la
r.
LETO XVI Š TEV. 402
ia'— ist id. a* ia -j'
$ naj se še okrepi!
,a’ V kratkem bo treba zopet obnoviti a"‘Porazume, ki urejajo obmejno tr-,'govino med Trstom in Gorico ter jugoslovanskim obmejnim področjem. zTi sporazumi so namreč sestavni del Splošne trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo in ta zapade 31. "“'marca. Čas pogajanj za obnovo sporazumov, ki so bila lani zelo težavna, n,°ntenda še ni bil določen, tli
ta. Tržaška in goriška javnost m se p„Posebno poslovni krogi se seveda zanimajo, kaj nam bodo prinesla nova reP°gajanja, ker se dobro zavedajo, kaj nCPomeni za gospodarstvo naših obmej-j^nih krajev trgovina med Italijo in ^Jugoslavijo sploh, še posebej pa trgovina z jugoslovanskim obmejnim lV.Področjem; saj zagotavljajo sporazu-jZmi o obmejni trgovini precejšnjo poročijo blagovne izmenjave med . obema ;č državama tržaškim in goriškim poslovnim ljudem, ki bi zaradi svojega ^šibkejšega položaja sicer težko ohra-■g.nili zase ta delež pred konkurenco močnejših podjetij iz notranjosti Ita-djUje.
"0- Če računamo, da je lani obmejna trgovina v tržaškem avtonomnem računu znašala v obeh smereh okoli 7.6 milijarde lir in vzamemo za pre-“ sojanje splošno izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo podatke iz leta 1960 (za lansko leto jih še ni), to je 116,8 milijarde lir v obeh smereh, Pridemo do zaključka, da predstavlja tržaška obmejna trgovina 6,5% vse izmenjave med sosednima državama. Lani je bil pri pogajanjih v Beogradu povišan kontingent za uvoz v Italijo za okoli 600 milijonov lir, tako da je sporazum o obmejni trgovini omogočil izmenjavo v obeh smereh v vrednosti okoli 8 milijard lir v obeh "smereh. Nič manjše važnosti ni ob-""1 mejna trgovina za goriško gospodarstvo.
V dokaz velikega pomena obmejne trgovine navajamo še podrobnejše podatke o njenem razvoju v lanskem letu, in to na podlagi gibanja avtonomnega računa pri zavodu Banca d’Ita-lia:
TRŽAŠKA obmejna trgovina
[Vplačila (za uvoz z izplačila
J (za izvoz iz Trsta)
«*	Saldo
jug. področja) 3,042.554.976 lir
3,788.393.664 lir 745.838.668 lir
GORIŠKA OBMEJNA TRGOVINA
Vplačila (uvoz iz Jugoslavije)
1,497.030.547 lit
Izplačila
(izvoz v Jugoslavijo) 1,500.531.533 lir Saldo 3,560.986 lir
Zaradi boljšega razumevanja teh Podatkov moramo naše bralce opozoriti na načelo, da morajo ohraniti avtonomni računi v smislu medsebojnih dogovorov ravnovesje. Navidezno je v tržaškem avtonomnem računu okoli 750 milijonov lir primanjkljaja za Jugoslavijo, toda to ne pomeni, da je dla dejanska izmenjava med obema Področjema res za toliko pasivna za Jugoslavijo. Blago uvoženo z jugoslo-7 * * * * vanskega področja se namreč vedno ne plačuje s »tržaškimi« lirami (v avtonomnem računu), temveč pogosto E tudi z »metrolirami« (izven avtonomij nega računa). Tako ne daje avtonom-ni račun povsem verne slike resnič-I) ne blagovne izmenjave, temveč samo ir 0 vplačilih in izplačilih, vselej seveda ll sarno v okviru avtonomnega računa.
. Za tržaško in goriško gospodarstvo .Je velikega pomena, kakor smo že u-* Sotovili, okolnost, da se trgovina z jugoslovanskim obmejnim področjem niora vršiti s posredovanjem tržaških °ziroma goriških podjetij, z jugoslo-Vanske strani pa so za obmejno trgo-nino pooblaščena podobna podjetja: primorje-export, Nova Gorica; Jadran, Sežana; Imex, Koper; Intercommer-Ce- Umag in Agroimpex Buje, za izvoz 'n uvoz; samo za izvoz pa Delamaris, |2°la; Riba, Izola; Fructus, Koper; stra-vino-export, Umag in Vino-Ko-Per.
:	Ti posli so torej našim podjetjem
na meji zajamčeni in prav v tem je $Ihisel sporazumov o obmejni trgovi-nL ki upoštevajo posebne gospodar-sLe razmere v obmejnih krajih; v teh ?e je gospodarstvo pravzaprav stolet-^ -]a razvijalo povezano in politična me-* |.a jih loči šele malo časa. V času tu-1 Politične povezave so se med po-,0vnimi ljudmi razvili vsem skup-111 običaji, a poleg tega se je tudi sa-1110 prebivalstvo navezalo na domače proizvode. (Pomislite samo na kra-sLi teran, vipavsko in briško in istr-sko vino, ki ga Tržačani še danes pomešajo).
.Kakor koli naj bi se v bodoče raz-r!'a trgovina med Italijo in Jugosla-,‘to in četudi bi se še bolj sprostila, n° vedno v korist tržaškega in gori-' ^Lega gospodarstva, da se obmejna tišina ohrani. Zajamčeni kontingen-r1 za to trgovino Bodo vselej pred-y v avljali jamstvo in varen okvir dolo-J ,epe izmenjave. Tako na primer nam aje dodatni kontingent za uvoz jugoslovanske živine na Tržaško in Go-j 'ako — uvoz živine v Italijo še ved-■ 0 ni sproščen — gotovo jamstvo, da 0 Jugoslavija pri nas kupila za u-
^trezno vsoto drugo blago ter nam "te Pole-
tem zagotavljala delo in zaslužek. *u,pg vsega tudi še ne moremo pre-I .en'ti, kakšne bodo posledice uveljav-. enja Evropskega skupnega trga za I menjavo med obema sosedoma in kakšni meri utegnejo pokvariti gozdarske stike med Italijo in Jugo-slavijo.
našega razmotrivanja sledi ja-da je treba trgovino z jugoslo-kjm obmejnim področjem ohra-in jo še bolj razviti ter tako P*ti gospodarstvo obmejnih kraki so že zaradi svoje periferne gospodarsko šibkejši.
GOSPODARSTVO
CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. SREDA, 31. JANUARJA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Sovjetska petrolejska ofenziva
Vznemirjenje na Zahodu - Italija v sredi
Na seji tako imenovanega evropskega parlamenta v Strasbourgu so poslanci načeli tudi vprašanje energetskih virov za industrijo v zahodnih državah in v tej zvezi so nekateri govorniki nastopili proti naraščanju uvoza sovjetskega petroleja v zahodne države. Trdili so, da utegne takšen razvoj spraviti države Evropske gospodarske skupnosti v gospodarsko odvisnost od Sovjetske zveze.
Svojčas so tudi velike zahodne petrolejske družbe, ki uvažajo petrolej s Srednjega vzhoda in iz ameriških dežel, očitno iz konkurenčnih razlogov navajale isti argument proti uvozu sovjetskega petroleja. V spominu nam je še časopisna gonja proti Italiji, oziroma predsedniku ustanove za pridobivanje petroleja in zemeljskega plina ENI inž. E. Matteiu, ko so se v Moskvi pogodili, da bo Sovjetska zveza povečala izvoz svojega petroleja v Italijo v zameno za dobavo cevi za naftovode, in sicer čez 4 milijone ton. Tudi nekateri italijanski strokovni listi, ki jih podpirajo industrijci, so kritizirali in tudi še kritizirajo zadevno politiko inž. Matteia ,češ da ima Sovjetska petrolejska ofenziva politično ozadje ker hoče tako Moskva utrditi svoj vpliv tudi v zahodnih državah.
Milanski »24 Ore« ne prikriva svojega nasprotovanja proti uvozu sovjetskega petroleja, vendar se ne soglaša s tednikom »Epoca«, ki pravi, da bi se dala sovjetska petrolejska ofenziva zavreti s čisto preprostim ukrepom. Dovolj bi bilo, da bi velike mednarodne družbe sporazumno z deželami Srednjega vzhoda znižale ceno pod ceno sovjetskega petroleja. List »24 Ore« pripominja, da zadeva ni tako preprosta, kakor jo prikazuje »Epoca«. Gre namreč za sovjetski dumping. Tega lahko izvaja sovjetska trgovina, ker najde nadomestilo za umetno znižano ceno na zunanje trge v višji ceni na domačem trgu.
SOVJETSKI NAFTOVOD V SRCE EVROPE
Zahodne petrolejske družbe in tisk, ki brani njihova gledišča, so se v zadnjem času pričeli zopet bolj vznemirjati zaradi dovažanja sovjetskega petroleja, ker je sovjetski naftovod v Srednjo Evropo že dosegel Češkoslovaško, kar pomeni, da je že v srcu Evrope. Poleg Italije uvaža med državami Evropske gospodarske skupnosti že mnogo sovjetskega petroleja tudi Zah. Nemčija. Tako je leta 1960 Italija uvozila že 4,702.500 ton sovjetskega petroleja (leta 1959 : 3,035.900), Zah. Nemčija pa 2,007.000 (1,086.000). Kakor znano sta bila zasnovana z zahodne strani dva velika naftovoda v Srednjo Evropo, in sicer francoski iz Marseilla čez Strasbourg do Indoldstadta in drugi iz Genove čez Švico tudi do Ingoldstadta v Zah. Nemčiji. Omenjeni »24 Ore« trdi zdaj, da so švicarski gospodarski krogi izrecno izrazili željo, da bi petrolej, ki bi pritekal v Švico po natfovodu iz Genove, ne smel biti sovjetskega izvo-
ra. To naj bi bilo tudi gledišče švicarske vlade.
NAGLO NARAŠČANJE IZVOZA
Sovjetska zveza je leta 1960 izvozila 33 milijonov ton petroleja (leto poprej 25 milijonov); čez polovico je bilo surovega petroleja, izvoz bencina je znašal 2,8 milijona ton. Sovjetski petrolej vsebuje sicer precej žvepla; zato pripravljajo velike čistilnice tega petroleja tudi v zavezniških državah, to je izven Sovjetske zveze, ki naj bi sovjetski petrolej oplemenitile.
Izvoz sovjetskega peroleja v države izven sovjetskega vplivnega področja se je od leta 1958 močno dvignil, in sicer od 9,5 v letu 1958 na 14,5 v letu 1959
in 20,6 'milijona ton v letu 1960, kar predstavlja 62% vsega izvoza sovjetskega petroleja. Leta 1960 je Zah. Evropa uvozila 14,9 milijona ton sovjetskega petroleja, leta 1961 pa 16,5 milijona ton; leta 1958 je njen izvoz v tej smeri znašal komaj 6 milijonov ton. V Jugoslavijo so Rusi leta 1960 izvozili 456.100 ton petroleja, a leta 1959 438.200 ton.
Po sovjetskih načrtih naj bi sovjetska proizvodnja dosegla leta 1965 240 milijonov ton; za domače potrebe in za izvoz v države zaveznice bi potrebovala Sovjetska zveza 160 milijonov ton, za izvoz v druge države bi ostalo nič manj kakor 134 milijonov ton.
(Glej še podatke o svetovni proizvodnji petroleja na strani 4).
Svobodnejša izmenjava kmetijskih pridelkov v EST
Kaj pa uvoz iz drugih držav?
Kakor smo že poročali, ni bilo lahko pri pogajanjih v Bruslju vskladiti zahtev posameznih držav Evropske gospodarske skupnosti na kmetijskem področju. Italija in Francija izvažata velike količine sadja, vina in povrtnine zlasti v Zahodno Nemčijo; Holandija ponuja mnogo masla, sira, mesa in mleka. Francija in še posebej Italija se upirata uvozu teh izdelkov, da ne bi trpela domača živinoreja. Tudi med Italijo in Francijo je pred pogajanji v Bruslju nastalo trenje zaradi izvoza na nemški trg. Dr. A. Gaetani, predsednik »Confagricolture«, je še med pogajanji dejal, da se morajo Italijani zoperstaviti vsem tistim, ki bi radi izpodrinili italjanski izvoz kmetijskih pridelkov zato, da Di Francozom dovolili lažji dostop na nemški trg; so Italijani zahtevali zlasti ugodne pogoje za svoj izvoz sadja in zelenjave v ostale članice EST. To prizadevanje je razumljivo, saj predstavlja sadje in povrtnina okoli 95Vi vsega italijanskega izvoza s kmetijskega področja.
Najvažnejši uvoznik teh vrst blaga v EST je Zahodna Nemčija. Njen predstvanik je v Bruslju najprej zahteval uvedbo sistema najnižjih cen. Po tem sistemu bi Zahodna Nemčija lahko prekinila uvoz sadja in povrtnine iz ostalih članic in sploh iz tujine, kakor hitro bi cene tem vrstam blaga padle na nemškem trgu pod določeno višino. Ta sistem je bil do nedavenga v veljavi v Italiji za uvoz masla in nekaterih drugih vrst blaga. Proti nemški zahtevi so nastopili Francozi in Italijani, ki so hoteli svojemu sadju in zelenjavi zagotoviti nemški trg, in končno se jim je to tudi posrečilo. Zadnja seja, preden so Nemci rekli »da«, je trajala ves dan in vso noč.
V Bruslju so predstavniki šestih držav sprejeli skupno 12 sklepov, ki se nanašajo na izvoz zelenjave in sadja, na cene v kmetijstvu, na izvoz žitaric, vina, svinine, jajc in perutnine, na skupno ureditev trga z govejim mesom, s sladkorjem, rižem in mlečnimi izdelki.
Trgovina z zelenjavo in sadjem med šestimi članicami EST se sprosti 15. julija letos. Za druge kmetijske pridelke sta določena dva datuma: 1. januarja 1964 bo postala svobodna trgovina s pridelki I. izbire, 1. julija 1965 pa trgovina s pridelki druge izbire. Za žitarice in njihove »derivate« (v kmetijskem smislu so derivati svi-nina, perutnina in jajca). Trgovina s temi izdelki bo sproščena že 1. julija letos. Glede uvoza žitaric iz tretjih držav so se v Bruslju sporazumeli, da bo treba pri uvozu žitaric iz tretjih držav plačati poseben prispevek, ki ga bodo uporabili za izenačenje cen tujega žita z žitnimi cenami na domačem trgu; hkrati naj bi s tem prispevkom pospeševali proizvodnjo žita doma. V ta denarni sklad bodo prispevale tudi same članice EST; denar bodo uporabljali za finansiranje posebnega postopka, ki naj (Nadaljevanje na 2. strani)
Pozor pred tistimi pristaši »usmeritve na levo«, ki so kot odposlanci v zadnjem trenutku skočili na vlak proti Neaplju, da bi se udeležili kongresa Krščanske demokratske stranke. Tako vzklika glasilo levega krila v Krščanski demokraciji »Politica«. Italija je na važnem razpotju v svojem povojnem političnem življenju. Glavni tajnik Krščanske demokratske stranke Moro, ki sicer vleče manj na levo kakor Fanfani, je v svojem šzst-urnem programatičnem govoru naglasil potrebo, da Italija dobi vlado »levega centra«, ki bi jo podpirali socialisti. To bi bila koalicijska vlada med krščanskimi demokrati, republikanci in socialnimi demokrati, ki bi jo Nen-nijevi socialisti samo podpirali, oziroma ne bi glasovali proti njej. Takšno vlado zahtevajo republikanci in Saragatovi socialni demokrati, ki so doslej podpirali krščansko-demokratsko vlado, a so ji to podporo zdaj odrekli; nove vlade seveda ne bodo podpirali več liberalci. Moro je v Neaplju izrecno naglasil, da se zunanja politika Italije ne bo spremenila, Italija bo ostala v Atlantski zvezi (NATO); njegova stranka bo nadaljevala: boj proti neofašistom in komunistom. Kaj porečejo Nennijevi socialisti k temu programu? Večina Krščanske demokracije se je z usmeritvijo na levo sprijaznila, proti njej je samo desno krilo stranke (Scelba, Tambroni, Andreotti, Gonella itd.).
Razvoj tržaškega prometa leta 196]
Močno zaostajamo za drugimi lukami v Italiji
v Genovi na primer za 10% (na 22 milijonov 700.000 ton )in v Savoni za 7,7 odst. (na 5,600.000 ton). V prvih petih mesecih lanskega leta se je promet čez Ravenno dvignil za 32%, Bari 13%, Benetke 12%, La Spezio 10%, Savono 8% in Genovo 2%, medtem ko je ostal v Trstu neizpremenjen. Med italijanskimi pristanišči zavzema danes Trst po svojem prometu 8. mesto, in sicer so pred njim Genova, Benetke, Neapelj, Augusta, Ravenna, Livorno in La Spe-zia.
Kakor vidimo iz razpredelnice, je u-padel lani zlasti promet s premogom, žitom in nekoliko tudi z lesom, napredoval pa je prevoz rudnin, mineralnega olja in »drugega blaga«.
Zadnjič smo objavili podatke o tr-
žaškem prometu — po morju, po želez niči in po cesti — za prvih 11 mesecev 1961; danes že lahko navedemo podatke o prometu v vsem letu 1961. Že zadnjič smo omenili, da je bil meseca decembra promet zelo živahen, in da je prav december precej izboljšal sliko o razvoju prometa čez tržaško pristanišče V zimskih mesecih se promet navadno dvigne. Pristaniški delavci tudi pravijo, da so letos v decembru prispele povsem nove ladje v naše pristanišče; vprašanje je, ali nam bodo ostale zveste tudi v bodoče. Drugi celo domnevajo, da je do tega prišlo načrtno in da je neka »višja roka« namenoma usmerila več ladij proti Trstu. Ali ta ugibanja držijo ali ne, ostane dejstvo, da je bil pomorski promet v lanskem letu za dobrih 100.000 ton večji kakor
leta 1960, in približno za 40.000 ton višji kakor leta 1957, ko je v povojnem času dosegel prvič vrhunec.
Na prvi pogled pomeni takšen razvoj uspeh za tržaško pristanišče. Slika pa se menja, ako upoštevamo napredek v drugih pristaniščih Italije. Tako na primer se je promet v vseh italijanskih pristaniščih, kakor je izjavil minister za trgovinsko mornarico Jervo-lino med svojim zadnjim obiskom v Trstu, v zadnjih 5 letih dvignil za 43 odstotkov. Promet v Trstu je med tem časom, to je od leta 1956 do vključno 1961 napredoval samo za 5,4% (od 4 milijone 905.502 na 5,173.524 ton). Od leta 1960 do leta 1961 je tržaški pomorski promet napredoval samo za 2,2%,
POMORSKI PROMET (V TONAH)
Svet še vedno ceni zlato
Zanimanje gospodarstvenikov in javnosti sploh za zlato ni lani prav nič popustilo, čeprav ni prišlo glede cene zlata do takšnega skoka kakor v oktobru 1960; tedaj je cena unče zlata skočila od 35 na 40 dolarjev. V Londonu je že vedno glavni svetovni trg za razpečevanje zlata. V londonskih finančnih krogih so mnenja, da ni bilo zanimanje zlata v zadnjih 25 letih še nikdar tako živo, kakor je danes. Ameriške zlate rezerve so danes dosegle najnižjo raven po letu 1939. Vlade, pa tudi same narodne banke skušajo še vedno pridobiti čim več zlata, da bi z njim podprle stalnost svojih valut.
Niti najboljši izvedenci si ne morejo ustvariti jasnega pogleda o razdelitvi zlata po svetu, ker ta dragocena kovina neprestano kroži iz dežele v deželo, na drugi strani pa Sovjetska zveza in druge vzhodnoevropske države niti ne objavljajo podatkov o svojih zalogah; tudi iz Kitajske ni podatkov o proizvodnji in zalogah zlata. Lani je svetovna proizvodnja dosegla višek po vojni in je bila večja kakor leta 1960. Vrednost lanske proizvodnje cenijo na 1200 milijonov dolarjev, to je za 3% več kakor leta 1960 in 43% več kakor leta 1953. Šele leta 1953 se je po vojni svetovna proizvodnja nekako uredila. Lani je bila proizvodnja kljub velikemu napredku vendar za 3% nižja kakor leta 1940. Naslednja preglednica nam kaže, koliko je znašala proizvodnja zlata v raznih državah (razen v Sovjetski zvezi, Kitajski in v tako-imenovanih vzhodnoevropskih državah). Proizvodnja je navedena v milijonih dolarjev, v naslednjem stolpcu je naveden napredek oziroma nazadovanje v odstotkih nasproti letu 1960, v zadnjem pa nasproti letu 1953.
Rusi so prodali lani več zlata
Zahodni izvedenci cenijo proizvod zlata v Sovjetski zvezi na 350-600 milijonov dolarjev letno. Bolj podrobno je znano, koliko zlata so Rusi prodali v Zahodno Evropo, da bi z njim pokrili trgovinski primanjkljaj v plačilni bilanci. V Anglijo so Rusi lani (v prvih 11 mesecih) prodali za 194 milijonov dolarjev zlata, v vsem letu 1960 pa za 105 milijonov dolarjev. V razdobju 1957-1959 so Rusi izvozili v Veliko Britanijo povprečno na leto po 250 milijonov dolarjev zlata. London je še vedno ostal najvažnejši trg za zlato; vendar so Rusi še večje količine zlata poslali v posamezne države evropske celine. Strokovnjaki cenijo, da se sukajo sovjetske zaloge zlata med 4 in 9 milijardami dolarjev. Zdi se, da je Kitajska lani prvič poslala nekaj zlata v zahodnoev-
ropske države, da bi pokrila primanjkljaj v svoji trgovinski bilanci.
ŽIVAHEN IZVOZ ITALIJANSKIH ČEVLJEV V ZDA
V Miami Beachu v Floridi (ZDA) se je pred kratkim zaključila »Vsedržavna razstava obuvala«, katere pa se niso udeležile samo domače, temveč tudi številne tuje tovarne obuval. O-koli 700 razstavljavcev je bilo domačinov, nekaj desetin pa tujih. Med zadnjimi so prevladovali Italijani. Razstavo ,ki je obsegala okoli 100.000 parov obuval, si je ogledalo 11.000 ljudi. Izvedenci računajo, da bodo letos v Ameriki prodali okoli 817 milijonov parov obuval, za skupno vrednost okoli 5 milijard dolarjev. Od tega naj bi odpadlo na uvožena obuvala okoli 36 milijonov parov za skupno vrednost 300 milijonov dolarjev. Italijanske tovarne so v prvih petih mesecih leta 1961 izvozile v ZDA 5 milijonov parov čevljev v vrednosti 7,8 milijarde lir.
	Uvoz	Izvoz	Skupaj	Uvoz	Izvoz	Skupaj
		1960			1961	
Premog	505.922	4.781	510.703	240.634	21.963	262.597
žitarice	333.686	967	334.653	213.307	11.866	225.173
Rudnine	827.302	118.296	945.598	1,003.256	106.776	1,110.032
Olje rudninsko	1,714.860	397.526	2,112.386	1,890.363	333.859	2,224.222
Les	62.987	175.552	238.539	89.476	132.466	221.942
Drugo blago	394.865	528.867	923.489	480.125	649.433	1,129.558
Skupaj	3,839.622	1,225.989	5,065.611	3,917.161	1,256.363	5,173.524
RAZVOJ PROMETA PO SUHEM
Med klienti tržaškega pristanišča zavzema še vedno prvo mesto Avstrija (45,29%) vsega prometa po železnici, a za njo pride Italija (22,05). Lani je nastopila Češkoslovaška z mnogo močnejšim prometom (kar 17,86%), upadel
pa je nekoliko promet z Jugoslavijo; toda pri tem bi bilo treba upoštevati tudi razvoj prometa po cesti, ki zavzema v trgovini med Avstrijo in Jugoslavijo ter Trstom čedalje večji razmah, kakor smo ugotovili že v svojem prvem poročilu o tržaškem prometu.
ŽELEZNIŠKI PROMET PO POSAMEZNIH DRŽAVAH (V TONAH)
	Leto 1960					Leto 1961		
	Dovoz	Odvoz	Skupaj	%	Dovoz	Odvoz	Skupaj	%
Italija	294.253	243.748	538.001	20,15	313.528	257.388	570.916	22,05
Avstrija	387.714	1,137.833	1,525.547	57,14	352.036	794.301	1,146.337	45,29
ČSR	87.076	127.669	214.745	8,04	165.366	286.723	452.089	17,86
Z. Nemčija	44.673	103.572	148.245	5,55	36.786	117.857	154.643	6,11
Jugoslavija	54.019	48.671	102.690	3,85	48.029	16.386	64.415	2,54
Madžarska	14.109	40.180	54.289	2,04	12.912	36.624	49.536	1,95
Drage drž.	19.429	67.017	86.446	3,23	30.776	62.167	92.943	4,20
Skupaj	901273	1,768.690	2,669.963	100,00	959.433	1,571.446	2,530.879	100,00
da&i itdUta teptalna
Stala bo skoraj 9 milijard dinarjev
Južna Afrika	802	7%	92%
Kanada	155	— 4%	9%
ZDA	53	— 9%	— 23%
Avstralija	38	—	—
Gana	31	—	— 20%
Južna Rodezija	21	7%	20%
Filipini	15	4%	— 10%
Ostale dežele	100	— 4%	— 19%
Skupaj dol.	1.215	3%	43%
Kakor v prejšnjih letih, se			je tudi
lani proizvodnja povečala predvsem v Južni Afriki, ki proizvaja približno eno tretjino vsega zlata na svetu (razen Sovjetske zveze). Tam so odkrili še bogatejša ležišča, tehnično zboljšali izkop ter dvignili proizvodnjo zlasti v rudnikih, kjer hkrati pridobivajo tudi uran. V vseh ostalih državah je proizvodnja popustila. Skrčila se je precej v Kanadi; v ZDA je popustila za 9% (v Aljaski in Kalifornji) ter je dosegla 53 milijonov dolarjev, to je najnižjo vrednost po letu 1946.
H kratki vesti, da je Jugoslovanska investicijska banka odobrila ljubljanski toplarni investicijsko posojilo 6.121 milijona dinarjev ob 30 odstotni lastni participaciji v znesku 2480,3 milijona dinarjev, dodajamo daljši članek o pomeni toplarn v gospodarstvu in graditvi toplarne v Ljubljani. (Prip. ur.)
Toplarne so naprave za kombinirano proizvodnjo toplotne in električne energije.. Take energetske centrale so drugod po svetu pričeli graditi že pred 30 leti in njih število nenehoma raste. V nekaterih velikih mestih in industrijskih središčih zahodnih in vzhodnih držav je tudi že po več takih central. Poleg električne energije proizvajajo in dobavljajo naročnikom energijo v obliki vroče vode in pare.
TOPLARNE BOLJE IZKORIŠČAJO GORIVO
Pred drugimi termoelektričnimi centralami imajo toplarne to veliki prednost, da bolje izkoriščajo gorivo, ki ga uporabljajo za proizvodnjo energije, naj bo to premog, nafta ali zemeljski plin. Tudi najsodobnejše termoelektrarne proizvajajo električno energijo z znatno izgubo toplote, ker izkoriščajo n. pr. pri uporabi premoga v letnem povprečju le okrog 30% njegove toplotne energije. Ostala toplota gre v izgubo. Para, ki je v parni turbini opravila svoje delo, se mora namreč zopet kondenzirati, da se kot voda lahko vrača v parni kotel, pri kondenzaciji pa gre
v izgubo približno 540 kalorij od vsakega kilograma pare, kar bi zadoščalo, da se 5,4 litra vode segreje od 0 na 100 stopinj Celzija.
Ta kondenzacijska toplota se v toplarnah izkorišča za segrevanje vode, ki se potem po cevovodih dovaja do potrošnikov n. pr. za ogrevanje prostorov, ali pa se jim po posebnih cevovodih dovaja kot nizkotlačna para, ki se kot taka uporablja za industrijske namene. S tem se proces kondenzacije prenese v naprave potrošnikov, kjer se toplotna energija, ki bi sicer bila izgubljena, koristno izrabi.
V Ljubljani so prvi osnutki za izgradnjo toplarne bili izdelani že pred zadnjo vojno in po vojni so razne priprave v zvezi s projektiranjem take naprave bile izvršene že leta 1948, a takrat jih ni bilo mogoče dovršiti. Zdaj je pa zamisel postala končno izvedljiva in za toplarno v Zagrebu, gi bo še letos dograjena, ter toplarno v Beogradu, ki se gradi, bo toplarna v Ljubljani tretja velika naprava te vrste v Jugoslaviji.
Načrt za izgradnjo toplarne je izdelala Elektrogospodarska skupnost Slovenije. Po tem načrtu bo ves kompleks toplarne zgrajen na severovzhodni periferiji Ljubljane, v trikotu med železniškima progama Ljubljana - Zidani most in Ljubljana - Novo mesto. Za to lokacijo je poleg drugih stvarnih kriterijev v glavnem bila odločilna lega v središču predvidevane toplotne po-
trošnje, ki zagotavlja najnižje investicijske stroške za toplotno omrežje. Vročevodni cevovodi bodo speljani po mestu, parno omrežje cevi pa v bližnja industrijska podjetja onstran železniške proge proti Zidanemu mostu in pa v bolnišnice in klinike med toplarno in Ljubljanico.
V OKRAS LJUBLJANSKEGA MESTA
Gradbeno arhitektonska zasnova glavnega pogonskega obrata uresničuje po že odobrenem načtru tesno povezavo posameznih elementov v skladno celoto ter ustreza zahtevam funkcionalnosti in ekonomike. Objekt bo brez o-bičajnega klasičnega visokega dimnika; naloge tega bodo prevzeli posebni elektrofiltri. Pogledu na ves objekt se bo nudila razgibana slika, ki ne bo vezana na togi kubus. Pri svoji višini, ki bo dosegla skoraj 80 metrov, bo celotni objekt postal okras in značilnost ljubljanskega mesta. Pomožni objekti bodo od pogonskega obrata nekoliko odmaknjeni, vmes bo pa zelenje in okrasno grmičevje. Skladišče premoga bo v dobro zaščiteni legi, obdan z gosto zaveso visokega nasada, ki bo varoval o-kolico pred zapraševanjem.
PREMOGOV PRAH KOT POGONSKO GORIVO
V glavnem pogonskem objetku bodo nameščene kotelske naprave, s kurišči za premogov prah ter dva turboagre-gata, ki bosta dajala polno električno
moč tudi pri minimalnem oddajanju pare. Kot gorivo se bo uporabljal premogov prah iz rudnikov v Zagorju, Trbovljah, Velenju in Kočevju.
Zmogljivost turboagregatov bo znašala 64.000 kilovatov, letna proizvodnja električne energije. 367 milijonov kilovatnih ur. Električna energija se bo oddajala v razdeljevalno omrežje in se bo v glavnem izkoriščala na področju Ljubljane.
MREŽA 10 KM
Vročo vodo bodo oddajali potrošnikom po omrežpu dvocevnih cevovodov, položenih pol metra pod terenom v betonskih kanalih ali pa v kolektorjih skupaj z drugimi instalacijami. Izolirani bodo z debelo plastjo steklene volne in izolacija bo še posebej zaščitena. Skupna doližna omrežja bo znašala skoraj 10 km. To omrežje bo obratovalo skozi vse leto ter oskrbovalo naprave potrošnikov za ogrevanje in pripravo tople vode. Obratovalna temperatura bo regulirana z upoštevanjem temperature ozračja. Znašala bo pri —20 stopinjah zunanje temperature 130 stopinj Celzija v dotoku in 70 stopinj Celzija v povratku. V poletnem času, ko bodo obratovale le naprave za toplo vodo, ne pa tudi naprave za ogrevanje, bo temperatura v dotoku 70 stop. Celz.
Enoeevno omrežje za paro bo speljano deloma nad zemljo, deloma pa kakor vročevodno omrežje v kanalih, z enako izolacijo. Tudi dolžina parnega cevovodnega omrežja bo znašala skoraj 10 km. Temperatura pare bo 180 do 220 stop. Celz. Regulacija tlaka in temperature pare v odvisnosti od potrošnje bo avtomatična.
Dr. O.
(Konec prihodnjič)
SALAZAR 34 let na oblasti
Zaradi uporov v Angoli in spopada Z Indijo zaradi kolonije Goa se ime portugalskega državnega poglavarja Salazarja kaj pogosto omenja v dnevnem tisku. Dr. Antonio de Oliveira Salazar je doslej skoraj nemoteno vladal nič manj kakor 34 let v svoji deželi Portugalski. To je gotovo ena izmed najstarejših vladavin te vrste v Evropi, ki pa je v zadnjem času zašla v resne težave. Prav glede na zanimanje svetovne javnosti za Portugalsko ne bo odveč, ako iz neodvisnega angleškega lista »The Observer« navedemo iz članka o Salazarju zadnji odlomek.
Pisec omenja, da je Salazar imel srečo pri izbiranju svojih prijateljev v tujini, toda to nikakor ne pomeni, da si je z njihovo pomočjo lahko vselej zagotovil sloves modrega državnika. Tako na primer, niso vse njegove zveze z" angleškimi poslovnimi krogi mogli zakriti dejstva, da je Salazar na dan Hitlerjeve smrti odredil narodno žalovanje. Prav s pomočjo teh poslovnih zvez je bilo možno še bolj prikazati Salazarja kot nesebičnega asketa, in preprostega gospodarstvenika, ki vztrajno dela da bi zagotovil prehrano svoje obubože-ne dežele.
Kaj je pravzaprav Salazar v resnici dosegel? Portugalska ima uravnovešen proračun; eskudo je ena izmed najbolj trdnih valut v Evropi; narodni dohodek se je nenehoma množil, toda ne dramatično; življenjski stroški so nizki; v industriji vlada mir.
Toda poglejmo drago stran slike po 34. letih gospodarskega paternalizma. Življenjska raven je na Portugalskem ena izmed najnižjih v Evropi; narod-
(Nadaljevanje na 2. strani)
m r		n		—		Z~\
letefsiti		J				
1 1 M				L		
(ftei*e£ §e c/obg/«
Vem in čutim, da mi nekateri bralci — sama policija je danes bolj modra kakor je bila v Mussolinijevih časih — zamerijo, da se tako pogosto vračam na mejo. Morda imajo prav, toda skušnjava me tako pogosto premaga. Vedno in vedno me vleče na mejo. Zakaj?
Doslej še nisem videl človeka nikdar tako golega, v vsej Adamovi goloti, kakor prav na meji. Ta nagi človek me zanima, kakor je bil ustvarjen, brez modnega kinča in priučene kulturne spodobnosti, s katero pogosto krije svojo duhovno goloto. In meja ima to strahovito moč, da strga z njega še tako trdno navlako bodisi svežega snobizma ali zastarelih izročil ter ga neusmiljeno razgali in razkrije njegovo človeško bedo pred ostalimi sotrpini.
Kje drugje vidiš zgrbančeno starko, ki nenadoma dvigne glavo čez svojo grbo, se otrese svojih 77 let in veselo zakorači pod težko butaro, ko stom iz carinarnice in jo vsa srečna mahne proti drugemu bloku, kjer po njenih računih ne bo več strahu? Pri 77 letih ji še diši življenje in prava življenjska blaženost ji polje po vseh u-dih ob misli, da bo pri vsej strogosti carinarja nekaj prepovedanega vendar prenesla čez mejo, da bo življenje lažje.
In kje najdeš potrdilo za mnenje nekega slovitega pisatelja, da si komično in tragično v človeškem življenju ne sledita drugo za drugim, temveč se skoraj prelivata, tako da komičnemu v hipu sledi tragično ali narobe, ako ne na meji?
Oni dan sem videl v avtobusu znanca, kako ga je carinar »slačil« brezobzirno, pa tudi nekako samoumevno, kakor da je to v naravnih zakonih in ne v neumnih človeških. Takoj se moram spovedati, da sem se zalotil, ko sem tudi sam ne prav z užitkom, vendar pa brez sočutja sledil temu prizoru. Kolikokrat smo srečni, da le nas ni doletelo!
»No, kaj še imate?«
Nekaj parov klobas, nekaj mesa.
»Koliko? Pokažite! Koliko tehtajo?«
Pa je potnik pokazal klobase, jih vzel v roke jih ogledoval in tehtal kakor praktična gospodinja na trgu, če ni tehtnice pri rokah. Potem je vdano v božjo voljo odprl še drugo torbo.
»Kaj pa je to? Aha, to so banane. No, samo tri. Naj bo. Toda, vedeti bi morali, da so banane v Italiji državni monopol. ..«
Naočnikov na potnikovem nosu carinar očitno ni opazil, sicer bi mu ne bil razlagal, kaj je monopol. »Veste, tako kakor tobak ali sol. ..« Navsezadnje je dostikrat za potnike prava sreča, da se carinarji počutijo v svoji stroki dobro podkovane in da s posebnim užitkom razstresajo nevednim kar iz rokava, saj v tem razpoloženju v torbah potnikov marsikaj spregledajo.
In v drugi torbi je še bilo 15 jajc — smelo bi jih biti samo 6 — in še marsikaj drugega za naše gospodinje. Kdo bi mislil, da znamo biti tudi moški tako gospodinjski! Še smehljati se je znal naš potnik, kakor ženske, ki s svojim nasmeškom premagajo tudi še tako bojevite paragrafarje. V resnici se je zadovoljno smehljal tudi gospod inšpektor. Z gotovostjo ne morem trditi, ali iz zadoščenja, da je odkril v dveh torbah toliko »Corpu-sov delicti«, in to še v pričo dveh svojih podrejencev, ki bodo vedeli kako je treba opravljati službo, ali pa je morda tudi v službi ohranil ne kaj svojega prirojenega humorja. Jaz pa sem za tem komičnim prizorom ugledal vso tragiko človeka. Da bi bila vsaj ženska za vso tisto mizerijo v dveh torbah! Toda moški! Revež je človek v Adamovi obleki, vsakdo brez izjeme, pa naj ga sleče carinar ali kdo drugi, in revež bo ostal, dokler bo v njem življenjski nagon.
— Ib —
ŠE VEDNO NAPETOST ZARADI J. T1ROLA. Italijanski poslanik na Dunaju je izročil avstrijskemu zunanjemu ministru noto glede južnotirolskega vprašanja. Dr. Kreisky je v imenu vlade noto zavrnil, češ da ni sestavljena v primernem tonu. Italijanski zunanji minister Segni je nato pozval poslanika v Rim, da bi mu poročal o položaju na Dunaju. Dunaj je italijanska nota presenetila, vsaj dunajski listi tako poročajo; ti očitajo rimski vladi, da je hotela z noto potlačiti pozornost avstrijske javnosti zaradi smrti A. Gost-nerja v bocenski ječi. V svoji noti očita italijanska vlada avstrijski, da ni ničesar ukrenila proti skrajnežem, ki podpirajo atentatorje na Južnem Tirolskem. Rimska vlada želi, da bi jo avstrijske oblasti vselej podrobno informirale o rezultatih preiskav proti avstrijskim nacionalistom, ki se mešajo v južnotirolske zadeve. Glasilo avstrijske socialistične stranke »Arbeiter Zei-tung« objavlja vest, da so nekatere južnotirolske atentatorje vadili v Belgiji. Denar in druga sredstva za to naj bi dajali francoska organizacija OAS (tajna armada, ki se bori tudi proti De Gaullu) in belgijska organizacija MAC (Mouvement d’action civique), ki s to sodeluje. To belgijsko organizacijo podpirajo belgijske družbe, ki imajo svoje podružnice v Kongu.
ALI JE BOLGARSKO LETALO RES VOHUNILO? Prejšnjo soboto je moral bolgarski pilot Milušč Solakov s svojim letalom MIG 17 zasilno pristati v vasi Acquaviva del Fonte v Apuliji. Pri pristanku se je Solakov pobil, zlomil si je roko in zadobil tudi nekatere druge poškodbe po telesu. Ker so v Apuliji ameriška oporišča za izstreljevanje vodljivih raket, so pilota takoj osumili, da je hotel vohuniti. Preiskavi so prisostvovali tudi ameriški častniki. Listi pišejo, da so v letalu našli tudi fotografske aparate. Zadeva še ni bila popolnoma pojasnjena. Solakova so prepeljali v bolnišnico v Bariju, kjer je močno zastražen. Listi vedo povedali, da je vozil avto Solakova v Bari z izredno brzino in močno zastražen. Solakov še ni bil izročen sodišču, pač pa ga je zaslišal samo preiskovalni sodnik. Bolgarskih diplomatov niso pustili k njemu. Solakov zanika, da bi bil hotel vohuniti, in trdi, da je zašel in moral nato pristati, ker je izgubil orientacijo.
PAPEŽ O PREOBRAZBI CERKVENE UPRAVE. Te dni se je zaključilo tretje zasedanje oserdnjega odbora, ki pripravlja cerkveni zbor (koncil). Ob tej priložnosti je spregovoril tudi papež Janez XXIII. ter se je posredno dotaknil tudi knjige, ki jo je napisal sloviti jezuit Lombardi. Ta je, kakor smo že poročali, naglasil potrebo, da se izvedejo nekatere reforme osrednje cerkvene uprave. Papež je očitno hotel namigniti na Lombardijevo knjigo, ko je dejal, da morejo biti sestavljale! publikacij ob priliki pripravljanja koncila previdni in objektivni v svojih izvajanjih; ako hočejo s svojimi deli res koristiti; sicer se ustvarja negotovost in zmešnjava.
KUBA ZOPET NA SVETOVNEM PO-PRIŠCU. V mestu Punta del Este so se zbrali predstavniki dvajsetih ameriških držav, ki pripadajo Organizaciji ameriških držav. V imenu Amerike je nastopil državni tajnik za zunanje zadeve Rusk. Američani gredo za tem, da se Kuba izključi iz organizacije, češ da ne sme ostati v njej nobena država, v kateri je. zavladal komunizem. Kuba se je temu seveda uprla in v njenem imenu je na konferenci pobijal to gledišče predsednik Dorticos. Zaradi tega spora se je konferenca zavlekla za več dni. Južnoameriške države se ne navdušujejo za izključitev Kube, za ta predlog niso niti tiste države, ki se nc strinjajo s politiko Kube, pač pa so ostale, rajši povsem mlačne. V smisli* pravil organizacije ameriških držav bi moralo za vsako resolucijo glasovati vsaj 14 držav, medtem ko je ameriška resolucija zbrala samo 13 glasov. Večina bi bila zagotovljena ako se za resolucijo odloči tudi predstavnik Haitija.
SOVJETSKO OROŽJE ZA SUKAR-
NA? Londonski listi poročajo, da je iz Londona odpotoval indonezijski poslanik pri sovjetski vladi Adam Malik, ki je prispel iz Djakarte. Odletel je v Moskvo. Tam pričakujejo generala Nasu*. tiona, načelnika indonezijskega generalnega štaba, ki bo po Sukamovem nalogu vodil pogajanja .za dobavo sovjetskega orožja. Kakor poroča »Obser-ver«, se je Sukamo, ki se. je poprej obotavljal, odločil za ta korak, ker so Angleži ustavili dobavo orožja Indoneziji.
AMERIŠKI POLET OKOLI ZEMLJE JUTRI? Američani se že dolgo pripravljajo, da bi po sovjetskem zgledu pognali človeka okoli Zemlje. Za to težko nalogo je bil določen polkovnik John Glenn, ki bi ga morala pognati v vesolje raketa Atlas iz Cap Canaverala. Po večkratnem odlogu bi moral Glenn vzleteti preteklo soboto, toda nekaj še ni bilo v redu in vzlet so odložili do četrtka, L februarja. Glenn bi po načrtu moral trikrat preleteti pot okoli Zemlje. Za zadevo se zanima tudi sam predsednik Kennedy, ki mu je pač pri srcu zunanji ugled Združenih ameriških držav.
KRVAVI DOGODKI V VENEZUELI.
Dobre štiri dni je tekla kri po ulicah glavnega mesta Venezuele Caracasa. Obležalo je 39 mrtvih, med temi tudi sedem policistov, ranjenih pa je bilo 280 ljudi. Vstaja proti sedanji vladi, ki ji načeluje Betancourt, se je začela z eksplozijo bombe pred vhodom ameriškega poslaništva; že poprej je bila proglašena stavka prometnikov, ki sicer ni imela neposredno politične narave. Ker je prva bomba eksplodirala prav pred ameriškim poslaništvom, sklepajo, da so upor vodili pristaši politike Fidel Castra, kubanskega ministrskega predsednika. Ti naj bi hoteli hkrati tudi protestirati proti nastopu Američanov na konferenci Organizacije ameriških držav v Punti del Este proti Kubi. Prejšnji teden je bila tudi obletnica, odkar je moral zapustiti oblast dotedanji predsednik Perez Jimenez. Po ameriških vesteh naj bi upor vodila komunistična stranka.
Mednarodna trgovina
Sejem »Alpe - Adria”
ITALIJANSKA UDELEŽBA
Kakor smo že poročali je Gospodarsko razstavišče v Ljubljani že določilo čas novega mednarodnega sejma »Alpe-Adria«, ki je namenjen v prvi vrsti pospešitvi trgovinske izmenjave med obmejnimi področji treh sosednih držav Avstrije, Italije in Jugoslavije. Sporazumno z osrednjimi vladami je treba določiti še obseg te iz menjave, to je blagovne kontingente. Trgovinska zbornica LR Slovenije je v tem pogledu že postavila svoje predloge in jih sporočila zbornicam na italijanski strani. Tudi posvetovanja med trgovinskimi zbornicami v Trstu, Vidmu in Gorici so že toliko napredovala ,da bodo zbornice v krat kem času predložile svoje skupne že lje pristojnim oblastem v Rimu, to je ministrstvu za zunanjo trgovino. Zadnje posvetovanje glede sestave blagovne liste z ustreznimi kontingenti je bilo med predstavniki teh trgovinskih zbornic v ponedeljek v prostorih trgovinske zbornice v Trstu. Blagovna lista naj bi upoštevala gospodarsko strukturo vseh treh pokrajin v Italiji a tudi gospodarski sestav Slovenije, da bi se tako sejmu zagotovil čim večji uspeh.
času povečala svojo proizvodnjo za 5 milijonov ton ali za 27°/o, kar predstavlja najmočnejši prirastek, ki bi ga bili kdajkoli zabeležili. V Sovjetski zvezi je proizvodnja jekla nadalje napredovala. V omenjenem razdobju je nara-stla za 4,5 milijona ton ali za 6%. Države Premogovne in jeklarske skupnosti so povečale svojo proizvodnjo za 2%; med njenimi članicami je napredovala zlasti Italija, kjer so pridobili za 10,5% več jekla kakor v prvih 9 mesecih leta 1960.
VEČ JEKLA ZA NAFTOVODE
»Izvestja« poročajo, da potrebujejo sovjetska podjetja velikanske količine jekla za napeljavo novih naftovodov in plinovodov (za zemeljski plin). Mreža naftovodov bo dolga okoli 30.000 kilometrov in mreža plinovodov okoli 20 tisoč km. Lani so v Sovjetski zvezi proizvedli 71 milijonov ton jekla, vendar ta proizvodnja ne zadovoljuje. Sovjetska vlada bo investirala 100 milijard rubljev v jeklarne za časa izvajanja gospodarskega načrta 1959-1965.
Na političnem obzorju
ZANIMANJE ZA MAKEDONCE V GRČIJI. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je predstavnikom grških listov izjavil, da ni Jugoslavija načela vprašanja makedonske manjšine v Grčiji z nekimi posebnimi prikritimi nameni. Jugoslovanska stališče glede te manjšine je zasnovano na etničnem kriteriju in ga danes ni treba ponavljati. Vprašanje makedonske manjšine je treba pravilno, razumno in trezno vskladiti s časom in z razvojem jugoslovansko-grških odnosov. Novo zanimanje jugoslovanske vlade in javnosti za položaj Makedoncev v Grčiji, ki ne uživajo nikakšnih narodnostnih pravic, je zbudilo veliko po-
zornost grškega tiska.
AMERIŠKOSOVJETSKA TRGOVINA UPADA
SVETOVNA PROIZVODNJA JEKLA REKORDNA
Svetovna proizvodnja jekla je dosegla v prvih 9 mesecih lanskega leta 276 milijonov ton, kar predstavlja pravi rekord. Upadanje proizvodnje v Se-vrenoameriških državah je prekrilo močno napredovanje proizvodnje na Japonskem in v Sovjetski zvezi.
V prvih 9 mesecih 1961 so v Združenih ameriških državah pridobili 70 milijonov ton jekla, to je 10 milijonov ton ali 12,5% manj kakor v istem razdobju leta 1960. Japonska je v istem
Ameriške pristojne oblasti so lani izdale izvozna dovoljenja za okoli 55 mi lijonov dolarjev blaga, namenjenega v Sovjetsko zvezo; leta 1960 je bilo izdanih takšnih dovoljenj za 94 milijonov dolarjev blaga.
Državni tajnik za trgovino Hodges, je izjavil, da so oblasti izdale manj izvoznih dovoljenj zaradi napetosti v mednarodnih odnosih, ki je nastopila lansko leto.
URAN V ŠVICI
Salazar
(Nadaljevanje s I. strani)
V Švici so odkrili že več ležišč urana. Z raziskovanjem so začeli že med vojno. Ustanovljena je bila tudi posebna družba Uranium S. A. Dolžina rovov, ki so jih izkopali med raziskovanjem, je dosegla že 120 km. Uran so odkrili v kantonu Valais, pa tudi pri Iserables. Izkop na tem mestu je pokazal, da je v rudi 1,5 kg urana na tono, to je 0,15%; drugod je odstotek precej nižji (0,07%).
ni dohodek na glavo znaša komaj 200 dolarjev na leto ter je nižji ne samo kakor na Norveškem (820), temveč tudi kot v Grčiji (290 dolarjev). Povprečna dnevna hrana vsebuje komaj 2400 kalorij ter je najskromnej-ša v Evropi; tu je jetika razmeroma najbolj razširjena. Na Portugalskem je še vedno štirideset odstotkov nepismenih; ni svobodne vzgoje za otroke iznad 11 let. V deželi, ki je pretežno kmečka, ni bilo agrarne reforme. Namakanje je prav malo razširjeno. Štirje veleposestniki kontrolirajo 95.175 hektarov zemlje, to je prav toliko, kolikor je poseduje 50.400 kmetov. Industrializacija zaostaja za najrevnejšimi deželami v Evropi, ki jih je prizadela vojna. Pred Portugalsko sta v tem pogledu Španija in Grčija. Še bolj klavrno sliko ustvarja okolnost, da je portugalsko gospodarstvo v veliki meri izkoriščalo kolonije. Dohodki Angole so danes prav tako veliki kakor Portugalske. Toda proračuni kolonij so vključeni v enoten in skupen proračun Portugalske, kar je o-čitno v prid te. Gospodarstvo Angole je v rokah monopolov. Na samem Portugalskem je gospodarsko življenje pod nadzorstvom majhnega števila koncernov. Tako se je ustvarila maloštevilna in bogata oligarhija, medtem ko množice delavstva in kmetov živijo v stiski. Ali misli Salazar na takšne razmere ko pravi: »Portugalska je revna dežela, ki ima precej denarja«. To je paradiž za gospodarje. Delavci ne morejo stavkati. Davki gredo lahko do 30%, davek na dediščino znaša 25%. Ko se je škof iz O-porta upal reči »Portugalska je korporativna država, ki je v praksi pokazala, da je sredstvo za izkoriščanje delavcev«, ga je Salazar pregnal iz Portugalske.
NOVA TOVARNA V INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU. Pretekli teden
je družba «Stabilimenti Meccanici Trie-stini S.p.A«, ki pripada velikem podjetju Snia Viscosa, podpisala kupno pogodbo za nakup 80.000 kv. metrov zemljišča v žaveljskem industrijskem pristanišču. Krožni sklad je dovolil novi družbi posojilo v višini 2 milijard lir. Tovarno bodo zgradili do leta 1963 in v njej bo našlo delo okoli 500 ljudi. V tovarni bodo izdelovali tekstilne stroje.
DVOJEZIČNOST PRODIRA PO SVETU. Nedavno je. bilo v Marlyu na Francoskem mednarodno zborovanje učiteljev in profesorjev, za katero je dalo pobudo »Gibanje za krajevne kulture« (Mouvement Laic des Cultures Regio-nales). Na zborovanju so razpravljali o vprašanju dvojezičnosti in poučevanja deželnih jezikov na osnovnih in na
srednjih šolah. Navedli so primere dvojezičnost v Švici, Italiji (Dolina d'Ao-sta), v Jugoslaviji, na Irskem, v Bel giji, pa tudi v Vel. Britaniji. Naglasili so potrebo, da se posveti čim večja pozornost uporabi jezika tudi manjših narodnostnih skupin. Jezik teh je treba gojiti na osnovnih in sednjih šolah. Tudi v Franciji bi morali posvetiti večjo pozornost jezikom Bretoncev, Baskov, Katalancev in Korzičanov.
UVELJAVITI JE TREBA LONDONSKI SPORAZUM. Med razpravo o občinskem proračunu v tržaškem mestnem svetu je dr. J. Dekleva opozoril na nujnost, da se čimprej ratificira (potrdi v parlamentu) Spomenica o soglasju ter ta tudi izvede z ustreznimi zakoni. Le tako bodo Slovenci prišli do svojih pravic na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Govornik je izrazil željo, da bi se reševanje zahtev Slovencev v Italiji razvijalo vzporedno z zboljšanjem odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
PRED OBISKOM PREDSTAVNIKOV KOMUNISTIČNE STRANKE V JUGOSLAVIJI. Krščanskodemokratska Agencija Giulia poroča, da je zvezni tajnik italijanske komunistične stranke za Tržaško prof. Šema potrdil, da se posebno odposlnastvo tržaške fe-deracijske stranke pripravlja na odhod v Jugoslavijo, kjer bo obiskalo predstavnike Socialistične zveze in Zveze komunistov Jugoslavije. V kratkem bodo objavljena tudi imena odposlancev.
Nove carine v Zahodni Nemčiji
Portugalska uprava ima Afričane in Azijce, ki živijo v portugalskih kolonijah za Portugalce; toda pravi državljani so samo tisti, ki jih je »sveto portugalsko odposlanstvo civiliziralo. Samo ti uživajo državljanske pravice. Po 400 letih portugalskega poslanstva je samo 1% Angolcev in po! odstotka prebivalcev Mozambika dosegla to čast.
Zahodnonemški parlament je sprejel novi tarifni pravilnik za uvozne, carine, ki vsebuje okoli 50.000 količnikov. Gre za nove carinske tarife, ki bodo v veljavi v letošnjem letu in ki upoštevajo zadnji razvoj Evropskega skupnega trga. Kakor znano, je pogodba o EST iz leta 1957 predvidevala, da so carinske tarife, za izmenjavo industrijskih izdelkov med šestimi članicami Evropskega skupnega trga od leta 1960 do L januarja 1962 znižajo za 40%, carinske tarife za uvoz kmetijskih pridelkov pa za 10% v primerih, ko gre za blago svobodnega uvoza, in za 5%, ko gre za kontingentirano blago.
Hkrati je bilo v smislu rimske pogodbe treba urediti carinske tarife za uvoz iz tretjih držav vsaki članici tako, da bi nove tarife predstavljale povprečje med starimi tarifami vseh 6 držav. Med novimi carinskimi količniki, ki jih je te dni sprejela zahodno-nemška vlada, je tudi nekaj takih, ki so se zaradi te ureditve povišali (nasproti tretjim državam), ker so bili pred tem nižji kakor v drugih članicah EST. Oglejmo si nekaj novih količnikov (v oklepaju višina količnika pred novo ureditvijo);
Pri vseh navedenih vrstah blaga se je s 1. januarjem letos carina med šestimi članicami znižala, medtem ko se je hkrati povišala nasproti tretjim državam, razen pri maslu in govejem mesu, kjer so carinske tarife za uvoz iz tretjih držav ostale neizpremenjene.
Po novem tarifnem pravilniku so popustile.tudi carinske tarife za uvoz nekaterih drugih kmetijskih pridelkov iz ostalih članic EST. Tako znaša sedanja carina za uvoz živih telet 6,5 (poprej 7,5), za uvoz živih goved 6,5 (poprej 7,5) in za uvoz zmrznjenega mesa 6,5 (poprej 7,5); carina na uvoz mleka znaša zdaj 16% (poprej 18,5%), na u-voz kondenziranega mleka 19,5% (poprej 22,5%), na uvoz penečih vin 195 mark (poprej 225 mark) pri hektolitru.
Na modni reviji v »Unionu« med mednarodnim sejmom »Moda 1962«, ki ga je priredilo Gospodarsko raz stavišče v Ljubljani, so se gledalci lahko prepričali, kako sta v Jugoslaviji že napredovali proizvodnja tkanin in tudi sama konfekcija. Na odru se je pojavila tudi dama v večerni obleki iz zlato-nijavega brokata, ki jo vidite na sliki. Brokat je proizvod domače tovarne.
Socialni
UTRINKI
PREVEČ TUJCEV DELA V ŠVICI.
Švicarji so se pričeli vznemirjati zaradi naraščajočega dotoka tuje delovne sile, čeprav se z druge strani zavedajo, da ne bi mogli brez tuje pomoči ohraniti svojega gospodarstva na sedanji višini. Doseljevanje vznemirja švicarske sindikate. Ti so zdaj tudi proti temu, da bi se delovni urnik skrčil, ker bi morali nato dovoliti doselitev nove delovne sile iz tujine. Če bi za 1 uro skrčili tedenski delovni čas v industriji, bi morali povabiti 15.000 tujih delavcev v Švico; če bi hoteli.na vseh zasebnih področjih znižati delov-ni čas za 1 uro, bi morali dovoliti vselitev novih 40.000 tujih delavcev.
Tudi iz naših krajev odhaja precej ljudi na delo v Švico. Nekateri poskušajo poklicati za sabo tudi svoje družine ;tako na primer odhajajo v Švico tudi žene naših delavcev. Iz dolinske občine nam poročajo, da dovolijo švicarske oblasti vstop tudi ženam, toda pod pogojem, da se poleg mož tudi same zaposlijo.
SAMI BOMO IZBIRALI ZDRAVNIKA. Delavci in uslužbenci, ki imajo pravico do zdravniške oskrbe pri zavodu 1NAM, bodo od marca dalje lahko izbrali zdravnika po svoji želji, ne da bi bili kakor doslej nujno navezani na zdravnika, ki ga jc določil omenjeni zavod. Novi sistem je žc več let v veljavi v ostali Italiji, razen v Trstu, v Gorici in v Turinu.
V Avstriji ne bo rekordov!
Z Dunaja poročajo, da.je. avstrijsko gospodarstvo začelo novo leto s previdnim optimizmom. Vse kaže, da so avstrijski gospodarstveniki v svojih napovedih mnogo bolj previdni kakor lansko leto, ko so napovedovali same rekorde. Računajo, da je surovi narodni dohodek lani narastel za 5%. to je manj kakor so se glasila napovedovanja. V zadnjih mesecih preteklega leta se je konjunktura poslabšala; ta pojav ni mnogo pokvaril celotne slike, ker so bili prvi meseci lanskega leta izredno ugodni za gospodarski razvoj. Avstrijski inštitut za gospodarsko raziskovanje sicer pripominja, da niso to znaki pravega nazadovanja, temveč zmernega upadanja napredka.
Zunanja trgovinska bilanca je aktivna, in sicer cenijo prebitek, dosežen v lanskem letu okoli 2 milijardi šilingov. Zlate in devizne rezerve Narodne banke so se dvignile za 18% in znašajo danes 21,4 milijarde šilingov Po vsem tem se je šiling utrdil in danes že prevladuje mnenje, tako poroča dopisnik londonskega »Statista« z Dunaja, da bi Avstrija lahko prešla od zunanje k polni zamenljivosti. Finančni minister dr. Klaus je mnenja, da je treba odpraviti zadnje ovire k svobodni mednarodni poravnavi, če mur nasprotujejo samo nekateri kme-tijci in industrijci.
Splošno se je utrdilo mnenje, da bo tudi leto 1962 ugodno za avstrijsko gospodarstvo, toda to se bo raz vijalo počasneje kakor v letih 1960 in 1961. Inštitut za gospodarsko raziskovanje meni, da se bo surovi narodni dohodek povečal za 3 do 4% ob ustaljenih cenah. Razvoj bo te torej počasnejši; v razdobju 1953-60 se je surovi narodni dohodek povečal za 8,3% povprečno na leto in samo Zahodna Nemčija je imela v Zahodni Evropi večji napredek. Nekateri gospodarstveniki in sama vlada napovedujejo vendar nekoliko ugodnejši razvoj.
Bolj kakor nenadnega upadanja poslovne dejavnosti se gospodarstveniki bojijo skoka cen in temu dosledno tudi plač, kar bi utegnilo okrniti konkurenčno moč avstrijske industrije v tujini. Zanimivo je, da po poročilih 65% industrijskih podjetij primanjkuje delovne sile in da prav ta okolnost ovira njihov nadalnji razvoj. Ta ko se ustvarja pritisk na cene, ket razpoložljivost z blagom ne narašča dovolj. Konec decembra so bile cen** potrošnega blaga za 5,4 višje kakoi leto poprej. Osebno dohodki so se po oceni dvignili približno za 9%,- in to zaradi povišanj plač v gradbeni indu stri ji, proizvodnji stekla in tkanin ter na žagah.
Ni znamenj, da bi se zboljšal delovni trg, pač pa je razvoj v veliki meri odvisen od stališča delavskih sindikatov. Med temi in Zvezno gospodarsko zbornico je prišlo do spo razuma glede skupne akcije proti in flacijskim težnjam, ki utegne imeti ugoden vpliv na gibanje plač. Ako se bodo plače hitreje dvigale kakor proizvodnost ta je lani napredovala sa mo za 0,6% nasproti 7-odstotnemu napredku v letu 1960 — bi malenko-
stno znižanje carin in ukrepi za sprostitev trgovine, ki so bili sprejeti v začetku tega leta, ne zadostovali za obrambo proti inflacijskim težnjam, Predsednik upravnega sveta delavski!] sindikatov je pristal na zvišanje doseljevanja delavcev iz tujine in izrazil nado, da bo tesnejše sodelovanje' med sindikati in delodajalci pripo-3 moglo k nadaljnjemu razvoju avstrij-r skega gospodarstva.	n
Svobodnejša
izmenjava
(Nadaljevanje s 1. strani)
»zbliža« med seboj različne cene, k1
so zdaj v veljavi za posamezne vrste kmetijskih pridelkov v šestih člani^ cah. Postopek se bo začel izvajati I julija 1963 in njegov najvažnejši naf men je v tem, da bo uravnovesil cev ne kmetijskih pridelkov v omenjeniiir državah. V prvi vrsti gre za izenačer nje cene pšenici. Posamezne državd bodo prispevale v denarni sklad v na-v slednjem razmerju: Zahodna Nemčis ja 31%, Italija 28%, Francija 17,5%P Belgija in Luksemburg skupaj 10,5°/«v in Nizozemska 13%.	1
Po vsem tem je pričakovati, da se j bo med šestimi članicami EST razvk
la v prihodnjih letih na področju kmetijstva zelo ostra konkurenca Zj izdelki boljše vrste in prve izbire. V zameno pa bodo kmetijski pridelo-v valci lahko sčasoma računali na tru žišče, ki bo štelo okoli 160 milijono'v potrošnikov, in če se Velika Britani-P ja odloči za pristop k EST, na trži-1 šče z okoli 210 milijonov potrošnikov,v Predstavniki šestih držav članic so obu zaključku zasedanja v Bruslju izra-v žili svoje zadovoljstvo za dosežemp sporazum; Italijani, pa so še posebe.il zadovoljni, ker so si dejansko zago-^ tovili nemoteno nadaljevanje sedanje-ga izvoznega programa za sadje ii povrtnine v ostale članice EST.
Čedalje ostrejše se bo postavljalo vprašanje, kako naj se uredi uvoz i 1
)
i
i
drugih držav. Amerika je svoje korie
sti že zavarovala. Kaj pa druge drža* ve? S čim bodo agrarne države plačevale uvoz iz držav EST? Po poročilih iz Bruslja so prav to vprašanje postavili Nemci ter se upirali zahte-Ji vam Italije in Francije tudi s tegtte vidika.	;e
i
Znanstveni inštitut TAM*
Centralni delavski svet Tovarne avto mobilov in motorjev Maribor je na svojem rednem zasedanju sprejel sklef o ustanovitvi Inštituta za motorje in motorna vozila pri TAM. Novi inštitut katerega ustanovitelj je TAM, bo zavod s samostojnim finansiranjem. Bavil se bo z znanstveno-raziskovalnim delom na področju motorne industrije. Za potrebe novega inštituta bodo v krat kem zgradili nove poslovne prostore katerih izgradnja bo stala blizu 400 mi lijonov dinarjev.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
8. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR ie0.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
TELEFON AT. 38*101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO
Vrsta blaga
Foto aparati Moške obleke Avto ( +2000 kc) Avto (—2000 kc) Maslo Govedina Svinina
Za član.
3.5	( 4,0) 9,0 (10,5)
12.5	(14,5) 10,0 (11,0)
17.5	(18,5) 14,0 (15,0)
5.5	( 6,0)
Za 3 drž.
8,6 ( 7,6)
16.0	(15,0) 23,2 (20,7) 18,9 (16,9)
24.0	( 24,0)
20.0	(20,0) 10,4 ( 8,0)



LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je odplula iz Benetk proti Trstu, Kopra, Splitu in Reki, kamor je dospela 24. januarja. 28. januarja je ladja ponovno nastopila pot v Severno Ameriko via Koper in Trst. Ladja »Bohinj« je 16. januarja odplula iz New Torka proti Sredozemskemu morju. Ladja se bo na svoji poti dotaknila naslednjih luk: Tangier, Genova, Neapelj, Palermo, Tesaloniki, Split, Benetke in Reka. Dne 28. februarja bo ladja ponovno odplula proti Ameriki via Koper in Trst. Ladja »Bovec« je 24. januarja priplula v New York.
zemska, Švica in Japonska. Razstava obsega 25.000 kv. m. pokritega in 35.000 kv. m. odprtega prostora, od tega deloma na morju. Organizirala jo je uprava mednarodnega velesejma v Genovi. Razstava ima namen pokazati najnovejše izsledke v ladje-delstvu ter je široko zasnovana.
n
ji
RAZSTAVLJAJTE IN TR6UJTE NA MEDNARODNEM OHMEJNEM SEJMU
99
ALPE-ADRIA

Od 11. do 20. maja 1962 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Jugoslavija)
(Frikaz izdelkov obmejnih pokrajin!
Maj h olj šm prilika za sklepanje trgovskih poslov!
Vse informacije: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
LJUBLJANA (Jugoslavija) - Titova cesta, SO
NAPOVEDANE LADJE — JUGOLINIJA —
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje —
—	Indija — Pakistan: Učka 20/2, Velebit 26/2.
—	Indonezija — Daljni vzhod: Velebit 26/2.
—	laponska: Velebit 26/2.
—	Severna Evropa: F. Supilo 5/2.
—	Severna Amerika: Črna Gora 4/2.
—	Severna Afrika: F. Supilo 5/2.
—	lužna Amerika: Radnik 1/2.
—	Perzijski zaliv: Vojvodina 25/2.
Kako poravnaš naročnino
Letna naročnina za Italijo znaša 850 lir, polletna 450 lir. Plačaš jo lahko po poštni položnici, naslovljeni na »Založbo Gospodarstva«, Trst, ul. Geppa 9, Poštni tekoči račun št. 11-9396.
Letna naročnina za Jugoslavijo znaša 700 dinarjev, polletna 350 dinarjev. Naroča in plača se pri »Adit«, Ljubljana, Stritarjeva 3, tekoči račun štev. 600-14-3-375.
Naročnina za ostalo inozemstvo znaša 3 dolarje letno in jo lahko vplačaš po mednarodni nekaznici ali s čekom.
— JADROLINIJA —
Proga Jadransko morje —
—	Dalmacija — Grčija (tedenska): Pelješac 13/2.
—	Grčija — Kreta (štirinajstdnevna): Lastovo 2/2, Lastovo 16/2.
I. MEDNARODNA RAZSTAVA POMORSTVA V GENOVI. Dne 27. januarja so v Genovi odprli I. Mednarodno navtično razstavo, na kateri sodelujejo poleg Italije še Združene ameriške države, Velika Britanija, Francija, Zahodna Nemčija, Sovjetska zveza, Brazilija, Skandinavske države, Avstrija, češkoslovaška, Nizo-
Grand Hotel Toplice - Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Drsanje na jezeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedrila. e Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina.
i I ‘
JnJbiMuhOfia ICopM,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA — TELEF. 141, 184 TELEX: 03-517
*
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni • Pomorska agencija • Špediterska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo • Transportno zavarovanje blaga • Carinjenje blaga
•	Redni zbirni promet iz evropskih centrov
•	Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk • Strokovno embaliranje • Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga v lastnih skladiščih • Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.
»i
:u
1>t
Održava osam linija i to:
Sjeverna Evropa (tjedno)
Sjedinjene Države Amerike (deselodnevno) Južna Amerika (mjesečno)
Levant (tjedno)
Iran, Irak (svaki mjesec i pol)
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno)
Daleki leteli, Japan (mjesečno)
Ualeki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno)
Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodova, koji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
Prevesite robu prugama "JDGOLINIJE’
■vestnik
SEDEŽ. TRST
ui, i c a f a r i o mzi sr. tezi.
TELEFON ST. r e
ro- ||
v
za
m.
;ili
lo
Srr^GOSPOmRSKF.G A ZORI J7F.NJA
Nove mezde v trgovinski stroki
ijeV prejšnjih številkah smo navedli )o^ve plače nameščencev v trgovinski ■ij-;roki v smislu krajevne pogodbe z n c 12. oktobra 1961. Ta pogodba dolo-1 tudi za delavce, v zvezi z vsedržavni Pogodbo, nove mezdne prejemke, ki 1 naslednji:
Skupina D/l: vozač tovornjaka
	13.000	
Skupina D/2:		
nad 20 let	9.480	8.330
i,;Zaznamovalec cen:		
,te18 do 20 let	8.200	6.910
n;.zavijalec		
1.16 do 18 let	6.750	5.880
ia.Pod 16 let	4.420	4.110
-e.vratar, vozač brez	strokovne sposob-	
,ihn°sti (8 ur):		
če-nad 20 let	10.120	8.890
lVel8 do 20 let	8.810	7.380
iavozač motofurgona	brez	strokovne
čisPosobnosti (8 ur)		
%,Pod 16 let	" 5.050	4.580
;»/»vozač brez strokovne sposobnosti (za		
10 ur):		
nad 20 let	11.200	
vi.18 do 20 let	9.680	
^vozač furgona brez Jzve (za 10 ur):	strokovne pripra-	
V16 do 18 let	8.070	
lavozač brez strokovne priprave (za 8 trur): nad 20 let	11.010
0/vozač motofurgona s strokovno pripravo (za 8 ur): ži-18 do 20 let	9.570
ovvozač s strokovno pripravo (za 10 obur): nad 20 let	12.210
ra-vozač motofurgona s strokovno pri-impravo (za 10 ur):
>ejl8 do 20 let	10.550
1°-^.
tonika
la-
o BESEDA O TRŽAŠKEM 'je	GOSPODARSTVU
tcMed razpravo o tržaškem občin-g^em proračunu za leto 1962 je po-jeI besedo tudi dr. J. Dekleva, ki je izvoljen na listi Neodvisne socia-'tične zveze. Govornik je začrtal uravne poteze današnjega gospodareča zastoja v Trstu. Ta se kaže na 'mer v brezposelnosti, saj je danes
0	Trstu še vedno 12.000 ljudi brez n 'a; v skromnem naraščanju prome-. v naši luki, medtem ko druge lu-
1	j1- naglo napredujejo: v nazadovanju J;djetij, katerih število je upadlo od J -316 na 9.917. V javnih službah je sl;Poslenih kar 22.000 ljudi, kar je 3-nogo preveč v primerjavi s števl-
1,11 prebivalstva: tako visokega odlika javnih nameščencev ne najde-'V° v nobenem drugem mestu Italije. nl3vornik je zahteval, da se čimprej 'lanovi avtonomna dežela Furlanija-_,Tiiska krajina. Dosedanji vladni u-ePi za reševanje gospodarske krize 1 Preveč razdrobljeni, medtem ko v Trstu potreben organski načrt, ato je govornik . razčlenil posamez-Postavke občinskega proračuna; 'nianjkljaj se je v primerjavi s pjšnjim proračunom povečal za do-'h 171 milijonov in prav za toliko T' državna podpora, ki bo letos zna-a 2 milijardi 165 milijonov lir.
ZA ELEKTRIKO POJDE VEČ DENARJA
^°ve električne tarife predstavlja Precejšnje breme za naše gospo-'flstvo. Inž. Spaccini je na zadnji " občinskega sveta prebral zanimi-' .razpravo o tem, koliko več bomo acevali za električno energijo po u-dbi novih tarif. Za razsvetljavo v
Drugo osebje	: prebiralec lesa:	
nad 20 let	11.010	9.640
18 do 20 let	10.040	8.410
Skupina D/3:	ovijale!:	
nad 20 let	9.400	8.270
18 do 20 let	8.140	6.860
16 do 18 let	6.690	5.840
pod 16 let	4.390	4.080
nosači zabojev brez pravic do napla-čila:		
nad 20 let	9.700	8.520
18 do 20 let	8.380	7.050
16 do 18 let	6.880	6.020
pod 16 let postreščki:	4.660	4.290
nad 20 let	10.020	8.800
18 do 20 let	8.730	7.310
16 do 18 let	7.300	6.290
pod 16 let vratar, čuvaj:	5.000	4.540
nad 20 let	10.660	
18 do 20 let	9.190	
16 do 18 let	7.540	
čuvaj skladišča, nočni čuvaj:		
nad 20 let	11.410	
18 do 20 let	9.790	
Skupina D/4:	osebje za natovarjanje	
in raztovarjanje:		
nad 20 let	9.380	8.250
18 do 20 let	8.130	6.840
16 do 18 let	6.680	5.830
pod 16 let	4.380	4.070
Drugo osebje: dišču:	čistilci, težaki v	skla-
nad 20 let	9.630	8.450
18 do 20 let	8.320	7.010
16 do 18 let	6.830	5.980
pod 16 let gasilci:	4.620	4.260
nad 20 let	10.480	
18 do 20 let Kategorija E Skupina E/l	9.040	
nad 20 let	11.010	9.640
18 do 20 let	10.040	8.410
specializirani delavci: nad 20 let	11.010	9.640
Drugo osebje s podobnimi nalogami (embalažni delavci, delavci v skladišču, izdelovalci cvetličnih košaric in vencev):
18 do 20 let	10.040	8.410
16 do 18 let	8.730	7.520
Skupina E/2 kvalificirani delavci: nad 20 let	11.850	9.500
18 do 20 let	9.900	8.290
16 do 18 let	8.600	7.410
Skupina E/3
nad 20 let	10.000	8.780
18 do 20 let	8.650	7.450
16 do 18 let	8.100	6.190
pod 16 let	4.800	4.380
Vajenci 1 leto:
nad 20 let	7.130	6.310
18 do 20 let	6.610	5.460
16 do 18 let	5.730	5.000
pod 16 let	4.020	3.750
2.	leto: nad 20	let	7.840	6.920
18 do 20 let	7.320	6.130
16 do 18 let	6.420	5.600
pod 16 let	4.740	4.360
3.	leto: nad 20	let	8.540	7.530
18 do 20 let	7.910	6.700
16 do 18 let	7.120	6.200
pod 16 let	5.440	4.970
Ustno sta se še pogodbeni stranki dogovorili, da	dodatek na osebo (ad
personam) za ženske, ki so družinski poglavarji in ki so v službi od dne 16. marca 1956, bo vključen, v razmerju 30% od 1. marca 1961 dalje za drugih 30% od 1. marca	1962 dalje in za ostalih 40% od 1.	marca 1963 dalje. Kot
posledica je omenjena doklada od 1. marca 1961 znižana na 673 lir na mesec za ženske uradnice in na 155 lir tedensko za ženske neuradnice.
Jlaši Iisti - naše tiskarne
zasebnih stanovanjih (povprečna potrošnja 25 kilovatnih ur) pojde na dan 5 lir več kakor doslej. Za električne stroje za domačinstvo pa bo izdatek za 13,48 lire višji (po enotnem obračunavanju) ali pa 44,50 lire, če bomo izbrali dvojno tarifo.
V eni izmed zadnjih številk »Gospodarstva« iz lanskega leta smo razložili ustroj »dvojne tarife«. Obračunavanje po enotni tarifi je enostavna množitev potrošenih kilovatnih ur s ceno kilovatne ure; pri dvojni tarifi pa bodo potrošniki plačevali določeno stalno vsoto na mesec (pavšal), poleg tega pa bodo plačevali električni tok po znižani ceni.
Na mesec bodo izdatki za elektriko višji za 600 lir v prvem primeru in za 1500 lir v drugem, v primerjavi z izdatki za isto količino energije pred uvedbo novih tarif.
POGREBNO PODPORNO DRUŠTVO v Bazovici vljudno vabi vse člane na redni letni občni zbor v nedeljo, 4. fe bruarja ob 16. uri v Preslovi dvorani
STAVKA TUDI SLOVENSKIH PRO FESORJEV. Pretekli četrtek so v Trstu in v Gorici znova stavieaii tudi slovenski profesorji, da bi dosegli e-nako gmotno zboljšanje kakor ostali državni nameščenci.
UREDITEV CESTNEGA KRIŽIŠČA. Križišče med sežansko in trbiško cesto na Opčinah, kjer je bilo že več smrtnih nesreč, bodo razširili in uredili po sodobnih načelih avtomobilskega prometa. Delo se je že začelo. Žrtvovati je bilo treba mnogo dreves, med temi tudi okoli 20 borov.
VEČ STAVK NA TRŽAŠKEM. V obratih Združenih jadranskih ladjedelnic v Trstu in Tržiču so uradniki s stavko podprli zahtevo po nekaj izboljšavah v delovni pogodbi. Delavci so tudi zapustili delo. Stavka je trajala s presledki več dni. V Tržiču je prišlo do incidentov med policijo in delavci. Policija je vrgla več solzilnih bomb. Nekaj delavcev je bilo ranjenih.
TRŽAŠKI PRISTANIŠKI DELAVCI so v preteklem tednu več dni zaporedoma prekinili z delom ob raznih urah; njihove zahteve se tičejo v glavnem poviška prejemkov pri pretovarjanju določenih vrst blaga. De lo v pristanišču je precej trpelo, saj so morale nekatere ladje odpluti na pol prazne. Vodstvo Javnih skladišč se upira tem zahtevam in trdi, da bi pristanek na nove poviške še bolj podražil usluge tržaškega pristanišča.
RAZŠIRITEV CESTE. V ponedeljek so pričeli z delom pri razširitvi Furlanske ceste. Najprej bodo podrli nekaj hiš in razširili prvih 280 m te ulice, nato bodo pričeli z delom na ostalih 220 metrih. Cesta je bila zelo nevarna zaradi živahnega p;.ometa.
RADIO IN TELEVIZIJA V TRSTU. V Trstu je v 65.000 stanovanjih vsaj po en radijski sprejemnik in v 26.000 stanovanjih po en televizijski sprejemnik. Ce upoštevamo, da stane naročnina na radijski program 3400 lir (na leto) in naročnina na televizijskega 12.000, sledi, da plačujejo Tržačani na leto okoli 530 milijonov lir v ta namen.
NOVO POSLOPJE RAI
Prihodnji ponedeljek bodo za Ober-dankovim trgom ob ulici F. Severo postavili temeljni kamen nove stavbe, v katero se bodo vselili uradi tržaške radijske postaje. Stavba bo zavzela 2400 kv. metrov površine; imela bo devet nadstropij, sedem nad in dva pod zemljo.
»GALEB«, LIST ZA MLADINO je v letošnjem šolskem letu izšel že v treh številkah. Ta mladinska revija, pri kateri sodelujejo tudi sami otroci, je v zadnjem času postala še bolj pe stra. Med ilustratorji srečamo že zna na imena M. Bambiča, R. Hlavatyja L. Koporca, A. Rogelja, KI. Palčiča in druga. Hvalevredna je pobuda Sama Pahorja, ki z zemljepisnimi opisi se znanja našo mladino s slovenskimi kraji pod Italijo, kakor z Rezijo in ostalimi predeli. Tem popisom so do dane zemljepisne skice.
Veseli nas, da je naš članek pod gornjim naslovom (glej »Gospodarstvo« z dne 10. januarja), našel odmev prav med slovenskimi stavci. O tem priča prava razprava o res vsenarodnem vprašanju, to je o obstoju našega tiska, ki nam jo je poslal slovenski stavec v Trstu. Pisec se ni o-mejil na spor med stavci in tiskarji, pa tudi ne na odnose med tiskarno in založniki listov, temveč je zgrabil snov širše. Dotaknil se je tudi vprašanja organizacije tiskarn v Trstu in Gorici ter vprašanje obstanka slovenskih tiskarn in slovenskih listov. Danes se zaradi prostora moramo omejiti na objavo piščevega mnenja o gledišču stavcev na skupno pogodbo med delavskimi sindikati in tiskarji.
(Prip. ured.)
Zadnja stavka, katero so pravzaprav sprožili bakrotiskarji v Italiji in ki se je razširila tudi na delavstvo zaposleno v trgovskih tiskarnah, je seveda a Trstu posebno med založniki slovenskih časopisov in revij (dnevniki izuzeti) povzročila nekak preplah. Razne ugodnosti, kot povišanje dohodkov, podaljšanje dopustov itd., na katere so pristali delodajalci, bodo seveda občutno vplivale — poleg poviškov davčne narave in drugih izdatkov — na ceno tiskarskih proizvodov. Ker je, slovenski tisk na Tržaškem kot na Goriškem že tako na slabih nogah, je vprašanje nadaljnjega obstoja slovenskega tiska v zamejstvu zaradi zgoraj navedenih socialnih pridobitev delavstva, toliko bolj kočljivo, ker grozi resnična nevarnost, da se slovenski tisk še bolj okme,.
Nastane torej vprašanje, kako bi se dalo omejiti to nevarnost, kako bi se našel izhod iz tega kritičnega položaja, v katerega je zabredel slovenski tisk. Odgovoriti objektivno na to vprašanje, je brez dvoma težko ker je treba pri tem upoštevati precej činiteljev, ki so slovensko tiskarstvo v zamejstvu dovedli do današnjega položaja.
Vsakomur mora biti jasno, da se proti odločbam sindikalnih organizacij ni mogoče upreti ali morebiti napraviti z njimi kak kompromis, da bi se tako rešilo, kar se rešiti da. Pravice delavcev so univerzalne in niso namenjene samo nekaterim privilegirancem; zaradi tega niso od tega izuzeti niti slovenski delavci in niti slovenski delodajalci, ki morajo upoštevati te pravice in jih tudi izvajati. Torej je iz te strani problem nerešljiv. Obstaja pa vendar neka možnost, da se najde zadovoljiva pot za vse, ki so zainteresirani na tem vprašanju: delodajalci, delavci in založniki oziroma klienti na splošno. Preden pa pridem na to točko, moramo nekoliko pobliže pogledati slovenske tiskarne kot take in si ogledati tudi vse tiste ljudi, ki imajo kakor koli opravka s tiskarno oz. tiskarskim delom.
K. S.
(Nadaljevanje sledi)
Nova skupna pogodba grafičarjev
Na pogajanjih med predstavniki delodajalcev in delojemalcev tiskarske stroke je bil dosežen te dni sporazum, ki bo podlaga pri sestavi nove delovne pogodbe za delavce in uradnike zaposlene v »trgovskih« tiskarnah. Na pogajanjih v Rimu so določili, da nova ureditev prične veljati 1. januarja letos, trajala pa bo tri leta. Mimogrede naj omenimo, da velja za tiskarne dnevnikov druga delovna pogodba, ki zapade konec junija letos.
Z novo delovno pogodbo bodo delavci zaposleni v trgovskih tiskarnah deležni naslednjih izboljšav:
L Delovni urnik se skrajša od 48 na 45 ur na teden ob neizpremenjeni (oz. povišani) plači. Ta postavka velja seveda za vso Italijo, vendar je treba pripomniti, da bo položaj v tem pogledu na Tržaškem ostal neizpremenjen, ker uživajo tukajšnji grafičarji že od leta 1947 skrčen delovni urnik, in sicer 44 tedenskih ur.
2.	Plače in draginjske doklade se skupno povišajo za 11%. Ce postavimo, da je imel ročni stavec doslej (brez doklade) 314 lir na uro, se bo zdaj njegova plača dvignila na 376 lir, ali za 62 lir na uro. To znaša na mesec okoli 11.000 lir več kakor doslej.
3.	Povišek za nadurno delo se dvigne od sedanjih 30 na 35% osnovne plače. V istem razmerju se povečajo tudi o-stali poviški (za delo ob praznikih, in podobno).
4.	Letne počitnice bodo trajale odslej: 13 dni po prvem letu dela; 15 dni od 2. do 10. leta dela; 18 dni po 10 letih dela. Doslej je trajal dopust: 12 dni od 1. do 4. leta; 14 dni od 4. do 10. leta; 16 dni od 11. do 19. leta; 18 dni čez 19. leto dela.
5.	Tudi glede odpravnine so delavci po novi pogodbi precej na boljšem: za vsako leto dela pred letom 1947 znaša odpravnina 5 dni (poprej različno: 2,3 ali. 4 dni); za naslednja tri leta 8 dni (poprej 6 dni), od 4. do 10. leta 10 dni (poprej 9), od 10. leta naprej po 15 dni (po stari pogodbi 14 dni).
6.	Vajenci bodo po novi pogodbi imeli to prednost, da bodo ostali le po 6 mesecev v treh »vajenskih stopnjah«, če bodo imeli ustrezna spričevala večerne šole za vajence grafične stroke. Veljavna spričevala morejo izdajati samo nekatere priznane šole v Italiji. Te imajo učilnice in delavnice po skoraj vseh večjih mestih v državi, v Trstu jih pa ni. V Trstu si torej vajenci ne morejo preskrbeti teh spričeval; toda vse kaže, da bo kmalu tudi to vprašanje ugodno rešeno.
Ročni stavci, ki stavijo v enem izmed tujih jezikov, imajo pravico do 5%-tne.ga poviška osnovne plače. Ta postavka je ostala v novi pogodbi nespremenjena, kakor v prejšnji iz leta 1957.
kultura in žtvfarie
Tri razstave
NA RAZSTAVI ROBERTA HLAVATVA
V četrtek je znani tržaški slikar dr. Robert Hlavaty v galeriji »La Loggia« (za tržaško mestno palačo) odprl razstavo svojih najnovejših del. Pred letom je razstavljal prav v teh prostorih. V galeriji, ki je že tako tesna, se je ob tej priložnosti zbralo mnogo naših ljubiteljev umetnosti, pa tudi nekaj italijanskih slikarjev; prišel je tudi jugoslovanski gen. konzul dr. Žiga Vodušek. Hlavaty, ki ga tudi italijanski kritiki štejejo za današnjega najboljšega akvarelista v Trstu, razstavlja 16 svojih del, mnogo kraških motivov pa tudi nekaj s tržaške obale; gledalcem je posebno ugajala »Mesto ponoči«, za katerega se je zanimalo kar več kupcev hkrati. Hlavaty se v zadnjem času precej oddaljuje od realizma, pretiravali pa bi, ko bi rekli, da se je približal abstraktnosti. Prej gre za poduhovljeno stvarnost, ki jo slikar dviga iznad zemeljske vsakdanjosti. »To je poezija-« je vzkliknil neki naš pisatelj ob pogledu na HIavatyjeve najnovejše slike. V resnici se toni mehkih barv prijetno prelivajo, slikar ne operira s kontrasti močnih barv. To daje njegovim delom čudovito skladnost in u-stvarja tudi med posameznimi deli prijetno enovitost, pač dokaz, da ima u-metnik svoj »genre«. Umetnikom kakor sploh vsem ustvarjalcem, je težko dajati nasvete, ker ustvarjajo po svojih lastnih občutkih in nagnjenjih, kljub temu bi radi izrazili željo, naj bi se naš slikar v obdelavi izbranih predmetov ne dvignil previsoko nad stvarnost, da ne bi njegova dela trpela zaradi prefinjenosti in mehkobe, ki sta že tako v nasprotju z današnjimi trdimi časi. Akvarel je že po svojem svojstvu kar premehak za te čase.	Ib.
RAZSTAVA GORIŠKEGA SLIKARJA V TRSTU
Te dni je prvič razstavljal v Trstu mladi goriški slikar Koršič Andrej, in sicer v Galeriji »Rossoni«. Koršiš je razstavljal dvakrat že v Gorici pa tudi na nekaterih drugih domačih in mednarodnih razstavah. O tem mladem samouku pravi Milko Bambič, da iz njegovih del odsevajo izrazite slikarske vrline; če mu je sedaj slikanje zabava, mu utegne sčasoma postati življenjski namen.
ČERNIGOJEVA RAZSTAVA V »TIVOLIJU«
Kakor prejšnje drugod, je tudi se danja Černigojeva razstava v baru Tivoliju zbudila veliko pozornost trža ške javnosti. Slikar prof. Avgust Černigoj je razstavil 18 svojih del, ki kažejo da nista silovita vitalnost in iznajdljivost v našem umetniku prav
nič popustili. Černigoj vztraja v abstraktnosti, čeprav mu ta očitno ne dopušča, da bi vso svojo umetniško silo odkril tudi povprečnemu gledalcu.
POLJSKI PISEC PROTI BIROKRACIJI
Klub poljskih umetnikov je podelil nagrado piscu Leszku Kolakovvskemu za satirično dramo »Vhod in izhod«, s katero je pisec kritiziral birokracijo in ki so jo igrali štirikrat. Na sestanku kluba so umetniki tudi razpravljali, do kakšne mere lahko oblast omejuje u-metniku svobodno izražanje.
»TRIESTE« O SLOVENSKI GLASBI
Pavle Merku je za zadnjo številko tržaške revije »Trieste«, ki jo izdajajo krščanski demokrati, napisal pregleden članek o razvoju glasbene umetnosti pri Slovencih. Pisec pravi, da ni mogoče govoriti o jugoslovanski glasbi, pač pa o glasbi posameznih narodov Jugoslavije, tako torej tudi o slovenski glasbi. Razprava zajema tudi prve po-četke glasbe med Slovenci, vendar posveča večjo pozornost novejšim skladateljem, kakor zlasti Lajovicu, Škerjancu, Ostercu, Kogoju, Kozini in nekaterim mlajšim skladateljem. Merku je tudi kratko opisal slovenske glasbene zavode.
PncetfijitGu irtvvozu nVilicvv
Dne 1. januarja je tržaška občina v smislu sklepa občinskega sveta pre vzela v lastno režijo službo pogrebnih prevozov, ki sta jo do konca lanskega leta opravljali dve zasebni podjetji, in sicer »Impresa Trasporti Funebri S. a r. L« s sedežem v ulici Zonta 3, in »Zimolo, Primaria Impresa di pompe funebri e vendita ogget-ti mortuali Colonello & Canzio S. a r. L« s sedežem v ulici Torrebianca.
Tržaški župan dr. Franzil je 30. decembra lani podpisal ukaz o zaplembi mrliških vozov obeh podjetij, ker sta se upirali zahtevi, da bi izročili svoj inventar občini. Podjetji sta se proti županovemu ukrepu pritožili na državni svet. Ta je sicer imenoval strokovnjaka, ki naj določi višino odškodnine, ki naj bi jo občina plačala podjetjema za zaplenjene vozove, toda županovega ukrepa, ki se sklicuje na zakon 20 - III - 1865, ni razve-
JUGOSLOVANSKO BLAGO V GORIŠKIH TRGOVINAH eveda kupujejo jugoslovanski dr-, Jani tudi jugoslovansko blago na °daj v goriških trgovinah: nekaj kar ,pci ne vedo je to, da gre v Jugosla-!° marsikakšna bala jugoslovanske-l, tekstila, ki se potem izkaže, da je
0	tkano pri »Novoteksu« v Novem estu ali pa v »Bači« v Podbrdu in
8a ne bilo treba skrivati pred ca nskimi očmi. Za marsikatero b'a-1 Pa kupec ve, da je jugoslovanske 8a vseeno kupi in nese nazaj v tgoslavijo. Koliko so jih upravičeno eslišali v jugoslovanskih kmetijskih v rUgah in koliko žolča so si po-ar*H jugoslovanski vinogradniki s P°vanjem jugoslovanskega vitrio i modre galice), ki je precej cenej * vso razliko v vrednosti valute v
1	*Ji kakor pa v svoji domovini Ju aviji. Seveda bo pri tem najbržc
ker so pota mednarodne tr 1116 — jugoslovanske ali italijan drugačna kakor drobne kori-a thajhnih ljudi ob meji. Nekatero .g0 gre z ene in druge strani po gih cenah v tujino, so doma na Vanjem trgu. Pa rafijo, kje bi jo 1 L če ne v Gorici!
PLAŠČE ŠE KONJUNKTURA r* obleki se okus menja. Z »bun-
V GORICI OD TRGOVINE DO TRGOVINE
V stari Gorici večja izbira blaga
trni«
so nekateri, posebno v Trstu,
r ali milijonari, zdaj je konjunk->r..Za »bunde«, da se izrazimo po a Zllansko, slaba, pač pa je še trd-Za dežne plašče. Mladi so tostran onstran meje vsi uniformirani v , dežne plašče, kadar jih rahlih.1 Pa ne. Kajpada kupujejo^ naši >:»Je z one strani dežne plašče ce->b n. Vrste P° 4.000 — 7.000 lir in ne trirm po 10.000, imajo pa zato dosti rn°sti z galvaniziran jem in drugim
oanjem.
z gumijastimi podplati ima-Sloveniji na tucate vrst, ne pa he % te imajo samo ene in še te c- ^ .drage po 1.800 in še povrhu ^aj privlačne. Zategadelj ni čutar" občudujejo jugoslovanski ca-P po cekarjih prehodnikov to-Parov copat.
TUDI UMETNE ROŽE SE PRILEŽEJO
; dobro vzgojene osebe ni okusno ev treba vihati estetsko užaljeni Ce kdo kupuje umetne rože. Pa
t>s" v treba vihati estetsko užaljeni ce kdo lr Znese! vrtnic, p 1. in bege
imeni čez mejo na sa-
't 3r znesejo velike količine umet--rtnic, prelepih krizantem, hor-. J m begonij ter vseh drugih rož iat>nskimi ime
motna hribovska pokopališča ali pa tudi v temne izbe, kjer nimajo po več mesecev svežih domačih cvetic in rož. Priznati je treba, da so te nove umetne rože čudovito ponarejene in si moraš s tipom in vonjem pomagati, da ugotoviš njihovo industrijsko gredo. Bolje se priležejo te lepe pestre rože v zimskih mesecih duši, željni barv, kot pa nič.
Detergentov imajo obilico domačih jugoslovanskih od »Oskarja« pa do najnovejšega »tajma«, ali vsaka gospodinja ima svoje navade in vlači zato vseeno razne italijanske Orno, Evo, Ola in druge čez mejo. Ali je morda potreba po punčkah v Soški dolini že zadovoljena, da ne nosijo več »bambol« in da gre ta artikel le še za tržaški trg? Čudna je pač človeška psihologija, da daje za takšno punčko v okolici Niša po 12.000 din in še več.
CIGARETE, ŽGANJE, BANANE PREPOVEDANA TROJICA Zanimivo pa je in s stališča italijanskega potrošnika skoraj neverjetno, da se je k strogim italijanskim predpisom za cigarete in okusna jugoslovanska žganja pridružila še — banana. V Sloveniji so banane po 260 din lepe v velikanskih kobulah, lepe, velike, rumene, v Italiji v lirah dobrih 200 lir več. Niso zaman pisali v »Mondo« o monopolu bananerjev za somalske zanikrne banane. Ubogi italijanski carinarji pri Rdeči hiši, na Solkanski cesti in drugod morajo braniti koristi tudi tega monopola in odločno odbijati banane kupljen6 v solkanski delikatesni trgovini.
Vse naštete stvari kupujejo slovenski kupci na žalost v dinarjih, ki jih zamenjajo po zelo nizkem tečaju, v goriških trgovinah povprečno po 70 lir za 100 dinarjev, v denarnih menjalnicah pa po 66-68. Prave čudeže delajo ljudje z obmejnega pasu onstran meje, da odkupujejo tako velike količine blaga v Gorici in da u-stvarjajo goriškim trgovcem razmeroma udobno življenje.
Kar kupujejo ljudje iz goriškega okraja v stari Gorici, je prava, skoraj bi rekli, precej točna iventarna slika in analiza cen v trgovinah Nove Gorice, Kanala in drugih krajev.
Ljudje kupujejo tisto, česar ni v domačih trgovinah, ali pa je občutno dražje kot pa v stari Gorici. To dobro vedo na okrajni trgovinski zbornici v Novi Gorici in skušajo izboljšati izbiro blaga in zaloge po trgovinah. Ko pridemo iz stare v novo Gorico, nas presenetijo lepe trgovine; lepe police, svetli lokali, lepi parke-ti ali ksilolitski pod, nič preveč natrpanega blaga ne v izložbenem oknu in ne na prodajnih mizah. In to povsod, tudi v hribovskih vaseh. Pravo nasprotje z njihovimi gostilnami z mizami, pregrnjenimi s prti, ki so verna priča, kaj so jedli gostje pred vami. Trgovine v stari Gorici se po čistoti in lepoti ne morejo meriti s trgovinami na slovenski strani, saj so dostikrat le nejasno razsvetljene luknje, brez prave razsvetljave, kjer je vse pomešano: na pol odprte vreče, pa venci metel, iz temnega kota molijo neke reči, ki jih ni mogoče točno določiti, a s stropa visijo razne stvari, ki se zdijo kot neke stare kulise še iz tistih časov, ko so igrali »rokovnjače«. Podobno je v tekstilu, vse nabasano brez reda in okusa kot v starih judovskih trgovinah; toda vse pa dobiš, po čemer le vprašaš. V tem je razlika; na tej in na jugoslovanski strani prodirajo samopostrežbe že v majhne kraje. V stari Gorici je natrpanega mnogo blaga, ki se hitro menja po modi — to velja zlasti glede tkanin — na slovenski strani pa so lepe trgovine, toda izbira je dosti manjša in seveda ne sledjo naglim modnim spremembam že po letnih časih, od pomladne na poletno, od poletne na zimsko modo. Tako je letošnja pomladanska moda že poleti zastarela, zato jo dobiš na italijanski strani že za trideset odstotkov ceneje; zato jo radi kupujejo kupci iz Jugoslavije, ki se ne tepejo za prvenstvo v modi.
Posebno značilna je razlika med trgovinami tu pa tam v kmetijskih zadevah. Na slovenski strani imajo prodajalne za semena, razna kemična sredstva proti rastlinskim škodljivcem . vzorno urejene, vse na svojem mestu, z napisi in etiketami kot v lekarni ter imenujejo včasih take trgovine prav »kmetijska lekarna«, ker
strežejo v njej prodajalci v belih haljah. V Gorici na Travniku pa na primer imamo trgovino znanega našega najboljšega strokovnjaka posebno v vinogradništvu, kletarstvu in sadjarstvu ter dobiš v njegovi prodajalni vse pripomočke za vinske bolezni, skratka vsa zdravila in krepčila, ki jih kmetijstvo potrebuje, toda kakšno nasprotje od prej opisanih »kmetijskih lekarn«. Morda pa kmetje rajši zahajajo v takšne trgovine, ki so podobne njihovim kletem in shrambam. Drži pa, da dobiš pri njem prav vse, kar iščeš.
(Konec prihodnjič)
Ijavil.
Poseben odsek tržaške občine (z u-radom v sobi št. 44 občinske palače) se zdaj ukvarja s pogrebnimi prevozi na območju tržaške občine,- Občina poskrbi tudi za vse ostalo v zvezi s pogrebom, to je za verski obred, za žalne svečanosti, za ureditev groba, za avtomobile, objavo osmrtnic v časopisju itd. Za vse to, razen za prevoz mrliča, pa lahko poskrbita tudi obe omenjeni zasebni podjetji, tako da se občinstvo lahko obrne za organizacijo pogreba na podjetji ali na občino.
Občinskih pogrebov je lahko več vrst: prvorazredni stane 100.000 lir, drugorazredni 35.000, tretjerazredni pa 10.000 lir. Poleg tega ima občina dolžnost, da odpelje na pokopališče na lastne stroške umrle reveže brez svojcev ali na primer nepoznane u-topljence in ponesrečence. V omenjenih vsotah so vključeni stroški za mrliški voz (60.000 lir v primeru prvorazrednega in 20.000 lir v primeru drugorazrednega pogreba), stroški za krsto, za pogrebce, za mrliško vzglavje in čevlje iz lepenke. K ceni je treba dodati 3,3% davka na poslovni promet. Za verski obred lahko poskrbimo sami, če pa prepustimo to skrb občini, nam bo ta zaračunala 2.000 lir za tretjerazredni, 7.000 za drugo in 20.000 za prvorazredni pogreb. Ta strošek seveda ni vštet v treh omenjenih tarifah, kakor niso všteti stroški za pokopališka dela (in davke), za temne avtomobile in taksije, za objavo osmrtnic, za morebitno oddaljenost od pokopališča itd. Cene pri zasebnih pogrebnih podjetjih so nekoliko višje. Za okoliške vasi, ki spadajo pod tržaško občino, veljajo iste tarife kakor za pogrebe v mestu, medtem ko si zasebni podjetji zaračunata poseben dodatek.
Ostale občine na Tržaškem ozemlju imajo urejeno lastno pogrebno službo. V dolinski in miljski občini raz-
polagajo tudi z lastnim vozom, kakor ga ima tudi Pogrebno društvo v Bazovici, čeprav spada Bazovica pod tržaško občino. V devinsko-nabrežinski, zgoniški in repentaborski občini pa nimajo vozov. Mrliče po navadi nosijo na ramah, če pa želijo naročiti voz iz Trsta, se morajo zateči k zasebnemu podjetju; kajti občinska pogrebna služba ne more prekoračiti ob činskih meja.
Vloga. Slovencev
Kakor drugod v tržaški gospodarski dejavnosti, so se Slovenci uveljavljali že v predvojnih časih tudi pri pogrebnih podjetjih, že v avstrijskih časih so ustanovili Novo pogrebno podjetje (Nuova Impresa), ki ga je spretno vodil H. Stibiel. Družina Sti-bielov se uveljavlja še danes pri podjetju »Impresa Trasporti Funebri«. Slovenci so sodelovali tudi pri pogrebnem podjetju Zimolo, saj je postal Karel Kanc (pozneje Canzio), ki se je preselil v Trst iz Novega mesta, solastnik tega podjetja. Njegova sestra se je poročila z drugim solastnikom podjetja Colonellom. Kanc si je postavil na Opčinah lepo vilo, v kateri je tudi umrl pred nekaj leti. Ker je sam oslepel, je zapustil vilo organizaciji slepcev in ta jo je nato prodala nekemu Angležu.
Predjnami so odšli
Med raznimi znanci, ki so bili znani v raznih slovenskih pokrajinah, po svojem javnem delu, je smrtna kosa ob koncu preteklega leta pokosila te osebnosti:
ANDREJ CUNJA je bil rojen v slovenski Istri pred 65 leti. Po prvi svetovni vojni so ga fašistične oblasti odpustile iz službe in je bil nato nekaj let uradnik na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu, kasneje v Milanu. Nekaj let je delal v zunanjem ministrstvu v Beogradu in bil premeščen v Santiago, prestolnico Čila. Med vojno je Andrej Cunja prevzel odprav-ništvo tamkajšnjega jugoslovanskega poslanstva. Po vojni so prišli nekaj časa do oblasti nasprotniki osvobodilnega gibanja, ki so dosegli izgon jugoslovanskega odpravnika poslov A. Cunje. Zaradi tega je nova socialistična Jugoslavija prekinila za nekaj časa odnose s Čilom. Po zadnji vojni je rajni prešel v zunanjo trgovino in preživel zadnja leta v Ljubljani kot izkušen uslužbenec velikega podjetja «Slovenija-les». Znan v primorskih krogih po svoji srčni dobroti in kot izvedenec v zunanjetrgovinskih poslih je pustil za sabo bolečo vrzel mnogih, ki za njim žalujejo.
ANTON TREBŠE iz Srpenice je bil kot občinski tajnik, zelo zaslužen in zaveden delavec v slovenski županski zvezi pod fašizmom. Kasneje je služboval po občinah vzhodne Slovenije in se izkazal kot strokovnjak in pobudnik občinske samouprave. Pokopali so ga v Ljubujani.
Profesor TONE KNAP je bil najmlajši izmed teh treh; doma iz Idrije se je držal, dokler je mogel, v Julijski krajini, a je moral nato iskati mesto v Sloveniji. Po vojni je prišel takoj spet na Primorsko in služboval vrsto let na srednjih šolah v Tolminu in nato v Idriji. Udejstvoval se je izven šole najprej v naših prosvetnih organizacijah pod Italijo in po vojni V raznih novih oblikah prosvetnega dela, zlasti pa v zborovskem petju. Bil je dolgoletni pevec tudi znanega zbora prosvetnih delavcev' »Emila Adamiča«.
Široko je bil znan tudi STANE PODGORNIK, vodilni monter v Litostroju. Doma iz Gorice, je bil zelo priljubljen v slovenskih kovinarskih krogih.
NAŠE SOŽALJE
V Trstu so umrli Helena Mlač, bančni ravnatelj v pokoju Miro Grom, Antonija vd. Godina, Josipina Peskar vd. Mužina, Ignacij Godina in Jakob Va-lentinuzzi; v Sv. Križu Josip Furlan, zidarski izvedenec, v Solkanu odvetnik dr. Anton Podgornik, v Podgori Peter Delpin, v Števerjanu 75-letna Ana Maraž, v Trnovici Josip Škrk, v Ljubljani 87-Ietna Margareta Mankoč roj. Dobrin.
Jporttkotel POKLJUKA
(BLED 1260 m)
Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom • Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom • Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
OBNOVA BLATNIH KOPELI KOPELI V PORTOROŽU.
V hotelu »Palače« v Portorožu obnavljajo pred desetletji dobro znane blatne tople morske kopeli. Gostom bo na razpolago 11 kabin in 2 dvorani, namreč za inhalacije in irigacije. Ker bodo vsa obnovitvena dela končana proti koncu letošnje turistične sezone, hotelu čez zimo ni več treba nehati obratovati, že sedaj je namreč v tujini za te kopeli veliko zanimanje. Obnova bo stala 74 milijonov dinarjev, hotel »Palače« pa računa, da bo s tem povečal devizni dohodek za 18 milijonov deviznih dinarjev na leto. Lani je dosegel 129 milijonov dinarjev prometa v tujih valutah.	F. M.
Splošna plovba »A* Piran ZvlT\
Telefon 51-70 Tele* 03523	03522
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
Potovanje traja iz Treta samo 15 dni
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge In obalne plovbe
PRIZNANO MEDNARODNO MtVOZNIftO PODJETJE
LA GORIZIANA
G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - SORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji ze prevoz blaga v Jugoslavijo
avtoprbvozniSko
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Peeeznmamo vsakovrstne prevoze za tu In Inozemstvo. — Postrežbe hitra. Cene ugodne
gostinski Šolski center
HOTEL
Galeb
KOPER
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom.
TRA!	US - TRIESTE
	Sedeli a r. 1.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880	
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele e Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
TRŽNI PREGLED
Italijanski trq
Italijanski trg s sadjem in zelenjavo je dobro založen, kljub temu pa so kupčije redkejše in blago zaostaja. Na trgu z žitaricami je položaj miren. Cene pšenice, koruze, rži in moke so ostale neizpremen j ene. Dobro se prodaja oluščen in neoluščen riž, vendar se cene niso spremenile. Precej zanimanja vlada za živino, posebno za govedino in prašiče. Cene prašičev se držijo čvrsto. Trg z maslom je nazadoval, tako so se cene znižale za 3040 lir pri kg. Nekatere vrste sira, kot na primer »gorgonzola«, so zvišale, svoje cene, medtem ko so pri drugih vrstah sira cene padle. Povpraševanje po olju za industrijsko porabo je slabo in tudi cene so nizke. Nekoliko bolje gresta od rok semensko in oljčno jedilno olje, cene težijo navzgor. Cene vina se držijo čvrsto, čeprav povpraševanje ni največje.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernam-buco 3, 17/19 1210, Santos Fancy 18 1295, Victoria V 18/19 1185; Srednjeameriška kava: Ekvador extra supe-rior 1170, Haiti naravna XXX 1265, Kostarika 1370; Arabska in afriška kava: Gimma 1240, Moka Hodeidah št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1010, AP special 1020, Rob EK/1 3-534 1000, Rob EK/1 special 1010, Rob EK/3 10-12% 950, Slonokoščena obala 995 lir za kg.
POPER
TRST. Cene veljajo za kg ocarinjenega popra, od uvoznika do grosista, f.co skladišše uvoznika. Sarawak črni 980, Sarawak beli 1230, Tellicherry gar-bled 1050, Tellicherry extra bold 1070 do 1080 lir za kg.
LES
TRST. Navajamo cene za avstrijski rezan les, neocarinjen, f.co meja. Smrekov rezan les: I-II širok 31-33.000, 0-III širok 26.500-28.000, 0-IV širok 25-26.500, III-IV širok in ozek 22-23.000, IV širok ali ozek 19.500-21.000, tramovi 25.500 do
26.500,	les krajših mer izpod 4 m 19 do 20.000, izpod 3 m 15-17.000, tramovi po »običaju Trst« 14-15.000; Macesnov les: I-II 32.500-34.500, I-II-III 28-29.500, III 22.500-24.500; Borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče 40-70, I. 80-85, extra 90-100, rdeče pomaranče extra 120-130, I. 90-110, taroki merk. 60 do 80, extra 125-155, mandarine extra 80-130, I. 60-80, merk. 30-60, jabolka Ab-bondanza I. 35-65, Imperator I. 40-70, Renette e,xtra 100-110, iDelicious extra 110-130, I. 70-85, hruške I. 90-105, extra 110-120, limone I. 65-80; suh česen (net-to) 250-370, pesa 25-38, jedilna pesa 32 do 40, karčofi iz Sicilije 33-38 lir kos, korenje kraj. pridelka 50-60, cvetača 20 do 48, repa 65-70, zelje. 25-48, cikorija katalonija 40-75, čebula kraj. pridelka 65-75, od drugod 60-70, dišeča zelišča (netto) 165-250, koromač I. 75-100, rdeč radič 120-170, solata 50-100, solata tro kadero 120-160, krompir Binthje uvožen 45-48, majestic 4244, okrogel krompir 34-36, paradižniki 170-205, peteršilj 50 do 80, zelena domačega pridelka 40-80, od drugod 50-84, špinača 70-95 lir za kg.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, takojšnja izročitev, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Fina mehka pšenica 6950 do 7100, dobra merk. 6750-6800, merk. 6625 do 6675, trda domača pšenica dobra merk. 8600-9100, Manitoba 8200-8300, pšenična moka najboljše vrste tipa »00« 9500-11.000, krušna moka tipa »0« 8800 do 9100, tipa »1« 8400-8500, fina domača koruza 5250-5325, navadna 41504250, koruzna moka 6600-6700, uvožena rž 4650 do 4700, uvožen ječmen 47004850, domač oves 4200-5000, uvožen 43004400, uvoženo proso 41004150. Neoluščen riž Arborio 7900-8300, Vialone 830(k9000, Car-naroli 10.500-12.000, Vercelli 8000-8400, R. B. 8400-8800, Rizzotto 8100-8400, P. Rossi 8100-8300, Maratelli 7700-8000, Stir-pe 136 7000-7300, Ardizzone 7100-7400, Balillone 6800-7000; oluščen riž Arborio 14.200-14.600, Vialone 15.400-16.000, Car-naroli 21-22.000, Vercelli 20-22.000,' R. B. 14.300-14.500, Rizzotto 13.900-14.000, Maratelli 13.700-13.800, Stirpe 136 11.300 do
11.500,	Balillone 10.900-11.100, P. Rossi 13.600-13.800, Ardizzone 11.600-11.900 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi domači piščanci I. 700 do 750, navadni piščanci 220-260, izbrani zaklani domači piščanci 900-1000, zaklani domači piščinci 800-850, zaklani piščanci I. 300-360, II. 250-280, zmrznjeni uvoženi iz Madžarske 400420, žive domače kokoši 500-600, žive uvožene 280 do 320, zaklane domače kokoši 800 do
VALUTE V MILANU		
	16-1-62	26-1-62
Dinar (100)	67,00	65,00
Amer. dolar	619,65	619,80
Kanad. dolar	590,00	591,00
Francoski fr.	124,78	124,80
Švicarski fr.	143,66	143,70
Avstrijski šil.	24,00	23,98
Funt šter. pap.	1743,00	1742,70
Funt šter. zlat	6300,00	6300,00
Napoleon	5400,00	5400,00
Zlato (gram)	711,00	709,00
BANKOVCI	V CUR1HU	
26. januarja 1962		
ZDA (1 dol.)		4,30
Anglija (1 funt šter.)		12,10
Francija (100 nov. fr.)		85,50
Italija (100 lir)		0,693
Avstrija (100 šil.)		16,55
Češkoslovaška (100 kr.)		15,00
Nemčija (100 DM)		107,80
Belgija (100 belg. fr.)		8,57
Švedska (100 kron)		83,20
Nizozemska (100 gold.)		119,70
Španija (100 pezet)		7,00
Argentina (100 pezo v)		5,00
Egipt (1 eg. funt)		6,00
Jugoslavija (100	din.)	0,46
Avstralija (1 av.	funt)	9,55
950, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 450-550, zmrznjene uvožene 400 do 500, žive pegatke 820-900, zaklane 1050-1200, zaklani golobi I. 1200-1400, žive pure 700-750, zaklane 1000-1100, uvožene zmrznjene pure 400-500, živi purani 550-600, zaklani 750-760, uvoženi zmrznjeni purani 400490, žive gosi 480-500, zaklane 450-650, zaklane race 450-550, živi zajci 440470, zaklani s kožo 550 do 630, brez kože 580-680. Sveža domača jajca I. 24-25,50 lir jajce, navadna domača jajca 21-23, uvožena ožigosana jajca I. 18-20, II. 16-17 lir jajce.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: tropine 3050-31-50, ricinus 11.300 do 11.700, koruza 4900-5100, riž 3700-3800. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 34.200-34.400, iz sončnic 33.700 do 33.900, iz koruze 33.700-34.000, iz soje. 32.600-32.800, iz tropin 31.400-31.500, iz-navadnega kokosa 19.500-19.700, iz lana za industrijsko porabo 27-27.200, iz ri-cinusa za industrijo 34.500-35.500. Semensko jedilno olje. iz zemeljskih lešnikov 37.500-37.700, iz sončnic 36.800 do 37.000, iz rafinirane soje 36.200-36.400, semensko jedilno olje I. 36.500-36.700, II. 353.000-35.200. Oljčno olje: »lampan-te« 4747.200, retificirano 52.500-53.000 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg, prodaje na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana, brez embalaže, f.co skladišče. Maslo iz centrifuge 850-860, uvoženo maslo 750-800, lombardsko maslo 785-795, domače maslo 790-800, emilij-sko maslo 760-770, iz sladke smetane 770-780, zmrznjeno emilijsko maslo 750 do 760. Sir reggiano proizv. 1959 840 do 870, proizv. 1960 720-760, grana iz Lodija proizv. 1959 800-820, proizv. 1959-60 730-750, proizv. 1960 710-740, proizv. 1960/61 590-610, grana svež 450455, postan 460-500, sbrinz svež 470490, postan 560-580, emmenthal svež 540-550, postan 620-640, originalni švic. emmenthal 710 do 720, provolone svež 530-540, postan 590-620, italico svež 430-440, postan 500 do 510, cresecenza 320-350, postan 460 do 470, gorgonzola svež 350-355, postan 560-600, taleggio svež 380-390, postan 500 do 530, pasterizirani sirčki švic. tipa (6 kosov) 170-200, slan svež sir 140-150, postan 220-230 lir za kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Cene veljajo od grosista do prodajalca na drobno, trošarina in prometni davek nevračunana. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah od 5 kg 150-165 lir kg, v škatlah po % kg 175-185, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165-175, po % kg 190-205, v tubah po 200 g 50-60 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 110 do 120 lir škatla, grah v škatlah po 1 kg in % kg 150-170, fižol v škatlah 200 do
Na mednarodnih borzah s surovinami je bilo v tednu do 27. januarja precej živahno, toda nikjer niso zabeležili posebnih skokov pri ceni posameznih surovin. Londonska »Metal Excrange« je posebno pazljivo sledila povpraševanju po bakru. Cene so se popravile, zlasti pod vplivom vesti, da je velika belgijska družba Union Miniere du Haut Katanga sklenila povišati ceno svojemu bakru na borzi v Bruslju. Nasprotno pa je na ceno pomirjevalno vplival nevv-yorški trg, ki ni bil posebno razgiban. Tudi cena cina je pokazala v Londonu nenavadno živahnost, zlasti v prvih dneh tedna. Pozneje je prispela vest, da je cena popustila v Singapuru, in tudi na londonski borzi je cin začel nazadovati. Svinec in cink sta nasprotno ohranila čvrste kotači je. Zanimanje za bombaž je bilo v preteklem tednu zlasti izrazito v New Yorku. Cena se je dvignila za okoli pol dolarja pri bali. V Liverpoolu se je, povpraševanje po bombažu povečalo, vendar je cena ostala neizpremenjena. V Sao Paolu in Karačiju so boljše vrste brazilskega oz. pakistanskega bombaža precej popravile svoj položaj. Na londonski in na newyorški borzi je cena surovega kavčuka napredovala, in sicer zaradi povišanja cene surovega pridelka s strani singaporskih trgovcev. Cena kavi vrste Robu st a je ostala neizpremenjena, medtem ko je cena brazilske kave v New Yorku močno nihala. Trg s kakavom je miren. Teden je potekel med živahnim prekupčevanjem na čikaški borzi z žitaricami; konec tedna so kljub temu bile kotacije v glavnem na isti ravni kakor konec prejšnjega tedna, le cena pšenice je za malenkost napredovala.
VLAKNA
V Sao Paolu (Brazilija) so bile kotacije za kg bombaža dne 26. januarja naslednje (v kruzeirih): blago št. 4 183,70, št. 5 177, št. 6 169,20, št. 9 154. V Karačiju so zabeležili naslednje cenitve: Sind Desi 76, Punjab Desi 74, Sind NT 91,40 proti takojšnji izročitvi,
4F 82,15 proti izročitvi v marcu. (Kotacije so izražene v pakistanskih rupijah — ena rupija = 102 franc. fr. —
1 maund = 37,146 kg). V Bombayu je Bengal Deshi kotiral 27. jan. 263, Co-
210, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500-3000, čebulice v kisu 260-280, kumarice v kisu 290-310, rdeča in rumena paprika 180-210; marmelada različnih vrst v škatlah po 5 kg 210-230 lir kg, marmelada iz jabolk in sliv 180 do 190, breskve v sirupu 250-260, marelice v sirupu 310-320; tuna v oljčnem olju 1050-1200, tunina 600-650 lir kg, sardine v olju 480-550 lir škatla.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
BERGAMO. Živina za rejo: krave mlekarice 180-220.000 lir glava, krave prvesnice 140-170.000, teleta od 6 mesecev do 1 leta stara 60-80.000, teleta od 12 do 12 mesecev stara 80-95.000, konji 1 do 5 let stari 130-150.000, breje kobile 170-190.000. Suhi prašiči 70-80 kg težki 400420 lir za kg žive teže, 90-100 kg 390 do 400, 40-50 kg težki 440460, neodstav-ljeni prašiči 20-25 kg težki 520-540, svinje 330-340; Goveja živina za zakol: voli I. 310-330, II. 260-290, krave I. 230-250, II. 160-170, junci I. 310-330, II. 260-290, biki I. 310-340, II. 270-290, teleta I. 620 do 650, II. 580-600; konji 190-210, žrebeta 280-310, neodstavljena žrebeta 360 do 380, ovce I. 180-190, II. 140-150 lir za kg.
KRMA
MILAN. Cene veljajo za stot, trošarina in prometni davek nevračunana. Rožiči 40004200, seno prvega reza 3100 do 3300, II. reza 3100-3300, zdravilna zelišča 3000-3100, slama 1700-1800, kokosove pogače 42004400, koruzne pogače 44004600, lanene 6400-6600; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6150-6250, kokosova moka 41504250, moka iz sončnic 1900-2000, iz sezama 5800-5900, moka iz surove soje 5450-5550, iz prepečene soje 5850-6100, koruzna moka 4000 do 4100, lanena 5500-5600, paradižnikova moka 4000-4100 lir stot.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10 do 11 stop. 700-740 lir stop/stot, 11/12 stop. 740-770, barbera superior 13/14 stopinj 790-840, Oltrepo pavese 10/11 stop. 700-740, mantovansko rdeče. 10/11 stop. 630-660, Valpolicella Bardolino 10/11 stopinj 700-730, Soave belo 11 stop. 720-740, Raboso 10/11 stop. 620-640, Merlot 11/12 stop. 740-770, Regiano 10/11 stop. 660 do 680, rdeča filtrirana emilijska vina 11 do 12 stop. 8000-8400 lir stot, modensko vino 10/11 stop. 660-680 lir stop/stot, belo vino iz Romagne 10/11 stop. 640 do 680, rdeče 10/11 stop. 610-630, klasični Chianti 12/13 stop. 400440 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10/11 stop. 650-670, belo vino iz Mark 10/11 stop. 640-670, rdeče 10/11 stop. 620-640, Barlettano extra 14/15 stopinj 550-560, Sanse.vero belo 11/12 stop. 600-620, Squinzano 14/15 stop. 550-560. belo sardinjsko vino 12/13 stop. 550-570. rdeče 13/14 stop. 540-560, rdeče piemontsko vino 9/10 stop. 6300-6700 lir hi, 10 do 11 stop. 6800-7500, belo 10/11 stop. 7000-7600, Barbera 12/13 stop. 8800 do 10.300 lir hi.
mira 220, Dhollera 219, Jorilla 266, Vi-jay Broach 273 rupij za maund. Volna je v Bradfordu notirala od 70 penijev za vrsto 48's do 112 za vrsto 70's super. Na borzi v Jokohami je svila dosegla naslednje kotacije (v jenih za kg): surovo blago proti takojšnji izročitvi 3825, proti izročitvi v februarju 3819, proti izročitvi v juniju 3796. Juta je na londonski borzi notidala Mili First LJA 125, Lightnings LJA 98, Hearts LJA 84 funtov šterlingov za tono (kratica LJA pomeni London Jute, Association). V Kalkuti (reisov za balo po 400 funtov). First Marks proti takojšnji izročitvi 225, proti izročitvi v februarju 220, Dun-dec Daisee 2/3 proti takojšnji izročitvi 220.
KOVINE
Newyorška borza je kotirala 26. jan.: baker 31 stotink dolarja za funt (vse kotacije so proti takojšnji izročitvi) 31, bakreni odpadki 25,37, cin NY 120, svinec NY 10, svinec St. Louis 9,80, cink PW St. Louis 12, cink High grade 12,85, srebro 999 103,75 za unčo Troy, platina 78-85 dolarjev za unčo, antimon 99,5 odst. 32,50, lito železo št. 2 68,50 dolarja za tono, železni odpadki 39 dolarjev za tono, aluminij 99,8% NY 24, kadmij 1,60 dolarja za funt, krom 1,17 dolarja za funt, medeni odpadki 14,50, nikel 99,9% 81,25, živo srebro 191-193 dolarjev za steklenico po 76 funtov, bron 85/5/5/5 32, magnezij 35,25, jeklo 80 dolarjev za tono proti takojšnji izročitvi.
RASTLINSKA OLJA
V Chicagu je cena sojinega olja v novi pogodbi dosegla 26. januarja 244 3/8 stotinke dolarja za bušel (60 funtov) proti izročitvi v marcu, 247% proti izročitvi v avgustu in 240% proti izročitvi v novembru. V Ne,w Yorku je cena olja bombažnih semen dosegla isti dan 14,13 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu in 14,27 proti izročitvi v juliju. Ostale kotacije so bile: olje iz zemeljskih lešnikov nerafinirano 20 stotink dolarja za funt, rafinirano 23 stotink dolarja za funt; ricinovo olje brazilskega izvora 17; kokosovo olje s Filipinov cif. New York 11 ; stotink dolarja za funt; palmovo olje 10,90 stotink dolarja pod istimi pogoji.
		-v	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	8.1.62	16.1.61	26.1.62
Pšenica (stot. dol. za bušel)		.	. 207,—	204M	209.1/,
Koruza (stot. dol. za bušel)		. . 100.7.,	107.7*	106.7„
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		•	-	31,-	31	31.-
Cin (stot. dol. za funt)		-	- 120.25	120.75	120.-
Svinec (stot. dol. za funt)		.	.	9.05	9.80	10,-
Cink (stot. dol. za funt)		. . 12,—	12.-	12 —
Aluminij (stot. dol. za funt)		.	.	24,—	24.—	24.-
Nikelj (stot. dol. za funt)		.	.	81.25	81.25	81.25
Bombaž (stot. dol. za funt) ....	35.55	35.50	35.55
Živo srebro (dol. za steklenico) .	. 191.-	191,-	193.-
Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) .	.	.	34.7*	34.7,	34.7,
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		.	. 231.—	,228.7,	234-7.
Cin (funt šter. za d. tono)		.	. 942.7,	953,—	947.—
Cink (funt šter. za d. tono)		-	-	71.7,	71.V,	B9-7,
Svinec (funt šter. za d. tono)		. .	59.7,	59.7*	59,-
SANTOS			
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) .	■	• 830,—	844,-	844,—
mnlk KMEČKE ZVEZE
Iz mesta moramo na vas!
Le kdor je stalno v stiku z našim ljudstvom in globlje pozna razmere na vasi in njeno dušo, le ta razume, kako naglo gre naše kmetijsko gospodarstvo v slepo ulico. Govori s tem ali onim, vedno konča razgovor nekam tako-le:	Sami si pomagamo
kot pač moremo. Vedno je teže. Kako se bo to končalo, ne vemo, a tako ne more dolgo naprej.
Takšno mnenje pove, da visi nad tem gospodarstvom polno nerešenih vprašanj, ki seveda neizprosno ovirajo njegov razmah. Kmetje si nekatera vprašanja znajo pravilno razlagati, mnoga pa ne. Koliko je zadev, ki jih kmet ne razume! Prav zato niso na primer nekateri kmetje izkoristili ugodnosti, ki jih daje država za izboljšanje kmetijstva. Ta nepoučenost je v veliko škodo naših kmečkih ljudi.
Če znamo pretehtati posledice te škode, se bomo zavedali kako velikega pomena bi bili stalni stiki z našim podeželjem, oziroma dobro pripravljeni sestanki in predavanja. Mislimo, da bi bilo treba naše ljudi predvsem poučiti, da ne moremo od nobenega zakona pričakovati rešitve svojih gospodarskih težav. Takšen ali drugačen prispevek od države je le pomoč, ki tekne le v primeru, če jo gospodar zna umno izkoristiti, ima svoj gospodarski smoter, ki ga hoče s svojo vztrajnostjo res doseči, v ta namen mora dobro premisliti, za kaj je njegova zemlja najbolj primerna; ali je stroka ali kultura, ki jo namerava uvesti, gospodarsko umestna (če se izplača) i. t. n. Nismo gospodarsko zaostalo področje le zaradi slabih naravnih pogojev, marveč tudi zaradi političnih razmer v dobi fašističnega snopa, ki so nas gospodarsko zmrcvarile. Z ostalim našim gospodar stvom je šlo rakovo pot tudi kmetijstvo. Po drugi svetovni vojni smo se znašli na pogorišču. Ali ni to, kar je naše kmečko ljudstvo v tako težkih prilikah po tej vojni ustvarilo, dovoli zgovoren dokaz njegove življenjske žilavosti in posredno tudi priča, da bi bilo v boljših pogojih zmožno še mnogo več? Za to pa ga je treba šele pripraviti.
Dosti je vprašanj, ki se o njih ni mogoče drugače pomeniti kot samo na terenu — v stiku z našimi Ijud-I mi. Samo tako, in sicer v letni dobi, ki je za to najbolj primerna in niso kmetje z delom preobremenjeni. To naj bi bilo prvo poglavje v našem delovnem programu, če želimo našemu človeku čimbolj pomagati. Kar izve iz tiska, oziroma v našem primeru iz časopisa, ne more nikoli, čeprav bi ga bralci pozorno prebrali nadomestiti žive besede: pouka v domači besedi in domačem razgovoru. Le živa iskrena beseda rodi zaupanje in zavest, da ni dotičnik osamljen, marveč da ima ob strani svetovalce in ljudi, ki razumejo njegov položaj ter se zanimajo za njegovo usodo.
Takšne naloge pa ne morejo vršiti sestanki le v nekaterih večjih vaseh. To ni niti Blažev žegen. Imamo na Tržaškem nekaj vasi, ki še niso zavrgle kmetijstva, in takšne, kjer je na dobrih njivah zel in plevel. Ene in druge potrebujejo nauka v primerni besedi o ondotnih razmerah, ene in druge, a še bolj druge kot prve.
A kdo naj gre v te vasi? Ne moremo si misliti, da bi mogla kmetijska oblast streči našemu podeželju v gornjem smislu. Pomagati bi si morali sami. In sami bi si mogli najbolje pomagati. V mislih imamo tri organizacije: Kmečko zvezo, Zvezo malih posestnikov in Kmetijsko zadrugo. Prvi dve kot stanovski organizaciji, drugo kot gospodarsko organizacijo. Pravijo, da ni ljudi, vsaj ne takih, ki bi znali našim ljudem povedati to, kar je za njihov poklic potrebno. Nismo tega mnenja in pravimo, da lju-
Svetovna proizvodnja petroleja leta 1961
Po prvih in še nepopolnih statističnih podtakih je svetovna proizvodnja surovega petroleja dosegla v letu 1961 1 milijardo in 119 milijonov ton, kar pomeni napredek — v primerjavi s proizvodnjo v letu 1960 — za 70 milijonov ton ali za 6,5%. Proizvodnja petroleja v Sovjetski zvezi in njenih zaveznicah je lani dosegla 187 milijonov ton, ostalih 932 milijonov ton pa so proizvedli v ostalem svetu, Združene ameriške države v-ključene. V Sovjetski zvezi se pridobivanje petroleja pospešuje iz leta v leto; v lanskem letu so na primer povečali proizvodnjo za 12,2 v primer javi z letom 1960; medtem ko narašča proizvodnja drugod po svetu mnogo počasneje. Lani na primer samo za 7,8% v povprečju in v primer javi z letom 1960. Tako je Sovjetska zveza lani zavzela drugo mesto v svetovni proizvodnji.
Največji proizvajalci surovega petroleja so po vrsti:
ZDA
Sov. zveza
Venezuela
Kuwait
Saudova Ar.
Iran
Irak
Indonezija Alžirija in Sah.
353,5 milijona ton 166 milijona ton 151 milijona ton 83 milijona ton
68.5	milijona ton 58,8 milijona ton
49.0	milijona ton
20.6	milijona ton
16.0	milijona ton
Proizvodnja surovega petroleja je lansko leto zastala v Kuwaitu in v Venezueli. V Kuvvaitu je treba to krizo pripisati začasnemu trgovinskemu zastoju po izredno ugodnih poslih v letu 1960, ko se je proizvodnja surovega petroleja dvignila kar za 18%.
V Venezueli pa je položaj mnogo boli težaven. V lanksem letu se je namreč pridobivanje petroleja dvignilo samo za 2% v primerjavi z letom 1960. Razlogov za to je bilo več. V prvi vrsti je Venezuela močno občutila posledice zaprek, ki jih je vlada Združenih ameriških držav postavila uvozu pe: troleja iz tujine. Kakor znano, so ZDA doslej redno odkupovale 45% venezuelske proizvodnje surovega petroleja. Poleg tega je Venezuela izgubila argentinski trg, ker se je Argentina v tem pogledu osamosvojila in proizvaja zdaj sama dovolj petroleja za svoje potrebe. Končno je tudi Kuba prenehala kupovati venezuelski petrolej, ker ji ga je začela dobavljati Sovjetska zveza.
dje so. Nekatere smo že slišali govoriti prav o naših kmečkih zadevah, a ne na vasi. Razen teh so še drugi. Te je treba prepričati, da je delo tudi izven mestnega obzorja, oziroma prav tam, kjer je ljudska pravica njihova dolžnost. In ta dolžnost naleti na vasi na obsežno polje, ki nudi vsakomur, ki se zaveda kaj pomeni za našo skupnost to prgišče zemlje, možnost, da mu pomaga vsaj s koristno besedo. Torej z majhno žrtvijo izkaže svojo povezanost in naklonjenost, če pa tega ne moremo izvesti, ne bo vezi, ki je za obstoj in napredek naše vasi nujno potrebna.
Deželan
GLADIOLE IN VEČNA DETELJA
Obveščamo cvetličarje, da je pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu — ulica Ghega, štev. 6/1. pričelo 24 t. m. sprejemati naročila za nakup čebulic gladiol - mečkov, vzgo jenih na Holandskem, po znižani ceni. Naročila se bodo sprejemala, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. Naročiti je treba najmanj 250 čebulic, ob naročilu mora cvetličar plačati na račun 10 lir za vsako čebulico. Obveščamo tudi kmetovalce, da bo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pričelo 1. februarja sprejemati naročila za nakup semena večne detelje (lucerne), triletne detelje in mešanice travnih semen. Nadzorništvo bo dajalo prispevek v znesku 30% nakupne cene.
l''iibhini IsoIobioui !
Zeleni načrt treba izkoristiti
Edini kraji na Slovenskem, kjer obstajajo še koloni ali spolovinarji so Goriška Brda, ki so ostala po mirovni pogodbi pod Italijo. Ti obdelujejo zemljo veleposestnikov. Največji veleposestniki v Steverjanu so baronica Tacco iz Gorice, baron Formentini ter dediči barona Tenfenbacha iz Vipolž, ki so lastniki ravninske zemlje med Jazbinami in Vipolžami.
Brici so kolonstvo podedovali iz roda v rod. že davno so se briški koloni želeli osamosvojiti, a niso mogli, ker niso imeli sredstev za odkup gosposke zemlje, bivališč in gospodarskih poslopij, šele sedaj jim izvedba »zelenega načrta« daje priložnost, da se osamosvoje z državnim posojilom. Toda pri Bricih ni več tistega navdušenja za zemljo kot nekoč. Zelo radi zapuščajo zemljo in se zaposlujejo v mestih. Zadnje čase jih pa mnogo odhaja v Zah. Nemčijo, kjer si z lahkoto najdejo delo.
Obstaja pa vprašanje, kateri zemljiški gospodje so pripravljeni prodati svojo zemljo. Pravzaprav bi zemlja morala avtomatsko postati last tistih kmetov, ki jo obdelujejo že stoletja. Vendar je to za zdaj' še nemogoče. Zadnje čase pa gre glas, da misli baronica Tacco prodati svojo zemljo tistemu, ki ji jo bo najbolje plačal. Baronica Tacco je lastnica 134 hektarov ali 367 njiv zemlje v števerjanski občini. Baronica ima 14 stalnih kolonov. Ostalo zemljo imajo v zakupu s vojaki, ki poleg lastne zemlje obdelujejo še tisto, kdtero vzamejo v zakup. Teh je 24. Posest baronice Tacco v Brdih tvorijo vinogradi, gričevnati travniki, gozdovi in pa sadovnjaki. Zlasti dosti je novih breskovih in češnjevih nasadov. Od sadja ima baronica letno približno 1 milijon lir čistega dobička. V baroničinih vinogradih pridelajo letno 500 do 600 hi vina, a letos je bilo zaradi slabe letine samo okrog 250 hi. Koloni ter svo-jaki redijo s senom, ki ga pridelajo na baroničinih travnikih približno 80 glav živine, vendar je trenutno živine dosti manj. Kmetje so jo namreč precej razprodali, ker so cepljenja ugotovila, da je bila jetična.
Če bodo sedanje razmere trajale še naprej, bo pridelkov na baroničinih in drugih kolonskih posestvih' vedno manj, ker koloni kaj radi bežijo v mesta. Za naše kolone pa je sedaj edinstvena prilika, da zemljo z državno podporo odkupijo. V ta namen bi kmetje morali osnovati posebno zadrugo, ki bi zemljo odkupila. Zemljo bi pa morali v naprej zadružno obdelovati, ker le tako bi jo lahko smotrno izkoriščali in svoje proizvode prodajali. Pametno bi bilo, da bi se tako osnovana zadruga bavila predvsem z vinogradništvom, sadjarstvom ter z živinorejo. V ta namen bi bila nujna izgraditev večje vinske kleti ter velikega in primernega hleva, kjei bi gojili plemensko živino.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20,— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. račun štev. 600-14-3-375 — CENE OGLASOV7: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. — Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. — Založnik : Založba »Gospodarstva«. — Tiskarna »Graphis« v Trstu.
Hotel POŠTA
Trg Obe r dan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in to pla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75C lir dalie.
- UHAHNA IN ZLATARNA -
Muhol# Maiel - TRST
Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
.ViSTfl
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
\fe/*pa
Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst
Velika izbira rabljenih vesp —
— IZVOZ — — TRST
Via S. Francesco, 44
V Števerjanu so se zadnje čase pričeli zanimati za ta vprašanja in želeti je, da bi naši kmetje zares uspeli odkupiti zemljo, ki jo že od nekdaj obdelujejo.	d. r.
OBVESTILO
KOKOŠJEREJCEM!
NAROČILA EN DAN STARIH PIŠČET
V skladu z odredbo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v prid povečanja in izboljšanja kokošereje bo tukajšnje pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo dajalo tudi letos, in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, prispevek za nakup en dan starih piščet sledečih odbranih pasem:	Plymouth bela, New
Hampshire, Rhode Island Parmentei in bela livorneška. Kokošerejci, ki nameravajo izkoristiti imenovani prispevek za obnovo svojih vzrejišč, lahko naročijo pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu — ul. Ghega štev. 6, najmanj 25 piščet iste pasme, a ne več kot dve pasmi. Naročila se sprejemajo od sobote 27. t. m. in se bodo zaključila v ponedeljek 26. fe bruarja, ako ne bo izčrpana razpolož Ijiva vsota, poprej ob naročilu mora kokošerejec plačati 110 lir za vsako naročeno pišče. Piščeta se bodo raz deljevala v marcu in aprilu.
PRŠICAVOST, GRINJAVOST ALI AKAROZA ČEBEL
To bolezen čebel povzročajo srhe ki spadajo v skupino povzročitelje! garij. Te povzročitelje garij imenuj* mo tudi pršice ali grinje. Pri četK lah sesajo srbel s sesalcem kri v zrai nicah, kjer se naselijo in razmnoS zračnice, ki so pri zdravih čebelah h le, so pri napadenih čebelah zarad vbodjajev lisaste in pozneje črne. Bc lezen opazimo največkrat spomlad! ker se je razširila od čebele na čebj lo pozimi, ko se čebele tiščijo v zirr skem grozdu. Bolne čebele pri p< skusu, da bi vzletele nekako čudi/ in smešno poskakujejo, slednjič pj dejo z brade na tla, kjer pogineji če sumimo, da čebele bolujejo za p šičavostjo, javimo zadevo veterina! ju, ki bo poskrbel za natančno di' gnozo. Polek bolezni je odvisen d števila napadenih čebel. Zelo nap-' dene čebelne družine bomo težko d varovali pogina. Pri pravočasni ug« tovitvi bolezni ter s smotrnim zdra) 1 j en jem okuženih čebelnih družili Frovvovim sredsvom, se nam bo p<j srečilo bolezen kmalu zatreti.
dr. d. r.
KMEČKO POSOJILO
Obveščamo kmetovalce, da lahko d< bi jo pri Federaciji kmetijskih konzol cijev, pri Federalnem zavodu hranilni] in pri Narodni banki dela (Banca NI zionale del Lavoro) obratovno posojili (prestito di conduzione) po 3%-ni ot restni meri. Kmetovalci, ki bi to p4 sojilo potrebovali, se lahko obrnejo n| gornje zavode, za vsa potrebna pojal nila pa na Pokrajinsko kmetijsko nat zorništvo v Trstu, ulica Ghega 6/1.1 —e—
Vprašanja in odgovori
Dolinčan. V svojem vprašanju t bili morali navesti bolj podrobne p* datke. Povedati bi morali, ali je oj dedič po vaši materi, ali pa je moda solastnik skupnega premoženji katerega solastnica je bila tudi mat Ker ni bilo vprašanje popolnoma j-sno, vam lahko, odgovorimo šari splošno, če je tudi oče dedič po va-' materi, ima pravico samo do užitM od materinega premoženja. Za del tev premoženja je potreben sporazu« med vsemi. Poleg tega mora biti ■ premoženje (hiša ali zemljišče) lahkj razdeljivo. Ne kaže, da bi vi del« premoženje na podlagi kupoprodaj« pogodbe. V takšnem primeru bi ij bili deležni davčnih olajšav. Financ! urad namreč sklepa, da ne gre za rej nično kupoprodajno pogodbo, temv< za darilno pismo med sorodniki. Z' to bi morali plačati zelo visok davel
Manufakturna trgovina	Tekstil, konfekcija.
	perilo, bombažni
			in volneni izdelki
"GIOVANNI"	■ Razprodaja dežnih plaščev
	
TRST	■
Via Imbriani, 12 - Tel. 29-397	Najcenejša trgovina v Trstu
Tnmsiiilrin
IMPORT-EXPORT
VSEII VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV IET STROJEV ZA LES9TO INDUSTRIJO
TRST - Sedež: ulica Cicerone 8/II Telefon: 30-214
KOBILI KADALOISO	
Uazune permafles	Trst - Triesle, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebinnrt, tal. 35-740 Pohištva — dnevne »obe _ oprema 8 ur,de - vozički - posteljice RAZSTAV*: DL. VALDIBIVO, 11 — T?L. F. FILZI, 7
Zmdka	
SILA JOŽEF
uvo z
IZVOZ
TRST — Rm Grnmnla 6-1 - Telefon 37-004
Telefon 55-689
IMPOPORT
UVOZ-IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 60010 Telegr.: Impexport - Trieate
UVAŽAt
VSAKOVRSTEN LES-CEMENT IN GR A BENI MATERIAL - MESO IN ZIVIF IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STRC TEKSTIL - KOLONIALNO BLAG
POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN SORIŠKEM SPORAZUM-SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ!
Gostilna tts = = s v 7 v-
rs,--zIJJhJŽU£.
rj— VI. CAODUCC/ ii
Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu