1. FESTIVAL DOSEŽKOV ŠTUDENTK IN ŠTUDENTOV SOCIALNEGA DELA V SKUPNOSTI Fe(j)Stival štuDentskih dosežkov 2023 ZBORNIK POVZETKOV 20. 4. 2023, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani Fe(j)stival štuDentskih dosežkov 1. festival dosežkov študentk in študentov socialnega dela v skupnosti : zbornik povzetkov : 20. 4. 2023 Založnik: Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2023 Elektronska izdaja: URL: https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/delovne-enote/zalozba/ Organizacijski in programski odbor Vera Grebenc, Tamara Rape Žiberna, Juš Škraban, Klara Mestek, Taja Horvat, Tjaša Božič, Patricija Pogorelčnik, Lidija Bašič Jančar, Sabina Mikuletič Zalaznik Uredila Vera Grebenc Oblikovanje besedila in grafik Pina Klara Petrović Jesenovec Oblikovalka logotipa festivala Sara Mirtek Jezikovno pregledal Borut Petrović Jesenovec Organizatorji festivala • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo • Študentski svet FSD • Študentska organizacija ZAFSD • Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije • Karierni centri UL Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 149834755 ISBN 978-961-6569-79-8 (PDF) To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographies) Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Kazalo Uvodnik: Pomen študentskih projektov v skupnosti 5 Vera Grebenc Organizacija Fe(j)Stivala štuDentskih dosežkov 7 Tjaša Božič in Taja Horvat Z aktivnostmi do več osebne moči 8 Sarah Merlak, Larisa Majcen, Tjaša Luzar, Sara Mirtek How to: študent_ka 9 Tea Zamida, Julija Štumberger, Laura Viderman Za vsakega stanovalca rož’ca raste 10 Elma Ćufurović in Maja Flisar Svet igrač - “toy story” 11 Nika Bučar, Anja Sedej, Teja Derin Zbiranje hitrih testov za covid-19 kot način preprečevanja socialne izoliranosti 12 Kim Ilovar Koncepti delovnega odnosa v praksi 13 Adrijana Taletović, Anja Škarja, Julija Trobec Eno jabolko na dan odžene osamljenost stran 14 Jana Cigan, Davor Čeperković, Nataša Gogala Prenos znanja in vrednot med generacijami 15 Špela Močilnik, Petra Polanc, Nastja Pišotek, Ajda Pušaver, Petja Rus, Eva Mramor Mladi za mlade 16 Teja Perenič, Kaja Skrt, Maks Praprotnik, Maša Petek, Zala Maja Ravnihar Izzivi vključevanja v slovensko družbo 17 Leja Verbič in Gašper Šerbinek Zbiranje donacij za Krizni center za otroke in mladostnike Palčica 18 Špela Strnad, Nastja Troha, Rok Zavernik, Monika Završnik Pomen organiziranja dogodkov za različne skupine ljudi 19 Simon Luštrek, Maja Magdič, Kaja Kadunec Študentski tabor kot metoda dezinstitucionalizacije 20 Neža Čadež, Sara Fras, Lucia Bečan Pismo za lepši dan 21 Meta Logar, Nika Kržišnik Medgeneracijsko povezovanje za lepši in lažji jutri 22 Ana Petrena, Eva Poplatnik, Nina Kodrun, Domen Gerbec, Anja Hribernik 3 Od skrbi do mreže ljudi 23 Klara Kunič, Katja Kučina, Eva Krivograd Dobrodelna akcija 24 Karin Kokalj, Maša Ovnik, Nadja Pušnik Aktivno vključevanje mladih v načrtovanje in izvedbo izobraževalnih delavnic 25 Lina Zore, Kristina Kaišić, Saša Golavšek Učna pomoč ni zgolj učna pomoč 26 Luka Uršič, Eva Lajh, Sandra Đukanović, Nuša Brumnik Z mladimi v šolskem prostoru in prostočasnih dejavnostih 27 Zala Ana Nagode, Anja Umek, Daša Škof, Maša Škrlj, Kaja Šaver Podpora ljudem v stiski in spremstvo 28 Gaia Persi, Lara Ratej, Sara Savčić Imensko kazalo 29 4 Uvodnik: Pomen študentskih projektov v skupnosti Vera Grebenc Zbornik povzetkov projektov študentk in študentov 4. letnika Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani je nastal v okviru 1. festivala dosežkov študentk in študentov socialnega dela v skupnosti, ki poteka z naslovom Fe(j)Stival štuDentskih dosežkov 2023. Festival je nastal v organizaciji študentk in študentov 4. letnika pod mentorstvom doc. dr. Vere Grebenc kot del nalog pri predmetu Integrativni seminar. Pri organizaciji prvega festivala sodelujejo Študentska organizacija ZAFSD, Študentski svet FSD, Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije in Karierni centri Univerze v Ljubljani. Dogodek je hkrati sklepna prireditev študentskega projekta Krepitev javne podobe socialnega dela, ki ga vodi as. dr. Tamara Rape Žiberna s študentkami in študenti ob podpori socialnih delavk iz prakse. Pomembno zaokroža številne prireditve, ki so na fakulteti potekale od svetovnega dneva socialnega dela, 21. 3. 2023, katerega aktualno geslo je bilo: S skupnimi družbenimi akcijami do spoštovanja različnosti. Fe(j)stival kot samostojen dogodek je oblikovan in organiziran z namenom, da predstavimo različne dosežke projektnega, raziskovalnega in inovativnega dela, ki ga študentke in študenti opravijo med študijem v korist skupnosti. Tako lahko prikažemo rezultate njihovega angažiranja v času študija, pripomoremo k povezovanju različnih akterjev na tem področju in spodbujamo različne oblike sodelovanja. Poleg povezovanja študentk in študentov vseh letnikov fakultete s to prireditvijo odpiramo vrata fakultete socialnim delavkam in socialnim delavcem, ki delujejo v praksi, uporabnikom in uporabnicam storitev, predstavnikom in predstavnicam različnih ustanov, ki sodelujejo s socialnimi delavkami in socialnimi delavci, in tudi drugi zainteresirani laični in strokovni javnosti. Stik z ljudmi in umeščenost storitev socialnega dela v lokalno skupnost sta namreč za socialno delo ključna. Socialno delo vedno poteka v neposrednem stiku z ljudmi in se osredotoča na konkretna vprašanja vsakdanjega življenja posameznikov in skupin. Socialnega dela ne moremo opraviti, če ne poznamo okolja, v katerem delujemo. Kakovostno učenje socialnega dela je možno le, če študentke in študenti dobijo konkretne priložnosti za opravljanje konkretnih nalog, v neposrednem stiku z ljudmi v resničnih situacijah in v vsakdanjih okoljih. Tako lahko povežejo in nagrajujejo teoretično znanje in izkušnje v praksi ter razmišljajo o tem. Predmetnik izobraževanja za socialno delo na prvi in drugi stopnji vključuje različne možnosti takšnega učenja. 5 Številne obveznosti pri predmetih vključujejo samostojno delo študentk in študentov, ki ni le pasivno usvajanje znanja, ampak vključuje več nalog, ki jih študentke in študenti praktično izvedejo: prostovoljno in humanitarno delo, različne oblike projektnega dela, raziskovalne naloge, uporaba metod socialnega dela na praksi, delo v skupinah na terenu, akcijski projekt v skupnosti, načrtovanje in izvedba taborov in podobno. S temi oblikami dela vsa leta študija vstopajo v različna okolja in sodelujejo z ljudmi na številne načine. Vsebinsko smo v programu festivala poudarili tiste dosežke, ki jih kot pomembne prepoznavajo študentke in študenti. Dosežki, na katere so ponosni in s katerimi jim je uspelo izboljšati kakovost življenja ljudi, so na kratko predstavljeni v tem zborniku povzetkov. Že prelet kazala pokaže, kako raznovrstni so bili njihovi projekti, akcije, inovacije. Podrobnejše branje povzetkov pa razkrije, kako vznikajo ideje, kako se povezujejo pobude in kako z upoštevanjem temeljnih oblik in metod socialnega dela, kot so delovni odnos, raziskovanje življenjskega sveta, omogočanje dostopa do virov, zagovorništvo, ocena potreb in drugo, že v času študija uspešno delujejo v skupnosti. Z uresničevanjem načel socialnega dela, kot je krepitev moči posameznikov in skupin ljudi, z upoštevanjem uporabniške perspektive, spoštovanjem človekovih pravic, načel nezatiralskega socialnega dela in zelenega/eko socialnega dela, zagovarjanjem družbene solidarnosti pa večajo občutljivost skupnosti za socialno in okoljsko pravičnost. Vse te poudarke lahko odkrijemo ob prebiranju povzetkov, zbranih v tem zborniku. 6 Organizacija Fe(j)Stivala štuDentskih dosežkov Tjaša Božič, Taja Horvat Študentke in študenti 4. letnika Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom doc. dr. Vere Grebenc v okviru predmeta Integrativni seminar pripravljamo 1. festival dosežkov študentk in študentov socialnega dela v skupnosti z naslovom Fe(j) Stival štuDentskih dosežkov 2023. Namen festivala je predstaviti različne dosežke projektnega, raziskovalnega in inovativnega dela, ki smo ga študentke in študenti 4. letnika opravili med študijem v korist skupnosti. Pri organizaciji smo uporabljali različne metode dela, predvsem delo v manjših skupinah. Pomembne odločitve smo sprejeli z glasovanjem, tako da je bil upoštevan glas vseh študentk in študentov. Pri delu nam je bila v pomoč Facebook skupina, kjer sva v navezi z doc. dr. Vero Grebenc študentke in študente 4. letnika redno obveščali o vseh aktualnih nalogah in rokih. Pri organizaciji festivala sta se pojavila dva velika izziva, in sicer aktivno vključevanje vseh študentov in “lovljenje” rokov. Z organizacijo in sodelovanjem na Fe(j)Stivalu štuDentskih dosežkov 2023 bomo imeli študenti in študentke priložnost pridobiti nove izkušnje z organizacijo dogodka, javnim nastopanjem in sodelovanjem v skupini. Festival pa je hkrati tudi odlična priložnost, da spoznamo in navežemo stik s potencialnimi delodajalci. Ključne besede : socialno delo, festival, inkluzija, obveščanje 7 Z aktivnostmi do več osebne moči Sarah Merlak, Larisa Majcen, Tjaša Luzar, Sara Mirtek Predstavile bomo tri projekte, ki smo jih v okviru praktičnega študija organizirale za različne skupine ljudi. Prvi projekt je potekal kot delavnica telovadbe za starejše ženske in je nastal na pobudo in željo starejših vaščank, ki doživljajo osamljenost in izoliranost. Gospe so pogrešale več druženja in človeškega stika, na delavnici telovadbe pa so te želje lahko uresničile. Drugi projekt je bil delavnica telovadbe in joge, ki smo ga izvedle z uporabnicami varne hiše. Namen delavnice je bil izboljšati psihično in fizično počutje uporabnic, kakovostno preživljanje prostega časa in izboljšanje odnosov v varni hiši. Tretji projekt je bil delavnica decembrske peke piškotov, saj so si stanovalke v varni hiši želele prazničnega razpoloženja. Uporabnice so se med telovadbo, kuhanjem in ročnimi deli sprostile in povezale med seboj. Rezultat projektov je, da se bodo zaposleni še bolj zavzemali za vzpostavljanje priložnosti za običajno življenje uporabnic – na primer, da se uporabniki rekreirajo, gredo na čaj, se pogovarjajo. Z vsemi tremi projekti smo udeleženkam pomagale uresničiti njihove želje, hkrati pa omogočile, da bodo takšne aktivnosti postale del njihovega vsakdana. Projekti so pripomogli k temu, da bodo tri skupine žensk živele bolj zadovoljne, bolj kakovostno in povezano. Ključne besede : kakovost življenja, telovadba, odnosi, varna hiša 8 How to: študent_ka Tea Zamida, Julija Štumberger, Laura Viderman Predstavljale bomo akcijski projekt, katerega cilj je bil ustvariti Instagram profil za mlade, ki študirajo v Ljubljani. Pobuda za projekt je nastala na podlagi naših lastnih izkušenj bivanja v Ljubljani, saj se kot migrantke s podeželja nismo najbolje znašle v mestnem vrvežu. Čeprav smo na fakulteti dobili veliko informacij o študiju in obveznostih od zaposlenih na fakulteti in študentk tutork, smo ugotovile, da nimamo informacij o vsakdanjem življenju v Ljubljani. Rezultat našega projekta je spletni profil, ki ima danes 250 sledilcev. Profil omogoča pošiljanje vprašanj o stiskah študentk in študentov, me pa smo jim na voljo za svetovalno pomoč in podporo s komentarji in predlogi preostalih sledilcev. Z informiranjem študentov o raznih dogodkih in aktivnostih omogočamo dostop do virov, o potrebah študentk in študentov pa izvemo z različnimi funkcijami aplikacije Instagram. S tem projektom smo pridobile sposobnost za opravljanje dela v skupini, nekaj digitalnih znanj na področju socialnih omrežij, v praksi pa smo preizkusile socialnodelovne koncepte, kot so koncept zagovorništva, perspektiva moči in soustvarjanje z uporabniki. Naučile smo se, da moramo vedno izhajati iz potreb uporabnikov in upoštevati njihov glas in da je treba vedno vzpostavi varen in odprt prostor za skupno raziskovanje rešitev. Ključne besede : obštudijske dejavnosti, psihosocialna svetovalnica, Instagram, informiranje Znajdeva se v FSD Ljubljani! 9 Za vsakega stanovalca rož’ca raste Elma Ćufurović, Maja Flisar Temeljni namen najinega akcijskega projekta je ponovno vzpostavljanje socialnih vezi in mrež po obdobju epidemije. Glavna strategija za doseganje tega cilja je bila skupna akcija za urejanje okolice bloka, ki bi ljudi povezala med seboj. Ideja je nastala v Elminem domačem kraju, kjer imajo pred blokom že leta postavljena korita, ki zaradi neurejenosti kazijo celoten videz okolice. Cilj akcijskega projekta je bil povezati stanovalce bloka, ki se skoraj ne poznajo. Skupno delo naj bi jim omogočilo spoznavanje drug drugega, tako da bi njihovi odnosi presegli zgolj vljudnostne pozdrave na hodniku ali v dvigalu. Ko sva cilje projekta povezali še z načeli zelenega socialnega dela, sva ugotovili, da smo s tem projektom s stanovalci opravili tudi nekaj koristnega za okolje in okolico. Udeleženci so se imeli priložnost med seboj spoznati. Vsi smo dobili občutek, da je za delovanje v skupnosti pomembno, da vsak prispeva svoj delež. Projekt je pokazal tudi medgeneracijsko sodelovanje, saj smo sodelovali vsi, ne glede na starost. Starejši stanovalci bloka so zaupali svoje izkušnje in zgodbe iz mladosti, otroci pa so jih z zanimanjem poslušali in upoštevali napotke pri sajenju rož in grmičkov. Če pomislimo na to, da smo se v času epidemije vsi oddaljili drug od drugega, se nama je projekt zdel še toliko pomembnejši. Ključne besede : socialna mreža, medgeneracijsko sodelovanje, zeleno socialno delo, povezovanje, skupnost 10 Svet igrač – “toy story” Nika Bučar, Anja Sedej, Teja Derin Predstavljamo dva akcijska projekta, ki imata podoben cilj. Cilj projekta, ki sva ga izvedli Nika Bučar in Anja Sedej, je bil opremiti sobo za stike pod nadzorom na Centru za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, na enoti Novo mesto. Namen projekta je bil razbremenitev staršev, ki se srečujejo s svojimi otroci v sobi za stike. Ugotovili sva, da v tej sobi ni dovolj primernih igrač, starši in otroci jih morajo prinesti s seboj, nekateri tudi nimajo sredstev, da bi jih kupili. Cilj projekta je zbrati igrače, namenjene igri ali učenju, ki bi jih otroci uporabljali ali pa celo odnesli domov. Zbrane igrače (knjige, sestavljanke, plišaste igrače) so prispevali prijatelji, sorodniki in znanci. Akcijski projekt Teje Derin pa je bil namenjen opremljanju sobe, kjer se opravljajo pogovori z otroki, ki obiskujejo Oddelek vzgoje in izobraževanja Jarše, Center Janeza Levca v Ljubljani. Ta oddelek obiskujejo otroci in mladostniki s težavami v duševnem razvoju. Strokovni delavci pri sodelovanju z otroki uporabljajo igrače, ki pa jih ni veliko. Namen tega projekta je bil zbrati didaktične igrače, ki bi otroke spodbudile k učenju in razvoju komunikacije. Oba projekta sta namenjena povečanju dostopnosti pripomočkov v ustanovah, ki jih obiskujejo otroci. Projekt nam je omogočil razbremenitev staršev in strokovnih delavcev, same smo z zadostnim številom igrač omogočile priložnosti za igro in dobro počutje otrok in staršev. Ključne besede : oprema, notranji interjer, didaktične igrače, igra, dobro počutje 11 Zbiranje hitrih testov za covid-19 kot način preprečevanja socialne izoliranosti Kim Ilovar Predstavljala bom akcijski projekt, izveden novembra in decembra 2022 v dnevnem centru Ozara v Mariboru. Cilja projekta sta bila zmanjšanje socialne izoliranosti v času epidemije in omogočanje varnih stikov v dnevnem centru s testiranjem. Ker uporabnikom dnevnega centra hitro testiranje na dnevnem centru ni bilo omogočeno, sem dala pobudo, da bomo teste priskrbeli študentke in študenti, ki svojih setov za hitro testiranje nismo potrebovali. V zimskem času se je epidemija še širila, uporabniki pa so se zaradi druženj v skupnih prostorih spet okuževali. Ker je dnevni center za uporabnike pomemben prostor, saj obisk dnevnega centra omogoča vzdrževanje socialne mreže in dostop do različnih drugih storitev centra, je odprtost dnevnega centra zanje pomembna. Študente sem pozvala k doniranju testov in tako sem pomoč države, ki je namenjena študentom (ki testov niso potrebovali), preusmerila na zapostavljene skupine ljudi. Zbiranje je potekalo 14 dni, na koncu sem zbrala 50 testov. Prinesla sem jih v dnevni center, tam pa so se lahko uporabniki testirali in se v primeru pozitivnega testa tudi ustrezno zaščitili, drugi pa so lahko na dnevni center še naprej prihajali. S projektom sem želela pokazati, da je treba k problemom pristopiti razumsko in da izzivi vsakdana presegajo birokratske okvire. Ključne besede : dnevni center, socialna mreža, testiranje, epidemija Ostanimo povezani 12 Koncepti delovnega odnosa v praksi Adrijana Taletović, Anja Škarja, Julija Trobec Na podlagi pregleda in analize dnevnikov prakse iz vseh štirih let študija smo ugotovile, kako se koncepti delovnega odnosa udejanjajo v praksi. V kritični analizi naših izkušenj se bomo osredotočile na koncept delovnega odnosa in njegovih elementov: dogovor o sodelovanju, instrumentalna definicija problema, osebno vodenje, perspektiva moči, etika udeleženosti, znanje za ravnanje in ravnanje s sedanjostjo. Kritične refleksije o naših osebnih izkušnjah nam bodo pomagale pri strokovnem delovanju, saj smo s pomočjo kritičnega vrednotenja naših izkušenj pridobile veliko znanja s področja sodelovanja z uporabniki in vzpostavljanja osebnega stika, ki nam bo pri delu gotovo v podporo. Poleg tega pa si bomo tako med sabo tudi izmenjale izkušnje, primere dobre prakse, kritično pa bomo ovrednotile tudi možnosti za izboljšave. Tako se bomo druga od druge lahko veliko naučile. Pregled dnevniških zapisov ob koncu dodiplomskega študija je smiseln, saj smo tako pridobile celosten pregled naših praktičnih izkušenj s študijem. Pregled in analiza naših dnevniških zapisov prakse nam omogoča pregled in evalvacijo našega napredka ter tudi opazovanje, kako se teorija in praksa socialnega dela ujemata. Ključne besede : socialno delo, dnevniški zapisi, evalvacija, izkušnje Dnevnik prakse Študentka 13 Eno jabolko na dan odžene osamljenost stran Jana Cigan, Davor Čeperković, Nataša Gogala S projektom smo želeli povezati vaško skupnost z organiziranjem sosedske pomoči pri obiranju jabolk. Projekt je potekal na pobudo zainteresiranih ljudi, ki so se povezali v projektno skupino. Osrednje vodilo projekta je bilo zeleno socialno delo, s katerim smo želeli poudariti povezanost skrbi za okolje in skrbi za skupnost. Pobudniki projekta (Jana Cigan, Davor Čeperković in Nataša Gogala) smo se odločili, da organiziramo obiranje jabolk, kjer so poleg pobudnikov akcije sodelovali še člani družine Horvat, Kosednar in Martinec. Tako smo pomagali vaščanom pri obiranju jabolk v sadovnjaku, pripravi in opremljanju shrambe. Za projekt smo se odločili, ker smo videli priložnost za povezovanje skupnosti ljudi, ki se srečujejo s podobnimi vsakdanjimi izzivi. Rezultati projekta so predvsem začetki prijateljskih odnosov, povezovanje ljudi v vaški skupnosti in omogočanje pozitivne izkušnje sodelovanja družinam, ki do zdaj v vaški skupnosti niso imele priložnosti skupinskega dela. Vsi udeleženci so bili s projektom zadovoljni in si želijo sodelovanja v podobnih projektih. Rezultati projekta so tudi razbremenitev starih ljudi v vaški skupnosti in medgeneracijsko povezovanje. Ključne besede : zeleno socialno delo, sosedska pomoč, vaška skupnost, medgeneracijsko povezovanje 14 Prenos znanja in vrednot med generacijami Špela Močilnik, Petra Polanc, Nastja Pišotek, Ajda Pušaver, Petja Rus, Eva Mramor Predstavljale bomo dva akcijska projekta, izvedena v študijskem letu 2022/2023, ki smo ju izvedle v okviru predmeta Skupnostno socialno delo. Pri snovanju projektov smo upoštevale idejo medgeneracijskega sodelovanja, s poudarkom na trajnostnem ravnanju in za okolje prijaznem delovanju. Namen projektov je bil omogočiti različnim generacijam, da se povežejo in vzajemno pridobivajo nova znanja in spretnosti. Pri izvajanju projekta smo bile pozorne, da so bili slišani glasovi vseh udeleženih in da so bili sodelujoči vključeni v aktivnosti od ideje do izvedbe in konca projekta. Ves čas smo upoštevale načela zelenega socialnega dela, ki upošteva skrb za okolje, načela krepitve zdravja v skupnosti in načela enakosti med ljudmi. Projekt zbiranja receptov z naslovom »Recepti vseh generacij« je nastal na pobudo naših babic. Želele so, da nekaj prenesejo mlajšim generacijam, in izrazile so željo po posredovanju receptov, novih idejah za kuho in urejeni zbirki receptov. Na podlagi te ideje je nastala kuharska knjiga, pri kateri je sodelovalo več generacij v starostnem razponu od 13 do 94 let. Projekt Rastline in človek pa je nastal na pobudo sošolcev in sošolk na fakulteti, ki so dali pobudo za odkrivanje, zapisovanje in ohranjanje načinov ali metod samozdravljenja ter za objavo teh odkritij v zbirki. Izvajalki tega projekta sva odkrili, da si študentke velikokrat želijo pomagati same, a ne vedo, kako. Nekritična uporaba farmacevtskih zdravil se jim ne zdi sprejemljiva in jo doživljajo kot netrajnostjo. Z aktivacijo različnih generacij ljudi z osebno izkušnjo samozdravljenja sva pridobili gradivo, ki je del končnega rezultata – priročnika za samozdravljenje in skrbi zase. Z obema projektoma smo želele sodelujočim omogočiti večjo kakovost življenja. Odkriti smo želele trajnostne in dostopne oblike skrbi za vsakdanje potrebe ljudi in tako zmanjšati onesnaževanje planeta. Ključne besede : medgeneracijsko sodelovanje, skupnost, babice, zeleno socialno delo, kuharska knjiga Recepti vseh generacij 15 Mladi za mlade Teja Perenič, Kaja Skrt, Maks Praprotnik, Maša Petek, Zala Maja Ravnihar Kot mladi ljudje se tudi sami srečujemo s stiskami, ki segajo na različna področja naših življenj: to so lahko stanovanjska stiska, uporaba drog in alkohola ter razne druge socialne stiske. Z različnimi projekti, ki jim je skupna ideja vrstniškega sodelovanja, smo želeli raziskati različna področja stisk mladih in poskusili najti zametke rešitev za omenjene problematike. Teja Perenič in Kaja Skrt bosta predstavili izkušnje terenskega dela z mladimi. Maša Petek in Zala Maja Ravnihar bosta predstavili načrt raziskave Stanovanjska problematika v Ljubljani, ki sta ga izdelali pri izbirnem predmetu Uporabniška perspektiva v raziskovanju, in intervju v sklopu načrta raziskave. Maks Praprotnik bo predstavil delo z mladimi na področju drog, ki ga je opravil v času študijske prakse na Slovenskem združenju za zmanjševanje škodljivih posledic drog - DrogArt. Prikazali bomo tri vidike socialnega dela na področju mladih - terensko delo, stanovanjska problematika ter področje drog in zasvojenosti. Z raziskovanjem teh problematik smo se seznanili z aktualno situacijo mladih. Poznavanje te je pomembno za proaktivno in k rešitvi usmerjeno socialno delo z mladimi. Ker smo tudi sami mladi, smo pri načrtovanju strokovnega dela za reševanje teh problemov lahko izhajali iz lastnih izkušenj in tako lažje razumeli izkušnje naših sogovornikov. Ključne besede : vrstniško sodelovanje, terensko delo, droge, stanovanjska problematika 16 Izzivi vključevanja v slovensko družbo Leja Verbič, Gašper Šerbinek Predstavila bova najine izkušnje dela s tujci v Sloveniji v času najinih praks. Med prakso sva opazila izzive, s katerimi se srečujejo tujci, priseljenci in migranti. Predstavila bova najine izkušnje dela z mladimi tujci. Poudarila bova predvsem problem šolanja, izzive ob vključevanju v družbo, intersekcijskost in izključevanje. Z izvedenimi aktivnostmi na praksi sva tujcem pomagala k boljšemu razumevanju naše družbe, kulture, uporabnike sva podprla pri samostojnih korakih k aktivni vključitvi v družbo. Glavni rezultati dela s tujci so: samozavest uporabnikov, razumevanje tujega sistema, večja samostojnost, učinkovitejše pomikanje po mestu (npr. znanje, kje so banka, upravna enota, klinični center), znanje jezika in poznavanje tehnik učenja. Najino delo je bilo zasnovano na načelih krepitve moči uporabnikov, se pravi, da smo iskali načine, kako lahko sami poiščejo možne vire in odkrijejo način, kako lažje priti do želenih storitev. Kot pomembno se je pokazalo praktično znanje, ki ga morajo tujci pridobiti za normalno vključitev v družbo. Naučiti se morajo jezika, spoznati okolje, običaje in sodelovati z različnimi ustanovami. Kot bodoča socialna delavca sva s tem projektom spoznala izzive, s katerimi se srečujejo tujci. Na področju dela s tujci so gotovo potrebne spremembe: prilagojen šolski program, konkretne informacije, dostopne v več jezikih, in protidiskriminatorska praksa. Te spremembe bi jim omogočile lažjo vključitev v družbo in preprostejši prehod v novo življenje. Želiva si tudi sistemskih sprememb v praksi socialnega dela, predvsem, kako poteka širjenje socialne mreže. Ključne besede : krepitev moči, integracija, priseljenci, tujci, medkulturnost, intersekcijskost Sem del skupnosti! Obvladam slovensko! Znajdem se! 17 Zbiranje donacij za Krizni center za otroke in mladostnike Palčica Špela Strnad, Nastja Troha, Rok Zavernik, Monika Završnik Krizni center za otroke in mladostnike Palčica je namenjen varnim kriznim namestitvam otrok v predšolskem obdobju, zaščiti otroka, pomoči otroku ter kakovostni in strokovni pomoči otrokom in družinam. Namestitev otrok v krizni center naj bi bila začasna in kratkotrajna, usmerjena predvsem v zagotovitev varnega bivanja za predšolske otroke, medtem ko center za socialno delo ali sodišče izvajata dejanja in ukrepe za zaščito otroka z namestitvijo zunaj otrokove matične družine. Namestitev pride po navadi v poštev takrat, ko center za socialno delo izvede nujni odvzem otroka. Nujni odvzem pa se zgodi takrat, ko je otrok tako hudo ogrožen, da ga je treba takoj umakniti iz okolja, v katerem je njegovo življenje ogroženo. Center za socialno delo otroka namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod, v najhujših primerih je otrok najprej hospitaliziran. Krizni center financira država, dodatno pa se oskrba otrok financira s prispevki donatorjev in iz drugih virov. Ker je količina sredstev omejena, nameščenih otrok pa je veliko, sredstev primanjkuje. To pomeni slabšo oskrbo otrok. V skupini smo se zato odločili, da bomo v okviru projekta zbirali denarne prispevke in jih namenili kriznemu centru in s tem omogočili kakovostnejšo oskrbo ter zadovoljstvo uporabnikov. Denarna sredstva bomo zbirali z organiziranjem dogodkov (na primer z akcijo peke in prodaje piškotov), na katere bomo povabili ljudi iz lokalnih skupnosti, kjer bodo dogodki potekali. Ključne besede : krizne namestitve, odvzem otroka, center za socialno delo, dobrodelnost, organizacija dogodkov 18 Pomen organiziranja dogodkov za različne skupine ljudi Simon Luštrek, Maja Magdič, Kaja Kadunec Predstavili bomo tri dogodke, ki smo jih vsak posebej organizirali v času opravljanja študijske prakse in so pripomogli h krepitvi moči uporabnikov. Simon Luštrek je organiziral čistilno akcijo in zabavo za upokojeno sodelavko, na kateri so sodelovali zaposleni in uporabniki, Maja Magdič je organizirala tabor za otroke, okrasitev družinskega centra, urejanje zeliščnih gredic in rojstnodnevne zabave, Kaja Kadunec pa je organizirala delavnice za migrantke o intimnem partnerskem nasilju in nasilju v družini. Organizirani dogodki prikazujejo raznovrstnost socialnega dela in kako lahko z različnimi aktivnostmi dosežemo pozitivne rezultate: širjenje socialne mreže in urjenje organizacijskih spretnosti. Naše akcije so pripomogle k temu, da so se uporabniki več družili in spletali nova prijateljstva. Spodbujali smo njihovo samostojnost, da so lahko s sodelovanjem v organiziranih aktivnostih razvijali nove kompetence (organiziranja dela, razporeditev odgovornosti, ravnanje v primeru nasilja). Med izvajanjem dejavnosti smo jih informirali, ozaveščali in skušali ustvariti čim bolj sproščen prostor za pogovor. Z organiziranjem različnih akcij in aktivnosti smo prav gotovo pridobili pomembne organizacijske spretnosti, izkušnje na področju dela z otroki in mladostniki ter znanje o socialnem delu na področju nasilja. Ključne besede : krepitev moči, kompetence, terensko delo, socialne spretnosti 19 Študentski tabor kot metoda dezinstitucionalizacije Neža Čadež, Sara Fras, Lucia Bečan V letih 2021 in 2022 smo študentke in študenti različnih letnikov izvedli štiri eno-in dvotedenske tabore. Potekali so v socialnovarstvenem zavodu Dom na Krasu v Dutovljah in v CUDV v Črni na Koroškem. Nameni taborov so bili: pomagati pri preobrazbi zavodov v skupnostne službe, spodbuditi preseljevanje stanovalcev v skupnost in izvajati različne aktivnosti. Na različnih taborih smo izvajali različne aktivnosti, kot so normalizacija vsakdana, pisanje osebnih načrtov in analiz tveganja. Vseskozi smo raziskovali življenjski svet stanovalcev, saj smo le tako lahko skupaj z uporabniki najbolje organizirali aktivnosti, ki smo jih na taborih izvajali. Pri organizaciji taborskega vsakdana so nam pomagale skupščine s stanovalci; s tem so dobili možnost aktivnega sodelovanja in priložnost, da se sliši njihov glas. Z organizacijo in sodelovanjem na taborih smo pridobile vpogled v življenje stanovalcev, ki ga le s poslušanjem pripovedi »drugih« o uporabnikih ne bi. Spoznale smo, kako delujejo institucije, kakšne so njihove omejitve. Spoznale smo, kako stanovalci doživljajo bivanje v instituciji in kakšnih sprememb si želijo. Na dogodku bomo govorile o naši izkušnji tabora, o sodelovanju s stanovalci, o naših aktivnostih in namenu našega tabora. Ključne besede : socialnovarstveni zavod, prehod v skupnost, socialno delo, krepitev moči, delovni odnos, življenjski svet uporabnikov Smo del skupnosti! 20 Pismo za lepši dan Meta Logar, Nika Kržišnik Pismo za lepši dan je akcija, ki je nastala v času covida-19 leta 2020. Udeleženke projekta smo prepoznale stisko osamljenih starejših ljudi, ki so bili zaradi epidemije še dodatno odrezani od svojcev in bližnjih in so zato trpeli zaradi osamljenosti. Hoteli smo ugotoviti, kako bi se jim približali, jim polepšali hude čase, čeprav brez osebnega neposrednega stika, a da bi bilo to na preprost način, na katerega bi hkrati dosegli veliko ljudi. Ker starejšim ljudem uporaba informacijske tehnologije še ni najbolj domača, smo se domislili pošiljanja pisem. Kdo se ne bi razveselil nepričakovanega, na roko napisanega pisma? Nastal je projekt, ki poteka v okviru organizacije YoungCaritas in temelji na prostovoljstvu. V ožji ekipi smo štiri dekleta – dve sta odgovorni za vodenje celotnega projekta, komunikacijo z domovi za stare, finančni del in za pisanje dopisov, mailov in prijave prostovoljcev. Meta Logar in Nika Kržišnik pa skrbiva za celotno medijsko predstavitev projekta in socialna omrežja. Članice ožje ekipe smo za namen projekta namenile 589 prostovoljnih ur. Poleg ožje ekipe je lani pisma pregledovalo še 28 drugih prostovoljk in prostovoljcev, ki so en vikend v decembru v celoti namenili branju pisem. Sodelujočih prostovoljnih piscev je vsako leto več, letos smo poslali 7864 pisem. Ključne besede : stari, domovi za stare, osamljenost, prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje 21 Medgeneracijsko povezovanje za lepši in lažji jutri Ana Petrena, Eva Poplatnik, Nina Kodrun, Domen Gerbec, Anja Hribernik V predstavitvi “Medgeneracijsko povezovanje za lepši in lažji jutri” bomo predstavili tri projekte, ki smo jih izvedli med časom študija na fakulteti. Ana Petrena in Eva Poplatnik bosta predstavili akcijski projekt, s katerim sta z medgeneracijskim povezovanjem in povezovanjem v skupnosti spodbudili sosedsko pomoč. Sosedje so na spodbudo študentk združili moči in zdaj skupaj pomagajo starejši gospe pri opravilih, ki jih zaradi operacije sama ne zmore: pomagali so ji urediti vrt in posaditi zelenjavo. Anja Hribernik in Domen Gerbec bosta predstavila projekt, s katerim sta obudila spontano druženje stanovalcev doma za stare. Nina Kodrun pa bo predstavila akcijski projekt, v katerem se je osredotočila na podporo in pomoč pri učenju uporabe digitalne tehnologije starih staršev. Tako je želela pripomoči k vzpostavljanju in širjenju njihove socialne mreže. K izvajanju projektov nas je spodbudil položaj starih ljudi, ki je zaradi različnih ovir (omejena mobilnost, krčenje socialne mreže) večkrat neenakovreden v primerjavi s položajem drugih članov družbe. S projekti smo želeli v praksi okrepiti posameznike. To jim bo v prihodnosti omogočilo, da bodo živeli bolj neodvisno oziroma ohranili neodvisnost. Ključne besede : stari, socialna mreža, medgeneracijska pomoč, skupnost 22 Od skrbi do mreže ljudi Klara Kunič, Katja Kučina, Eva Krivograd V času študija smo na podlagi pogovorov med študentkami in študenti opazile, da v času študija, predvsem pa ob koncu študija nimajo podporne mreže in so pogosto v stresu. Predvsem smo opazile veliko spremembo in zmanjševanje medsebojne povezanosti v času epidemije covida-19, v kateri je študij potekal na daljavo. Na začetku projekta smo več časa namenile raziskovanju stisk študentk in študentov ter vzrokov zanjo. Ker smo odkrile glavni razlog stisk v nepovezanosti in slabem medsebojnem poznavanju, smo se odločile izvesti projekt, v katerem bi se študentke in študenti 4. letnika Fakultete za socialno delo bolj povezali, saj bi to lahko spodbudilo vrstniško podporo. Za ta namen smo organizirale druženje v parku Tivoli. Organizirale smo srečanje v sproščenem ozračju, poskrbele za prigrizke, izvedle tudi nekaj sprostitvenih in spoznavnih iger. Z udeleženci smo na srečanju razpravljali o razlogih za odtujenost v času covida-19 in po njem. Pogovarjali smo se o možnostih za izboljšanje povezanosti med nami, prav tako pa tudi o izzivih in potrebah študentov ob koncu študija. Z izvedbo dogodka smo ugotovile, da v skupini študentov zelo radi govorimo o težavah. Veliko težav opažamo, a za izboljšanje situacije nismo pripravljeni vložiti lastnega prispevka in truda. Ugotovile smo, da se vsi zelo dobro zavedamo, da je zelo pomembno imeti ob sebi nekoga, ki nas razume in podpira, vendar pa si za izboljšanje situacije v poplavi osebnih in študijskih obveznosti ne znamo vzeti časa za ustvarjanje medsebojnih vezi, druženje in medsebojno podporo. Ključne besede : študentje, stiska, nepovezanost, podporna mreža, druženje Zdravo! 23 Dobrodelna akcija Karin Kokalj, Maša Ovnik, Nadja Pušnik Predstavljale bomo dobrodelno akcijo zbiranja oblačil, hrane in pripomočkov (materiala) za obnovitev bivalnih prostorov za starejšega gospoda, ki živi v dotrajani hiši z zelo nizkimi mesečnimi prihodki. K izvedbi projekta nas je spodbudilo spoznanje, da gospod, ki živi v nezavidljivih življenjskih okoliščinah, potrebuje podporo in pomoč pri materialnih dobrinah za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Glavni namen našega projekta je bil izboljšanje kakovosti njegovega življenja, dostopa do virov in preskrbe z osnovnimi potrebščinami (topla oblačila, hrana, urejene osnovne bivanjske razmere). Za začetek smo raziskale okoliščine, v katerih gospod živi. S pomočjo metode eko zemljevida smo raziskale njegovo socialno mrežo, da bi bolje razumele okoliščine, v katerih živi. Raziskale smo področje stikov in virov, ki bi jih lahko vključile v sodelovanje pri izboljšanju njegove življenjske situacije. S projektom smo pridobile kompetence povezovanja širše skupnosti, v kateri živi uporabnik, prav tako smo se naučile razširiti mrežo pomoči in vključiti v pomoč ljudi in ustanove iz širšega okolja. Naučile smo se tudi poiskati vire v skupnosti in organizacije, ki so nas pri izvedbi projekta podprle in bodo tudi v prihodnosti pripravljene podpirati gospoda. Ključne besede : dobrodelnost, kakovost življenja, stari, eko zemljevid, skupnostno socialno delo Pomagajmo 24 Aktivno vključevanje mladih v načrtovanje in izvedbo izobraževalnih delavnic Lina Zore, Kristina Kaišić, Saša Golavšek Študijsko prakso smo vse tri kolegice opravljale na področju socialnega dela z mladimi. Dve sva spoznali delo šolske svetovalne službe v osnovni šoli, ena pa se je z mladimi srečevala na Coni Most (skupnostni program za mlade). Opazile smo, da je glas otrok in mladostnikov v osnovni šoli pogosto preslišan. Čeprav kot praktikantke nimamo veliko vpliva na korenite spremembe, smo se kljub temu osredotočile na to, kar je možno storiti. Tako smo skupaj z mentoricami na praksi ugotovile, da lahko skupaj z mladimi načrtujemo in izpeljemo delavnice, ki bodo temeljile na njihovih željah, potrebah in interesih. Na podlagi zbranih informacij, ki smo jih pridobile od mladih, smo organizirale različne aktivnosti, katerih namen je bil vključevanje mladih v načrtovanje delavnic, pridobivanje različnih teoretskih znanj in spretnosti, ki jih bodo pozneje lahko uporabili. Ena študentka je izvedla aktivnosti, povezane z duševnimi stiskami, dve pa o medvrstniškem nasilju. K izvedbi projekta nas je spodbudilo razmišljanje, kako se z mladimi povezati in jim dati glas. Prav to, da smo jih vključile tudi v načrtovanje, je vplivalo na uspešnost naših delavnic in zadovoljstvo uporabnikov. Ključne besede : socialno delo, svetovalna služba, osnovna šola, skupnostni program, glas otroka Moj glas šteje! Moj tudi! 25 Učna pomoč ni zgolj učna pomoč Luka Uršič, Eva Lajh, Sandra Đukanović, Nuša Brumnik V času izrednih razmer med epidemijo covida-19 smo prek spletnih platform in delno v živo ponujali učno pomoč osnovnošolcem. Ugotovili smo, da je učna pomoč prepogosto (tudi med študenti) razumljena zgolj kot učenje šolske snovi, čeprav je pogosto pomembna tudi kot podpora družini in razbremenitev staršev. Medtem ko mladim pomagamo pri učenju, vzpostavljamo pristne medosebne osebne odnose. Prav zato nam učenci zaupajo in takrat lahko z njimi opravimo razbremenilne pogovore. Tako krepimo njihovo moč ne le za dosežke v šoli, ampak tudi v življenju na splošno. Pomembno je zavedanje, da lahko učencem znanje prikažemo na različne načine. Eva Lajh bo predstavila delavnico, ki jo je izvedla v sklopu opravljanja prakse, na kateri je uporabnikom na inovativen način predstavila različne kulture. Nuša Brumnik in Sandra Đukanović bosta predstavili izkušnje s študijske prakse o sodelovanju z otroki, ki imajo težave na učnem področju. Med izvajanjem učne pomoči sta zaznali, da otroci doživljajo stisko zaradi posledice lockdowna in nemoč zaradi družinskih težav. Luka Uršič pa bo predstavil spoznanja, kako lahko nepričakovane situacije, kot je bila epidemija, pretresejo vsakdan staršev, učiteljev in drugih, ki delajo z učenci, in kako zelo pomembno je pri takih situacijah pomagati ne samo uporabnikom, ampak tudi njihovim bližnjim. Predstavil bo tudi, kaj v praksi pomeni zagovorništvo. Ključne besede : otroci, učenci, delavnice, osebni odnos, stiska, podpora, učne težave Obvladamo! Razumemo! Uspešni smo! 26 Z mladimi v šolskem prostoru in prostočasnih dejavnostih Zala Ana Nagode, Anja Umek, Daša Škof, Maša Škrlj, Kaja Šaver Izvedle smo štiri projekte, v katerih je bil naš skupni cilj povezovanje mladih z okolico in krepitev moči mladih na raznih področjih življenja. Po epidemiji covida-19 sta Zala Ana Nagode in Anja Umek na praksi opazili željo otrok po druženju in povezovanju z vrstniki, zato sta organizirali zabavni dan, v okviru katerega so si otroci ogledali film, pekli palačinke in izdelovali antistresne žogice (»vesele balončke«). Daša Škof je v osnovni šoli organizirala likovno delavnico, v okviru katere so se četrtošolci povezali kot razredna skupnost in se pripravljali na vrnitev v šolo po pouku na daljavo. Maša Škrlj je želela spodbuditi povezovanje mladih z lokalno skupnostjo in medgeneracijsko solidarnost, zato je izvedla projekt, v katerem se je z učenci pogovarjala o stiskah in potrebah starejših ljudi, na koncu pa so učenci za starejše ljudi izdelali kazalnike za knjige. Kaja Šaver pa je s projektom želela spodbujati sodelovanje med mladimi. Projekt je izvedla med taborniki, ki jih je povabila k soorganiziranju tridnevnega izleta. S sodelovanjem v projektih so se mladi znašli v drugačnih vlogah, kot so jih vajeni. Z uporabo lastnih virov moči so pripomogli k izvedbi aktivnosti in se bolj povezali v svoji skupnosti. Ključne besede : prosti čas, krepitev moči, sodelovanje, povezovanje 27 Podpora ljudem v stiski in spremstvo Gaia Persi, Lara Ratej, Sara Savčić Predstavile bomo tri akcije, ki smo jih samostojno izvedle v času opravljanja študijske prakse. Akcije so potekale na treh področjih: duševnega zdravja, dela s starimi ljudmi in brezdomstva. Lari Ratej je uporabnica zaupala, da si želi aktivnejšega življenja in izgube teže, zato sta skupaj ugotovili, da bi lahko najprej uvedli redne sprehode. Uporabnica si je tega zelo želela, a nekako ni zbrala dovolj motivacije, da bi se vsak dan odpravila na sprehod. Skupaj sta se nato dogovorili, kako bosta nadaljnja srečanja preživeli telesno aktivnejši. Sara Savčić je med opravljanjem prostovoljnega dela spremljala gospo iz doma upokojencev na grob njene pokojne sestre. Gospa je na vozičku in zaradi slabo prilagojene cestne infrastrukture od doma do pokopališča sama ne more iti na pokopališče. Gaia Persi pa je na praksi na Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice opravila veliko spremstev brezdomcev na različne ustanove, predstavila pa bo spremljanje uporabnika na zavod za zaposlovanje. Glavni cilj vseh treh akcij je bil, da bi uporabniki čez čas lahko spet samostojno opravljali stvari, pri katerih so na začetku potrebovali spremstvo. Uporabnici, ki jo je spremljala Lara, je na koncu uspelo začeti hoditi na sprehode tudi tiste dneve, ko Lare ni bilo zraven. Uporabnik, s katerim je sodelovala Gaja, je sicer tudi ob naslednjem obisku zavoda želel, da ga spremlja, vendar sta se začela pogovarjati tudi o tem, kako bi lahko obiske opravil samostojno. Gospa iz doma za stare, ki jo je spremljala Sara, pa še vedno potrebuje spremstvo, saj zaradi infrastrukturnih ovir do pokopališča ne more priti sama. Toda spremstvo, ki ga opravlja Sara, je namenjeno tudi druženju in gospa je zaradi teh obiskov manj osamljena. Ključne besede : duševno zdravje, stari, brezdomci, neodvisno življenje Skupaj zmoreva! 28 Imensko kazalo B H Bečan Lucia 20 Horvat Taja 7 Božič Tjaša 7 Hribernik Anja 22 Brumnik Nuša 26 Bučar Nika 11 I Ilovar Kim 12 C Cigan Jana 14 K Kadunec Kaja 19 Č Kaišić Kristina 25 Čadež Neža 20 Kodrun Nina 22 Čeperković Davor 14 Kokalj Karin 24 Krivograd Eva 23 Ć Kržišnik Nika 21 Ćufurović Elma 10 Kučina Katja 23 Kunič Klara 23 D Derin Teja 11 L Lajh Eva 26 Đ Logar Meta 21 Đukanović Sandra 26 Luštrek Simon 19 Luzar Tjaša 8 F Flisar Maja 10 M Fras Sara 20 Magdič Maja 19 Majcen Larisa 8 G Merlak Sarah 8 Gerbec Domen 22 Mirtek Sara 8 Gogala Nataša 14 Močilnik Špela 15 Golavšek Saša 25 Mramor Eva 15 Grebenc Vera 5 29 N U Nagode Zala Ana 27 Umek Anja 27 Uršič Luka 26 O Ovnik Maša 24 V Verbič Leja 17 P Viderman Laura 9 Perenič Teja 16 Persi Gaia 28 Z Petek Maša 16 Zamida Tea 9 Petrena Ana 22 Zavernik Rok 18 Pišotek Nastja 15 Završnik Monika 18 Polanc Petra 15 Zore Lina 25 Poplatnik Eva 22 Praprotnik Maks 16 Pušaver Ajda 15 Pušnik Nadja 24 R Ratej Lara 28 Ravnihar Zala Maja 16 Rus Petja 15 S Savčić Sara 28 Sedej Anja 11 Skrt Kaja 16 Strnad Špela 18 Š Šaver Kaja 27 Šerbinek Gašper 17 Škarja Anja 13 Škof Daša 27 Škrlj Maša 27 Štumberger Julija 9 T Taletović Adrijana 13 Trobec Julija 13 Troha Nastja 18 30