Ste v. 46.
V Mariboru 17. novembra 1887. Tečaj XXI.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek tri velja s poštnino vred in v Mariboru 3 pošiljanjem na dom la celo leto 3 gld,. za pol leta t itld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upramištm v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hit. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri %. Novak-u na velikem
trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Deželna zavarovalnica.
Graški deželni odbor misli, da je našel kamen modrosti. Ta kamen modrosti bila naj bi nova prisilna zavarovalnica za vso Stajarsko. Nemškim gospodom pri deželnem odboru ni dosti, da so slovenskim sodeželanom že sedaj mogočni gospodje, oni hočejo, da je slovenski Sta-jarec v vsem odvisen od njihove milosti. Za naše pravice v Gradcu ne vedo nikdar, kedar pa morejo le kje iznajti kako dozdevno svojo pravico, da nas izkoristijo, tedaj se spomnijo takoj tudi nas.
Sicer pa gospodje hočejo pred svetom bleščati se tudi v svojem veličji; oni hočejo pokazati, da so v stanu kaj novega iznajti. Najnovejši paradni konj, katerega so zasedli, je prisilna deželna zavarovalnica. Zal! da je kljusa že izgarana, kajti pred Gradčani jahali so jo že modrijani v predarelskem deželnem zastopu. Ti možje so namreč sklenili, da se ima ustanoviti prisilna zavarovalnica za predarelsko deželo in predložili so dotični zakonski načrt cesarju v potrjilo. Svitli cesar pa ga nipo-trdil in tako so potem predarelsko kljuso vzeli v Gradec za paradnega konja.
V graškem deželnem zboru še sicer ni prišlo do sklepanja postave o prisilnej zavarovalnici. Morebiti, da bode štajarske deželne poslance izmodrila skušnja predarelskih očetov domovine; a ko bi jih ne in bi se taka postava vendar sklenila, tedaj je gotovo, da bi gospodje mlatili prazno slamo, kajti svitli cesar tudi te postave ne bode potrdil, ker bi bila v direktnem nasprotju z obstoječim zasob-nim pravom.
To se nam je zdelo potrebno izpregovoriti, ker se že nekaj časa sem bega naše ljudstvo z deželno zavarovalnico. Deželni odbor je namreč naprosil županstva, da popišejo vsa poslopja ter povedo, za koliko, kje in kako dolgo še so zavarovana. Te poizvedbe, s katerimi se nalaga novih sitnosti z občinskimi zadevami brez
tega že preobloženim županstvom, potrebuje deželni odbor -za to, da sestavi proračun in načrt za deželno zavarovalnico, katere pa — to poudarjamo zopet — skorej gotovo ne bo. Nekatera županstva, posebno pa nekateri posamezniki mislijo, da so potem popisu postali že členi deželne zavarovalnice in zato ne zavarujejo več svojih poslopij ali pa se — če so zavarovani — branijo plačevati vsakoletne obroke. Zato se nam je zdelo potrebno izpregovoriti pojasnjevalno in svarilno besedo in prosimo gospode duhovnike, učitelje, občinske predstojnike in druge domoljube, ki živč v dotiki z narodom, naj ljudi poučujejo, da se jim ni zanašati na deželno zavarovalnico. katere še ni in katere skoro gotovo tudi ne bode —, temveč naj redno, kakor doslej zavarujejo svoj imetek pri dobrih zavarovalnicah, ker bi sicer v slučaju nesreče morali drago plačati svoje zaupanje do deželne zavarovalnice.	Rodoljub.
Pravične pritožbe.
(Dalje.)
Vendar tudi z ukazom deželnega sveta niso bili zadovoljni vsi krajni in okrajni šolski sveti spodnještajarski. Marveč, slovenski okrajni in krajni šolski sveti izjavili so se nasprotno.
Prosim pa, visoka zbornica, naj na znanje vzame, da ovi slovenski šolski sveti ne zame-tujejo nemščine v slovenskih ljudskih šolah spodnještajarskih!
Izjavili so željo, naj bi nemščina bila poučni predmet v slovenskih ljudskih šolah na spodnjem Stajarskem, ker je znanje nemščine koristno, ali tudi, če je komu ljubo, potrebno, toda uči naj se toliko ur, da je po pametnih pedagogičnih načelih mogoče odobriti, zlasti pa ne prerano, k večjemu v 4. ali 5. šolskem letu. (Tako je! na desnici.)
Nadalje izjavili so se, da hočejo, naj velja nemščina kot neobligaten poučni predmet, nikakor pa ne kot obligaten predmet in še naj-inseratov kot prilogo.
manje kot poučni jezik, ker bi to nasprotovalo i XIX. členu osnovnih državljanskih pravic, ki so ondi slovenskemu narodu zajamčene. Ta člen XIX. je paladij ali zaštitba narodne svobode v Avstriji in te si Slovenci ne dajo vzeti, tudi ne po ukazu deželnega šolskega sveta. (Bravo! na desni.)
Ni resnično, kar nekateri listi pišejo, da bi Slovenci sploh ne trpeli nemščine v slovenskih ljudskih šolah. Ali mi želimo, da se nemščina uči na pameten način v naših šolah Ko so torej slovenski okrajni in krajni šolski sveti izvedeli vsebino ukaza deželnega šolskega sveta, uložili so ugovor ali pritožbo zoper njega (zlasti Šmarije, Leskovec, Majšberg sv. Janž na Dravskem polju, Wurmberg, sv. Vrban, sv. Lovrenc, sv. Marjeta, sv. Marko, sv. Andraž) pri c. kr. namestniji v Gradcu do naučnega ministra, naj bi ta razveljavil oni ukaz, ker je protipostaven,
Osoda teh pritožeb je čudna. Uložene bile so pred bolje nego pol letom, pa še sedaj niso rešene.
Tukaj je le jedno izmed dveh mogoče. Ali jih neče c. kr. namestnija v Gradcu dalje poslati, ali pa leže kje v naučnem ministerstvu, ker jih tukaj rešiti nečejo ali ne utegnejo.
To je pa vendar, da več ne rečem, žalostno in žalno za Slovence. Ako se pritožimo, ker nam pravice krhajo, pravice v osnovnih državnih zakonih zajamčene, pa ne najdemo ne posluha ne pomoči, moramo to jako obžaljevati.
Saj vendar znam, da neka razsodba državnega sodišča (25. aprila 1878. št 91) veli, da deželni šolski svet nema pravice, tem manje okrajni ali krajni šolski svet, kaj takega za-ukazati, kar bi nasprotovalo sedaj veljavnim zakonom, izlasti še pa osnovnim državnim zakonom.
Saj sem vendar čital, da se tukaj nima ozirati za oportunitetne razloge, na primer na to, da je semtertje nemščina jako koristna ali potrebna, ker taki oportunitetni razlogi ne morejo nikdar razveljaviti pravic, ki so po državnih osnovnih zakonih Slovencem priznane, — do varovanja in gojenja svoje narodnosti in jezika. Cital sem naposled v istih razsodbah državnega sodišča, da naučni minister postavno ni samo pooblaščen, ampak celo dolžan zaukaze deželnega šolskega sveta ustaviti ali prenare-diti, kedar nasprotujejo tedanjim veljavnim za konom. Zato bi pričakoval, da se bode naučno ministerstvo na uložene pritožbe ozitalo. Kar sem povedal, velja za slučaj, ako so pritožbe že ministerstvu doposlane. Ako pa še niso tam. pozivljem tukaj javno visoko ministerstvo. naj si da omenjene pritožbe zoper ukaz deželnega šolskega sveta od štajarskega od 22. febr. 1887. štev. 823 takoj predložiti, da jih reši v zmislu zakonov, izlasti državnih osnovnih zakonov, ter naj oni ukaz razveljavi
Kar sem navedel, to sem govoril, da dokažem, kako težko mi dene glasovati za oni vladni predlog. Imam še pa jedno pritožbo, o katerej ne bodem tako obširno govoril, ima pa vendar s predstoječo nekšno zvezo. (Konec" prih.)
Gospodarske stvari.
Zima in sadno drevje.
Čem dalje gre, tem bolje se nam kaže potreba, da si ;5čemo novih virov za denar, stari čejo se nam pač do cela vsušiti. Malo se dobi za živino, še manj za zrnje in nič se nam ni zanesti na gorice. Vsa je podoba, da so prejšnji dobri časi za vselej minoli. Na srečo pa je naše podnebje dokaj dobro za sadje. Kar se tiče dobrote našega sadja, to je skorej po celi vrsti izvrstno, pa tudi, kar se tiče obilnosti. nič se nimamo pritožiti.
Srečen, čegar pradedje so bili sadno drevje sadili, v novih časih imel je obilen dobiček v denarju pa tudi za domačo rabo mu je še vselej kaj ostalo. Ko bi katero leto tudi ne imel česa prodati, nekaj za svojo hišo je še vselej dobil in stroški niso, vsaj v denarju, preobilni. Na vsak način je na dobičku, kdor ima sadnega drevja na svojem zemljišču.
V tem je torej gotov dobiček, treba nam bode torej, da drevje, kar ga imamo, v lepi rasti in rodovitnosti vzdržimo, sedaj, ko je drugo delo že v nekaj prijenjalo. obrnimo pa se na sadno drevje, da tisto postavimo v dobro stanje. Tudi v času, ko drevo miruje, ne dajmo si mi pri njem miru! Nekaj opravil more človek itak le v tej dobi z uspehom opraviti.
Oglejmo si le ta opravila! Tu so v prvi vrsti starša drevesa; na njih opazimo, da skorja odmira. Njo je sedaj čas s stržcem odpraviti, pri tem pa se v6, da ne smemo oškodovati mlade skorje, ki se dela pod staro. Ako najde človek v tem rane na deblu ali na vejah, nagnjita mesta, treba mu jih je izrezati tje do zdravega lesa. Te izrezke je potlej zamazati z lesno smolo, naredi se pa za to pripravna, če jo vdebelimo s prstjo, s peskom ali tudi s presejanim pepelom. Na to pa namečemo deblo in debelejše veje z apnenim mlekom.
Apneno mleko se nareja tako-le: 50 litrov se vzame pol sivega in pol belega apna ter pri-lije se toliko vode, da zmes teče, pa ne pretenko. K tej zmesi se pridene 1 liter terpentinovca in pest kuhinjske ali živinske soli, to pa za to, da se uničijo mrčesne zalege. Dobro je tudi, če se v apneno mleko dene nekaj ilovice, krav-jeka (brez slame) in goveje krvi. Ta zamaza umori bube drevesnih škodljivcev, pa obvaruje tudi drevesa, da ne zmrznejo ali pa vsled zime razpoknejo. "Razpokline naredč se v mesecih januvariju in februvariju, ako sije solnce na
črno skorjo dreves ter vzbudi sok v njih. Ke-dar potlej v noči postane mrzlo, zmrzne sok in evo ti razpoklino! Bela barva apnenega mleka pa ovaruje drevo pregorkih žarkov solnca.
Mlado drevje se pa obveže s trnjem, trst-jem ali tudi s turševino. To ga obvaruje še najhitreje zajčjih zobov. V to se priporočuje še več drugih reči, toda ne vemo, če se je še na katera zanesti bolj, kakor na le-oni reči. Imenitno je potlej še to, da razrahljamo okoli dreves zemljo, predno nastopi popolna zima. Izgodi se to s prekopanjem. S tem se vkonča iz ene strani veliko škodljivcev, ki leže v zemlji, iz druge pa se odpre zraku in mokroti pot do ko-reninja. Oboje je za drevesa potrebno.
Dokler še dopušča vreme, sme se tudi pogledati v venec, v vejevje dreves ter izpraviti iz njega vse nepotrebno ali poškodovano. Razuma pa je v tem treba, če nočemo, da si naredimo več škode, kakor pa koristi. Tu gre za dvoje reči, za les pa za sadje, treba je torej prave mere. Ker je svetlobe in toplote potreba, da se sadno brstje napravi in razvije, za to je treba vejevje držati precej zračno, tedaj mora ves les, ki je tu na poti, brez usmiljenja v kraj Na poti pa je, 1. ako se veje križajo; 2. ako rast6 veje na znotraj ali so sploh pregoste; 3. ako visé veje preveč na zemljo in 4. ako so veje stare in tedaj neplodne.
Kedar pa izrezuje človek veje, naj pazi, da jih odreže tik debla, tik pri krogih, ki jih ni težko videti. Samo tako je mogoče, da se rane prej ko prej zacelijo. Rane, ki jih nareja žaga, treba ti je z nožem lepo gladko prirezati ter z lesno smolo zamazati. Ako nastane pre-rano zima ter ti ni mogoče tega več opraviti, stori pa vsaj to, da poiščeš nevarne zalege škodljivcev, izlasti zlatoritka, beliča in krožca. Prva dva nastavita svoja jajca na gornji strani lista, zvijeta ga zatem ter ga z nitjo privežeta na vejo. Te zalege torej vidiš na drevju, ki stoji sicer brez listja. Krožeč pa ovije svojo zalego okoli tenkih vejic ter imajo le-te podobe malih koralek. V tem času jih po takem vidi človek brez težave ter jih zbere pa vkonča v ognju. Spomladi pa je to opravilo že težko, posebno, kedar že gosenice lezejo.
če se bliža zima h koncu ter že sneg kopni lezoč v zemljo, ta čas pa je najbolji za gnojenje dreves, najhitreje in najbolje vleze namreč gnoj s sneženo vodo v zemljo. Kdor ravna s sadnim drevjem tako, sme se zanesti, da njegov trud ne bode zastonj. Ako mu drevje že ne stori vsako leto po obilem, nekaj mu splača pa skorej vselej njegov trud.
Gospodarji sejajte in nasajajte jelše.
Meseca novembra se nabere jelševih štru-čic navadno od tistih starih dreves, ki se posekajo ter se po travniku na vlažnem kraju
zemlja razpraska in seme poseje za tem pa se malo potlači ali povlači Čez 2 leti so sadike za presajanje. Ker drv vedno bolj primanjkuje, bilo bi želeti, naj bi gospodarji meje po travnikih, za vodami po obrežju in pašnikih nasa-jali. Ker se pozneje štori močno razrastejo, je dobro, da se jelše en čevelj od meje sadijo, sicer večkrat prepiri in tožbe nastanejo, ker drž. zak. § 422 pravi, da sme sosed čez mejo viseče veje in drevje za se porabiti.	F. P—k.
Sejmovi. Dne 19. novembra v Ivniku, pri sv. Juriju na Pesnici, v Podsredi, na Ljubnem, v Rušah, na Gornji Polskavi in v Slov. Gradcu. Dne 21. novembra v Slov. Bistrici.
Dopisi.
Iz Maribora. (Dobrote nemškega u rado vanj a.) Koliko škode je že trpelo slovensko ljudstvo zaradi nesrečnega nemškega uradovanja, zaradi tega, ker gospodske ne rabijo, kedar imajo s Slovenci opraviti, slovenskega jezika, se ne more preceniti. Kolikokrat so priče v resnici drugače govorile, kakor je potem zapisano, koliko pogodeb je drugače zapisanih, kakor so jih stranke sklenile! Pri vsem tem pride ubogi slovenski kmet v največo škodo, ker podpiše, kar ni govorjeno, kar ni pogojeno. Zatorej je opravičena tirjatev slov. narodnjakov, naj se s slovenskimi strankami uraduje samo slovenski. List „Siidsteirische Post" objavlja ravnokar slučaj, ki zopet kaj jasno osvitljuje te čudne „dobrote", ki jih ima nemško uradovanje za slovenskega kmeta. — Nek odvetnik, in sicer nemški odvetnik, dognal je med dvema slovenskima kmetoma, pravdajočima se za neko parcelo, sodnijsko poravnavo. Toženec se podvrže spravi, ter mu nemški odvetnik odstavek o stroških raztol-mači, češ, „pa tožbene stroške boste plačali". V nemško pisan protokol ali zapisnik pa je postavil tožbene stroške in še stroške za odpis in pripis parcele. Ko je sodnik toženemu raz-tolmačeval poravnavo, se ta brani ter pravi, da o stroških za odpis in pripis ni bilo niti govora, in da si te mora tožnik sam plačati. Nemški odvetnik je toraj hotel te stroške utihotapiti v nemški, kmetoma nerazumljiv zapisnik, ter bi jih potem lehko tožniku in toženemu zaračunil, in bil za eno delo dvakrat plačan. — Ta slučaj nam kaže nekako, zakaj se nekateri gospodje tako protivijo slovenski uradovati. Kdor je pa pameten, ta bo šel samo k takemn odvetniku in notarju, ki dela slovenska pisma; tako bo sam vedel, kaj se zapisuje, in se bo najbolje vsake škode obvaroval.
Od Novecerkve. (Slednja prisrčna zahvala) Meseca oktobra so veleblagorodni in veleučeni gospod Celjski okrajni glavar prišli
slednjokrat k nam v pisarno Novocerkevske občine, razdelit namreč slednje milodare, katere so: Celjsko c. kr. okrajno glavarstvo, Novocer-kevski župan in Novocerkevsko farno predstoj-ništvo za uboge pogorelce zbirali. Lep znesek okoli 1200 fl. smo hvaležni pogorelci sprejeli. Gorko in prisrčno zahvalo za ves trud in skrb izpregovoril je v imenu vseh pogorelcev občinski predstojnik gosp. Janez Pinter do gospoda c. kr. Celjskega okr. glavarja. Za to se je omenjeni gospod v kratkih slovenskih besedah tudi zahvalil ter rekel: „Veseli me, da so bili milo-dari tako zdatni, porabite jih v dober namen." Spodobi se torej, da to očitno zahvalo tudi izrečemo tukaj: Vsem milosrčnim srcem naših dobrotnikov naj bo plačnik Jezusovo in Marijino Srce. Bog plačaj ves trud in skrb vsem tistim, ki so blagovolili te milodare pobirati in i med nas razdeljevati. H koncu še naj omenim dobrotnike, ki so nam poslali tudi vino. Svetu dobro znana dobrotnica — spoštovana gospa Vrečer-jeva iz Vojnika darovala je 10 veder (285 litrov) vina. Nje izgled je posnemal gosp. Orosel Dobrnski ter je doposlal 4 vedra. Vse te kapljice popili so vozniki, ki so zastonj pomagali dovažati pogorelcem potrebne reči. Tem izvanrednim milodarom se imamo torej zaliva liti, da smo že precej vsi pod streho prišli. Postavili smo si poslopja, osnažili in olepšali si ves. Bog daj in Marija dobrega sveta nam pomagaj, da bi v novih pos'opjih srečno, zdravi in s časom brez dolgov — časnih in večnih — ži- < veli!	Hvaležni pogorelci. !
Iz Celja. (Dijaška kuhinja.) Za II. društveno, šolsko leto 1887,8 so darovali: preč. gg : Stožir, kr. prof. v Zagrebu letnino 5 fl., Franc Fridrih v Libojah dar 2 fl , Ant. Fröhlich. nadžupnik v Slatini letnino 5 fl . Lovro ' Baš, c. kr. notar v Celju 5 fl, Andrej Pere, not. uradnik v Celju mtsečnino 50 kr., dr. Ser-nec, lani 50 fl , letos zopet dar 8 fl., Ant. Turn šek, trgovec v Nacaretu, letnino 5 fl., slavna Posojilnica v Moziiju, pokroviteljica 50 fl, c. dr. Weingerl, v Krapinskih toplicah letn. 5 fl., Franc Brežnik, c. kr. prof v Rudolfovem, dar 2 fl., Ant. Brumen, c kr. sod pristav v Slov. Bistrici, letnino 5 fl.. T. Cajnkar, c. kr. sod. pristav na Laškem 2 fl . Jan. Pospišel, lekarnar v Konjicah, letnino 5 fl . gospa M. 1'otočin, Zidanimost letnino 5 fl , g. Strauss, krčmar v Celju 1 fl., M Ogorevc, trgovec v Konjicah, letnino 5 fl., Fr. Mikuš, nadžupnik v Konjicah letnino 5 fl.. dr. Prus, zdravnik v Konjicah, letnino 5 fl., M Novak, sodnik v Kostanjevci letnino o fl., Ivan Fišer, c kr. notar v Mokronogu letnino 5 fl., Vilb. Venedig, žup. v Središču 2 fl , Mart. Sevnik, žup Št. Peter pod sv. Gorami, letnino 5 fl., Stef. Kocijančič, oskrbnik v Oplot-nici letn. 5 fl, dr. Rudolf, odvet. v Konjicah 5 fl.j A. Elsbacher, trgovec Laško, letn. 5 fl.,
V. Kolšek, not. kandidat v Mokronogu 2 fl., J. Janič, trgovec v Žalcu 2 fl., slav. Posojilnica v Žalcu, lani 50 fl , letos zopet 25 fl., Iv. Hau-senbichler v Žalcu, letn. 5 fl., J. Jeraj župnik v Žalcu. letn. 5 fl., Jak. Janežič, fabrikant v Žalcu letn. 5 fl., J. Žehel, žup. v Mozirju, kot pokrovitelj, lani 12 fl. 50 kr., letos pa ostanek 37 fl. 50 kr , A. Fišer, žup. pri sv. Jedert nad Laškem 2 fl., J. Kodella, inženir v Mariboru, letn 5 fl., Iv. Kačič, c. kr. notar v Šoštanju, letn. 5 fl., M Kos, trg. v Podsredi, letn. 5 fl , M. Kavčič, trg. v Št. Jurju, letn. 5 fl., Jan. Modic, žup. na Prihovi 5 fl, Lovr. Potočnik, dek. Gornjigrad, letn. 5 fl., dr. J. Lipold, žup. pri Velenju, le-tn. 5 fl , V. Par. žup. v Gotov-ljah, letn 5 fl, Fr. Drobnič, trg. na Laškem 3 fl., Iv Drofenik, žel. uradnik, Zidani most, 2 fl , dr. Fr. Rausch, odv. v Kozjem, letn. 5 fl., dr Guido Srebre, odvt. v Brežicah, letn. 5 fl., A. Rančigaj, kapi. v Št. Petru pod sv. gorami 2 fl, neimenovan podpornik zagotovil je vsaki mesec blage podpore po 4 fl. in podaril za mesec oktober 4 fl., A Dvoršak, žup. pri Št. Vidu pri Planini 50 fl.. Iv. Janežič, pošt urad. v Pilzen 1 fl. 50 kr., dr. Al. Fohn, c. kr. sod. v Slov. Gradcu 1 fl., dr: K. Gelingsheim, c. kr. prof v sod. prist. Kozje 5 fl., M. Pleteršnik, c. kr. prof. v Ljubljani 5 fl, Norbert Zanier, trg. v Št. Paul 5 fl., J. Detiček, c. kr. notar, Gornji grad, daroval že do zdaj 75 fl., zdaj pa zopet 20 fl , Krušič, prof. v Celju 4 fl.. za neimenovanega 4 fl., Iv. Jerman v Celju, letnino 5 fl., T Waida, mesečnino za oktober in nov. 1 fl , Lipold Franc v Celju 1 fl. Mesečnino po 50 kr. za november so plačali gg.: Pere Andr., preč. g. Hudo verni k Lud., dr. Lemež Urb., preč. g. Irgl Fr., vikar, Vehovar L., Mikuš Val., dr. Horvat, dr. M. Matek, mest. fare kaplan v Celju letn. 5 fl., Fr. Ferlinc. pos. nabral v Šmarji pri Jelšah 30 fl. 80 kr. V imenu naših dijakov se prisrčno zahvaljuje odbor dijaške kuhinje. Bog plati vsem! Prosimo še daljnih milih darov, katerih so naši ubogi, pridni dijaki zelo potrebni, da imajo vsaj enkrat na dan toplo dobro hrano. Vsaki znesek se hvaležno sprejme.
Maks Veršec,	Mihael Vošnjak,
blagajnik.	predsednik.
Iz Ptuja. (Izkaz) Dijaška kuhinja v samostanu čč. gg. oo. minoritov, daje za šolsko leto 1887/88 ta le I. mesečni izkaz od 17. septembra do 31. oktobra 1887. Vsak dan obeduje 18—23 dijakov; razdelilo seje doslej 857 kosile v vrednosti 128 fl 55 kr. Darove so poslali naslednji p. n dobrotniki oziroma društva: Slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 50 fl.; gosp, Raisp Ferd , umir. oskrbnik v Ptuju 10 fl., g. Lilek Emil, c kr. prof. v Sarajevu 10 fl., g. dr. L. Čuček v Orebiču 10 fl., č. g. Rodošek A., župnik v Šmartnem 5 fl, č. g. Grabar Mih., umir. žup. pri sv. Urbanu 5 fl,, č. g. Korošec
Fr., kaplan na Planini 5 fl., č. g. Sattler J., kapi. pri sv. Barbari v Halozab 4 fl, g. Kupljen A., notar Crnomlji 3 fl., 5. g. Kunce Jan., žup. v St. Jurju na Ščavnici 2 fl., č. g. Purgaj Jur., kapi. v Št. Martinu pri Slov. Gradcu 2 fl., č. g. Roškar Fr., bivši kapi. v Zavrču 2 fl., g. dr. Gross Fr., c. kr. dr. pristav v Ljubljani 1 fl. 25 kr., č. g. Simonič Jan, žup. v Št. Janžu na Dr. p. 1 fl., g. Brauner Lud. v Šmariji 1 fl. Vsem blagim dariteljem in ljubiteljem uboge učeče se mladine prisrčna hvala! Bog plati! Nadalnje milodare vzprejema č. g. o. B. Hrtiš, gvardijan na Ptuju.
Iz Buckovec pri Malinedelji. (Letina — naše društvo.) Jako lepo nam vreme ugaja že celo jesen, da se lahko ozimina raz vija prav lepo. Kupčija s sadjem je trajala do sedaj prav živahno, cena je bila 16gld. za 10 avstr. veder natresenega sadja in je hvala Bogu, letos tega zemeljskega pridelka prav obilo, kmet prejema vsaj v tej stroki nekaj okroglega, z ajdo pa je letos slabeje, kakor z drugim žitom Vinogradi pa niso nič prav ugajali, v njih je letos že itak rast zaostajala, tako da nam ni bilo najboljše kapljice pričakovati, tem manj, ker nas je že zadnji čas t. j. dne 18. avgusta sopet grozna toča poklestila. Za tem pa je listje trte nenavadno, večjidel po vseh zahodno ležečih vinogradih suho. To uimo strokovnjaki letošnji stalni suši pripisujejo, trta je gola, kakor po bolezni peronospora viticola zadeta. Leposlovno bralno društvo pri Malinedelji šteje blizo 80 udov, ter mladina skrbno čita raznovrstne časopise in knjige. To je kaj lepo znamenje!	J. V—k.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Obravnave v delegacijah gredo gladko in vseh troje ministrov bode lehko zadovoljno z njima, minister vunanjih zadev, grof Kalnoky, pa še posebej, kajti njemu je izrekla tudi avstrijska delegacija, kakor že poprej ogerska, svoje priznanje. — Vojni minister, grof Bylandt, želi puške-repetirke take, ki so za manjše strelivo. Kakor se zagotavlja so te za veliko bolje, kakor puške za večje strelivo in je torej prav, če se naredč take za našo vojsko ali drage so, drage take poskušnje.
—	Dež. glavar štajarski, grof Gund. Wurm-brand je postal tajni svetnik Nj. veličanstva.
—	Za gluhoneme otroke so naredili v Gradcu velikansko poslopje. Oken ima 378 in zida je 244 metrov na dolgo, stane pa 208.000 gld. celo štaj. deželo, torej tudi nas Slovence. — V Bistrici na kor. Žili ustanavlja se podružnica sv. Cirila in Metoda. Ona je tretja na Koroškem. — Bolj, ko ruje liberalna nemška go- ; spoda zoper škofa dr. Kahna, bolj se oklepa svojega višjega pastirja dobro, katoliško ljud- '
stvo ter podpisuje z navdušenjem adreso, ki bode liberalni gospodi očividno znamenje, da ljudstvo ne stoji za njo. Skoda, da pri volitvah nima dobro ljudstvo še dovolj moči. — V Ljubljani je vojska med mesarji. Doslej je bila cena mesu še čez 60 kr. za kilo, sedaj pa ga dajo že za 50 kr. Tega je kriv mesar, ki je prvi mesu nastavil ceno na 56 kr., za njim pa so še potlej drugi hote ali nehotč šli na nižjo ceno. — Na Kranjsko so prišli oo. jezuvitje in sicer v Ljubljano. Mil. knezoškof, dr. Missia, so jim priredili lepo poslopje v stanovanje. — Žganje tirja na Kranjskem zmerom več žrtev, zadnji teden je v Poljanski dolini ubil delalec tovariša, te dni pa v Preski mož ženo, oba vsled žganja. To je hudo. — Na c. kr. gimnaziji v Gorici se začenja že nekako vpeljevati slov. poduk in ste sicer letos že v 2. in 3. razredu slov. paralelki. — V papirnico v Podgori pri Gorici jemljejo le bolj ital. delalce, domače pa še rivajo iz nje. Tu bode treba, da seže tamošnje vrlo županstvo vmes ter razjasni gospodarjem papirnice to krivico. — Trst ima dobro kacih 50.000 slov. prebivalcev in po vrhu še je vsa okolica slovenska, vse eno pa je mestni zastop lašk na silo in se upira sedaj, kar največ more, zoper odlok ministra, da se sme vpisavati v zemljiščne knjige tudi slovenski. Upamo, da bode ta upor brez uspeha. — Hrv. sabor zboruje te dni. Posl. Amruš se je pritožil, da nastavlja vlada preveč Madjarov v hrv. službe, ban KhuenHedervary pa je odgovoril, da to ni resnica. Kateri izmed njiju trdi resnico, mi sicer ne znamo, toda tako „v en dan" menimo, da poslanec ni govoril. — V Bosni in Hercegovini stane drugo leto, ako jim gre vse po volji, dež. bramba samo še 41jt milijona, za polovico manj, kakor letos. Kar je še pa bolje, je to. da so dohodki, ki jih prejema država iz teh dežel, vsako leto večji in torej drugim deželam ni treba več šteti za njiji. — Madjari so si vedno v strahu, da jih s časom zmanjka, zato pa silijo svojo madjarščino drugim narodom, ki žive pod krono sv. Štefana, češ, da bode tak6 število Madjarov višje. Sedaj pošiljajo sirote, to je otroke brez starišev, naj so bili le ti ali že Nemci ali Slovaki ali Hrvati, v čisto madjarske kraje. Tako bi jih radi v Madjare prelevili. Pregnani pa so vam torej ti Madjarje.
Vunanje države. Srbija je slej kakor prej prijazna Avstriji. Minister Ristič, da-si je sicer prijatelj Rusije, ni zoper to prijateljstvo, čudno pa je vendar-le, da gre te dni več mladih srbskih častnikov v Rusijo na višje vojaške šole. — Mladi bolgarski knez, princ Ko-burški, preustraja svojo vojsko; kakor je podoba, uredi si jo po avstrijskem kopitu, deset mladih Bolgarov se nahaja že v avstrijskih vojaških šolah. — V Rumuniji dobodo novo po-
stavo, valed katere vlada poslej ne more sodnikov prestavljati, kakor bi kedaj rada. Pogodbe z Avstrijo gledé trgovine še ne bode tako kmalu, doslenji pogovori niso imeli uspeha. Škoda! — Rusiji delajo nemški židje preglavico, ker ne marajo kupovati nje denarnih pa-
Eirjev. Ako je resnica, kar se zatrjuje v Rusiji ode pa za njo teh sitnob konec, kajti poslej gredó ti papirji v Pariz in v London. Nemški bankirji bodo pa potlej ostali na cedilu in škoda, ki jo bodo trpeli, bode velika. — Ke-dar pride ruski car v Berolin, dojde tje tudi minister zunanjih zadev, grof Giers. To pa pomeni, da se menite Nemčija in Rusija zbližati, če bode mogoče. — Nemški cesarjevič Karel Friderik ima v resnici raka v grlu ter mu hodi za življenje. Ne dnevi a leta so mu šteta. Lehko se sodi, da sta vsled tega cesar in cesarica v veliki žalosti, sicer pa ima cesarjevič sina, ki je že tudi srečen oča. — Zadnjo nedeljo so bile v Londonu, glavnem mestu Anglije, velike rabuke delavcev, ker jim niste niti vlada niti mesto priskrbeli dela. Veliko, 400 delalcev so zaprli ter jih že tudi obsodili ali na izgubo denarja ali pa v ječo za eno leto. No ali bode s tem bolje za nje? Drnžine zaprtih še bodo tako le na slabšem -- Francozi so vsi po koncu ter ne vedó, kaj bode z republiko, ako bode treba, da odstopi predsednik, stari Grevy. Kakor kaže sedaj, je njegov zet, Wilson, precej zapleten v „nakupovanje zlatih križcev". Iz elizeja, kjer je bival doslej pri svojem tastu so ga že pregnali in priti še utegne celó pred sodnijo. — General Boulanger je prestal svoj „zapor" ter se je podal v Pariz, slova še po takem ne misli dati vojaški suknji. Njegova hči pa je postala nuna. V njegovi hiši je še tedaj kršč. življenje, kaj, če ga niso kje zavoljo tega preganjali? Ni neverjetno. — Španija bi rada dobila Maroko, deželo njej na sproti v spodnji Afriki, v svoje roke. Kdor ji pomore do nje, ta, Francija ali ne mara, če celó Nemčija, je ji ljub. — Italijani so dobili „korajžo", ter jih sili bojda toliko v polke, ki imajo iti v Afriko nad Abisinijo, da jih vlada ne more vseh vzprejeti. Kaj pa le bode, kedar bodo stali nasproti sovražniku? — Pogodba med Francijo in Anglijo ni še gledé prekopa Suez popolnem gotova Ta prekop veže srednje-zemeljsko morje z arabskim in dalje z indijskim morjem ter loči Azijo od Afrike. Njej še niso vse vlade pritrdile in ni gotovo, če bodo to tudi storile — tako brez vsega. — V Kitaju je bila strašna povodenj, ker je reka Hoang-ho stopila čez bregove ter je mnogo zemlje preplavila. Utonilo je bojda 9000 ljudi, kacih 100.000 pa jih je prišlo v največo revščino. — V New Yorku, glavnem mestu zje-dinjenih držav, je prišlo lani 19 994 ljudi iz avstr.-ogerske monarhije ter si iščejo ondi kruha.
Za poduk in kratek čas.
Štirnajst dni sirom sveta.
(Dalje.)
Prilično sem si bolj na tenko ogledal Še cerkve sv. Avguština, sv. Karola boromejskega in sv. Elizabete. V cerkvi sv. Avguština stoji naprej altar, ki je bil sprva za votivno cerkev cesarja namenjen. Altar je jako fino iz peščenega kamena izsekan. Na desni strani cerkve je kapelica Marije Loreto, kjer v srebrnih in deloma zlatih posodah hranijo srca rajnih iz cesarske hiše. Navada namreč je na cesarskem dvoru, da vsakemu mrtvecu odprejo prsa in mu vzamejo srce. Telo se potem pokoplje v rakvi pod cerkvo oo. kapucinov, ki so varuhi cesarskih rakev, a srce se položi v srebrno posodo in se hrani v omenjeni kapelici. Posode imajo podobo nizkih pokritih kelihov. Da visoka cesarska rodbina še po smrti srca svojih hranjuje pri Mariji, to je menda znamenje, da se Mati božja v cesarski hiši posebno lepo časti. Po velikosti se odlikuje posoda, v kateri se skupaj hranite srci velike cesarice Marije Terezije in njenega visokega soproga Franca Lorenskega.
Prostorna cerkev sv. Karola je zidana v italjanskem slogu. Duha velikega milanskega škofa pa v ovi cerkvi nisem mogel zaslediti. Cerkva sv. Elizabete je v gotiškem slogu zidana in je primerno še nova. Vbožci in revčeki pač čutijo, da je sv. Elizabeta velika njihova prijateljica, ker pri vseh vratih te siromaki ob-stopijo in po stopnicah jih vse polno sedi, da ti je treba pozora da na katerega ne stopiš ali se čez katerega ne zvališ.
Vsaj eno dunajsko zbirko umetnih slik bo še treba pogledati. Zato stopiva s tovaršem v Belvedere. To vam je zopet prostorni vrt ali prav za prav očitno sprehajališče. Tukaj vidiš vsake vrste umetne zelene ograje, kraj lepo na-delanih potov, tukaj vidiš drevorede raznih dreves, ribnike, v katerih se ribe pipljejo za drobtinice, katere jim šetalci mečejo in grede z raznimi cvetlicami obsejane. Na voglih potov pa stojijo orjaške podobe iz starih paganskih basni. Meni take podobe že zategadel mrzijo, ker so navadno nage, in če že to ne, pa imajo podo barji, ki še zdaj zmiraj paganstvo proslavljajo jako nehvaležno delo, ker tako rekoč temo pribijajo, dokler se že ves svet luči svete vere veseli.
Vrt nekoliko visi. Na najvišem torišču imaš lep razgled po Dunaju. Ondi stoji tudi hram, v katerem so razobešene slike raznih mojstrov. Tukaj sem spoznal, da je tudi umetnost bila odrešenja potrebna, in le tiste slike, iz katerih krščanski duh sije, so lepe. Drugače pa velja o slikarju beseda sv. pisma: „Moj duh ne bo ostal v človeku vekomaj, ker
je m e s o". Rudečica me je oblila, ko sem moral videti, daniti prečiste Device, niti Božiča vselej sramožljivo ne slikajo. Tukaj mi je bilo prav živo pred očmi, zakaj da je Izveličar moral nagoto trpeti, da nas je odrešil. Rad se pa spo minjam posebno ene slike, ki je velik utis na me učinila. Žalostna Mati ima truplo božjega Sina v svojem krilu, in mu piplje trn iz čela, ki je zaostal, ko so mu vzeli krono raz glave. Na njenem obrazu je brati neizrečena notrajna bolest, njeni prsti prijemljejo jako rahlo za trn, da ga odstranijo brez bolečin.
Še eno iz Dunaja vem. Enkrat stopim v gostilnico, da si ugasim žejo. „Kakošnja vina pa imate?" Strežaj je v eni sapi naštel menda dvajsti raznih vin. „Tedaj pa prinesite malo buteljo Majbergerja". Strežaj se nakloni in odide po buteljo. Ko ga dolgo ni naprej, vstanem in gledam skrivoma, kaj se tam v tretji izbi godi. Precej sem vganil, da mojo buteljo še zdaj delajo. Dve natakarici ste hiteli natakat navadnega vina v buteljo, a strežaj je iskal med starimi zatrči primernega za buteljo; toda tisti, katerega je izvolil, je bil predebel, in niso ga mogli do dobrega zabiti. Zdaj je bilo treba tisti kos zatrča, ki je gledal iz butelje, odrezati. Kje je nož? Toda s topim nožem so zatrč bolj odtrli, kakor odrezali. Pri vsem tem delu se nobeden še nasmijal ni, kar mi je bil dokaz, da večkrat take butelje oddajajo. Slednjič prinese strežaj buteljo in jo briše, kakor bi jo iz tretje kleti prinesel, njo ponosno odpri ter postavi pred mene. Vino je bilo slabo in drago. Pa to je tudi kaj vredno, da sem izvedel, kako si Dunajčan vi pomagati.	(Dalje prih )
Smešnica 46. „Žlahni gospod", toži Brdavs, „ta le Klobavs mi je dal na cesti in sko-rej kar z lepa tolsto za uho". — „Ali mu nisi", vpraša sodnik, „je ti koj vrnil?" „Ne", odgovori mož, „tiste mu nisem vrnil, a dal sem mu drugo — prav žgečo". „Tedaj", razsodi sodnik, „tedaj sta si pa bot in lehko gresta".
Razne stvari.
(Drž. zbori.) Svitli cesar so sklicali vse dež. zbore na četrtek, dne 24. novembra ter bode tedaj tudi naš ta dan začel v Gradcu svoje delo.
(Visoki gost.) Njih ekscelencija mil. knezoškof so imeli včeraj mil. g. dr. Jos. Stad-lerja, nadškof v Sarajevu v gostih. Mil. nadškof so se pa dnes odpeljali naprej v Ljubljano.
(Odlikovanje.) G. Fr, Stampfl, vodja obč. hranilnice in dolgoletni ud mestnega zastopa v Mariboru, dobil je zlati križec s krono za zasluge.
(„Slov. pravnik.") G. dr. A. Mosche, odvetnik v Ljubljani, izdaje z novim letom
„Slov. pravnik". Glavni namen listu bode pospeševati pravilno uradovanje slovensko po vseh slovenskih pokrajinah. List izide vsak 1. den meseca na 2 polah in velja za celo leto 4 gld. za pol leta pa 2 gld. Naroča se pri upravništvu „Slov. pravnika" v Ljubljani, Frančiškanske ulice štv. 16.
(Vabilo) na občni zbor Braslovške podružnice sv. Cirila, dne 23. novembra 1887, popoldne ob 4. uri v Letuši v gostilni na Bizja-kovem. Dnevni red: 1. Volitev definitivnega odbora in načelništva. 2. Poročilo blagajnika. 3. Upisanje novih društvenikov in uplačevanje društvenine. V obilno udeležbo vabi
Začasni odbor.
(Na znanje.) V Ormoškem okraju vrši se prihodnjo nedeljo volitve v krajne šolske svete. Vse narodne može, katerim je za blagor slov. ljudstva, opomenimo na to ter jih prosimo, da se vdeleže teh volitev. Nikjer se ne sme izgoditi. da pridejo fige-moži v tak svit. Škode, ki jo stori taki, ne moremo v naprej preračuniti.
(Smrtna kosa.) G. Fr. Levstik, učen jezikoslovec in odličen slov. pisatelj, je včeraj dne 16. novembra v Ljubljani umrl.
(Ljudska šola.) Skušinje g g. poduči-teljev za učiteljsko sposobnost na splošnjih ljudskih šolah se je v Mariboru prve dni t. m. vde-ležilo 19 učiteljev in 5 učiteljic. Izmed teh so jo 3 gospodje naredili prav dobro, 15 drugih pa dobro.
(Za dijaško kuhinjo) darovali so: mil. g. stolni dekan 10 fl., neimenovana gospa Mariborska 1 fl., g. dr. Lovro Čuček 5 fl. Bog plati!
(Omnibus.) Naše mesto ima svoj „omni-bus", to je velik voz, ki bode prevažal ljudi od drevoreda v kor. predmestju skozi veliki trg na kolodvor južne železnice. Cena vožnje je 20 kr. za osebo.
(Železnica Celj e-Š oš t a n j-V el en j e.) Okrajni zastop Šoštanjski sklenil je gg. pl. Lapp in Klemensiewic za novo železnico Celje-Šoštanj-Velenje dovoliti 10.000 gld.
(Cesta) Okr. zastop Šoštanjski je bil sklenil cesto, ki pelje iz Šoštanja proti Črni na Koroškem, prepustiti občinam v skrb in sicer naprej od posestnika Rumlja. Politična gosposka pa tega sklepa ni potrdila ter še mora okr. zastop tedaj nadalje vzdržati to cesto.
(Bedarija.) Dr. Artur Maly, mestni zdravnik v Mariboru, hoče biti zdravnik ne samo za ljudi, ampak tudi za nemščino. Le-ta mu ima preveč tujih besed ter jih jim hoče mož izrezati, pa kako? Za nemški „nase" n. pr. pravi, naj velja „loschhorn", torej po naše to, kar je za naš „nos" — „gasirog". Ako mož zdravi s tako srečo ljudi, kakor nemščino, potem lehko vemo, da mu preostaja še časa za „zdravljenje nemščine".
(Znamenje starosti.) Naša ljubeznjiva prijateljica v Celju, „Deutsche Wacht", je bila tovnej nekaj naših besed vedoma krivo prestavila ter jih nalašč zavila v zmčrjanje Nemcev. Tej njeni zlobi nismo bili marali stopiti na prste. Tudi sedaj, ko se dela, kakor bi ne vedela, da si je le ona iz naših besed napravila zmerjanje Nemcev, nimamo za njo druga, kakor ob-žaljevanje. Stara je pač ter nima več toliko krvi v sebi, da bi jo še rdečica oblila.
(Povodenj.) Kako malo velja nemška učenost, to kaže se pri vseh delih, ki jih naš dež. odbor napravlja na slov. tleh. Tako je zadnji dež vsa dela, kar so jih napravili v Savinji, do dobra raznesel. Imeli so jih v rokah možje, ki slujejo za to, da so si z glasovitim, nemškim prerokom pri sv. Petru dobri prijatelji.
(Volčje.) V okolici mesta Halmagy se je zaplodilo veliko volkov. To jesen se pravi, da so že 157 ovac, koz in svinj požrli ti nepridipravi.
(Ponočnjaštvo.) V Malih Braslovčah so trije fantje lazili okoli hiše necega kmeta. Rekli so, da so prišli „k deklini". Ko jim je brat dekline to zavrnil, so sicer odšli, toda čez malo so se vrnili, ter so mladenča na na-hlevju, kjer je spal, do krvi pretepli, očeta, ko je hitel sinu na pomoč, pa so pri priči ubili.
(Zlobno s t.) J. Mlinar, hlapec pri J. Osoj-niku, posestniku v Ljubnem, je temu dne 24. oktobra požgal poslopja ter ima le-ta posestnik pri 4000 gld. škode. Zgorelo mu je tudi 282 fl. denaraj.
(Posojilnica) v Mariboru je imela meseca oktobra 1887 dohodkov 41.020 fl. 85 kr., stroškov 31.951 fl. 56 kr., toraj skupaj prometa 72.972 fl. 41 kr.
Loterijne številke :
V Gradcu 12. novembra 1887: 87, 76, 20, 22, 86 Na Dunaju „ „ 6, 31, 70, 32, 46
ZahTala.
Srčno se zahvaljujem dotičnim p. n. gospodom za njih častitke, s katerimi so oni povodom mojega Najvišjega odlikovanja mene počastili.	Ig-. Orožen,
stolni dekan.
S?
Sesal jke
solidne izdelave za različne potrebe: pivovarne, fabrike, rude, vodnjake, dalje vodotočne cevi, sesaljke in spravo za kletarstvo, angleške cevi iz kovanega železa, cevi iz ko-nopnine in gumija,
kovinsko blago
vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in razne podobe, vretenice, ventile zaporne, pozračne ventile vsake vrste, poprijemače železne za razno cevi, spravo za kopališča, izlijavnike, kotlje za narejanje plina, varovalno orodje, posode za kolomaz, kollauderje,
pipe za narejanje pen na pivu
naposled
blago iz lite kovnine in mednine
po obrazcih
priporoča po najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo
ALBERT SAMASSA
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v
L J vi b 1 j a li i.
I9C Podrobne cenilnike dopoŠilja brezplačno in franko.	4 B1
jSwM_______IXFh
%m seee^^p^ebno za hišo in pisarno!	i® f
ana&B-*---"--
V tiskarni sv. Cirila v Mariboru je ravnokar izšel in se dobi
XXI
^ u a
■[Slovenski koledar 1888
za steno. Cena SO kr., po posli 5 kr. več.
~ ~ ---- --------F*	I"	—----
M2G&&Q&&&Z 1 Tiskan v treh barvah! g;
IXX k
m*
m^m