nam manjka še precej sodobne opreme. Za
njo bodo morala poskrbeti društva sama, že
obstoječo pa dobro vzdrževati, saj je blagaj-
na SlS-a vsak dan bolj prazna. Z novim za-
konom delovne organizacije, ki imajo izgu-
bo, ne bodo plačevale za SIS.
Gasilska društva bodo zaradi tega v še
večjih težavah. Prav za SIS za varstvo pred
požari bi morala injeti naša društva več razu-
mevanja. Za boljšo rešitev te težave pa bi se
morala zavzeti GZS, posebej pa še funkcio-
narji podravske regije, saj poznajo manj raz-
vite občine oziroma OGZ.
Menim, da bi bilo dobro, če imamo že toli-
ko denarja za nakup različnih dragih strojev,
imeti denar še za nakup gasilskega aparata,
da bomo lahko to svoje bogastvo obvarovali
pred uničujočimi zublji.
B. Cajnko
ROKOMET
Drava na drugem mestu
V soboto so odigrali zadnje kolo jesenskega dela tekmo-
vanja v drugi republiški rokometni ligi za članice. Ptujčanke
so v dvorani Center zanesljivo dobile tekmo z mlado ekipo iz
Titovega Velenja in so po jesenskem delu na drugem mestu za
ravenskim Fužinarjem.
V moški drugi republiški ligi, vzhodna skupina, so člani Or-
moža v Mestni grabi premagali Krog, Velika Nedelja je izgu-
bila na Ravnah, Drava pa v Mariboru. Mladinci Ormoža in
Velike Nedelje so zmagali, prvi s Krogom, drugi pa z ekipo
Angela Besednjaka, mladi igralci Drave pa so klonili v Mari-
boru proti domačemu Braniku.
DRAVA-VELENJE 26:15 (11:6)
Drava: Farič 1, Vtič 3, Hentak 5, Korošak 11, Gomilšek
1, Malek 1, Lašič 4.
S tekme Drava—Krog
ORMOŽ-KROG 29:23 (12:10)
Ormož: Gaberc, Hedžet 13, N. Potočnjak 2, Hebar 1, Vr-
bančič 1, F. Šandor 5, M. Šandor 1, Rajšp, A. Potočnjak 5,
Vukan 1, Fridrih, Feguš.
FUŽINAR-VELIKA NEDEUA 30:25 (14:13)
BRANIK-DRAVA 31:25 (16:11)
Drava: Valenko, Kramberger 6, Horvat 2, Osterc 5, Hab-
janič 4, Žuran 1, Žmavc 1, Terbuc 1, Kelenc 3, Vajda, Pucko
1, Baklan 1.
V SOBOTO DERBI V VELIKI NEDELJI
V zadnjem jesenskem kolu bo najbolj zanimivo v Veliki
Nedelji, kjer se bosta v derbiju kola pomerila mariborski Bra-
nik in domače moštvo. Tekma bo v novi telovadnici (ob 18.
uri). V Ptuju bo srečanje Drava—Radgona (ob 18.30 v dvora-
ni Center), Ormožani pa se bodo v nedeljo dopoldan v Cren-
šovcih pomerili z domačim Tokom. I. kotar
Maribor—Aluminij 1:2
Mladinci Aluminija iz Kidričevega, ki nastopajo v slo-
venski nogometni ligi, nadaljujejo uspešne igre. Tokrat so z
gostovanja pri vrstnikih iz Maribora osvojili nov par točk. Na
zelo težkem igrišču so bili boljši od domačinov, vendar pa so
zatresli mrežo samo enkrat. Zadetek je dosegel Dejan Gajser
iz enajstmetrovke.
V drugem polčasu so imeli rahlo pobudo domačini in jim
je uspelo rezultat izenačiti iz enajstmetrovke. Vse je kazalo, da
se bosta moštvi razšli z neodločenim rezultatom, pa je dve mi-
nuti pred koncem zmagoviti zadetek za mladince Aluminija
dosegel Robi Hojnik.
V naslednjem, to je predzadnjem kolu bodo mladinci
Aluminija gostovali v Ljubljani, kjer se bodo pomerili z ekipo
Ilirije. Danilo Klajnšek
Potrošniki, vabimo
vas k sodelovanju
z željo, da bi ugotovili, kako so naši kupci-potrošniki zadovoljni z
delom trgovskih delavcev, zaposlenih v poslovnih enotah-prodajalnah,
je občinski odbor sindikata delavcev trgovine občine Ptuj skladno s
programom dela sklenil, da kupci-potrošniki povedo, kaj menijo o ve-
denju in ravnanju naših trgovskih delavcev. Zato vas vabimo k sodelo-
vanju in vas prosimo, da nam s svojim — seveda objektivnim — mne-
njem pomagate ugotoviti, v kateri poslovni enoti — prodajalni imajo tr-
govski delavci tak odnos do kupcev-potrošnikov, kakršnega si vsi želi-
mo.
Kriteriji, po katerih boste ocenjevali, so:
— odnos do kupcev (postrežba, svetovanje pri nakupu, nudenje
pomoči in potrebnih informacij, reševanje reklamacij in pritožb kup-
cev),
— urejenost prodajalne, njene okolice in osebja.
Izbira zajema prodajalne na območju občine Ptuj, in sicer:
a) 2 živili in mešanim blagom
b) s tekstilnim in obutvenim blagom
c) s tehnično —pohištvenim blagom.
Izpolnjeno anketo nalepite na dopisnico ter jo pošljite vključno do
4. decembra 1987 na naslov: Občinski svet ZSS Ptuj, Čučkova 1, 62250
Ptuj. Prve tri prodajalne v vsaki branži, ki bodo dobile največje število
glasov, prejmejo posebna pisna priznanja »RDEČA VRTNICA«. Izžre-
bali bomo tudi 5 potrošnikov; ti bodo prejeli darilne košarice, katere
prispevajo ptujske trgovske organizacije. Rezultati ankete bodo obja-
vljeni v ptujskem Tedniku.
12 - ZA RAZVEDRILO
5. november 1987 —
TEDNIK
TEDNIK - 5- november 1987
OGLASI IN OBJAVE - 13
Premoga dovolj
v delovni organizaciji Les Ptuj so nam zagotovili, da vas zeblo ne bo, če v
svoje peči nalagate trda goriva. Na zalogi imajo avstralske brikete po 109.000
dinarjev za tono, trboveljski premog za 83.000 dinarjev, lignit v kosih za 49.314
dinarjev in premog v kosih s Senovega po 98.478 dinarjev. Ponudba je raznoli-
ka, tako po kakovosti kot po cenah. Za uvoženi avstralski premog pa pravijo,
da daje zelo malo pepela, poleg tega pa oddaja celo manj žveplovega dioksida,
kot je dovoljena meja.
NaV
Garaže je še mogoče
kupiti
Gradiš Ptuj je na Ziherlovi ploščadi v Ptuju zgradil garaže in prvi lastniki
so dobili ključe 2. novembra, če so seveda poravnali svoje obveznosti. Lastniki,
ki so se odločili za nakup garaže v začetku gradnje, so zanje odšteli 1.800.000
dinarjev, danes stane garaža 3.060.000 dinarjev. Od 74 garaž je doslej prodanih
tretjina.
NaV
Srečanje delavcev
bratskih občin v Ivancu
v okviru programa medrepubliškega sodelovanja 26. srečanj
bratstva in prijateljstva Ivanec '87 je bilo v občini Ivanec 30. oktobra
srečanje delavcev bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije. Srečanja
so se udeležile delegacije delavcev občin Cakovec, Ivanec, Koprivni-
ca, Krapina, Lendava, Maribor Tezno, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bi-
strica, Šmarje pri Jelšah in Varaždin.
Udeleženci srečanja so si pod skrbnim vodstvom vodilnih in stro-
kovnih delavcev najprej ogledali proizvodni proces v opekarni IGM
Cerje-Tužno-Cret, zatem pa še delovno organizacijo Prvomajska —
ITAS v Ivancu. V obeh delovnih kolektivih so jih podrobneje seznani-
li s proizvodnim programom, rezultati gospodarjenja, delitvijo do-
hodka in osebnih dohodkov, še posebej pa z delom sindikalnih orga-
nizacij in samoupravnih organov.
Sledila je učna ura zgodovine. Najprej so si ogledali stalno doku-
mentacijsko razstavo »Robija-škola revolucionara« v osnovni šoli
Moše Pijadeja v Lepoglavi, kjer jih je skozi razstavo popeljala zgodo-
vinarka Durda Dellai. Zatem so obiskali spominsko pokopališče žrtev
fašističnega terorja v Lepoglavi in v imenu vseh delavcev bratskih ob-
čin položili šopek cvetja in z minuto tišine počastili spomin na žrtve.
Srečanje delavcev je bilo vsebinsko zelo dobro zasnovano, pou-
čno in koristno. Občinski svet ZSH Ivanec in njegov sekretar Josip Ja-
kocep sta vložila v priprave veliko skrbi, tako da je srečanje doseglo
zaželeni cilj, udeleženci pa so se obogateni z novimi spoznanji in iz-
kušnjami vrnili za stroje v svoje tovarne sirom enajstih bratskih občin.
FB
KTV
Ptujčani nastopili
ostreje
Člani odbora za gradnjo ka-
belskega omrežja v štirih mest-
nih krajevnih skupnostih so pred
kratkim sestavili pismo glavne-
mu direktorju EIrada in ga opo-
zorili na vrsto nepravilnosti in na
zamujanje del pri postavitvi an-
tenskega sklopa in razpeljavi
omrežja. Na osnovi pisma in
vztrajanja Ptujčanov, da se mo-
rajo delavci EIrada odgovorneje
vesti do dela v Ptuju, so sklicali
skupni sestanek.
Janez Belšak, ki vodi omenjeni
odbor, je naštel številna dejstva
— od neizpolnjevanja pogodb za
antenski stolp do pomanjkljivih
projektov, premale prisotnosti
projektanta na delovišču in kas-
nitve s projekti za krajevni skup-
nosti Dušana Kvedra in Franca
Osojnika. Opozoril je, da kasni-
tve povzročajo med naročniki
precejšnje nezadovoljstvo, hkrati
pa postavljajo pod vprašaj po-
godbeno ceno priključkov.
Predstavniki EIrada so na vse
očitke odgovorili z obljubo, da
bodo delo pospešili, dejali pa so
tudi, da so popolnoma zasedeni
z gradnjo kabelskega omrežja po
vsej Sloveniji in da imajo prema-
lo ljudi, da bi vse zmogli brez te-
žav. Obljubili so, da bodo do 13.
novembra odpravili napake pri
antenskem stolpu in priključili
SŠC na sprejemno postajo, do
15. novembra bodo naredili pri-
ključke na novoizgrajen blok na
Volkmerjevi cesti, 15. novembra
pa pričeli priključevati bloke v
KS Borisa Ziherla. Do 13. no-
vembra pa bodo izdelali projekt-
no dokumentacijo za KS Franca
Osojnika in Dušana Kvedra. Tu-
di projektant Miran Rojko bo
pogosteje v Ptuju in bo sproti
urejal razlike med projekti in te-
renskimi zahtevami.
Sklepi so vzpodbudni in upaj-
mo, da se bodo delavci EIrada
sedaj potrudili in izpolnili dogo-
vorjeno. Ljudje so namreč ne-
strpni in težko bi bilo prenesti
nadaljnje zavlačevanje, s čimer-
koli že ga opravičujemo.     d. 1.
Ptuj na drugem mestu
Na 35. gostinskoturističnem zboru v Radencih so objavili tudi
podatke v tekmovanju za najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji. Že
nekaj let ga uspešno organizira Turistična zveza Slovenije. Po pravil-
niku o tekmovanju so sodelujoča mesta razvrščena v štiri skupine. V
prvi skupini so si letos naslov pripeli Radenci, v drugi Slovenske Ko-
njice, v tretji Nova Gorica in v četrti Radomlje.
Ptuj je tekmoval v tretji skupini in zasedel odlično drugo mesto.
Priznanja bo Turistična zveza podelila v tem tednu. Ptujčani so z re-,
zultatom nadvse zadovoljni. Priznanje je namenjeno vsem, ki si na ka- ■
kršenkoli način prizadevajo za lepo okolje zavedajoč se, da je to os-|
nova za zdravo življenje. MGJ
Proti drobljenju
kmetijskih zemljišč
Za današnjo skupščinsko raz-
pravo so v komiteju za družbeno
planiranje, razvoj in gospodar-
ske zadeve SO Ormož pripravili
celovito poročilo o stanju in na-
logah na področju kmetijstva v
občini. Delegati so ga prejeli v
pisni obliki s stališči izvršnega
sveta.
Ormoška občina je še vedno
kmetijska, čeprav se je njegov
delež v strukturi družbenega pro-
izvoda znižal na 36,8. Na prvo
mesto se je prebila industrija z
41,8-odstotno udeležbo v druž-
benem proizvodu. Kljub temu pa
pomen kmetijstva iz leta v leto
narašča. Povečal pa seje tudi ob-
seg kmetijske proizvodnje. Pro-
duktivnost dela je porasla z mo-
dernizacijo.
V letu 1986 se je ekonomski
položaj družbenega kmetijstva,
kateremu daje poročilo osrednjo
pozornost, v primerjavi s prejš-
njim letom izboljšal. Kljub rasti
reprodukcijske in akumulacijske
sposobnosti pa še vedno zaostaja
za dosežki gospodarstva. Podob-
ne ugotovitve veljajo tudi za
družbeni del zasebnega kmetij-
stva.
V letu 1986 je kmetijstvo druž-
benega in zasebnega sektorja do-
seglo 4,635.208 dinarjev družbe-
nega proizvoda, v primerjavi z
letom 1985 se je le-ta povečal za
3,7 odstotka. V občini je od
skupnega števila prebivalcev
(18122) 31,1 odstotek (5638)
kmečkih prebivalcev, od tega jih
je aktivnih 3352 ali blizu 60 od-
stotkov. Delež kmečkega prebi-
valstva seje v zadnjih šestih letih
precej zmanjšal. Zmanjševanje
števila kmetijskih prebivalcev pa
se bistveno ne odraža na področ-
ju posestnih razmer. Se vedno se
zmanjšuje število čistih kmetij,
raste pa število nekmečkih go-
spodarstev. Od 3359 kmetij je
931 »čistih«, 1325 mešanih, 795
dopolnilnih in 308 kmetij z osta-
relimi kmeti. Zasebni sektor ima
11.011 hektarov kmetijskih povr-
šin ali 79,6 odstotka skupnih ob-
delovalnih površin.
Struktura zasebnih kmetijskih
gospodarstev in povprečna veli-
kost parcel kažejo na veliko raz-
drobljenost kmetijskih zemljišč,
kar onemogoča ekonomično pro.-
izvodnjo, specializacijo in tržno
proizvodnjo. Povprečna velikost
parcel je za njive 0,37 ha, travni-
ke 0,28 ha, sadovnjake 0,19 ha in
za vinograde 0,28 ha.
Takšno stanje je narekovalo,
da so kmetijski zemljiški skupno-
sti Ormož, inšpekcijskim služ-
bam, upravnim organom in po-
speševalni službi dali nalogo, da
preprečujejo nadaljnjo drobitev
zemljišč. Poleg tega pa vztrajajo
pri obdelavi vseh neobdelanih
zemljišč ter uvedbi intenzivne
kmetijske proizvodnje.
Nalog in usmeritev za boljši
jutri ormoške kmetijske proiz-
vodnje je še veliko, vse, ki so jih
pripravili v upravnem organu in
samoupravnih organih neposred-
nih izvajalcev, imajo tudi opre-
deljen rok, do katerega morajo
biti uresničene.
V delegatski skupščini se s po-
datki o finančnih in fizičnih ka-
zalcih uspešnosti kmetijske pro-
izvodnje redno seznanjajo, zato
bodo v današnjih razpravah dali
večji poudarek njenim težavam,
za katere, kot je znano, nimajo
zdravila niti v Zveznem izvršnem
svetu. Ostro kritiko zasluži tudi
podatek, da je kmetijska proiz-
vodnja, od katere je odvisno vse
gospodarstvo, v različnih doku-
mentih premalo odgovorno
obravnavana — celo v pripra-
vljenih temeljih za resolucijo je
skoraj ni.
MG
Sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj Janko Bezjak ob komemorativnem
nagovoru.
Spomin nanje ne
bo nilcoli zbledel
Nešteto cvetov bo ovenelo, na tisoče svečk bo pogorelo ... v spo-
min vsem našim, ki jih krije črna prst. Številne komemoracije so se vr-
stile minulo soboto in nedeljo. Na njih smo obudili spomin na vse
padle borce, na svojce, znance in prijatelje, na vse, ki jih ni več med
nami.
Osrednja občinska žalna slovesnost ob minulem dnevu mrtvih je
bila tokrat v nedeljo, 1. novembra, ob spomeniku padlim borcem na
starem ptujskem mestnem pokopališču. V poetičnem nagovoru se je
vseh, do katerih smo dolžni negovati spoštovanje in spomin, doživeto
spomnil Janko Bezjak, sekretar predsedstva občinskega komiteja
ZKS Ptuj. Pevci ptujskega noneta so jim zapeli, vojaki ptujske garni-
zije so v njihov spomin izstrelili častno salvo, člani pihalnega orkestra
so zaigrali žalostinke, mladi učenci so recitirali spominske verze, dele-
gacije družbeno političnih organizacij so položile vence in vsi, ki smo
bili tam, smo bili z njimi. Mnogi so jim tudi prižgali svečke. In ko
smo se vračali mimo gomil večnega počitka, smo v srcu čutili vzne-
mirjenje. Res je, spomin nanje, ki so za nas žrtvovali življenje, ne bo
nikoli zbledel.
M. Ozmec
ŠTIRIDESET LET MEDOBČINSKEGA
DRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH PTUJ
Jutri osrednja slovesnost
v Narodnem domu v Ptuju bo jutri, 6. novembra, ob 15. uri
osrednja proslava ob štiridesetletnici Medobčinskega društva slepih
in slabovidnih Ptuj. Slovesnost bodo obogatili z razstavo tehničnih
pripomočkov, ki jih slepi in slabovidni uporabljajo pri vsakdanjem
delu in življenju ter ročnih del.
V kulturnem programu bodo poleg Ptujčanov nastopili člani lju-
bljanskega, kranjskega in celjskega društva. V večdesetletnem delu so
se izkazali številni posamezniki, zato jim bodo jutri izročili pisna pri-
znanja.
Slovesnost bo potekala pod geslom: »Edina tema, ki obstaja, je
neznanje.« Nanjo so povabili vseh dvesto in nekaj članov, njihove
spremljevalce in druge. V Sloveniji je 2824 slepih in slabovidnih.
Ob jubileju je društvo izdalo spominsko brošuro in značko.
MG
Na ptujske gasilce smo
lahko ponosni
Sklepni del akcij ptujskih ga-
silcev v okviru mesQtt^^)ožarne
varnosti je potekal v petek, 30.
oktobra. Tako so na ploščadi
pred Mipovo blagovnico pripra-
vili tradicionalno razstavo gasil-
ske tehnike in opreme in si jo je
kljub slabemu vremenu ogledalo
precejšnje število mimoidočih.
Popoldne ob 15.30 pa se je za-
čela velika združena taktična va-
ja gašenja požara na Zadružnem
trgu na Bregu in ob nekdanjem
objektu tovarne Petovia. Po
predpostavki, da je požar zajel
zgradbo Surovine, Elektrokovine
ter bivši upravi Elektra in Peto-
vie, je na klic sirene prihitelo na
požarišče okoli 500 gasilcev iz 10
gasilskih centrov z okoli 60 gasil-
skimi vozili iz raznih krajev obči-
ne Ptuj.
Po sklepni analizi vaje sta si
postrojene gasilske enote in
opremo   ogledala   predsednik
Urejene gasilske enote in njihovo opremo sta si Gorazd Žmavc in Stan-
ko Brodnjak z zanimanjem ogledala.
skupščine občine Ptuj Gorazd
Žmavc in poveljnik štaba civilne
zaščite Stanko Brodnjak.
»Vse to, kar smo videli in do-
živeli, nas je prevzelo. Gasilci so
dokazali udarno moč naše gasil-
ske armade, na katero smo zelo
ponosni,« je med drugim pouda-
ril Gorazd Žmavc. »Ponosni smo
na množice izredno prizadevnih
in poštenih ljudi, na njihovo hu-
manost, na vso to gasilsko tehni-
čno opremo, ki pomeni našo mo-
bilizacijsko moč.«
Ne smemo pozabiti, da pome-
ni armada prostovoljnih gasilcev
tudi močno armado političnih
delavcev na terenu oziroma ani-
matorjev družbenega življenja na
vasi. Z aktivnostjo in organizira-
nostjo gasilstva v občini Ptuj
smo zelo zadovoljni — pomem-
ben delež zaslug za to pa imajo
nedvomno odlični vodilni častni-
ki, saj znajo delo med društvi do-
bro koordinirati.
M. Ozmec
ČRNA KRONIKA
V minulem tednu — od 27. oktobra do vključno 3. novembra — so
miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v devetih prometnih
nesrečah in pri tem zabeležili eno smrtno žrtev, tri osebe so bile v nesre-
čah huje. ena pa lažje telesno poškodovana. Vzroki nesreč so bili nepra-
vilna stran vožnje, neosvetljenost vozila, izsiljevanje prednosti in neprila-
gojena hitrost glede na stanje cestišča. Skupna materialna škoda znaša
okoli 3,3 milijone.
Miličniki v teh jesenskih dneh še posebej opozarjajo vse voznike
kmetijske mehanizacije, naj ne navažajo na cestišča blata. Vsak Je dol-
žan traktor ali voz temeljito očistiti, šele nato se z njim lahko vključi v
promet. Opozorilo velja seveda tudi vsem ostalim voznikom in morajo bi-
ti pri vožnji še toliko bolj previdni. Poleg tega je tu še jesenska megla in
zgodnji mrak. Nevarnosti torej na pretek, le izogibati se jim je treba. Na-
čini pa so tako že v glavnem znani.
NA OVINKU V SMRT
Do zelo hude nesreče je prišlo minulo so-
boto, 31. oktobra, ob 18.20 na regionalni ce-
sti pri Narapljah. Štirinajstletni R. K. iz Ko-
čic je peljal kolo z motorjem iz smeri Maj-
šperka proti Žetaiam. V bližini Narapelj je v
blagem desnem ovinku zapeljal v levo. Bil
je brez luči za osvetljevanje ceste, ko mu je
nasproti pripeljal voznik osebnega avtomo-
bila Anton Vovk iz Pečja pri Sevnici. Kljub
zaviranju je prišlo do čelnega trčenja, v ka-
terem sta se hudo poškodovala voznik R. K.
in sopotnik na kolesu z motorjem Jože Šala-
mun (25 let) iz Siteža 37. Slednji je dve uri
zatem v bolnišnici zaradi hudih poškodb
umrl.
-OM
PRIKOLICA S KONJI V OGRAJO
Na regionalni cesti pri Pavlovcih v občini
Ormož se je v nedeljo, 1. novembra, ob
12.25 pripetila nevsakdanja prometna ne-
zgoda. Italijanski voznik tovornjaka s priko-
lico, doma iz okolice Barija, je peljal 40
konj. Zavoljo neprimerne hitrosti je na bla-
gem ovinku proti Ormožu z desnimi kolesi
zapeljal na bankino in vozil po njej okoli 40
metrov. Pri tem je z desno stranjo prikolice
zadel v zaščitno ograjo in jo podrl, prikolica
pa se je prevrnila na bok. Pri nezgodi so tri-
je konji poginili, ostali pa so se razbežali. S
pomočjo občanov so konje polovili in jih
začasno spravili v hleve Veterinarske posta-
je v Ormožu.
FF
Starši, smučarji, mladina - ljubitelji športa!
še pred začetkom smučarske sezone poskrbite
za smučarsko opremo v prodajalni rabljenega
blaga MITRAS V PTUJU v Aškerčevi ulici 5.
Vsak dan lahko prinesete na prodajo rabljene
smuči, palice, pancerje, smučarska očala, drsal-
ke, oblačila — vse za smučarijo in druge vrste
športa. Poleg tega pa sprejemajo v prodajalni
MITRAS tudi vse industrijsko tehnično blago ter
izdelke umetne obrti in posredujejo prodajo po
zmernih cenah.
PRIPOROČA SE Anica ŽNIDARIČ, prodajalna MITRAS v Ptuju, Ašker-
čeva 5.
Rodile so:
Darinka Arnuš, Grajenščak 68
— Aleksandra; Marija Milošič,
Repišče 28 — Borisa; Jožica No-
vak, Zg. Pristava 4 — Boruta;
Vesna Mere, Zelenikova 1 — de-
čka; Zofija Kovačec, Podgorci
101 — dečka; Saša Tomanič, Ul.
25. maja 6 — deklico; Ljubica
Janžekovič, Sovjak 63 — San-
dro; Bernarda Pernat, Mihovce
41 — deklico; Antonija Žumer,
Drstelja 13 — dečka; Suzana
Friegl, Mestni Vrh 18— deklico;
Marta Špindler, Vel. Nedelja 2/c
— deklico; Nataša Ljubeč, Krče-
vina 27 — deklico; Romana Ši-
lak, Žgečeva 4 — Saša; Angela
Topolovec, Čermožiše 31 —
Marjana; Marica Vilčnik, Žab-
jak 53 — deklico; Verica Miloje-
vič, Ciril-Metoddov dr. 13 —
Anjo; Marija Polajžer, Trnovec 9
— deklico; Vesna Majcen, Štuki
6/g — Luka; Marina Roganov,
Arbajterjeva 2 — Urško; Tatjana
Zupanič, Kokolova 7 — Katjo.
Umrli so:
Janja Šmigoc, Sedlašek 30, roj.
1946, umrla 23. oktobra 1987;
Vencelj Bele, Čermožiše 67, roj.
1934, umrl 22. oktobra 1987; An-
ton Kancler, Šikole 69, roj. 1920,
umrl 19. oktobra 1987; Peter
Vertič, Štuki 3, roj. 1943, umrl
21. oktobra 1987; Alojzija Erlač,
Vareja 39, roj. 1908, umrla 25.
oktobr^ J987^ Friderika Muzek,
Ziherlova pl. 16, roj. 1906, umrla
25. oktobra 1987; Marija Zorko,
Podgorci 8, roj. 1909, umrla 25.
oktobra 1987; Ivana Tramšek,
Žetale 43, roj. 1906, umrla 25.-
oktobra 1987; Cecilija Horvat,
Nova vas 119, roj. 1910, umrla
27. oktobra 1987; Matilda Šiško,
Zg. Verjane 20, Lenart, roj. 1901,
umrla 26. oktobra 1987; Ivana
Horvat, Kozminci 13, roj. 1904,
umrla 27. oktobra 1987; Barbara
Kropf, Zg. Hajdina 96, roj. 1912,
umrla 27. oktobra 1987; Eleono-
ra Bela, Dom upokojencev Ptuj,
roj. 1915, umrla 28. oktobra
1987; Alojz Viher, Litmerk 42,
roj. 1930, umrl 30. oktobra 1987;
Elizabeta Rus, Dom upokojen-
cev Ptuj, roj. 1901, umrla 31. ok-
tobra 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
10.000 dinarjev za tujino
13.000 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj: 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer, Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčenju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od
prometa^^,_______