PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /•'i	'in
Abb. postale 1 gruppo	“ ^0113. uU lil*
Leto XXn. St. 64 (6351)
TRST, četrtek, 17. marca 1966
USPELA SAMO PRVA FAZA VESOLJSKEGA POSKUSA
VČERAJ NI SEJI DEŽELNEGA SVETA F.-l. K.
«Gemini 8» in «Agena» Sta se združila V vesolju! Odobren predlog državnega zakona
toda zaradi okvare se mora «Gemini» takoj vrniti
Kmalu po združitvi so javili, da so nastale nevšečnosti, zaradi česar so odredili takojšnjo vrnitev vesoljske kabine
David Scott (desno) v Cape Kennedy
MiiiiiiiiimijiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiimiiiimiiiniuiniii
PO 23 DNEH BIVANJA V VESOLJU
«Veterok» in «Ugoljok» sta se srečno vrnila
Oba se počutita dobro in zdravniki ju pregledujejo
CAPE KENNEDY, 16. — Danes ob 16. uri po srednjeevropskem času se je začel poizkus z vesoljsko kabino «Gemini 8». Tedaj so izstrelili raketo «Atlas-Agena», ki je kmalu zatem začela krožiti okoli Zemlje. Tir rakete je okrogel Ob 17,41 po srednjeevropskem času pa so z raketo «Titan 2» izstrelili vesoljsko kabino «Gemini 8», v kateri sta Neil Armstrong in David Scott.
Štirinajst minut čez polnoč sta se kabina «Gemini 8» in ra-
MOSKVA, 16. — Agencija Tass je uradno sporočila, da sta se vesoljska psa »Veteroik* in «Ugo-ljok» živa in zdrava vrnila na Zemljo po 23 dneh bivanja v vesolju. Uradno sporočilo pravi, da ie satelit .Kozmos 110», s katerim sta psa potovala, pristal na določenem kraju nepoškodovan.
Fsa bodo še nekaj dni pregledovali zdravniki. Danes so znanstveniki izjavili, da se psa počutita dobro z izjemo rahlih nerednosti Pri srčnem utripu in začetnih težav, da se znova privadita svoj) teži.
hi ato poroča agencija Tass, da je bil poizkus v zvezi s poznejšim poizkusom za daljše bivanje človeka v vesolju. Med sedanjim poizkusom so zbrali zdravniško biološke podatke o učinkih dolgega bivanja v vesolju v veliki daljavi od Zemlje na živ organizem Velike važnosti so tudi podatki glede učinkovanja kozmičnega
z možnostjo nove južnovietnamske vlade, v kateri bi bila zastopana o-svobodilna fronta. Nasprotuje pa umiku ZDA iz jugovzhodne Azije.
Vprašanim so postavili trideset vprašanj. Kar se tiče osvobodilne fronte, je 88 odstotkov izjavilo, da je za neposredna pogajanja, 8 odstotkov pa se temu upira. 52 odstotkov je za vlado, v kateri Bi bila tudi osvobodilna fronta, 43 odstotkov pa proti temu. Večina 54 odstotkov je za svobodne volitve tudi za primer, da na njih zmaga osvobodilna fronta, 34 odstotkov pa jim v takem primeru na^irotuje. Kar se tiče ameriške vojaške navzočnosti, pa je 81 odstotkov proti takojšnjemu umiku ameriških čet. 56 odstotkov nasprotuje tudi postopnemu umiku, medtem ko je 39 odstotkov za umik.
Skupina vprašanj se Je nanašala tudi na možnost vojne s Kitajsko ali s Sovjetsko zvezo. Kopensko vojno s Kitajsko bi sprejelo 32
n. orS.„i,,m v vi™ S.o.ko*. 7££&£. KK£ Ko
9“ 1 irjsss.snt sss,
“pTiuS11 SK£ »'MCR
do°poznejf1Ibjavifi. * § d b ! odP?r Protl morebitni vojni s So-
j Tass zaključuje, da je na satelitu vse redno delovalo ves čas | Poleta. Aparati so bili popolni in Pokazalo se je, da lahko delujejo ; 'udi med dolgim potovanjem pc Vesolju v breztežnosti in pod u-j činkom žarčenja.
Psa sta bila med poletom pove-j žana z merilnimi aparati z žicami ter sta imela v telesu sonde, s katerimi so ju tudi hranili. Hra-I žuli so ju z živili, ki so jih neposredno črpali v njun želodec. Psa sta 330-krat obletela Zemljo. Apo-1 gej tira okoli Zemlje Je znašal j ®04 kilometre, perigej pa 187 kilometrov. Psa sta potolkla rekord i višine jn trajanje poleta. Kar se tiče človeškega poleta, imajo višinski rekord Sovjeti s 408 kilometri, trajanje poleta pa ameriški Astronavti s kabino »Gemini 7».
keta «Agena» združili. Za danes je bilo v načrtu, da bo Scott zapustil kabino in letel z njo okoli Zemlje. Toda kmalu po polnoči so javili, da so pri združitvi nastale nekatere nevšečnosti in so sklenili, da se kabina še ponoči ob 3,30 po srednjeevropskem času vrne na Zemljo.
Izstrelitev je potekala v največjem j redu 101 minuto po izstrelitvi «Age-ne» in kabina je začela redno krožiti okoli Zemlje ob 17.47 nad Bermudskimi otoki. Pozneje so sporočili, da so v NASA zelo zadovoljni z dosedanjim uspehom in da je tir kabine «Gemini 8» zelo blizu določenega tira; njegov perigej znaša 161 kilometrov, apogej pa 271,5 kilometra.
Zvečer so javili, da so Armstronga in Scotta pooblastili, da nadaljujeta svoj polet okoli Zemlje do 15. kroga.
Ob 19.17 po srednjeevropskem času sta začela astronavta manevrirati, da spremenita tir svoje kabine iz elipse v krog. Vse operacije, ki so bile določene, so potekale točno po načrtu. Kabina «Ge-mini 8», ki je bila prvotno oddaljena 1920 kilometrov od rakete «Agena», se je tej polagoma približevala. Kozmonavta sta izvršila vrsto manevrov med katerimi sta najprej spremenila svoj tir, tako da je dobil apogej 270 kilometrov in perigej 160 kilometrov. Po dveh urah in 18 minut pa sta perigej spremenila da je imel 198 kilometrov in sta s tem avtomatično zmanjšala svojo hitrost v primerjavi z «Ageno». Nato sta svoj tir spremenila v okroglega, tako da je kabina letela v višini 270 kilometrov in tedaj je bila oddaljena od «Agene» samo 275 kilometrov.
Ob 22.20 po srednjeevropskem času sta kozmonavta ugledala «Age-no», in tedaj sta usmerjala z radarjem svoj tek za njo. Ko sta ugledala raketo, sta bila oddaljena od nje 140 kilometrov. Ob 23.32 je bila kabina samo še 450 metrov oddaljena od «Agene». Ob 23.32 po srednjeevropskem času sta se «Ge-mini» in raketa «Agena» sestala, ko sta letali nad Indijskim oceanom. Ko sta dohitela «Agena», sta kozmonavta letala ž njo v formaciji. Počasi sta zmanjševala hitrost, da jo prilagodita hitrosti «Agene», zato da se satelita pri stiku ne trčita, štirinajst minut po polnoči sta se «Gemini» in «Agena» združila, ko sta letela nad Tihim oceanom zahodno od Lime, ko je bila kabina «Gemini» na svojem potem krogu okoli Zemlje.
Združena sestavljata oba satelita en sam satelit, dolg približno 13 metrov s težo 6800 kilogramov. Pilot kabine se je z veliko previdnostjo približeval Ageni s 30 cm na sekundo. Združitev se je izvedla v višini 290 kilometrov nad Zemljo. Kozmonavta sta manevrirala s celo vrsto raket, s katerimi je opremljena kabina, ter sta se približala «Ageni». Tedaj je «Gemini» pogreznila svoj zadnji del v posebno odprtino na «Ageni» in takoj so začele delovati posebne naprave, ki so trdno združile obe vozili. Kozmonavta sta poročala, da sta jasno slišala ropot, ki je pri tem nastal. Armstrong je sporočil, da je raketa «Agena» bila zelo stabilna med celotnim mane-
vrom in da ni bilo nobenih nevšečnosti. Satelita sta bila oddaljena drug od drugega 30 centimetrov, ko je prišel z Zemlje ukaz, naj se združita.
Vesoljski sprehod Davida Scotta je bil določen za jutri od 14.15 do 16.25 po srednjeevropskem času.
David Scott bi tedaj zapustil kabino in bi letel poleg nje skoraj poldrugi krog okoli Zemlje. Na hrbtu bi imel jeklenko, polno plina za pogajanje usmerjevalnega motorja in poleg tega tudi dodatno zalogo kisika. To zalogo bi dvignil na zadnji strani kabine, takoj ko bi jo zapustil. S kabino bi bil povezan s kablom, dolgim osem metrov. Pozneje pa bi ta kabel povezal z drugim kablom, dolgim 25 metrov. Scott bi se gibal okoli kabine, pritrjene k raketi «Agena» in bi simuliral popravila, s tem da bi vrtal s svedri luknje na posebnih ploščah, ki so v ta namen pritrjene na raketi. Med svojim krogom okoli Zemlje bi sprožil poseben registrator za žarčenje, ki je pritrjen na zunanji
steni kabine «Gemini». Nato bi registrator odnesel v kabino, da ga nato prinesejo na Zemljo, kjer bi proučili zbrane podatke. Poleg tega bi pritrdil aparat za ugotavljanje meteoritov. Astronavti poznejših poletov bi eventualno izsledili «Ageno» in spravili aparat v svojo kabino. Ko bi Scott letel zunaj kabine, bi Armstrong ločil kabino od «Agene». Po povratku Scotta v kabino bi Armstrong napravil še druge tri poskuse za povezavo z «Ageno», nakar bi se ločil od nje in jo usmerjal z aparati na primeren stabilen tir, kjer bi lahko čakala kabino Gemi-ni 9», ki jo bodo izstrelili poleti, in se bo skušala sestati z «Ageno». Določeno je bilo, da bosta Armstrong in Scott ostala v vesolju tri dni, toda, kakor že omenjeno sta se morala prej vrniti.
Kmalu potem, ko so javili, da je operacija za združitev potekala v popolnem redu, so javili, da se je poveljnik Armstrong odločil, da predčasno loči satelita, ker je baje ugotovil, da se je poškodovala ena usmerjevalna raketa. V nadzorstvenem centru v Houstonu so izjavili, da so nastale «nekatere nevšečnosti«. Pozneje je NASA javila, da so sklenili, naj se kabina predčasno vrne, in sicer še ponoči ob 3.30 po srednjeevropskem času. Kabina bi morala pristati na Tihem oceanu.
o zakonski zaščiti narodnih manjšin
Za predlog so glasovali svetovalci vseh skupin razen liberalcev in mbovce*, ki so ostali popolnoma osamljeni - Plemenit govor demokristjana Ramanija
Deželni svet je včeraj odobril predlog državnega zakona, ki predvideva uvedbo sprememb v kazenskem zakoniku za zaščito narodnih manjšin in ki ga je predložil odv. škerk. Za predlog so glasovali demokristjani, komunisti, socialisti, socialdemokrati, republikanec prof
Cumbat, psiupovec Bettoli in predlagatelj škerk; proti pa so glasovali liberalci in misovci, ki jih je pet po številu od vseh 61 svetovalcev, kar kaže njihovo o-samljenost.
V razpravo so posegli včeraj še trije svetovalci: demokristjan prof. Ramani, socialdemokrat odv. Deve-tag in odv. škerk. Sledili so odgovori treh poročevalcev o zakonu, nato glasovalne izjave vodij skupin in končno še glasovanje z omenjenim rezultatom.
Prvi je spregovoril prof. Ramani, ki je v svojem govoru ostro polemiziral z misovci ter z desnico sploh in poudaril hude krivice, ki jih je fašizem prizadejal slovenski manjšini v Julijski krajini. Zatem je omenil načela krščanskega socialnega nauka, kar se tiče zaščite narodnih manjšin in mirnega sožitja med narodi. Pri tem je dejal, da je, kar se -vesoljnosti človečanskih misli tiče, določena podobnost med kristjani, socialisti in komunisti (ne smemo namreč pozabiti, da je Ramani fanfanijevec). Misovcem in desnici, ki tako prezirajo slovensko
1 vjetsko zvezo pa je mnogo večji.
' 71 odstotkov ji nasprotuje, 22 odstotkov pa je zanjo. Razume se, da drugi, ki so bili vprašani, niso znali ali niso hoteli odgovoriti.
iiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiu
iiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiimitimiiiiiiiiifimiiiiiiiiitiiiiitiiiiimiiiiii
iiuiiiiuniiiiiiiiiiiiimiimmimimiiiiiiiiiiiimiuuiiiiimmimimimiimiiimmiiiimimimiiuiu
NA PRVI SEJI NOVEGA MINISTRSKEGA SVETA
Soglasno sprejet sklep vlade o stališču Italije do NATO
Poslanska zbornica razpravlja o proračunu ■ Deželni svet Sardinije v krizi Enotna in uspela stavka vseh kovinarjev državnih in zasebnih podjetij
RIM, 16. — Danes se je sestal ministrski svet, ki je soglasno odobril italijansko stališče «glede vprašanj, do katerih je prišlo zaradi NATO«. Uradno poročilo o sestanku vlade pravi, da so se dogovorili za Odgovor na osnovi včerajšnjih izjav ministrskega predsednika, izrečenih v poslanski zbornici med
razpravo o zaupnici vladi. ------------------
Po sestanku je obrambni mi-
nister Tremelloni izjavil, da se je ministrski svet strinjal, da sodelujejo pri formulaciji skupne izjave štirinajstih zavezniških držav. Minister Preti pa je dejal, da so se dogovorili glede odgovora, ki ga bodo poslali drugim državam atlantskega zavezništva.
Na zasedanju ministrskega sveta je najprej poročal minister Fan-fani o položaju, do katerega je prišlo zaradi stališča Francije, nato pa je poročal minister za obrambo Tremelloni. V razpravo so posegli podpredsednik vlade Nen-ni, ministri Reale, Andreotti in Colombo, zaključke pa je formuliral predsednik vlade Moro. _ .
Poslanska zbornica je ob 16.30 pričela debato o proračunu, v katero so posegli poslanci Villa (K D), Goehring (PLI), Curti (KD) in Romeo (MSI). Villa je obžaloval, da je še vedno neurejen položaj bivših bojevnikov iz prve svetovne vojne, pa čeprav je minilo že 50 let, in seveda tudi druge svetovne vojne. Goehring je kritiziral predvidene investicije v višini 850 milijard lir za podjetja državne udeležbe, češ da se s takimi podjetji zbirajo samo izgube
obrazložili zahteve za obnovitev de. lovne pogodbe in obsodili stališče «Confindustrie», ki zahteva, da se plače «zamrznejo» še za dve leti.
Iz Milana poročajo o veliki manifestaciji na Trgu Lodi in o spre-
NADALJNJI RAZVOJ DOGODKOV V INDONEZIJI
Večina Američanov proti vojni v Vietnamu
SAJGON, 16. — Po petih dneh demonstracij v Danangu in drugih jhestlh je predsednik sajgonske vlade general Ki dovolil generalu Ti, *i ga je pred dnevi odstavil, da se Začasno vrne v Danang «po privatnih opravkih«. V Danang sta ga spremljala načelnik policije in po-veljnik vojaške policije.
V Hue so bile tudi danes protivladne demonstracije več tisoč ljudi. Demonstranti zahtevajo zamenjavo vojaške vlade s civilno vlado in svobodne volitve. Tudi v Saj-8°nu so se začeli študentje posvetovati o morebitnih demonstracijah, da podprejo svoje tovariše na severu.
General Ti je takoj po pr hodu J Danang govoril na zborovanju, ** se ga je udeležilo več tisoč oseb jh med katerimi tudi mnogo vojakov. Zahvalil se je prebivalstvu za ‘Sraze naklonjenosti in soliUurnosti jh ga pozval, naj bo mimo ter naj deluje «za uresničenje smotrov, ki s° določeni za rešitev domovine«.
Skupina osebnosti, ki proučuje politične vede na univerzi v Stan-fdrdu, je objavila rezultate anke-16 o mnenju Američanov glede voj-he v Vietnamu. Iz tega izhaja, da 1® večina Američanov naklonjena heposrednim pogajanjem z južno-“stnamsko osvobodilno fronto tudi
Sukamo in Suharto zanikujeta da je Suharto prevzel vso oblast
Sukamo je po radiu poudaril, da ima Suharto samo nalogo vzpostaviti red in zakon - Posvetovanje z vojaškimi voditelji v predsedniški palači • Nesoglasja glede sprememb v vladi
DŽAKARTA, 16. — Predsednik Sukamo in še prej general Suharto sta zanikala, da je Suharto prevzel vso politično oblast. Sukamo je objavil nocoj po radiu kratko poslanico indonezijskemu prebivalstvu, ki jo je prebral tretji ministrski podpredsednik Saleh.
Sukamo je omenil, da mu dekret od junija 1959 daje vso izvršno ozlast. Zatem pondarja, da so potrebna nekatera pojasnila, ker so nekateri pokazali, da so slabo tolmačili funkcije in oblast predsednika. «Predsednik, pravi poslanica, je odgovoren samo parlamentu in Bogu in samo on ima pravico imenovati svoje sodelavce v vladi.«
Po 11. marcu, ko je predsednik pooblastil generala Suharta, da vzpostavi red in zakon, se je Sukamo posvetoval s štirimi podpredsedniki vlade, z drugimi ministri in z vojašnimi voditelji. Obžaloval je, ker so nekatere skupine mislile, da on nastopa samo na podlagi «svojih kapric«, in je pozval prebivalstvo, naj bo enotno in naj se drži zakona in reda.
Po prečitanju poslanice je minister za odnose z javnostjo Abdul Gani poudaril, da predsednik nikakor ni prazna predstavniška figura, in da mu indonezijski sistem «usmerjene demokracije« daje vrhovno izvršno oblast. ((Predsednik ne more grešiti,« je dejal minister, ki je pripomnil, da je predsednik tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil in veliki voditelj revolucije.
sednlkov sklep, da poveri generalu Suhartu nalogo za vzpostavitev reda ln varnosti in dekret o razpustitvi komunistične stranke.
Kakor rečeno, je tudi general Suharto poudaril, da je njegova naloga samo vzpostaviti red in zakonitost. O njegovi izjavi je poročal radio Džakarta in jo je prebral načelnik informacijskega urada poveljstva za uničenje Malezije polkovnik Sumarjo. General Suharto je opozoril tuji tisk, da napačno tolmači dogodke v Indoneziji in je glede Sukarnovega ukaza dejal: «Ta ukaz ne zmanjšuje položaja predsednika Sukarna kot predsednika, vrhovnega poveljnika in velikega voditelja revolucije, kakor je poročal tuji tisk. Namen njegovega ukaza je bil zajamčiti njegovo vodstvo in oblast kot voditelja indonezijske revolucije ln nikakor ne gre za prenos oblasti.«
Izjava pravi, da je Suhartov položaj enak kakor lanskega oktobra, ko mu je Sukamo dal nalogo, naj po neuspelem državnem udaru vzpostavi red. Izjava dodaja, da je vzdrževanje varnosti naloga vojske In da je bil Sukamo upravičen u-kazztl Suhartu, naj vzpostavi red
Parlament je davi odobril pred-1 Suharto je posvaril tuji tisk, naj ne
uporablja ((protislovnih izrazov«, kar se tiče dogodkov v petek in soboto. «Obrekovalne novice, dodaja izjava, so sredstvo, ki se ga poslužujejo tuji časopisi, da bi razbili Indonezijsko enotnost.«
Davi je radio Džakarta sporočil, da so se zunanji minister Subandrlo, drugi in tretji podpredsednik vlade Leimena in Saleh skupno z vojaškimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi general Suharto, udeležili sestanka v predsedniški palači «Mer deka«, kateremu je predsedoval predsednik Sukamo.
Po sestanku so vojaki spremljali zunanjega ministra Subandria v rezidenco za goste v predsedniški palači. Časnikarjem niso dovolili, da se približajo Subandriu. Po tem sestanku so napovedali za nocoj izjavo Sukarna, ki smo jo omenili začetku.
Zatrjuje se, da je Sukamo na današnji seji predlagal, naj vsi generali in člani političnih organizacij, ki so v vladi, odstopijo in naj prepustijo njemu pobudo za sestavo nove vlade. Vojaški voditelji pa so predlog odbili. Baje izvjavljajo vojaški voditelji, da bi morali istočasno s povratkom k normalnosti temeljito spremeniti, vlado.
Davi je več sto mladeničev demonstriralo pred rezidenco zunanjega ministra Subandria. Vdrli so v park, toda policija in vojska sta jih razgnali.
Curti pa je obžaloval, da tudi tokrat ni uspelo odstraniti začasnih proračunov in pravočasno spreje ti v parlamentu proračuna.
Komisija za delo poslanske zbornice je na zakonodajnem zasedanju odobrila zakonski predlog po-slanca Barbija o obveznem sprejemu na delo v državne, lokalne in javne ustanove invalidov dela ter sirot teh invalidov. Javne u-stanove so dolžne sprejeti najmanj en odstotek prizadetih v izvršne organe, 3 odst. v pomožne službe in 5 odst. med delovne službe. Zakon predvideva dveletno prehodno dobo, ko je treba sprejemati invalide v službo na osnovi razpoložljivih mest. Zakon mora sedaj še odobriti senat.
Predsednik republike Saragat bo ob stoti obletnici priključitve Benečije k Italiji od 22. do 26. marca uradno obiskal sedem beneških pokrajin. Svoj uradni obisk bo pričel v torek, 22. marca v Benetkah, nato pa se bo v sredo ustavil v Trevisu in Bellunu. V četrtek bo odpotoval v Vicenzo in kasneje v Padovo, v petek bo v Rovigu, v soboto v Veroni in Mantovi. Obisk se bo zaključil v Custozzi, od koder se bo predsednik odpeljal na letališče v VillEifranci in se vrnil Rim.
Sestal se je centalni komite PSIUP, kateremu je poročal tajnik stranke Vecchietti, ki je poročal o zadnjem političnem razvoju in ki se je zadržal predvsem na kritiki levega centra ter negativni oceni socialističnega združenja. CK PSI UP bo jutri nadaljeval delo. O organizacijskih vprašanjih bo poročal namestnik tajnika Valori.
Deželni odbor Sardinije je v krizi, ker sta podala ostavko predsednik Corrias in odbornik za delo Del Rio. Po nedeljskem kongresu pokrajinske KD je prišlo namreč do drugačne razdelitve mest v pokrajinskem vodstvu in sta Corrias in Del Rio v manjšini. Deželni odbor Sardinije je bil izvoljen avgusta 1965 na osnovi sporazuma strsink levega centra In v njem je sodelovalo: pet odbornikov KD, dva socialista, socialdemokrat in pristaš sardinske stranke.
Član vodstva PSI posl. Pietro Lezzi je v razgovoru z novinarji potrdil, da bo jutri v Rimu sestanek tajnikov socialističnih federacij, kjer bodo junija letos upravne volitve in kjer bodo razpravljali, ali naj stranka nastopi na volitvah sama ali pa združena s socialdemokrati. Končno odločitev pa bo sprejel CK, še prej pa bo tem razpravljal izvršni odbor. Lezzi je bil mnenja, da bo tudi jutri prišlo do izraza stališče, da bi bilo najbolje, če bi obe socialistični stranki nastopili skupaj, ker bi bilo to posebnega političnega pomena. Istočasno bi bil tak skupen na. stop tudi v skladu s predlogom razdobja skupnih akcij, ki naj pripravi socialistično združitev.
Danes je bila po vsej Italiji enotna stavka kovinarjev državnih in zasebnih podjetij v okviru programa stavk od 4. marca do 5. aprila, ko bodo kovinarji skupno stavkali 24 delovnih ur. Stavke ne bodo po vsej Italiji ob istem času in v enakih pogojih, z izjemo današnje stavke, ki je bila vsedržavna. Vendar pa tudi danes kovinarji niso povsod stavkali isti čas, ker so trajanje stavke določile pokrajinske sindikalne organizacije.
Od povsod poročajo o dobrem uspehu stavke In o številnih manifestacijah stavkajočih delavcev, na katerih so sindikalni predstavniki
(Nadaljevanje na 2. strani J
Rapacki v Beogradu
BEOGRAD, 16. — Minister za zunanje zadeve Poljske Adam Rapacki je prispel danes s soprogo na prijateljski obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču so uglednega gosta pozdravili državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič z-drugimi funkcionarji državnega tajništva. Neposredno po prihodu je Marko Nikezič priredil gostom kosilo, ki so se ga udeležili med drugimi tudi Koča Popovič in poljski veleposlanik v Beogradu Malecki.
WASHINGTON, 18. — Predsed-nki Johnson je znova povečal pristojnosti državnega tajnika Deana Ruska. Dal mu je nalogo, naj koordinira vse plati ameriške politike v mednarodnih organizacijah. Predsednikov sklep pomeni po mnenju poučenih krogov, da Dean Rusk ne bo nadzoroval samo ameriške politike v OZN, temveč tudi vse odločitve, ki se tičejo ameriške politike v specializiranih ustanovah in mednarodnih organizmih, ki se normalno tičejo drugih ministrov vlade.
kulturo, je Ramani zabrusil v obraz, da je že papež Janez VIII. leta 880 dovolil uporabo staroslovanščine v cerkvenih obredih ter da je ta jezik skupno z latinščino in grščino uradni jezik Cerkve. Toda za časa fašizma je fašistična policija plenila molitvenike, tiskane v slovenskem jeziku...
Sploh je bil Ramanijev govor poln človečnosti, topline in plemenitih misli. In če se ne motimo, nismo iz tistih klopi, v katerih sedi Ramani, še nikoli slišali tako odločne in hkrati strastne obsodbe nacionalizma in fašizma in vseh njegovih krivic nasproti našemu življu ter človečanstvu sploh. Zato ni prav nič čudno, da so mu poleg nekaterih svetovalcev njegove stranke ob koncu govora prisrčno zaploskali tudi komunisti in socialisti, zaradi česar je kasneje liberalec Trauner pikro, a zelo klavrno pripomnil, da mu bodo dali častno izkaznico KPI.
Njegov govor je trajai celo uro in je segel na tako številna področja, da je težko izluščiti Iz njega njegovo jedro. Začel ga je ugotovitvijo krščanskega filozofa Maritaina, ki je dejal, da pravi desničar vedno sovraži in prezira pravico in usmiljenje. Zato je pač nujno, da hočejo desničarji Slovence asimilirati. Razlika med liberalci in misovci je le v tem, da bi hoteli prvi doseči to «brez bolečin«, misovci pa s silo. Zatem je rekel, da je treba prevzgojiti mladino, zavreči nesmiselno geslo o «svetih mejah postavljenih od Boga« in spremeniti miselnost, katere izraz so tudi razne popevke, kot tista «o Rossettijevi domovini, kjer se govori samo italijanski«. Nato je dejal, da je govorjenje o «italijanissimih» nesmiselno, da gre za ljudi, ki čutijo italijansko itd. Pri tem je omenjal prisilno poitalijančevanje priimkov ter dejal, da se je on sam pisal nekoč Ražman. In posledica takšne fašistične politike je bila, da je njen stroj pomendral tistega, ki ga je upravljal, in z njim žal tudi nedolžne žrtve.
Zatem je omenil cerkveni nauk o manjšinah in državi ter rekel, da mora biti politika podrejena etičnim ln moralnim vrednotam. Podrobno je obravnaval preteklost Trsta in citiral pri tem tudi Vivan-teja. Rekel je, da noče nihče izkoriščati manjšinskega vprašanja, marveč da mora le vsakdo resno in pošteno izpolniti svojo dolžnost, s čimer bo tudi najbolje služil tržaškim interesom. Smoter je dober in plemenit: mirno sožitje. Na koncu je dejal, da si želi, da ne bi bilo treba zakona nikoli uveljaviti, to je, da ga ne bi nikoli nihče kršil, kajti nasilja na tem področju so sramotna za tiste, ki jih izvajajo, še bolj pa za tiste, ki hujskajo nanje.
Socialdemokrat Devetag je dejal, da bo njegova skupina glasovala za zakonski predlog, čeprav je s pravnega stališča popolnoma ne prepriča. Ce je odv. škerk pri predložitvi zakonskega predloga mislil na «povračilo» proti Italijanom, tedaj se z njim ne strinja, če pa gre za pozabo preteklosti z obeh strani, tedaj ga popolnoma odobrava. Pri tem je precej sempliclstično postavil vso stvar nekako takole: «Vi po-
zabite krivice fašizma in mi bomo pozabili vse krivice, ki ste nam jih storili v letu 1945...» Dodal je še: «Mi ljubimo vas Slovence kot vse ostale narode, pogledati si moramo iskreno in pošteno naravnost v oči«. Rekel je nadalje, da hočejo Italijani živeti v miru s Slovenci, pri tem pa dodal, da ga moti določen material v muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani, kjer se kažejo fašistična medvojna grozodejstva, češ da tu ni nobenega muzeja o «fojbah». Torej govor, ki se mu prilega slovensko reklo: «Da bi bil volk sit in koza cela«.
Obširno je zatem spregovori) odv. škerk, ki je predložil zakon. Priznal je poročevalcu Ginaldiju, da se je zelo resno lotil vprašanja in ga tako tudi obravnaval. Glede poročil manjšinskih poročevalcev odv. Wondricha in Morpurga je rekel, da
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zasedanje ZEZ
LONDON, 16. — Današnja seja sveta ministrov zahodnoevropske zveze je bila posvečena gospodarskim vprašanjem. Britanski zunanji minister Stewart je izrekel zadovoljstvo, ker se je rešila kriza v evropski gospodarski skupnosti. Dodal je, da so še težave, kar se tiče odnosov Velike Britanije s to skupnostjo ,da pa niso nepremagljive.
Govorili so tudi o odnosih med evropsko gospodarsko skupnostjo in EFTA in v tem okviru je britanski minister Stewart obrazložil britanski gospodarski položaj, o'katerem je izjavfl, da se je izboljšal.
Po seji je britanski zunanji minister Stevart na tiskovni konferenci izjavil, di. so vse države gospodarske skupr osti in tudi Francija mnenja. da s* mora Velika Britanija pridružiti cej skupnosti.
miiiiMiiiiiiiimiiuiiiiimiiiiiimiimitiiimimmiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiitiiiii
Tito v Kruševcu
Govoril je o doslednem izvajanju sklepov CK ZKJ in o pozitivnih tradicijah jugoslovanskih narodov
BEOGRAD, 16. — Predsednik republike je danes na poti po južni Srbiji obiskal Tovarno hidravličnih in pnevmatičnih naprav »Prva petoletka- v Trsteniku, ki je lani dosegla proizvodnjo v vrednosti 60 milijard dinarjev. V razgovoru z voditelji in delavci v. tovarni je Tito opozoril na potrebo, da se pravilno nagradijo strokovnjaki in poudaril, da je dolžnost komunistov, da se bore za dosledno izvajanje Sklepov 8. kongresa in zadnje seje CK ZKJ da je njihova naloga, da stalno razvijajo socialistične družbene odnose.
»Mi komunisti,* je dejal, »pa nimamo kaj čakati, temveč delati. Skrb za človeka mora biti eden osnovnih elementov našega dela. Komunisti, ki nimajo moči, da izpolnjujejo svoje obveznosti ne morejo biti člani zveze. Glavno je, da so za naš politični razvoj Od komunistov pa se zahteva, kot od vojaka, da izpolnjuje svoje dolžnosti, da je discipliniran in da povsod s svojim delom in obnašanjem daje zgled.»
Po obisku tovarne si je Tito o-gledal učilnice in delavnice vajencev, zatem pa kmetijsko zadrugo • Sloga*, kjer se je seznanil s problemi zasebnih kmetov, kooperantov zadruge. Po obisku Trstenika je Tito obiskal Kruševac, kjer ga je pozdravilo okrog 60.000 prebivalcev mesta. V stavbi občinske skupščine so predsedniku repub like izročili spominsko plaketo prvega častnega meščana. V priložnostnem govoru se je Tito zahva-' lil za izkazano čast in govoril o svojih vtisih s potovanja po Srbiji. Tito je z zadovoljstvom ugotovil odločnost delavcev in kmetov, da se zavzamejo za izvajanje sklepov CK ZKJ za izvajanje go
spodarske reforme.
Predsednik republike je sinoči v odgovoru na zdravico tajnika občine v Vrnajčki Banji med drugim poudaril potrebo varovanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov kot ene največjih pridobitev narodnoosvobodilne vojne. »Bratstvo in enotnost je glavno jamstvo za popolno zmago socializma,* je poudaril predsednik republike. »Bistvo te enotnosti pa ni v tem, da se asimilirajo narodnosti in s tem ustvari jugoslovanska narodnost, Mi smo jugoslovanska država,' katere pripadniki so vsi narodi Jugoslavije. Toda to ne pomeni, da moramo zanemariti, da je pri nas več narodov in narodnosti. Vsak narod ima pravico, da goji svoje tradicije, seveda pozitivne tradicije, ki služijo utrditvi naše enotnosti. Vsak narod naj dela tisto, kar najbolje odgovarja njegovim interesom, toda istočasno mora upoštevati tudi interese drugih jugoslovanskih narodov in da ne dela v njegovo škodo in v škodo skupnosti. Ce združimo pozitivne tradicije naše preteklosti, tedaj smo veliko ljudstvo, čeprav smo majhna dežela.*
Tito je pripomnil, da se ni potrebno spuščati v razpravljanje, kdo je manjši in kdo je večji in kdo je v preteklosti imel tega ali onega velikana. Ce so ti velikani bili pozitivni, tedaj jih moramo vsi sprejeti za svoje. »Bistvo Jugoslavije je v tem,» je poudaril Tito, »da vsd jugoslovanski narodi Srbi, Hrvati, Makedonci, Slovenci im drugi živijo v jugoslovanski skupnosti in stremijo k socializmu.* Tito je izrazil prepričanje, da tako mislijo vsi delovni ljudje Jugoslavije.
B. B.
___	minut po
polnoči združila ameriška vesoljska kabina »Gemiiii 8», na kateri sta bila astronavt«. Armstrong in Scott z raketo «A*las - Agena*. Ta dogodek pomeni nadaljnjo stopnjo napredka v vesoljskih poletih. Včeraj so ob 16. uri izstrelili najprej raketo «Atlas - Agena«, 101 minuto nato pa vesoljsko kabino «Gemini 8». Prva jc letela v krogu, druga pa v elipsi, ki sta jo astronavta pozneje spremenila v krog. Kozmonavta sta zagledala «Ageno» ob 22.20 na oddaljenosti 140 kilometrov in 28 kilometrov nad njo. Pozneje sta počasi zmanjševala hitrost, da pri stiku ne bi trčila. Ko je prišlo do združitve ,sta «Gemi-ni« in »Agena* letela nad Tihim oceanom zahodno od Lime in ko je bila kabina «Gemini» na petem krogu okoli Zemlje m v vi ini 290 kilometrov. Obe vozili sta trdno združeni. Toda prišlo je do motenj in — ko to poročamo — sta astronavta prejela ukaz, da se okrog 3. ure danes vrneta na Zemljo.
Včeraj sta se sovjetska vesoljska psa «Veterok» in »Ugoljok« živa in zdrava vrnila na Zemljo po 23 dneh bivanja v vesolju. Počutita se dobro z izjemo rahlih nerednosti. Poskus je bil zelo važen, ker so zbrali zdravni-ko biološke podatke o učinkih dolgega bivanja v vesolju v višini 900 kilometrov. Psa sta 330-krat obletela Zemljo.
V	Parizu so nadaljevali posvetovanja v atlantskem svetu o francoski spomenici in britanski zunanji minister Stewart je izjavil, da gre še vedno za možnost sestanka predsednikov atlantskih vlad, na katerem bi govorili o krizi. Isti minister se je udeležil seje zahodnoevropske zveze ter nato povedal, da glede pristopa Anglije v gospodarsko skupnost ni več prejšnjih ovir in poudaril, da je sedaj glavna ovira kmetijstvo zaradi razlike med sistemom plačil kmetom v Angliji in sistemom cen v evrops.d gospodarski skupnosti. Varno pa je, da Francija ne nasprotuje več britanskemu pristopu. Važna je tudi vest, da francoska levičarska socialistična stranka odobrava de Gauliov sklep glede NATO.
Poleg bojev v Južnem Vietnamu in bombardiranja Severnega Vietnama je prišlo včeraj ponovno do protivladnih demonstracij v stari južnovietnamski prestolnici Hue. De. monstranti so zahtevali zamenjavo vojaške vlade s civilno in svobodne volitve.
V	Indoneziji je Sukamo po radiu izjavil, da ima še vedno v rokah vso izvršno oblast, da je pooblastil generala Sukarta, da vzpostavi red in zakon, kar je odobril včeraj zjutraj tudi parlament z nalogo, da poleg tega razpusti komunistično stranko. Tudi general Su-karto je dejal, da je njegova naloga vzpostaviti samo red in zakonitost. Radio Džakarta pa je pripomnil, da je generalov položaj enak kakor lanskega oktobra, ko mu je Sukamo dal nalogo, naj po neuspelem državnem udaru vzpostavi red.
Prva seja italijanske vlade jc bila posvečena NATO in italijanskemu odgovoru na francoske predloge. Ministrski svet je soglasno odobril Morove izjave v poslanski zbornici kot osnovo za odgovor in se bo Italija priključila stališčem ostalih atlantskih zaveznikov.
Včeraj je bila, enotna vsedržavna stavka kovinarjev državnih in zasebnih podjetij, ki so pričeli stav. kovno akcijo 4. marca, končali pa jo bodo 5. aprila ter bodo med tem razdobjem stavkali skupno 24 delovnih ur po navodilih pokrajinskih organizacij. Izjemo predstavlja včerajšnja stavka, ki je bila vsedržavna in ki je dobro uspelih
Ni možna vrnitev na stare metode
I M
Na septembrskem plenumu CK KP SZ (leta 1965)) je bilo rečeno, da bodo na novo ustanovljena ministrstva delovala v novih razmerah, ki se močno razlikujejo od razmer pred ustanovitvijo sovnar-hozov. Premier Kosigin, ki je govoril o tem na plenumu, je imel v mislih povečane zmogljivosti sovjetske industrije, veliko večje Število podjetij in večje zahteve glede kakovosti proizvodnje, rentabilnega poslovanja in podobno.
Minilo je resda šele nekaj mesecev od ponovne ustanovitve ministrstev, vendar že zdaj postaja jasno, da je napoved, češ da bodo ministrstva delala v novih razmerah, pravzaprav zelo prazna, če bi vsa industrija že delovala po načelih, ki jih je razglasil septembrski plenum, bi bila stvar drugačna, toda do takrat bo steklo še mnogo vode In tudi črnila. Treba je izdelati mnogo novih predpisov, pregledati ogromno cen, znova oceniti proizvodne zmogljivosti posameznih podjetij in še marsikaj drugega. Prehod industrije na novi sistem je še v prihodnosti, ministrstva pa so že tu. Pri tem imajo velike izkušnje iz delovanja pred ukinitvijo, a niti ene same drobne izkušnje o delovanju v novem sistemu. Kaj je bolj naravnega, kot da izkoriščajo izkušnje, ki so sl jih pridobili v časih administrativnega upravljanja?
Ena od glavnih slabih značilnosti administrativnega upravljanja je bila ta, da ministrstva — pozneje deloma tudi sovnarhozi, kajti ponekod so le-ti nadaljevali prakso ministrstev — niso upoštevali planov podjetij, niti se niso trudila z analizo dejanskih možnosti in najbolj racionalnega izkoriščanja sredstev in delovne sile. Direktor strojne tovarne v Leningradu Ku-lagin navaja takle primer: lani so tovarni «od zgoraj« naročili, da mora izpolniti veliko naročilo za stroje, kakršnih sploh ni izdelovala in tudi plan jih ni predvideval. Za izpolnitev naročila so morali organizirati popolnoma nov obrat in tam zaposliti delavce iz drugih obratov. Naročilo so izpolnili, za kar so «od zgoraj« dobili pohvalo in celo 300 rubljev za premije. Toda zaradi tega nrročlla je firma utrpela za 52.000 ruoljev neposredne škode, posredne'pa še nekajkrat več, kajti zaradi tega niso izpolnili plana osnovne proizvod-
nje.
To se je zgodili hozov, toda je kljub mlado: natančno isto ni. Znova so
u sovnar-nistrstvu storiti tovar-izpolniti
naročilo, ki ne ustreva niti njenim panogam niti usmerjenosti. Skušali so se upreti. J oda ministrstvo jim Je pojasniio, naj raje delajo, ne pa razmišljajo. Naročilo so izvršili ln «so.yrvar)«'oznim» izgubam dodali še nekaj tisoč rubljev »ministrskih« izgub.
Omenjeni direktor zagotavlja, da nikakor ni pristaš samostojnosti, ki bi bila sama sebi cilj. «Gre za strogo planirano gospodarstvo, v katerem je določena samostojnost podjetja potrebna le zato, da bi zagotovila najboljše izkoriščanje rezerv proizvodnje, s polno mero odgovornosti pred državo za svojo dejavnost«, piše Kulagin v »Komunistu«. Meni namreč, da Je gospodarska samostojnost podjetja kot pravne osebe pogoj za to, da lahko sprejme in nosi vso materialno ln pravno odgovornost za svoje poslovanje.
Prav tu pa nastaja čuden po-
ložaj. Ministrstvo nima nikakršnih materialnih in pravnih obveznosti pred podjetjem, ima pa zelo široke administrativne pravice, na podlagi katerih podjetju, ki mu Je podrejeno, lahko preprosto ukaže kar hoče, podjetje pa nima pravice odkloniti izpolnitev ukaza. Skromne izkušnje nekajmesečnega delovanja ministrstev so že večkrat pokazale, kako trdoživa je nekdanja praksa. Ministrstva dajejo podjetjem nove ukaze, ne glede na obveznosti, ki jih Je podjetje v začetku leta sprejelo s planom. Izpolnjevanje teh ukazov gre večkrat na škodo planskih obveznosti podjetja. Na ta način imajo torej podjetja vso materialno odgovornost za početje ministrstva.
še en primer: omenjeni leningrajski tovarni je ministrstvo ukazalo, da mora pri določenih strojih uporabljati odslej samo legi-rano železo, namesto surovega, ki ga je uporabljala doslej. Na ta način bo kakovost izdelkov res boljša in s stališča celotnega gospodarstva je ukaz razumen. Toda proizvodni stroški so zaradi tega večji, podjetje pa samo ne sme zvišati cen in zato bo imelo precej manj dobička. Spomnimo se, da je septembrski plenum sprejel načelo, da mora podjetje ustanavljati vrsto skladov iz dobička. Podjetje je torej brez krivde, da ima manj dobička in torej tudi kaznovano z manjšimi skladi za svobodno razpolaganje.
Težko si je zamisliti, kako naj podjetje v položaju, v katerem ima le dolžnosti, ne pa tudi samostojnosti, gospodari tako, kot zahtevajo načela, sprejeta na septembrskem plenumu, to je, kar najbolj gospodarno in učinkovito. Eno od glavnih načel plenuma je, naj bodo podjetja materialno odgovorna za svoje delovanje, vendar je jasno, da brez samostojnosti ne more biti odgovornosti. Zdaj je položaj še vedno tak, da ministrstvo ukazuje, podjetje mora
način vodstva, ki ga je partija že zdavnaj obsodila.«
Ponovimo še enkrat: novih razmer, ki jih je napovedala septembrska reforma, še ni, so pa nova ministrstva, ki imajo bogato zakladnico starih izkušenj administrativnega vodenja. Nedvomno starih organov ne bo tako lahko prilagoditi novim razmeram. Nekaj pa je vseeno bistveno novega: sovjetsko gospodarstvo je doseglo tisto stopnjo razvoja, ko hočeš nočeš mora čim hitreje tudi v praksi spoznati in uresničiti načela, ki so bila teoretično spoznana in sprejeta na septembrskem plenumu, če se hoče nadalje razvijati s tako hitrim tempom, kot ga predvidevajo pravkar sprejete smernice novega petletnega plana. In še nekaj: res je še velika in močna armada starih kadrov, ki jim gredo nove zahteve le stežka v glave, toda še močnejša je armada praktikov, ki na lastni koži čutijo, da vrnitev na stare metode ni možna. Podpira jih mnogo zelo uglednih teoretikov in kar je najvažnejše — na njihovi strani so zahteve sodobne sovjetske stvarnosti. Zmaga ni vprašanje; vprašanje je samo čas in izguba sil za premagovanje starih pojmovanj.
J. S.
h^ qlvdnlihvv
*
ii*
v/N/N/ \
qlablsa ^ tulihn'ibti'1*
LETOS V BENETKAH
Bienala od 18. 6. do 16. 10. Festival od 28. 8. do 10. 9.
Mraz in snežni meteži so smučarsko sezono podaljšali in dva prosta dneva na Jožefovo in v nedeljo bosta kot nalašč za smučanje. (Slika je iz okolice Madonne di Campiglio)
llllllllllllllllllllllilllllllllinlllllllllll illll IIIMIIIIII Milili llllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllilUTlIllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIin
V Žabnicah avtocisterna zavozila v hišo ob cesti
Pri nesreči so bile mrtve štiri osebe V Neaplju je usad zasul tri delavce
ŽABNICE v KANALSKI DOLINI, 16. — Močan hrušč je preteklo noč zbudil prebivalce žabnic1 Ko so
zraven z ruševinami zasuto priko-liko avtocisteme:
Malo pred tem je namreč neka avstrijska avtocisterna s prikolico zavozila v omenjeno hišo in jo podrla. Trije člani družine Erath, ki so tedaj spali, so ostali mrtvi pod ruševinami: 44-letni Franc E- I rath, njegova 40-letna žena Maria Ehrlich ter njuna 3-letna hčerka I Gabriella. Četrta žrtev pa je šofer : avtocisteme 29-letni F. Buchaker s Koroškega, medtem ko je bil njegov 25-letni brat Kristian, ki je tedaj v kabini spal, močno ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico v
pa poslušati, tudi če mu ukaz | pritekij na sredo vasi, so zagle-škoduje.	dali podrto hišo družine 'Erath in
Zanimiva ilustracija odnosov med podjetjem in ministrstvom je naslednji odlomek iz pisanja direktorja Kulagina: »Morda se bo to zdelo malenkostno in nepomembno, vendar je popolnoma nerazumljivo, zakaj mi vsak dan telefonirajo številni funkcionarji centralnih organov in zahtevajo najrazličnejše podatke. Pri tem niso vedno zadovoljni z ustnimi odgovori, ampak hočejo, naj obvezno z brzojavko potrdim tisto, kar sem rekel. Zakaj moram na poziv poljubne centralne organizacije oditi na pot ali poslati svojega namestnika (seveda na račun podjetja), kadar pa je samemu podjetju potrebno poslati koga v Moskvo, moram po ustaljeni navadi dobiti dovoljenje.
Bes je, da praviloma dovoljenje vedno dajo: treba je le napisati in dobiti nekaj podpisov zelo zaposlenih ljudi. Zato pa je še bolj nerazumljivo, zakaj je takšna procedura potrebna. Nadzorstvo? Mislim, da ne; gre preprosto za skrbništvo. Mar ne bi bilo koristno določiti minimum stalnega referira-nja, dati široke pravice podjetju, enkrat letno pa ga podvreči temeljitemu, vsestranskemu preverjanju in analizi? Odkrito je treba povedati, da je reka papirjev, brzojavk, telefonskih pogovorov in anket zadnje čase narasla in v tem vidim resno nevarnost, da bi se v tej ali oni obliki ponovno rodil stari
mobilov. Pri reševalnih delih pa je ljudi oviral snežni metež, ki je ponoči divjal nad pokrajino okrog Trbiža.
Od družine Erath je ostala živa samo 19-mesečna drugorojenka, ki je že 15 dni zaradi bolezni v videmski bolnišnici.
Utonil v mleku
BELLUNO, 16. - Vittorio Dal Pra, star 55 let, je opravljal svoje delo v zadružni mlekarni, ko mu je nenadoma postalo slabo. Padel je v bazen za mleko in utonil. Ker je bil v
PRECEJ HLADEN VAL
Tudi na jugu Italije spet mraz in sneg
V Jugoslaviji se je temperatura znižala za povprečno 15 stopinj
RIM, 16. — Preteklo noč je bila našnjih marsikje v Italiji temperatura pod ničlo. Pri tem je značilno, da je bilo v Bocnu samo — 1 prav tako kot v Rimu ali v Piši, medtem ko je bilo daleč na jugu — 3.
prvih jutranjih urah termometer kazal deset stopinj pod ničlo, ponoči pa celo petnajst.
Medtem ko je po vzhodni Siciliji danes sijalo sonce in se je sneg, v Potenzi j ki je zapadel celo v višini pod 1000 m, hitro topil, pa je na pogorju
Seveda pa je na severu v gorskih J Madonie danes še znežilo in Je po-dolinah in v hribih mnogo bolj nekod sneg dosegel 50 cm. mraz. V Gornjem Poadižju se je Sedanje znižanje temperature je po snežnih metežih vrnilo jasno | prineslo sneg tudi na Sardinijo, vreme, toda v višinah okrog 1000 m | BEOGRAD, 16. — Mrzli val, ki Je
le čez nekaj časa opazili njegovo odsotnost Ko so ga povsod iskali, so končno njegovo truplo našli
Humin. Zdravniki so napovedali, da na dnu bazena'
VELIKANSKI ROP V LAOSU
bo trajalo zdravljenje tri mesece. INNSBRTJPK 16 ___________ Dva nrecei
Avtocisterna j. p.lj.l. .	Snk. S«7^
prod avs rijsk! meji. Ko se je mo-	v vlšjih nadstropjih - da-
rala sredi žabruce srečati z drugim , nes ob M v Innsbrucku Skode tovornjakom s prikolico, je šofer j w,	preceJ strahu.
zavrl, toda avtocisterno je zaneslo ) proti Erathovi hiši; sunek je bil tako močan, da jo je podrlo.
Na mesto nesreče so poleg gasilcev iz Trbiža prišli tudi gasilci iz Vidma, še kar hitro so odkopali trupli Eratha in njegove žene, medtem ko so prišli do trupla male Gabrielle šele po večurnem delu.
Drugi tovornjak s prikoliko — z dunajsko evidenčno tablico — je bil tudi nekoliko poškodovan toda šoferjema se ni nič zgodilo. Promet , na cesti je bil zaprt približno deset ur in na obeh straneh so nastale j več kilometrov dolge kolone avto-!
je temperatura 5 do 6 stopinj pod ničlo. Včeraj je na Brennerju padlo 50 cm snega in promet se je prostoru sam, so še-1 zelo zatrpal.
Po Lombardiji je bilo danes jasno. vendar je bril leden veter. Ponoči pa so bile v hribih prav zimske temperature, n. pr. na Ma-desimu —15.
Na jugu Italije je skoraj povsod slabo vreme in v višinah sneži. V benediktinskem observatoriju na
v preteklih dneh zajel srednjo in južno Evropo, je prizadel tudi Jugoslavijo. Temperatura se je znižala za povprečno 15 stopinj, tako da se drži okrog ničle. Včeraj je v Beogradu snežilo tri ure, toda sneg se je skoraj takoj stalil. Snežilo pa je tudi v vsej severni Cmi gori in je sneg pokril hribe okrog Titograda, Boke Kotorske in Hercegno-vega. V Kolašinu je 32 cm snega, v Plevlju 20, v Cetinju 10 in v Nik-šiču 5 cm. v žabljaku pod Dur-
tllllHIHIIIIIIIIIIIHIIlIftlllllllllllllMIMIIIItlimillllllllimilimillllllllllllllimillllllllllimiltlllllllllltlllllllMII
Okrog 375 milijonov ugrabljenih na letališču
Roparja sta bančnim uslužbencem vrgla popra v oči
Z včerajšnje seje deželnega sveta
(Nadaljevanje s 1. strani)
ni hujšega slepca od tistega, ki noče videti, ln gluha od tistega, ki noče slišati. Za misovce je to razumljivo, toda kdor ne pozna tukajšnjih liberalcev, ne bi mogel razumeti njihove zagrizenosti proti Slovencem. Ponovil je že večkrat poudarjeno misel, da je bila dežela ustanovljena predvsem zaradi obstoja slovenske manjšine v njej. Zatem je pobijal Jurldlčne argumente desnice proti zakonu ln pri tem navajal razne pravne vire ln razsodbe Kar se raznih demonstracij tiče, je rekel, da so jih uprizarjali proti «Slovencem kot takim«. Na koncu je dejal, da se slovenska manjšina noče zapreti v jalovo izolacijo. Skerkov govor bomo obširneje objavili v eni izmed prihodnjih številk.
Zatem je misovec Gefter—Won-drich odgovori! kot poročevalec manjšine raznim dlskutantom ln ponovi! Jurldlčne argumente iz svojega poročila o zakonskem predlogu. Podobno Je ponovil svoje teze iz poročila tudi liberalec Morpurgo. Zadnji je odgovoril razpravljalcem poročevalec večine Ginaldi. Rekel je, da ni prinesla razprava pravzaprav nič noveča Večina je potrdila politični pomen zakonskega predloga, ki Je nadaljnji izraz resne prizadevnosti, s katero se noče lotiti vprašanja odnosov med različnimi narodnostnimi skupinami. Pri tem ne dela KD nobenih špekulacij.
Ginaldi je zatem omenil fašistično politiko nasproti manjšinam ter poskuse njih asimilacije. Demokristjani ne marajo ustvariti za Slovence nobenih privilegijev, marveč jim hočejo le zagotoviti enake možnosti razvoja kot Italijanom. Zato se s tem zakonom ne ustvarja nikak «jus singulare« ln so vsi pravni ugovori desnice brez podlage. Zatem Je zavrnil zahtevo po nekaki recipro-citeti, saj tu ne gre za zaščito kakih tujcev, marveč italijanskih državljanov drugačne narodnosti Rekel je nato. da Je treba spomniti »nostalgične« na to, da je ravno njih ravnanje z manjšino sprožilo kasneje boleče dogodke. Kdor danes trdi. da bo ta zakon sejal razprtije, naj se v svoji notranjosti vpraša,
ali niso sejali razprtije v preteklosti ravno tisti, ki so zahtevali, da se spremenijo slovenski priimki v italijanske, in ki so prepovedali slovenskim staršem, da bi dajali svojim otrokom imena, ki se niso glasila ravno po italijansko. Kdor je tako ravnal, je mislil, da bo rešil vprašanje manjšin s tem, da ga bo ignoriral. V zvezi z nekim medklicem Je Ginaldi dejal, da Je zakon o imenih krivičen, čeprav se še vedno najde v kakšni občini kak matičar, ki zahteva njegovo izvajanje. Spomnil Je nadalje misovce na pogumno geslo: «Tu se govori samo italijanski!« ter rekel, da so fašisti svojim ravnanjem ustvarili temelje za burne dogodke v letu 1945. Na koncu Je še dejal, da bi sl lahko pričakovali od liberalcev drugačno stališče, da pa so zapustili svoja svobodoljubna stališča iz preteklosti. Kar se člena 415 bis tiče. če bi izraz »narodnostna mržnja« lahko povzročil težkoče, naj se zamenja z izrazom »sovraštvo med raznimi narodnostmi«.
Sledile so glasovalne izjave, ki so jih dali vodje skupin. Calabria (KPli je dejal, da Je predlog omejen, da pa bodo komunisti kljub temu glasovali zanj. Diskusija je pokazala, da je večina svetovalcev zavrgla nacionalizem kar je dobro ln pomeni korak naprej, saj potrjuje stališča, ki so jih komunisti vedno zavzemali v Trstu. Ni nam reč moč ignorirati obstoja slovenske manjšine ter ji je treba priznati pravice, ki Ji prttičejo Besede Ramanljevega govora so besede, ki so jih komunisti vedno izrekali, so tudi besede Slovencev. Zato se komunisti vesele novega koraka ln novih besed, po katerih se ne sme težiti za asimilacijo Slovencev marveč za njihovo zaščito To bo le povečalo ugled naše države, je rekel Calabria.
Tudi socialist Angeli Je dejal, da bo ntegova skupina z velikim zado ščenjem glasovala za zakon. Večina hoče premostiti nacionalizem, ki je povzročil toliko gorja v teh krajih. Desničarji hočejo izvajati majavo politiko in so prt tem popolnoma osamljeni Demokristjan Metus pa je v svoji izjavi še enkrat poudaril svojo vero v evropski federalizem
ter dejal, da bodo manjšine dosegle popolno zaščito šele v evropski federaciji. Evropski federalizem Je namreč njegov konjiček. Sledilo je glasovanje o zakonu.
Prva seja
ministrskega
sveta
(Nadaljevanje s 1. strani)
VIENTIANE, 16. — SestoUsoč dolarjev (okrog 375.000.000 Ur) sta dva neznanca ukradla na letališču v Vientianu.
Do ropa Je prišlo nekaj minut pred odhodom rednega letala Vien-tiane—Bangkok, ki bi moralo prepeljati omenjeni denar v New York. Dva neznanca — po izjavah nekaterih prič naj bi bila Evropejca — sta vrgla popra v oči uradnikom državne banke Indoktne ter jima iztrgala torbo, v kateri je bilo 420.000 dolarjev v bankovcih in še nakazila za velike vsote. Obadva sta potem pobegnila z avtomobilom, ki pa so ga pozneje našli zapuščenega. Oč4tno je, da sta roparja do potankosti poznala urnike, ko so se prenašale vrednosti iz banke na letališče Razen tega je bilo letališče v času ropa skoraj prazno. Pomanjkanje telefonskih zvez med Vlentianom in bližnjimi obmejnimi mesti pa lahko pojasni, kako sta mogla roparja pobegniti in skoraj gotovo že tud! zapustiti Laos.
vodih stavkajočih. V Milanu so stavkali kovinarji od 9. do 12. ure, uslužbenci jeklarskih podjetij pa celotno izmeno; stavka se je pričela ob 6. uri ter je trajala ves dan.
V Neaplju je stavkalo 40 tisoč delavcev; zlasti je bil visok odstotek stavkajočih v podjetjih z državno udeležbo. V Rimu je po podatkih CGIL-FIOM udeležba pri stavki dosegla 90 odstotkov. Iz Turina pa prihajajo različni podatki glede stavke v podjetju FIAT, kjer je v največjem obratu Mirafiori stavkalo 40 odstotkov delavcev, v Lancia 90 odst. in v OUvetti pa 98 odstotkov.
Minister za delo sen. Bosco je danes ponovno posredoval za rešitev spora z uslužbenci elektriške industrije, katerim Je že zadnjič sporočil ultimativne predloge, ki predvidevajo:	zvišanje prejemkov
za 4 odst. od 1.1 1967 in enkratno nagrado v višini 40 tisoč lir na osebo za razdobje 1965-66. Sindikalne organizacije so že prej sporo čile, da so ti predlogi nesprejemljivi in CISL je pooblastila tajništvo, da prične razgovore z drugimi organizacijami o obnovitvi sindikalne akcije. Vendar pa se danes pogajanja niso razbila in se bodo ponovno sestali z ministrom za delo jutri ob 20 uri
Danes so 24 ur stavkali uslužbenci industrijskih podjetij, ki proizvajajo mesne konserve, ter drugih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo vina, likerjev in raznih živil Stavka se nanaša na zahtevo o obnovitvi delovne pogodbe.
FILM-CGIL, FILM-CISL in UIM- MOSKVA, 16. - Včeraj „„ . UIL so podpisale novo delovno po- Moskvi napravili poskus različne-godbo za pomorščake svobodnih ga urnlka za začetek in konec de-družb, ki velja od 1. 3.1966 in ki j uradih in tovarnah. Po prvih
predvideva povišanje plače za 6 od- v“	___,___ ,	, , ,	.
stotifov ter razne druge normativ-1 rezultatih je poskus že dal ugod
ne ugodnosti.	1
Beatrice in Klaus sta v Teksasu
WASHINGTON, 18. - Predstavnik državnega tajništva je včeraj povedal, da se je nizozemska kraljevska družina obrnila na državno tajništvo ZDA ter vprašala, če bi mogla vlada ZDA poskrbeti za prevoz princese prestolonaslednice Beatrice in njenega moža Klausa von Amsberga v Ameriko tako, da bi njuno poročno potovanje o-stalo kolikor toliko v tajnosti. Dt-žavno tajništvo je odgovorilo pozitivno m tako sta mlada poro-čenca pristala z letalom na letalskem oporišču Andrews blizu Wa-shimgtona. Potem sta z drugim reakcijskim letalom odletela v Lare-do v Teksasu,
Monte Vergine (Avellino), je v da- mitorjem ter na nekaterih vrhovih
1 pa je snega kar dva metra. Spet so morali stopiti v akcijo stroji za kidanje snega. Na cesti Nikšič-Savnik pa je zveza prekinjena že več kot dva meseca.
Snežilo je tudi v vzhodni Bosni,
I Srbiji in Makedoniji. Najbolj mrzlo ; mesto je Gospič z — 8. Tudi v Slo-i veniji so zabeležili precej oster 1 mraz. Računajo, da bo mraz še nekaj časa trajal.
V evropskih prestolnicah Je bilo danes najbolj mrzlo v Moskvi in Stockholmu — 7, v Oslu, Berlinu in Pragi —3, v Madridu —2, in v Varšavi — 1. Na Dunaju in v Beogradu pa so imeli davi ob 7. uri
promet. Znano je, da v Moskvi ni zasebnih uradov in nov sistem različnih umikov je stopil takoj v veljavo s preprostim odlokom občinskega sveta.
Do včeraj so imeli uradi in tovarne točno določen urnik: od 9. do 17. ure. Včeraj pa se je delovni dan na različnih sektorjih pričel med 8. uro in 10-30. Ta poskus od blizu opazujejo številna zahodna mesta, ki imajo podobne prometne probleme kot Moskva. Vozila podzemeljske železnice v Moskvi so se tako prvič lahko držala določenih urnikov. Namesto da bi se namreč ustavljala vsakih 40 sekund na vsaki važni postaji, da potniki lahko izstopijo, so se včeraj ustavljala samo 25 sekund.
ničlo.
Zaradi snega blokirani smučarji
LUCERN, tb. - Od pretekle ne delje Je 60 smučarjev in smučark blokiranih v neki koči v višini 2215 m nad Engelbergom v kantonu Un-terwald. Od nedelje je padlo 3,5 m snega in še sneži, tako da ni mogoče iz koče. Pač pa je koča opremljena s telefonom in zadostno količino potrebščin. Smučarje bodo rešili s helikopterji švicarske letalske straže, brž ko bodo to vremenske prilike dovoljevale.
BENETKE, 16.	— Letošnja
XXXIII mednarodna bienalna u-metnostna razstava se bo začela IS. junija in bo trajala do 16. oktobra. XXVII. mednarodni filmski pregled pa bo od 28. avgusta od 10. septembra.
V	žiriji za bienalo bo sedem članov (dva Italijana in pet tujcev), ki jih bo imenovalo predsedstvo. Žirija bo dodelila dve nagradi po dva milijona, ki jih pokloni predsedstvo vlade in sta določeni za dva tuja umetnika; nadalje dve nagradi po dva milijona, ki jih poklonita beneška občina in pokrajina in sta določeni za dva Italijana; nato še dve nagradi po pol milijona, ki jih pokloni ministrstvo prosvete in sta določeni za enega tujega in enega italijanskega risarja ali grafika. Tudi druge nagrade podeli žirija.
V	okviru vsakoletnega filmskega festivala bo od 21. do 30. junija na sporedu pregled otroških in dokumentarnih filmov. Odbor izvedencev za filmski festival je predsednik Marcazan na predlog ravnatelja Chiarinija že imenoval.
V	njem so: Giulio Cesare Castel-lo, Giovanni Battista Cavallaro, Tullio Kezich, Leo Pestelli in Corrado Terzi.
Dubravka Tomšič
na Poljskem
Po uspelem koncertu z orkestrom Slovenske filharmonije v Budimpešti je slovenska pianistka Dubravka Tomšič-Srebotn jakova odpotovala v Varšavo. Na Poljskem bo imela šest koncertov s tamkajšnjimi orkestri, in sicer v mestih Kielce, Poznanj in Koszalm. Izvajala bo dela Beethovna in Rahmaninova.
* * *
BRATISLAVA, 16. — Pat Boon in avstrijski olimpicmik Tony Sai-ler bosta protagonista filma ((Smučarska mrzlica#, ki ga bodo pričeli snemati jutri v Visokih Tatrah. Film bo režiral Kurt Siod-mak iz ZDA, sodelovala pa bo skupina filmskih delavcev iz praškega studia Barandov.
Anton Ingolič:
Človek na meji
Ce ,v zadnjem času izhaja so-razmeroma precej ponatisov, domačih in tujih del, potem so vzroki temu lahko različni. Nekaterim izdajam botruje resnično povpraševanje po teh knjigah, nekaterim trenutna aktualnost, za izid nekaterih pa so včasih odločilni tudi komercialni vidiki, saj so ponatisi navadno cenejši kot nove izdaje. Z romanom Antona Ingoliča ČLOVEK NA MEJI pa je prav gotovo drugače. Ta tekst je namreč nedavno tega izšel kot šesti zvezek Ingoličevih izbranih spisov, ki jih v sodelovanjem avtorja ureja Mitja Mejak, izdaja pa mariborska založba Obzorja.
Ingoličev roman Človek na meji je prvikrat izšel že leta 1952. Takrat je kritika sprejela roman z deljenimi mnenji. Ugotovila pa je, da pomeni ta tekst po manj uspelem prikazu delavskega življenja
V	romanu Stavka spet povratek h kmečki motiviki, ki je Ingoliču mnogo bližja. Nadalje je ugotovila, da pomeni roman Človek na meji dokončen obračun z aktivističnim pisanjem in da se zato ta tekst postavlja ob stran najboljšim Ingoličevim predvojnim stvaritvam. Kritika je izrazila tudi upanje, da pomeni ta tekst prelomnico v Ingoličevem pisanju in da bo odslej šla njegova pot samo še navzgor. Danes, ko je minilo od takrat več ko trinajst let, gledamo na roman in na ugotovitve takratne kritike vendarle nekoliko drugače. Res pa
je, da pomeni tak roman preo-kretnico v Ingoličevem pisanju in da je od takrat šla Ingoličeva pisateljska pot spet počasi navzgor, saj nam je od leta do leta pisal boljše tekste. Ne moremo pa seveda tega romana primerjati z najboljšima dvema In-goličevima predvojnima stvaritvama, zlasti ne z romanom Lukarji-Toda roman Človek na meji predstavlja vendar dobro pripovedno delo, zlasti v smislu pripovednega teksta za širok krog bralcev,
V romanu Človek na meji je Anton Ingolič posegel v socialno in nacionalno problematiko na naši severni meji, na Kozjaku, ti času nevosredno pred zadnjo vojno in med njo. Tako nam prikazuje življenje na meji v času stare Jugoslavije, pa v času okupacije in v zadnjem letu vojne. Čeprav gre za prikaz razmer v obmejnem svetu to ni nikaka kolektivna povest temveč povest o kmetu Stefanu Hlebu, ki predstavlja osrednjo osebnost Ingoličeve pripovedi. Stefana Hleba spremljamo v dveh fazah njegovega razvoja. Najprej v času pred vojno kO Hleb izkorišča prilike in meji v svojo korist. Meja vedno kvari ljudi m jih zavaja k lahkemu zaslužku. Spekulacije, tihotapst o, pa lahki zaslužek, vodenje ljudi čez mejo, prenašanje prepovedane literature, pa širjenje hitler-janskih idej, to je prvo obdobje Htebovega življenja, ko ta izgubi poštena tla pod nogami in drsi samo navzdol. Skozi tri četrtine knjige spoznavamo osebnost Stefana Hleba in njegovo pot navzdol, pot ki vodi do izdajstva. Potem nride do preobrata. čenraV morda malce premalo prepričljivo utemeljenega.
Hleb se zave samega sebe, spozna svojo zablodo in se upre. To sicer plača s tem, da ga odpeljejo v zapor in nato v Nemčijo na prisilno delo. Toda ko se po treh letih vrne domov in pridruži partizanom, je Hleb docela drug človek, ki ve, kaj je smisel življenja in kaj hoče doseči. Toda svoje življenje prezgodaj zaključi v boju, čeprav P° naključju, ki ni tako prepričljivo in za katerega se zdi, da fe vendar pisatelj z njim hotel kaznovati Hleba za vse predvojno početje in početje iz prvih časov okupacije.
Pisatelju je oris osebnosti glavnega junaka uspel, zlasti v prvem delu, manj pa je prepričljiv od svojega preobrata dalje-Tudi druge osebnosti so skladne s časom in okoljem, čeprav je pisateljevo slikanje precejkrat črno-belo in čeprav druge osebe nastopajo bolj kot tipični predstavniki družbe in določenih lastnosti kakor pa kot povsem živi ljudje, ki bi jih njihovi značaji vodili do usodnih odločitev v življenju. Vendar je pisatelju osnovni namen tega teksta nedvomno uspel. Pri" kaz meje, ki loči ljudi, prikaz njene nesmiselnosti in prikaz življenja ljudi ob njej je pisatelj uspešno prikazal. In ker ie Ingolič izkušen pripovednik, realističen pisatelj, ki ve kaj hočt povedati in ki svojo pripoved tudi zna oblikovati, je razumljivo da ie njegovo pisanje blizu našim ljudem, ki radi prebirajo Ingoličeva dela. Tudi nova izdaja romana Človek na meji ie nameniena branju in ni dvoma, da o odo mnogi bralci segali vo trm rimana in ge z zado no stvom odlagali Pa čeprav, kot reče-.o ne gre za veliko umetn^io temveč za roman, ki je pršce j blizu ljudski povesti iz predvojnega in medvojnega življenja.	Sl. R«i
....
Koroška Zveza slovenskih žena je proslavila svojo dvajsetletnico
Zanimiv poskus v Moskvi z različnim delovnim urnikom
1 ne rezultate ter znatno pospešil
Osmega marca 1946 so se naše žene, ki so se vrnile iz izšelje-nlštva, koncentracijskih taborišč in ki so stale v neposredni borbi proti fašizmu, zbrale v Peter-hofu v Celovcu, da prvič v svobodi praznujejo svoj dan, mednarodni praznik tena. Tega dne so ustanovile svojo organizacijo in v njej zasidrale, izkušnje, spoznanja in misli, ki so se porodile v težkem času fašističnega nasilja. V Zvezi slovenskih žena so se odločile, da se bodo na svojem polju uveljavljanja prizadevale za utrjevanje demokracije, za svobodo človeka, za mir med narodi ln za enakopravnost naše narodnostne skupnosti.
V torek 8. marca 1966 Je Zveza slovenskih žena proslavljala dvajsetletnico svojega obstoja. V celovški delavski zbornici se Je zbralo nad 100 žena ln mater iz naših dolin k jubilejnemu občnemu zboru. Med ustanoviteljicami ln dolgoletnimi članicami je bilo veliko mladih žena, kar Je najboljši dokaz, da spoznanje ln misel ustanoviteljic prerašča v generacijo, ki je medtem stopila v sredo našega življenja.
Po otvoritvi jubilejnega občne-
ga zbora je ob jubileju Zveze slovenskih žena najprej pozdravil dr. Franci Zwitter kot predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Ko je v svojem pozdravnem nagovoru ženam čestital k temu jubileju, se Jim je zahvalil za dosedanje delo in pri- . zadevanja, nakar Je orisal narodnostni položaj in nanizal vrsto misli o vlogi žena v naših narodnostnih prizadevanjih v razvoju industrijske družbe in Integracije.
«2ene in matere, ki so ustanovile našo organizacijo, so tedaj polagale svoj zrelostni Izpit in ga opravile z odliko« Je v svojem šlrokozasnovanem poročilu in slavnostnem govoru ugotovila predsednica Zveze slovenskih žena Milena Grttblacherjeva, nakar Je med drugim dejala: »Sedaj se le še težko vživimo v čas, ko se Je bilo treba lotiti dela na požganih in izropanih domovih ter na razbolelih ranah po naših družinah in na našem narodnem telesu. Na naših ženah in materah tistega časa Je ležala v veliki me rl teža bremen ln dela, da smo se izkopali iz takratnega gorja, bede ln revščine. Medtem pa Je
čas postavil pred nas nove probleme, ki pa niso nič manj tehtni in težavni, kakor so bili takratni.«
V svojem nadaljnjem govoru je te probleme podrobno obravnavala in opozarjala na vrsto uspehov na poti borbe za enakopravnost žene. V ospredje pa Je postavila sodobna vprašanja žene kot so zlasti preobremenjenost kmečke žene, položaj delovne žene in sodobna načela vzgoje otrok in mladine.
»Ravno pri vzgoji otrok se srečavamo s problemom preobremenjenosti žene. Dostikrat pa se srečavamo tudi z dokajšnjo brezbrižnostjo, ki Je v enaki meri kriva, da se naš naraščaj odtujuje svoji materinščini. Otroku, ki ga ne uči svoje materinščine, mati ne koristi, temveč ubija s tem svoj ugled kot mati in kot Slovenka« Je dejala predsednica Grttblacherjeva ln istočasno opozorila na stvarnost integracije, ki naravnost zahteva, da znamo čim več Jezikov in da — prav na Koroškem — obvladamo pismeni jezik svoje materinščine, ker Je del slovanskih jezikov, ki imajo v da-
našnjem svetu čedalje večjo veljavo.
Predsednica Grttblacherjeva 10 zborujoče žene v diskusij1 pa so obsodile tudi današhi* šole, ki mladini prikrivajo zgod0' vino slovenskega naroda in kjer učitelji vedno spet spretno za’ molčilo prav obdobje med °be’ ma vojnama, v katerem Je reninjena fašistična miselnost, k1 Je prinesla toliko gorja nad nas-nad našo državo ln nad šlrI" svet. Zaključno Je pozvala žene in matere k strnitvi svojih vrs ■ k akcijski enotnosti v Zvezi sl0-venskih žena in k stalni budn°" sti ob primerih, ki kažejo, da e spet na delu sile, ki hočejo kol časa zavrteti nazaj Občni zbor Je nato počastil P* vo predsednico Zveze slovensk žena Marijo Griiflingerjevo, P*\_ in dolgoletno tajnico Hildo Oš, sovo ter dosedanji predsedm Lenijo Olipicevo ln Jelko Kun jevo. Slavnostni občni zbor ^ bil zaključen s proslavo med ^ rodnega praznika žena, kjer Izbranimi recitacijami nast?L«. Adi Haderlap, Ferdi Velik. v glca Kokotova ln Micka KapP° (Slovenski vestn**'
ČETRTKOVA ČRTICA
Cc bi bil KSi'™
poznal SukL.
Jeremy Minton je zadrhtel od Razburjenja, ko je dobil potni list Richarda Bohlema, najboga-iejšega klienta potovalnega ura-ia. V potnem listu je bil vizum >o Japonsko s priloženo letalsko Vozovnico, hotelsko rezervacijo in vsemi drugimi potrebnimi dokumenti.
Minton bi moral potni list takoj odnesti njegovemu lastniku, ven-der je okleval. Ze oddavnaj je njegovo fantazijo burila želja, da bi videl Daljni vzhod, še posebej Japonsko spomladi, ko cveto češnje. Predstavljal si je, kako se sprehaja po Ginzi, trgovskem središču Tokia, ali se zabava v družbi prikupne gejše. Samo enkrat I ie imel priliko, da je potoval v ! Casablanco kot zastopnik urada, v katerem je bil nameščen.
Odprl je potni list in z zadistjo ogledoval sliko človeka, ki je bil Sako srečen da je lahko potoval v : Tokio. Cisto navaden obraz, morda malce utrujen, s kolobarji pod j očmi in z nekaj gubami. Zdelo se •nu je, da je nekoliko podoben človeku na sliki, le da Richard Bohlen ni imel brk.
Pozorno si je še enkrat ogledal sliko. Cim dlje jo je motril, tem bolj je bil prepričan, da je nenavadno podoben milijonarju.
Tega večera je doma zelo dolgo stal pred ogledalom, dokler se ni končno odločil, da si obrije brke. Ro je to storil, je ugotovil, da je zares podoben Richardu Bohlenu. To mu je bilo potrebno za uresničenj e drzno zasnovanega načrta.
Odpotoval bo v Tokio kot Richard Bohlen z vsemi milijonarjevimi dokumenti. V žepu je shranil potni list skupno s šopom bankovcev, ki si jih je skrivaj trilasti iz predala v potovalnem Vradu.
Najprej je telefoniral službujočemu kolegu, da naslednjega dne Ve bo mogel priti v službo, ker se je prehladil. Nato je poklical betel, v katerem je stanoval Bohlen.
— Na letališču v Tokiu je izbruhnila stavka osebja_ — je povedal z resnim, službenim glasom, poprej pa še pripomnil, da govori iz potovalnega urada. — Vsi poleti na Japonsko so odločeni za štiriindvajset ur. Bojim ‘e, da niti jutri ne boste mogli odpotovati. Vsekakor se bomo pomudili, da vam rezerviramo prostor v prvem naslednjem letalu, bi bo odletelo na Japonsko.
— No, pač nimam sreče..., je zamrmral bogataš. — To pomeni, da bom zamudil konferenco naše družbe...
— V tem primeru vam žal, ne "loremo pomagati.
Načrt je odlično uspel Jeremg ie odletel v Tokio z lažnim potnim listom in se nastanil v najboljšem hotelu. Ko se je kot kralj vkopal v marmornati kadi in se nekajkrat sprehodil po velikem VPartmaju, se je oblekel in odšel * restavracijo. Po obedu je nameraval oditi na sprehod.
Nenadoma je opazil dvoje črnih oči, privlačnih kot magnet. Na-Proti mu je prihajala prava japonska lepotica v tesno prilegajoči se obleki.
Dragi, dobrodošel na Japon-
skem! — je zažvrgolela z nežnim glasom v angleščini.
Za hip se je zmedel. No, seveda, to more biti le Bohlenova prijateljica se je spomnil.
— Pozdravljena, draga! — je veselo odgovoril. — Pravkar sem prispel na sestanek naše družbe...
Vzela je cigareto iz zlate tobačnice in stopila tesno k njemu:
— Ali ne bi mogla pričeti znova? Tvoja Suki te še vedno ljubi, — mu je zašepetala v uho.
— Seveda bi mogla. Kje stanuješ zdaj?
Puhnila je v zrak velik kolobar dima in oči so se ji zabliskale.
— V Ulici rožnatih zastorov.
Ko je stopal po Ulici rožnatih zastorov je Minton blagroval svojo srečno usodo. Vedel je, da bo moral čimprej izginiti iz hotela, kajti brž ko bodo odkrili prevaro, bodo obvestili policijo.
Brez strahu se je torej lahko preselil k Suki.
Ko je pritisnil na zvonec hišnih vrat, kjer je stanovala Suki, je v hiši melodično zazvenel glas gonga. Srce mu je razbijalo od razburjenja in veselja. Taka lepotica se mu ni pojavila niti v sanjah o Japonski.
Sezul si je čevlje, kakor je zahtevala japonska navada, in stopil na pod, pokrit s preprogo iz riževe slame. Sredi sobe je stala miza z mnogimi jedili in toplim saki jem, znanim japonskim vinom.
Saki, ki ga ni bil vajen, ga je v začetku pekel po grlu, a nato je začutil kako se je razlil po vseh žilah njegovega telesa. Se bolj pa ga je razgrela Suki s svojimi vročimi pogledi in nežnimi objemi...
V tem času je poslušal Richard Bohlen v Londonu detektiva Scot-land Varda, ki mu je sporočil vest o tatvini potnega lista.
— Ali ste gotovi, da je ta uradniček odpotoval v Tokio pod mojim imenom? — je vprašal bogataš.	",au* 'Ult'
— Popolnoma sem prepričan o tem. Prišel je skozi vse kontrole. Ker -vam je. zelo podoben, pid tf? ni bilo težko.
Detektiv je vzel iz žepa Jere-mgjevo sliko.
— Zares, zelo mi je podoben — nesrečnež!
— Kak o mislite to, prosim.
— Glejte, pravkar sem nameraval odpotovati v Tokio, ko ste prišli k meni, — se je nasmehnil Bohlen. — lz Japonske so mi sporočili, da so mojo bivšo ženo Sukt izpmstili iz zapora, kjer je bila, ker me je poskušala umoriti s samurajskim mečem. Nikoli mi ni oprostila, da sem se ločil od nje, in nevarna je kot kobra. Prijatelji so me obvestili, da si je izmislila peklenski načrt. Pričakala me bo takoj po prihodu na Japonsko in se bo delala_ kakor da je pozabila na preteklost, toda v primernem trenutku mi bo ponudila kozarček sakija v katerega bo natresla strupa.
Bohlen je vstal in slekel srajco. Detektiv je na njegovih plečih zagledal nekaj dolgih brazgotin.
Bile so tiste, ki mu jih je pustila Suki za spomin...

—	E, dragi moj. kaku rečejo u Trsti? «Amor no že brodo de fazo j.n
—	Taku ja, rečejo. Pej kej ti je tu palo u glavo?
—	Znaš, sm se zmislu za tu, ke se je poročila tista holandska Beatri-ce, tista princesa. Tista, ke je vzela tistga Nemca fon Amsberga.
— Ja, ja, Nemcov je dosti, ke so fon. Zatu ke uani so nobel narod, kulturen narod, narod, ke jema zapisano, de more drugem regirat. Zatu so fon. Jn uani so zmirarn eksportirali ne samo folksvagne jn makene jn aparate za fotografirat, ma tudi prince jn nobel ledi. Zatu ke so zmiram jemeli tega forte dosti. Vidi — den-mo reč — dinastije. Kadar so Grki jn Rumuni jn Bolgari nardili svojo državo jn so nucali anga krala, (ke tabat so bli krali forte u modi), so se nečko obrnili na Nemce. Jn uani so jem preči lifrali primerno dinastijo. Danes, se zna, ni več taku. Danes se krali jn princi forte zgeblavajo jn je za tiste, ke so ostali, forte težko. Ce jemajo ki kašno princeso za ožent, je skori nemogoče dobet zanjo anga princa, de bi ji biu gliha. Jn taku se morejo konten-tirat s tistem, ke pride. Ku — denmo reč — tista angleška princesa, ke je mogla vzet anga fotografa. Jest rečem, de je tista holandska princesa žiher kontenta, de je dobila anga, de je vsaj fon. Ke anga princa, koker rečeno se ne more troštat.
— Ma znaš, Mihec, ni tolko zastran tega, če je al ni fon. Je zatu, ke je vzela glih Nemca. Jn tisti Holandci pej ne morejo pozabet, kaku je blo, kadar je Hitler okupirau tudi Holandsko. Jn so forte jezni, ke je njeh princesa šla vzet glih anga Nemca. Jn uana je tudi presto-lonaslednica jn bo postala, kadar pride nje cajt, holandska kralica. Jn ledem ne gre dol, de be njeh kralica jemela Nemca za moža. Ke čeglih
uan ne bi biu prou k ral, zatu ke jemajo tašne paragrafe, vselih be neke j regirau. Zatu ke se na more vedet, kadu bo u držini nosu hlače. Lahko, de jeh bo uana. Ma lahko tudi uan. Jn ke je Neme jn vajen komandirat...
— E, zastopem, zastopem. Zatu so pej pr ohceti nardili taSnega hudiča. So demostrirali, so krčali pruti jn so mečali tudi petarde, ke delajo dem. Jn tista zlata karoca je mogla ke-šen bot jet prou skuzi ceu oblak dima, ke so ga nardili demonstranti.
— Ani so se tudi naleš denili na obleko Davidovo zvezdo, za spount špožota, kaku so preganjali Jude. Jn pole so mečali tudi konjem pod noge tašne petarde, ke forte počejo, zatu de be splašli konje. Jest rečem, de so lahko kontenti, de se ni zgodila nobena nesreča.
— Ma vselih je treba reč, de se je princesa pokazala forte koražna. Pr vsem tem se je vselih lepu na fino držala na smeh.
— Znaš, tu je nobles obliž. Tudi če je ne znam kej, se more držat ku de ni neč. Tudi u cajti vojske so bli ofeirji, ke so jemeli puhne hlače, ma vselih so se držali, ku de ni neč. Zatu ke uani ne smejo pokazat straha. Taku je tudi tle.
— Ma tisti demonstranti so krčali tudi živjo republika. Ce reč, de se jem je pricesa taku zamerla, de je spraula u nevarnost tudi dinastijo.’ Jn buhve, kaku bo, kadar bo res zasedla tron? Videš, jest rečem...
— Mihec, sej sm reku od začetka, de lebje-zen ni brodo de fažoj. Jn kadar si dene ' ana baba kej u glavo je ne ustave nanka hudič. Jn uana je u stani, za svojga Klausa, zapravet tudi tron. Videš taku je danes ta mladina.
.— E ja, magari taku ne!
modni kotiček | Uspeh «leteče revije» in primer manekenke Shrimpton
Italija izdela veliko čevljev, ki pa gredo povečini v izvoz ■ Domača poraba je ena najnižjih na svetu ■ Potrebno bi bilo izboljšati kakovost čevljev
Da bomo vedno na tekočem o vsem, kar je v zvezi z žensko modo novega, naj navedemo nekaj novic, ki bodo naše čitatel jice prav gotovo zanimale.
Italijanski modni ustvarjalci, ki so že nekaj let v borbi s francoskimi modnimi ustvarjalci za to, kdo bo zasedel prvo mesto v visoki ženski modi, so pred dnevi pripravili posebne vrste modno revijo, ki so jo imenovali ((letečo revijo)). Gre za modno revijo, ki jo je organiziralo 170 moških krojačev in 130 šivilj in ki je obiskala razne kraje Italije s pomočjo posebnega letala vrste eViscount«. S tem letalom je potovala tudi skupina moških in ženskih manekenov, ki so prikazali skoraj 400 modelov, izdelanih v raznih italijanskih privatnih krojačmeah.
Moano revijo, ki so jo prikazali v Bariju, Piši in Firencah so zaključili v nedeljo v Turinu skupno s posebnim prikazom oblačil, napravljenih po meri, ki je bila v galeriji kreditnega zavoda San Paolo. Uspeh te revije je pokazal, da so italijanski krojači in šivilje, pa četudi ne gre za lastnike znanih modnih hiš, izredno izvirni tako v iskanju svojih krojev, kot barvnih kombinacij ter da so pri izdelavi svojih modelov prav tako dobri, če ne včasih še boljši od tistih, ki bi morali biti njihovi
učitelji. Kot posebnost naj navedemo še to, da sta kot manekenki nastopili na tej svojevrstni reviji tudi italijanska mis lepote za leto 1965 Gilda Giufrida in pa filmska igralka Gina Rovere.
Druga zanimiva novica — Najlepša in najbolj cenjena manekenka na svetu Angležinja Jean Shrimpton je pred dnevi odpota-la v Neto York, da se tamkaj udeležili ene izmed modnih revij. Kljub slavi, ki jo v modnem svetu uživa, in kljub svoji popularnosti pa se lepa manekenka ni mogla udeležiti modnih revij, ker ni dobila dovoljenja niti za začasno zaposlitev. Ameriške odgovorne oblasti so svoj ukrep u-temeljile z izjavo da je v Ameriki še vrsta nezaposlenih manekenk, ter da je treba nuditi prej tem zaposlitev preden se sprejme na delo tuja.
Manager Shrimptonove se je seveda pritožil ter je sklical posebno tiskovno konferenco, na kateri je izjavil: «Moja klientka je nenadomestljiva, ker je obdarjena s «kvalitetami», ki jih ameriške manekenke nimajo»,
Zvedelo se je še, da so Shrimp-tonovi na ameriški ambasadi v Londonu najprej odklonili vizum za vstop v ZDA, nato pa so ji tega le izdali, vendarle s pripombo, da se v ZDA ne sme zaposli-
liiiniiiiiiiiHiiiiMiniiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiliiinHiMiiiiiiiiiiHiiliiiiiliiniiiliiiiiiinminiiiiiiiiifiiiiHiiiioiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiirTmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliillililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiMlliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiilllimiliiiiiiiililimiiiiliminmniiiminiiiiiiniimiiiiniuin
MESTO, KI NOSI PRVENSTVO V SAMOMORIH, NI POVSEM ZDRAVO
Za bliščem zahodnega Berlina se hi je
izrazita duhovna beda
BERLIN, marca. — Za zahodni del nekdanje nemške prestolnice pravijo, da je — ((Ogledalo zahoda«. Odkar je bil med zahodnim in vzhodnim delom mesta razpotegnjen zid, to «ogledalo» že nima več svojega prvotnega smisla, ker je le malo Nemcev iz Vzhodne Nemčije, ki bi prišli sem. To pa še ne pomeni, da sedaj zahodni Berlin ni več po svojem videzu bogato, raje bi rekli bleščeče mesto. Ekonomisti celo pravijo, da je tega blišča preveč, vsekakor več, kot bi ustrezalo dejanskemu gospodarskemu stanju tega velikega mesta.
In vendar se	bliščem
krije veliko bede. Ker pa vemo, da je Zahodna Nemčija in z njo tudi zahodni Berlin’ doživel po zadnji vojni nepričakovan gospodarski razvoj in s tem v zvezi tudi ustrezno blagostanje, ne gre v tem primeru za bedo materialnega značaja, pač pa za še hujšo bedo, za duhovno bedo, ki je priložnostni obiskovalec ne opazi, ki pa je kar otipljivo prisotna, ko Berlin globlje spoznamo.
Eden osnovnih elementov te bede je — samota. Pravzaprav se človek čuti osamljenega v vseh velikih mestih. To je do neke meje tudi razumljivo. Toda osamljenost, kakršno človek čuti v Berlinu, nima primere. Ne gre za izmišljotino, pač pa za konkreten primer: Neki Berlinčan, bivši častnik, Je nekega večera poklical gasilce in ko so ti prišli, je proseče zarjovel nanje: «Dotaknite se me, govorite. Hotel bi se čutiti živega. Nimam več občutka, da sem živ.» Je le sicer lahko eden izmed ekstremnih primerov, vendar pa resničen, kot so resnični naslednji uradni podatki: Zahodni Berlin nosi svetovno prvenstvo v — samomorih. Tri tisoč zahodnih Berlinčanov si vsako leto vzame življenje. Čeprav ima zahodni Berlin obilna dva milijona prebivalcev, je to število mnogo preveliko.
Nekdo bo ob tem rekel, da Je
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Guy Lombardo; 12.15 Znanost in tehnika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Pfitzner: Simfonija op. 46; 18.50 Kitarist A. Pizzigoni; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 Šport; 20.35 Z ital. festivalov; 21.00 »Ivanov«, drama A. p. Čehova; 23.00 Nežno in tiho.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Franca Russa; 13.40 Simf. koncert; 14.30 Album za Violino in klavir; 14.45 Orkester Casamassima.
ČETRTEK, 17. MARCA 1966
21.00	E. Anton: Dekle na balkonu;
22.00	Pianista Rollino-Sheftel.
II. program
7.30 Jutranja glasba; 9.35 Glas-beno-govomi spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkester; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Kol. dirka Milan-Turin; 16.00 Rapsodija; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Balzac: Zenska 30 let; 18.35 Enotni razred; 20.00 Filmske novosti; 20.30 Srečanje Rim-London; 21.40 Glasba v večeru.
III. program
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otročki kotiček; 11.30 Pevci; 11.45 Nove plošče; 12.00 in 12.55 Glasba Po željah; 13.40 Orkester Manto-Vani; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Iz operetnega sveta; 15.45 Slov. Parodne; 16.20 L. Leonov: «Medi-
18.30 Filmski pregled; 18.45 Fre-scobaldijeve skladbe; 19.30 Koncert; 20.40 Milhaudove skladbe; 22.15 A. Maurois: La partenza.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Elementi se pretvar-
facije«, 16.40 Simf. koncert; 17.45 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 22.15 Orkester Wende.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strahi iz albumu; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.10 Allar.o: Vstajenje; 13.30 Claudlo vlila; 15.15 Glasbena beležnica; 16.00 Spored za najmlajše; 16.45 v diskoteki; 18.50 Orkester Espo-*ito; 20.30 Južnoameriška glasba;
Pralni sl roji 7.a Izvoz od 30.000 lir dalje
TREVISAN jj
TRST . Ul SAN NIC010. 21 |
Ja.jo; 9.25 Glasbena pravljica; Od jutra do mraka; 9.40 Stari in novi znanci; 10.15 Naši pevci v oporah francoskih avtorjev; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš pred-
nosti!; 12.05 Dvofak: Godalni kvartet; 12.30 Dr. Ferčej; Krivulja mlečnosti krav; 12.40 Cez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Mozartove skladbe; 14.35 Glasbeni vedež; 15.30 V ritmu valčka; 15.40 J. Pollč-Kamov: Posušena mlaku-ža; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Odskočna deska; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 21.00 R. des Olaldia: Na zraku; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Sopranistka E. Schwarzkopf in baritonist D. Fischer; 23.05 Ples.
Ital. televizija
8.30 Sola; 15.30 Kol. dirka Milan-Turin; 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 «Quat-tro stagionl«; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni spored; 22.05 Prireditve med tednom; 22.45 Garcia Lorca: «Lu-na de sangre«; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 TV pošta; 22.00 Sejem sanj.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 TV šoli: Halogeni; 17.05 Poročila; 17.10 Rdeči signal; 17.40 Združenje radovednežev — odd. za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Reportaža; 1910 Glasbena dela vsn Beethovna — II. del; 19.40 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20,30 Aktualni pogovori; 21.10 Narodna glasba; 21.20 V četrtek odkrito; 22.20 Srednja generacija — Studio Sarajevo; 22.30 Poročila.
samomor bolj razširjen v deželah z visoko življenjsko ravnijo, kot pa v deželah z nizkim standardom. Potemtakem je ta izreden odstotek samomorov znak visoke življenjske ravni. Proti statistikam po navadi ni ugovorov. V tem primeru pa so, kajti to dokazujejo številni drugi elementi, ki so močnejši od sicer utemeljene statistične resnice. Berlinčan in Berlinčanka se v splošnem čutita osamljena in si zato želita družbe. Dovolj je glede tega, da pogledamo v dnevni tisk. Ne bomo dokazov za to iskali v črni kroniki samomorov, pač pa med malimi oglasi. Ob petkih in sobotah, pa tudi med tednom nekateri časopisi objavijo tudi po celo stran drobcenih oglasov, s katerimi si Berlinčani Iščejo družbe. Pbstfrfležm' oglasi- so nekoliko diskretni, drugi pa kar pretirano odkriti. Primer: «Mlado, 26-letno dekle iz dobre družine želi spoznati moškega, ki bi jo razumel, za priložnostne primere. Poroka ne pride v poštev.» Drugi primer: «Povsem normalno žensko bitje, plavolasa, vitka, 40-letna in 1,70 m visoka ločenka s kako (prijetno) šibkostjo išče prijetnega, izobraženega in lojalnega moškega.« Nadaljnji primer: sStarejša gospa brez lastnega stanovanja išče tekmovalca ali tekmovalko za šah « še primer, dva: «35-letna ženska popustljivega značaja išče primeren stik.« «Iščem prijateljico do 40 let za plavanje v bazenu, tudi če je debela. Zaželena je slika.«
Takih ln podobnih oglasov bi mogli navajati v nedogled. Iz vseh pa izhaja želja po družbi, težnja po tem, da se človek otrese samote, v kateri kljub vsemu blagostanju živi
V navedenih primerih gre v glavnem za ljudi, ki si iščejo žive družbe, ker so sami še živi, nekateri pri polnih življenjskih silah. So pa primeri, ko iščejo družbo ljudje, ki so že na robu svojega življenja. Kdor se loti tavanja po mestu in se ne ozira le po razkošnih izložbah, pač pa pogleda tudi nekoliko više, bo mogel tu ali tam opaziti tudi kovinsko ribo srebrne barve, ki visi skozi okno. Na prvi pogled si bo mislil, da je za tem oknom srečen otrok, ki mu je bila kovinska riba že odvečna Igračka in si je omislil šalo. Pa ni res. Z okna viseča kovinska riba je znak, da za tem oknom živi nekdo, ki nima družbe in pomoči, ki nima nikogar, ki bi zanj skrbel. In videl sem, kako so se ob tem znaku ustavili šolarji, ki so stopili v hišo in betežnemu starčku nanosili iz kleti premog in drva, da je bil vsaj na toplem.
Za Nemca pravijo, da ljubi živali. Toda toliko živali — psov, mačk, ptic —, kolikor jih imajo v zahodnem Berlinu, Jih nimajo nikjer Psihologi pravijo, da je treba tudi v tem iskati težnjo Berlinčana, da se otrese samote. Ne bomo v tem šli v pretiravanje, kajti v normalni družini s starši in otroki je kakršnokoli drugo živo bitje le ((dopolnilo«, ne pa «edina družba«. Toda v Berlinu Je zaradi vojne in tudi povojnih razmer izredno veliko ljudi, ki so resnično sami. O-gromno je žensk, ki so izgubile može v vojni, ali ki si niso mogle najti življenjskega tovariša, ker je bilo v povojnih letih veliko več žensk kot moških. In v teh primerih so kanarček, pes ali mačka edino živo bitje, ki more delati stalno družbo osamljenim ljudem.
že prej smo omenili izredno visoko število samomorov. K temu se vračamo z nekaterimi konkretnejšimi ugotovitvami, Nekega večera je v uredništvo nekega berlinskega lista telefoniral sam šef policije in rekel: ((Sporočiti vam moram zelo pomembno novico.« Ko se je urednik priprav-
Nihče ne oporeka visoke življenjske ravni - Kaj razberemo med malimi oglasi - Kovinska riba raz okno Pokopališče za samomorilce - Wertherjeva mrzlica...
ljal, da bi vest zabeležil, je prišlo z druge strani telefonske žice kratko, toda značilno obvestilo: «Danes nismo zabeležili nobenega samomora.» šef policije je odložil slušalko in urednik se je zastrmel.
Psihiater dr. K. Thomas se je tega problema lotil temeljito. Izredno število samomorov ne pripisujejo blagostanju, pač pa dejstvu, da živi v Berlinu izredno veliko predvsem starejših ljudi brez vsakogar na svetu. Nekaj časa ti ljudje vzdržijo v samoti in osamljenosti, ko pa je mera polna, iščejo rešitev v samomoru. Še bolj kot to daje misliti dejstvo, da je v enem samem letu dr. Thomas od 250 samomorov, ki jih je sam proučeval, ugotovil kar 80 samomorov mladeničev pod 16. letom starosti. Za te samomore je rekel: «Gre za mladeniče, ki v samokresu iščejo rešitev za svoja ljubezenska razočaranja ali pa za to, ker se čutijo zapuščene, ker jih starši ali starejši ljudje na splošno ne razumejo.«
Sicer je značilno tudi dejstvo, da je veliko samomorov tudi v
vzhodnem Berlinu. Vzrok temu, pravijo, je v ločitvi mesta na dvoje, s čimer so ločene tudi številne družine. Toda tudi ne glede na to in tudi če se ne bomo spuščali v analizo tega pojava v vzhodnem Berlinu, bomo dodali, da ima Berlin svoje posebno pokopališče za samomorilce. Je to ograjen prostor z mritj&b drevjd, kjer je nagrobni kamen bolj redek, kajti večina samomorilcev noče pustiti za seboj nobenega sledu, niti imena. Značilno je nadalje še to, da to pokopališče postaja tesno in ga bodo morali razširiti, pa čeprav tudi v Berlinu velja zakon, da v zapuščen grob po 10 letih zakopljejo novega mrliča.
Nekdo je rekel, da je samomor značilnost Nemcev. Veliko znanih ljudi lz nemške kulture je napravilo samomor. Veliko nemških, 'bolje povedano nacističnih voditeljev in funkcionarjev je prav tako napravilo samomor. Ti samomori pa so bili drugačnega značaja. Medtem ko so si nekateri vzeli življenje zaradi nacizma, ko je ta prišel na oblast, kakor na
primer Tucholski, Klaus Mann, Stefan Zweig, Hans Fallada in drugi, so si nekateri visoki nacisti vzeli življenje, ker je nacizem propadel. Sedanji samomori pa nimajo tega vzroka niti ((opravičila« in jih hkrati ne moremo niti prišteti med žrtve tako imenovane «Wertherjeve mrzlice« Goethejevega, ižvora. Njihov vzrok je torej v mnogih primerih — osamljenost.

Ekscentričnost, ki po navadi ostane le enkratna. Gornjo in podobne obleke bodo nosile le redke na letošnjih plažah
ti. Shrimptonova je bila kot manekenka že osemkrat v Nem Torku ter so bili ameriški modni u-stvarjalci nad njo izredno navdušeni
In zadnja novica — V Bologni je bila pred dnevi dvajseta razstava italijanske čevljarske industrije, na kateri so lastniki tovarn navedli naslednje podatke o proizvodnji čevljev u Italiji: izvoz italijanskih čevljev v razne evropske, pa tudi druge države je izredno pozitiven ter je znašal do sedaj 50 odstotkov celotne proizvodnje, v prihodnje pa se bo ta izvoz povečal na 70 odstotkov. V minulem letu so izvozili iz Italije več kot 70 milijonov parov čevljev. Mnogo manjša pa je potrošnja čevljev na domačem trgu ter je po njihovih podatkih ena najnižjih na svetu.
Po mnenju italijanskih indu-strijcev bi morali prodajo čevljev na domačem trgu dvigniti predvsem z znižanjem cen, pa tudi z uvajanjem v italijanske. trgovine vseh tistih niodelov ki gredo sicer le za izvoz. Lastniki italijanskih tovarn čevljev menijo, da so italijanski čevlji sicer lepi, niso pa dovolj trpežni. iiiiiiimflutmiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiitiiiin
ŽIVLJENJE JE PAČ POLNO
PRESENEČENJ
Zakonski mož ne da bi vedel
Dahlia Lavi je sicer lepa, vendar v filmu ni imela sreče. Morda se ji bo sreča nasmehnila sedaj, ko ji je uspelo priti v HolIywood, kjer igra v filmu «Tihi»
REGGIO CALABRIA, 16. — Mladenič iz naselja Stilo, ki že dalj časa živi v Nemčiji, je brez svoje volje in celo vednosti postal zakonit mož svoje bivše zaročenke ln bo Imel sedaj veliko dela, da se bo te, po vsej verjetnosti nezaželene zveze, otresel, kajti zakonska zveza, ki je bila sklenjena v župni cerkvi v Squillace in nato normalno registrirana tudi v občinskem anagrafskem uradu, je popolnoma — vsaj za sedaj — veljavna. Nika-kega dvoma ni, da se bo zadeva lahko pametno rešila, ker gre vendar za zamenjavo osebe, kar je ne glede na kazenski zakonik dovoij utemeljen vzrok za razveljavitev zakona, toda mož bo vsekakor imel precej opletanja, saj poznamo birokratske formalnosti, ki ne po znajo meja in mere, posebno ko gre za zakonske zveze, pa naj se te sklenejo v cerkvi ali na občini. Sicer pa poglejmo, za kaj gre in kako je do tega prišlo. Težak Co-simo Coniglio, ki je star 24 let, živi že dolgo časa v Zahodni Nemčiji, od koder se ni nikoli premaknil. Nekoč je hodil z Emmo Cirillo, ki je prav tako stara 24 let In doma iz Stila. Imela sta se rada, nato sta se razšla. Sedaj pa sta mož in žena. Kako je do tega prišlo? Vso zadevo je po naključju odkril Co-simov brat, ki je odšel na občino, da bi za svojega brata dobil neki občinski dokument. Tu je ugotovil, da je njegov brat poročen. Od tod dalje je vso zadevo prevzel v roke Cosimov oče, ki je zvedel, da se je «poroka» dejansko vršila v cerkvi sv. Mateja v Squillace. Cosimov oče je tudi ugotovil, da je bil na
niiiiiiiiiniiiiiiiimimmniiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiNiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMt
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prejeli boste od nekoga podporo, ki vas bo opogumila. Branite svoje pravice tudi v okviru družine.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte izkoristiti razne ugodne priložnosti tudi na svojfem poklicnem področju. Določite končno obliko odnosov, ki naj bi veljali med vašo družino in prijatelji.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Deležni boste precejšnjega zadoščenja, kljub manjšim neitspehom. Rešite čimprej neko vzgojno vprašanje v družini.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Tudi za dosego sicer neznatnih uspehov boste morali vložiti dokajšnje napore. Resneje upoštevajte psihološko okolje, v katerem živite.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Prišlo bo do zanimivih sprememb, ki vam
bodo omogočile večje dohodke. V čustvenem življenju se vam odpirajo spodbudne perspektive.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte oživiti neko svojo staro gospodarsko dejavnost. Prišlo bo do zanimivega srečanja izven vašega običajnega okolja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne izplača se vam, da bi se preveč obložili z delom. Kar ste posejali, skušajte tudi požeti.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Brez ustrezne podpore vam ne bo uspelo doseči željenega poklicnega
uspeha. Spoštujte osebnost slehernega od družinskih članov.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Potrudite se, da bi hitreje in uspešneje izpolnjevati svoj program. U-resničili boste neko svojo željo kulturnega značaja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Naleteli boste na nekatere izredne težkoče. ki jih boste odpravili samo z največjim samopremagova-njem. Ne zaupajte vedno svojim čustvom
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne bodite trmoglavi ter čimprej spremenite neko svoje nevzdržno stališče. Skušajte ugoditi nekaterim željam najmlajših.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vnesite več zagona v svoj najnovejši podvig. Ne zapravljajte moči po nepotrebnem.
dan poroke njegov sin v Nemčiji, kjer je zaposlen v neki tovarni. Od duhovnika, ki je njegovega sina zvezal z zakonom z Emmo Cirillo pa je zvedel, da je ženin nekoliko šepal. S tem je bila stvar koj pojasnjena, kajti nevestin brat šepa. Iz nadaljnjega opisa «ženina» je še ugotovil, da je bil ta zelo podoben nevestinemu bratu. Skratka, pri poroki Je njegovega sina nadomestil nevestin brat.
Samo po sebi se razume, da je Cosimov oče začel z ustreznimi formalnostmi za razveljavitev te zakonske zveze Najprej je zadevo prijavil škofijski kuriji, nato pa še državnemu tožilcu v Stilu, ki se sedaj ukvarjata z zadevo. Toda kot smo že rekli, je zakonska zveza ki je bila sklenjena pred oltarjem sv. Mateja v farni cerkvi v Squillace, polnoveljavna in sta Co-simo Coniglio m Emma Cirillo zakonita mož in žena, ker ima njun zakon vso veljavo tako pred cerkvenimi kot civilnimi oblastmi. Za razveljavitev tega zakona, ali morda za razporoko se bosta morala izreči tako cerkveno sodišče kot tudi prizivno sodišče v Catanzaru. Kot smo rekli, je utemeljenost dokaj jasna, saj gre za zamenjavo osebe. Vendar bo formalnosti nič koliko in zelo verjetno se bo zadeva še dolgo vlekla, z vsemi ustreznimi posledicami
S smrtjo
plačana
zvestoba
BOČEN, 16. — Na robu Brunika v Pustriški dolini je živel 62-letni siromak Modesto De Martin, ki je hodil po trgu in okolici in prosil miloščino. Poznali so ga tudi po tem, ker je imel okoli sebe vedno «spremstvo» celega krdela psov. Od tega, kar je prlberačil, je dal tudi psom, ki so živeli z njim v skromni baraki. Pred nekaj dnevi pa je De Martin umrl zaradi srčne kapi. Ko so zaradi cviljenja in tuljenja psov zvedeli, da je umrl, so prišli k baraki karabinjerji in mestni stražnik. Toda psi jih niso pustili k mrliču. Najprej so karabinjerji skušali pse zvabiti s kosi mesa. Pa ni šlo. Prisiljeni so bili zato jih pobiti, kajti sicer bi ne bili mogli do mrliča, ki je bil že več dni mrtev.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10.6, najnižja 3.6, ob 19. uri 5.2 stopinje, zračni tlak 1023,9 raste, vlaga 53 odst., veter vzhodnik severovzhodnik 18 km na uro, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 9.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 17. marca
Jerica
Sonce vzide ob 6,14 in zatone ob 18,12. Dolžina dneva 11,58. Luna vzide ob 4,36 in zatone ob 13,16 Jutri, PETEK, 1*. marca Edvard
IZJAVE POSLANCA KD BELCIJA
V TOREK V HOTELU «TRIGLAV» V SEŽANI
Skorajšnji sprejem zakona Sestanek mešanega odbora za industrijsko-0 podpori Javnim skladiščem tehnično sodelovanje med obmejnimi področji
Kot znano gre za državno nakazilo 2 milijard lir za kritje primanjkljaja in za izredno nakazilo 1,5 milijarde bodoči pristaniški ustanovi
V zvezi z zagotovilom, da bodo dve milijardi vladnega prispevka Javnim skladiščem v Trstu vključili v zakonski osnutek o spremembah državnega proračuna za leto 1965, je demokristjanski poslanec Belci izjavil agenciji «Italia», da vključitev dveh milijard lir izrednega prispevka Javnim skladiščem v omenjeni zakonski osnutek pomeni prvi zakonodajni korak v zvezi s sklepi, ki so bili sprejeti preteklega decembra na sestanku z ministroma za zaklad in trgovinsko mornarico. Poslanec Belci poudarja v svoji izjavi, da se vprašanje ureditve razmer v Javnih skladiščih postopoma rešuje.
Nadalje je poslanec Belci dejal, da ostaneta dve milijardi, potem ko bodo odobreni popravki proračuna, na razpolago v postavki stroškov za nove zakonodajne pobude kot finančno kritje norme, ki je vključena v zakon o ustanovitvi pristaniške ustanove. Osnutek tega zakona, ki ga je sestavil minister za trgovinsko mornarico, vključuje v posebnem členu nakazilo dveh milijard lir Javnim skladiščem za kritje primanjkljajev prejšnjih poslovnih let. Ta zakonski osnutek morajo še potrditi druga ministrstva. Nato poslanec Belci izjavlja, da mu je novi minister za trgovinsko mornarico Natali zagotovil, da bo omenjeni postopek čimprej zaključen, tako da ga bo lahko ministrski svet v najkrajšem času odobril in predložil v proučitev parlamentu.
Nadalje poslanec Belci poudarja, da bo omenjeni zakonski osnutek vseboval tuili bodoče nakazilo državne uprave pristaniški ustanovi, ki bo znašalo 1,5 milijarde lir letno. Kritje tega izdatka, nadaljuje poslanec, bo gotovo predvideno v tako imenovanem ((globalnem skladu« za nove zakonodajne pobude v okviru državnega proračuna za leto 1967. Poleg tega je poslanec Belci ob zaključku še pripomnil, da so na decembrskem sestanku z ministroma za zaklad in trgovinsko mornarico sklenili, da bo tudi deželna uprava, kot je to zagotovil njen predsednik Berzantl, sodelovala pri vzdrževanju pristaniške ustanove. Deželna uprava bo seveda, pravi poslanec, s svojim deželnim zakonom to ukrenila, ko bo z državnim zakonom ustanovljena pristaniška usta-
da bi proučil položaj, v katerem se nahaja vietnamsko ljudstvo.
Upoštevajoč poziv Ameriškega vsedržavnega koordinacijskega odbora za prenehanje vojne v Vietnamu in Vsedržavnega odbora za mir in svobodo Vietnama, da se priredijo povsod 25., 26. in 27. marca manifestacije za mir in za osvoboditev vietnamskega ljudstva, tržaški Odbor priredi v soboto 26. t. m. ob 17. uri pohod miru po mestnih ulicah.
Odbor poziva vse organizacije, u-stanove ter kulturne, sindikalne, politične, gospodarske, mladinske in druge ustanove, naj povzamejo vse potrebne pobude, da bo manifestacija uspela.
* * *
V petek 18 t. m. po priredila pohod za mir sekcija KPI pri Sv. Jakobu. Sprevod po šel po vseh glavnih ulicah Sv. Jakoba, začel pa se bo ob 17.30 na Trgu Giuliani.
• Občinske kopalnice v Ul. Man-zoni, Ul. Veronese, na Opčinah, v Sv. Križu in v dnevnem hotelu, bo-
Pregledali so dosedanje delo odbora in proučili sedanji po. ložaj in možnosti za nadaljnje poglabljanje sodelovanja
Na pobudo tržaškega povezoval- ge pa so se sežanskega sestanka
nega urada, ki opravlja tudi posle informacijske pisarne v zadevah, ki se tičejo tehnično-industrijskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji, se je v torek popoldne v hotelu Triglav v Sežani sestal mešani odbor za industrijsko-tehnično sodelovanje med obmejnimi področji. Z italijanske strani so se sestanka udeležili odbornik trgovinske zbornice dr. Eu-genio Vatta, ravnatelj podjetja Fon-derie Officine Meccaniche Triestine Armando Trevisini, podpredsednik videmske trgovinske zbornice dr. Ferruccio Job, ravnatelj goriške topilnice ing. Fedrigo, (ki je nado-mestoval ravnatelja podjetja Coto-nificio Triestino dr. Monola), videmski strokovnjak za uvozno-iz-vozne posle Covre, goriški operater ing. Verzegnassi, načelnik zunanjetrgovinskega urada tržaške trgovinske zbornice dr. Maurel, načelnik povezovalnega urada dr. Tamaro, predstavnik pordenonskega industrijskega kompleksa Zanussi dr. De Stefano, podravnatelj videmske podružnice Bance Nazionale del La-voro dr. Raffa ter italijanski generalni konzul v Kopru dr. Cerchio-ne. Za jugoslovanske poslovne kro-
do v soboto, 19. t.m. na praznik sv. Jožefa imele praznični umik.
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniirtimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiBiiiiiiiiiiiTiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHii*
udeležili ravnatelj novogoriškega podjetja Meblo inž. Oleg Vrtačnik, ki je predsedoval sestanku, podpredsednik Gospodarske zbornice za Slovenijo inž. Mejak, glavni tajnik organizacije Kurelič, glavni direktor podjetja Brodokomerc Dušan Slikovič, načelnik koprskega povezovalnega urada g. Rado Cotar ter jugoslovanski konzul v Trstu Milutinovič.
Dnevni red zasedanja je obsegal tri točke, in sicer so strokovnjaki najprej vzeli v pretres delo, ki ga je mešani odbor opravil od svoje ustanovitve do danes. Prav tako so strokovnjaki podrobneje proučili sedanji položaj in možnosti za nadaljnje delo v smeri čedalje širšega in globljega sodelovanja na industrijskem področju. Kljub delu, ki ga je že opravil, ima odbor še velike naloge pred seboj; zlasti glede na nove momente, ki nastajajo v medsebojnem sodelovanju med obema prizadetima republikama, se njegove naloge polagoma širijo in obsegajo čedalje širša področja. Med osnovnimi nalogami, ki jih bo odbor moral opravljati vzporedno z razvojem medsebojnih poslovnih stikov, je zlasti izdajanje potrebnih dovoljenj
ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST
Uspela stavka kovinarjev javnih in zasebnih podjetij
Stavka v tovarnah Stock - Spor v ladjedelnici Felszegy Delavci tovarne Salvador stavkajo že dva tedna
Včeraj so ves dan stavkali kovi-1 sporazuma. Sindikati so pristali na •	- posredovanje urada za delo, da se
ponovno sestanejo z delodajalci
narji javnih in zasebnih podjetij z izjemo železarne Italsider, kjer volijo notranjo komisijo. Stavkalo je nad 90 odstotkov delavcev. Stavka spada v gibanje za sklenitev nove delovne pogodbe te stroke.
Medtem pa so se sindikati sporazumeli še z dvema podjetjema
nova. Zato, pravi poslanec Belci, se j»	nwe vse^žavnepo-
lahko sedaj, ko so finančne obvez- fodbeja^malo tajsre ^ ^ sir^. nosti državnega zaklada ze naka-
zane, predvideva, da bo bodoča pristaniška uprava dobila letno skupno dve milijardi lir, in sicer 1,5 milijarde državne podpore in pol milijarde prispevka deželne uprave.
sko industrijo. Včeraj so se sindikalni predstavniki iz vse dežele sestali na sedežu združenja malih in srednjih industrijcev, kjer so se razgovarjali z dr. Roccom o možnosti raztegnitve omenjene pogodbe na vso deželo. Sindikalisti so predlagali, naj bi se sklical nov sestanek, na katerega naj bi prišlo tudi nekaj tovarnarjev, tako da bi se končno domenili o podpisu sporazuma, kar bi neposredna pogajanja očitno pospešila.
Včeraj je bil na uradu za delo sestanek predstavnikov delavcev iz Trsta in Tržiča, ki se ukvarjajo s čiščenjem in prepleskavanjem ladij; skih trupov. Ker so delodajalci dali
26. t.m. pohod za mir po mestnih ulicah
Jutri, 18. t. m. pohod za mir pri Sv. Jakobu
Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama, v Trstu, se je skih trupov. Ker so delodajalci aau sestal dne 15. marca na izredni seji, zelo nizke ponudbe, ni prišlo do
VČERAJ POPOLDNE V NABREŽINI
Zadnja pot Sergia Bandinija odbornika nabrežinske občine
r_______ _ z delodajalci v
sredo, vendar so” proglasili v Trstu stavko, ki se je pričela včeraj o-poldne in se konča jutri zjutraj. V Tržiču pa bodo stavkali danes ves dan. Ob 9.30 pa se bodo delavci sestali na enotni skupščini na sedežu DZ v Ul. Duca d’Aosta.
V ladjedelnici Felszegy je nastal spor glede volitev nove notranje komisije, ker ni ravnateljstvo pristalo, na to da se vključi na kandidatno listo FIOM delavec Balbi, katerega je podjetje kazensko odpustilo, a za katerega sindikat smatra, da je še vedno v delovnem odnosu, ker se sodišče še ni izreklo o zadevi. Včeraj so delavci na skupščini ponovno pooblastili sindikat naj vztraja, da ostane Balbi na kandidatni listi. V okviru vsedržavne stavke delavcev živilske industrije so stavkali v Trstu delavci v tovarni likerjev Stock v Rojanu in v tovarni Stock v pristanišču. Stavkalo jih je 85 odstotkov.
Na uradu za delo so se razbila pogajanja za sklenitev mezdnega sporazuma v tovarni konserv Salvador, ker ponujajo delodajalci le četrtino tega, kar zahtevajo delavci. Delavci stavkajo za uresničenje svojih zahtev že dva tedna. Pred; včerajšnjim so se delavci sestali na skupščini in sklenili, da bodo stavko nadaljevali. Včeraj je šla delegacija delavcev na deželno od-bomištvo za delo, kjer so ji obljubili, da bodo posredovali za rešitev spora.
Včeraj zjutraj sta bila na odbor-ništvu za delo tudi predstavnica Nove DZ Pina Tomaselli in predstavnik DZ Desenibus, kjer sta se z dr. Callegarijem razgovarjala o položaju v tovarni za lasulje Mitri. Prosila sta, naj odbornik posreduje pri ministrstvu za zunanjo trgovino, da bi zahteval, da ZDA ukinejo prepoved uvoza izdelkov italijanskih tovarn. Dr. Calle-gari je zagotovil, da se bo odbor-ništvo zavzelo za stvar.
Proslava 8. marca na sedežu PSI
Sinoči so članice ženske sekcije tržašlke federacije PSI proslavile na sedežu v Ul. Mazzini mednarodni praznik žena 8. marec Kot vsako leto, se je tudi tokrat zbralo na sedežu lepo število žena, ki so z zanimanjem sledile prilož-
nostnim govorom Sabine Benedet-ti v italijanščini ter Nadje Pahorjeve v slovenščini, kot pozdravnemu govoru tajnika tržaške federacije PSI Arnalda Pittonija. Govornici sta se poleg raznih vprašanj, ki zanimajo ženo, dotaknile tudi številnih političnih problemov, kot problema združitve socialističnih sil v Italiji, medtem ko je Pittoni v svojem govoru orisal celoten politični položaj v svetu in v Italiji ter prikazal vlogo PSI pri reševanju številnih perečih problemov tako v občinskem, kot deželnem merilu. Zbrane žene so se po govorih zadržale na sedežu v prijateljskem razgovoru ter so svoj praznik /.aklju-čile s petjem narodnih in borbp-nih pesmi.
za izvajanje sodelovanja. Medtem ko potrjuje z jugoslovanske strani predložena dovoljenja za sodelovanje Jugobanka, bodo z italijanske strani izdajale ustrezne dokumente posebne komisije, ki bodo pristojne za manjša področja, ločeno po raznih vrstah industrije, ki pa še niso bile sestavljene. Po vsej verjetnosti bodo komisije sestavljene še v tem mesecu, ali v prvi polovici aprila. O tem vprašanju bodo razpravljali čez nekaj dni v Rimu, ko bo tja dopotovala skupina jugoslovanskih industrijskih strokovnjakov, ki so jih tja italijanski industrijci povabili na ogled nekaterih večjih obratov po državi in ki se bodo ob tej priložnosti v glavnem mestu republike sešli tudi s predstavniki osrednjih gospodarskih oblasti.
Oba tajnika povezovalnih uradov, Rado čotar za koprskega in dr. Tamaro za tržaškega, sta nato podala poročilo o stikih, ki so bili doslej vzpostavljeni med prizadetimi industrijskimi podjetji z italijanske in jugoslovanske strani. Na podlagi njunega poročanja se da sklepati, da je v okviru sporazuma o tehnično industrijskem sodelovanju stopilo v kolaboracijo doslej kakih 10 podjetij, medtem ko. jih večje število čaka na odobritev predloženih ponudb za sodelovanje. Med primeri konkretnega sodelovanja je najbolj vidna zveza med pordenonskim podjetjem Zanussijem (REX) in tovarno Gorenje iz Velenja, ki sta stopila v sodelovanje že pred dosego novega sporazuma.
V okviru tretje točke dnevnega reda, «razno», se je izvedelo, da je osem italijanskih industrijcev sprejelo povabilo na ogled neke topilnice v Pulju. Ogled tovarne bo tik pred veliko nočjo. Glede novih oblik sodelovanja med obmejnimi področji pa so strokovnjaki na sežanskem sestanku poudarili predvsem možnosti, ki se odpirajo na področju turizma.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL
PRIREDI V PETEK, 18. T. M. OB 21. URI V KINO DVORANI «IRIS» NA PROSEKU
KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA
NA PROGRAMU UMETNE IN NARODNE PESMI
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi
v nedeljo, 20. marca, od 19. do 23. ure v baru in Mali dvorani Kulturnega doma
REVIJ« PLESA IN MELODIJ
Vabila lahko dobite na sedežu Slovenske prosvetne zveze, ali v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9.
Minister Natali pride 25. t.m. v Trst
Minister za trgovinsko mornarico Natali, ki je v tretji Morovi vladi nasledil ministra Spagnolli-ja, bo prišel — kot sporoča tiskovni urad prefekture — v Trst 25. t. m. Kot smo že poročali, je minister najavil svoj prihod v Trst med nedavnim razgovorom s predsednikom tržaške trgovinske zbor-niče dr. Caidassijem in poslancem Belcijem. Ministrov namen je, da se pri nas podrobneje seznani z vsem: vprašanji našega pristanišča.
Seja miljskega občinskega sveta
Sinoči je bila v Miljah seja ob-
Mnenje prof. Forteja o tržaškem gospodarstvu
Prof. Francesco Forte. znani strokovnjak in univerzitetni profesor, ki je vodil prvo konferenco o tržaškem gospodarstvu, je te dni ohjavil krajši izvleček zaključkov o perspektivah tržaškega gospodarstva.
Današnji položaj tržaškega gospodarstva je po mnenjj}_ prof. Forteja taksen, da se to lahko ponovno ugodno razvije, in sicer v več smeri, tako v smer nadaljnje valorizacije tržaškega pristanišča, predvsem pa nadaljnje industrializacije. Tržaško tranzitno pristanišče se lahko še v veliki meri uveljavi kot povezovalni most predvsem med čezmorjem in Srednjo Evropo in vzhodnoevropskimi državami. Da pa bo to lahko dosegel, bo moral Trst pravočasno prikazati vodstvu Evropske gospodar-činskega sveta, ki je razpravljal j ske skupnosti svoje potrebe in po-o ugovorih in pripombah glede staviti pred njim ustrezne zahteve, regulacijskega načrta za miijsko občino. Zupan je poudaril važnost regulacijskega načrta in izrazil u-panje, da bo prišlo do uresničitve medobčinskega regulacijskega načrta. Nato je pripomnil, da je miljski občinski svet odobril regulacijski načrt že v jeseni leta 1963, da je bila imenovana posebna komisija, ki je proučila vse pripombe in ugovore, da pa je demokristjanska skupina spet začela kritizirati načrt in občinsko upravo, toda brez tehtnih argumentov. Nato sta polemizirala predstavnika liste Frausin in KD, župan pa je še poudaril, da načrt ni statičen in da bodo možni popravki ter dopolnila, če bodo to zahtevale potrebe prebivalstva in splošne koristi.
Po polemiki je občinski svet soglasno odobril pripombe in ugovore, ki so jih v določenem roku predložili občani in ki jih je odobrila imenovana komisija. Prihodnja seja bo v sredo.
Obvestilo davkoplačevalcem
Finančno ministrstvo sporoča, da je treba v prijavi dohodkov, ki jo je treba predložiti do 31. marca, odbiti 50.000 lir za ženo, tudi kadar dohodki od dela žene prispevajo skupno z dohodki moža k sestavi skupnega obdavčljivega dohodka.
Včeraj popoldne so v Nabrežini pokopali Sergia Bandinija, večletnega svetovalca in odbornika devinsko - nabrežinske občine, ki je po kratki in hudi bolezni umrl v ponedeljek v tržaški bolnišnici.
Truplo pokojnega Bandinija so ob 16. uri pripeljali v Nabrežino, kjer ga je na glavnem trgu čakala velika množica ne samo domačinov, temveč tudi vaščanov iz okoliških vasi, saj je bil pokojnik zelo dobro poznan in spoštovan. Po cerkvenem obredu se je žalni sprevod razvil ter krenil proti domačemu pokopališču. Med številnimi pogrebci so bili župan Drago Legiša. predsednik deželnega sveta dr. Doro de Rinaldini, predsednik avtonomne ustanove za turizem v Sesljanu Lenarduzzi, in še mnogo drugih
Med venci smo opazili poleg vencev svojcev in prijateljev tudi vence devinsko-nabrežinske občine ter uslužbencev iste občine, športnega društva «Primorje* s Proseka, športnega društva »Nabrežina., avtonomne ustanove za turizem, podjetja »La Carsica«, »Mon-tecatini«. »Marmorja in kamna«, KD Nabrežina in Sesljana itd.
Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil župan Legiša, ki je v slovenščini in italijanščini v svojem govoru na kratko orisal delo pokojnika v devinsko-nabre-žinski občinski upravi, se mu zahvalil za delo, trud in sploh za vse kar je dobrega naredil za občino in za njene nrebivalce ter izrazil v imenu občinske uprav« in občanov prizadetim globoko so-lalje.
.............................m
«Precizacija» «precizacije»
o seji deželnega sveta 4. t.m.
Prvi stavek: «Za nas je pri vsem tem važno, da je deželni odbor sprejel popravek komunistične skupine glede slovenske manjšine, čeprav v nekoliko ublaženi in spremenjeni obliki.«
Drugi stavek: ((Sprejetje tega po: pravka je treba najbrž pripisati vstopu socialistov v odbor, saj se je prejšnji odbor po znanih dveh razsodbah ustavnega sodišča v zakonih izogibal vsega, kar bi spominjalo na slovensko manjšino, da jih ne bi v Rimu zavrnili.«
Iz teh dveh stavkov potegne nato «Delo» naslednji zaključek: icTorej, zgleda, da tu ne gre zasluga komunistom, pač pa le socialistom.« Pozneje pa nadaljuje: «...tokrat lahko zagotavljamo tovarišem ((Primorskega«, da pri vsej zadevi socialistični tovariši niso imeli prstov vmes.«
Pripominjamo:
1. Za tovariše «Dela», ki so gotovo prebrali vse stavke v našem poročilu, ne bi smelo biti nobenega dvoma o pisanju našega dnevnika glede «zaslug komunistov«, zlasti pa še zato, ker je v našem poročilu dve vrstici dalje dobesedno zapisano: «Dr. Siškovič in drugi komunistični svetovalci so predlagali...
«Delo» od 11. t.m. navaja nasled-! popravek, po katerem je odbor prl-nia dva stavka iz našega poročila stojen tudi za vprašanja, «ki se tl-■ - * m	če jo narodnih manjšin«. Ali iz tega
in tudi prejšnjega stavka «izgleda, da tu ne gre zasluga komunistom«? In zakaj tega stavka tovariši «Dela» niso citirali? «Zgleda», da zato, da bi svoje čitatelje nalašč nepopolno informirali o pisanju našega dnevnika. To pa ni tovariško, pač pa je lahko zlobno, ker «zgleda», da bi hoteli dokazati, da ((Primorski« ni objektiven.
2.	Tovariši od «Dela» lahko stokrat ((zagotavljajo«, da pri vsej zadevi «socialistični tovariši niso Imeli prstov vmes«, kljub temu vsak či-tatelj «Dela» ve, da so socialisti člani tistega deželnega odbora, ki je popravek komunistične skupine v nekoliko ublaženi in spremenjeni obliki sprejel. Seveda nam tovariši od «Dela» ne bi smeli kratiti pravice, da zapišemo, «da je sprejetje tega popravka najbrž pripisati prav vstopu socialistov v odbor«, katerega programska izjava vsebuje štiri odstavke, ki se tičejo Slovencev v Italiji, česar programska izjava prejšnjega deželnega odbora, v katerem socialistov ni bilo, ni vsebovala
3.	Tako pisanje tovarišev «Dela» pa lahko označimo kot zelo «ekvi-distančno« tako od dejanskega stanja stvari kot od objektivnega po-
ročanja, o čemer bi «Delo» hotelo dajati lekcije prav našemu dnevniku, v katerem smo pred kratkim objavili dobesedno tudi vse tisto, kar nam je poslal isti komunistični deželni svetovalec, ki je po sprejetju omenjenega popravka na seji deželnega sveta svoj prvotni predlog umaknil, kot je zapisano v poročilu P.d (o čemer «Delo» svojih čitateljev ni obvestilo), ter dejal, da je sprejeti popravek «kljub vsemu določen korak naprej«. (O «di-stanci« izraza «precizacija» od sliv venščine, pa naj zgodovina rajši molči.)
Benedetičevi predavanji v Trstu in v Gorici
Predsinočnjim v Slovenskem
klubu 'v Trstu in sinoči v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici je Fi-libert Benedetič predaval o problematiki sodobne poezije in predstavil občinstvu svoj pesniški prvenec »Razpoke» Po recitiranju nekaj pesmi iz raznih poglavij svoje zbirke je pesnik spregovoril o problematiki naše poezije v sklopu najnovejših estetskih tendenc. Problematika pesnika-zamej-ca je še posebej zanimiva če pomislimo, da mora umetnik tu imeti stalno pred očmi eksistenčno nujo svojega naroda. Nato je Benedetič govoril o svojem življenju, kajti od prvih pesniških korakov v goričkem dijaškem domu do spoznavanja širših obzorij na univerzi v Benetkah, se je razvijala njegova življenjska usoda, ki ga je privedla preko tradicije domače poezije v širši svet kulturnega kozmopolitizma. V tem je izhodiščni'‘nota njegove poezije in v opevanju naše zemlje in naših ljudi v imenu človečanstva, kakor sam pravi, so njegove «Razpoke. našle~iSpoved in življenjski smoter.
V pesniški zbirki «Razpoke» je pesnik zbral pesmi, ki so nastale v razdobju petnajstih let; v teh petnajstih letih se je Benedetiče-va poezija razvila v izrazito moderno smer, ki ji daje tisto značilnost, zaradi katere se razlikuje od tradicije slovenske lirike.
Predavanju je občinstvo sledilo z velikim zanimanjem; na koncu Je pesnik na željo podpisoval svo. je knjige.
lllllllljlllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllIlllIimilllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIinillllUlIUIIIIIIIIlllll
SESTANEK OBČINSKE ZDRAVSTVENE KOMISIJE
Zakaj je naša pitna voda večkrat močno klorirana
Sedaj proučujejo možnost kalno spremembo vode iz
za kemieno-fizi-obeh vodovodov
Na zadnjem sestanku zdravstve-. nega toka, zelo kalna voda ob izvi-
ne komisije tržaškega občinskega sveta, ki ji je predsedoval odbornik za zdravstvo dr. Blasina, so razpravljali o vprašanju kloriranja pitne vode. Kot je znano, je voda, ki jo porabljamo na domu, večkrat močno klorirana, kar je dalo povod za številne kritike in vrsto vprašanj, ki so jih postavili svetovalci v občinskem svetu. To vprašanje seveda postavlja tudi v ospredje vprašanje prisotnosti raznih organskih elementov v vodi tržaškega vodovoda.
Sestanka so se udeležili, poleg odbornika za zdravstvo, svetovalci Adovasio, Pittoni, Callegari, Pln-cherle, Weiss, Della Santa In Tol-loy, občinski zdravnik dr. Fabiani, odbornik Vascotto, ki odgovarja za podjetje Acegat, načelnik vodovodnega odseka Acegat inž. Umani ln ravnatelj pokrajinskega kemičnega laboratorija dr. Doro.
Dr. Fabiani, inž. Umani in dr. Doro so v zvezi s številnimi pritožbami potrošnikov glede močnega kloriranja vode obrazložili to vprašanje tako iz zgodovinskega kot tudi Iz znanstvenega in praktičnega vidika vprašanja dodajanja klora vodi, ki nam jo nudita štivanski in nabrežinski vodovod. Kloriranje vode se izvaja na dva načina, in sicer v absolutnem smislu z dodajanjem klora pri izviru, ali pa v relativnem smislu, upoštevajoč odstotek tako imenovanih ((klorovih used. lin« v vsem vodovodnem omrežju.
Potem ko so člani komisije vzeli na znanje, da se je v preteklih tednih voda Izboljšala in izrazili upanje, da se sedanje kloriranje vode ne bo povečalo zaradi zunanjih či-niteljev, ki zahtevajo ostrejše higienske mere (prekinitev električ-
TEDEN KNJIGE
Ingolič: ENAJSTORICA ŽIVIH.........L 50,—
Kiseh: ODKRITJA V MEHIKI.............L	50,—
Jurčič: SOSEDOV SIN..................L	180.—
Bevk: TATIC.........................L 180,—
Bevk: PESTRNA . ,....................L	180,—
Vandot: KEKEC........................L	200,—
TRŽAŠKA KNJIGARNA UL. SV. FRANČIŠKA 20
ru. spraznitev rezervoarjev itd.), so začeli proučevati razne predloge higienskih strokovnjakov, da se odpravijo neprijetnosti, ki so povezane tako z močnim kloriranjem vode, kot tudi z nastankom tako imenovanih «klorofenolov».
Na sestanku je bilo tudi sporočeno, da pokrajinski kemični laboratorij proučuje možnost za kemično-fizikalno spremembo vode, ki jo črpajo za štivanski in nabrežinski vodovod. Pred zaključkom seje je komisija razpravljala tudi o vodi v pokritem bazenu.
Smrtna nesreča pri Portorožu
Na odseku ceste med Sečovljami in Lucijo, samo kilometer daleč od mesta, kjer se je pred nekaj dnevi pripetila huda nesreča, pri kateri so izgubila življenje štiri dekleta, se je predvčerajšnjim pripetila še ena smrtna nesreča, katere žrtev je postal 32-letni Sergio Visintin po rodu iz Istre in stanujoč v našem mestu v Ul Baiamonti 56. Visintin se je na motorju GQ 18248 peljal proti Luciji, ker je bil namenjen na dom brata Ivana. Med vožnjo pa je zavozil s ceste in silovito treščil v drevo. Sunek je bil tako močan, da je Visintin zaradi u-darca z glavo v deblo bil na mestu mrtev zaradi prebitja lobanje.
Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili organi cestne milice, ki so potem izdali nalog za prevoz trupla na dom brata. O nesreči je bil obveščen italijanski konzulat v Kopru, katerega nameščenci so si prevzeli nehvaležno nalogo, da so obvestili Vi-sintinove svojce v Trstu.
Slovensko gledališče v Trstu
V KULTURNEM DOMU
V	soboto, 19. t. m. ob 16. uri
V	nedeljo, 20. t. m. ob 16. uri
JOSIP TAVČAR
Mrtvi kanarček
Tragična fantazija v dveh delih
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Danes, 17. t. m. ob. 21. uri V petek, 18. t. m. ob 21. uri (abonma za okolico)
SAMUEL BECKETT
ČAKAJOČ NA GODOTA POSLEDNJI TRAK
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265.
GLASBENA
MATICA
TRST
V nedeljo,
27. marca 1966 ob 17. uri v Kulturnem domu'”
koncert
operne
glasbe
s sodelovanjem prvakov ljubljanske Opere:	NADE VID-
MARJEVE (sopran), RUDOLFA FRANCLA (tenor) in LADKA KOROŠCA (bas).
Orkester Glasbene Matice DIRIGENT OSKAR KJUDER
Rezervacija in prodaja vstopnic od četrtka, 24. t. m. dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom koncerta.
Mali oglasi
47-LETNi SLOVENEC, kanadski državljan, po poklicu avtomehanik, finančno dobro stoječ želi spoznati 30- do 42-Ietno dekle ali vdovo svojo hišo ah s koščkom zemljišča v okolici Trsta ali Gorice, ker bi se rad preselil. Naslov dobite na upravi Usta v Ulici S. Francesco 20.
« MODELLINA CALZATURE » klasični in najnovejši modeli čevljev najboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otroke Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul Machiavelli)
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za prv« predstavo Puccinijeve opere «La Bo-heme«, ki bo za red A v parterja in ložah ter za red B na galerija" iin balkonih, jutri zvečer ob 20.30.
Opero, s katero se bo zaključila operna sezona 1965/66, bo dirigiral Arturo Basile, glavno vlogo Mimi P* bo pela sopranistka Mirella Freni. * ostalih vlogah bodo nastopili: Silvana Martinelli (Mesette), Enzo »el (Rodolfo), Silvano Carroli (Marcel-lo), Luoio Rolli (Schaunard), Loren-zo Gaetani (Collme) ter Giulio One sti, Raimondo Botteghelli in Ferrue ja Giorgio Kirschner.
Orkester in zbor gledališča Verdi. Režija Dario DaMa Corte. zborovodja Giorgio Kirschiner.
Nazionale 16.00 «Africa addlo«. chnicolor. Prepovedano mladini P°“ 14 letom.	.
Arcobaleno 16.00 «Gli ammutinati d<‘-lo spazio«.	.
Excelsior 15.00 «lo, lo, lo ... e *•' altri«. Walter Chiari, Silvana Ma«-gano, Nino Manfredi, Gina Loll0* brigida.	_
Fenice 15.30, 17.45, 19.50, 22.10 spia che venne dal freddo». chard Burton, ClaiTe B'loam.
Eden 16.00 «Massacro a Panton ThiM> Technicolor. Robert Killer.
Grattacielo 16.00 »II nostro agent* Fltnt«. Barve De Luxe. Gi;la Golan, James Coburn. Prepovedan* mladini pod 14. letom.
Alabarda 15.00 «Per qualche dollari in piu«. Colorscope. Cli-nt Eastivoo« in Gian Maria Volonte.
Filodrammatico 16 00 «Operazione te" zo uomo«. Technicolor. Pierre Bri ce.
Aurora 16.30 «Le meravigllose donnt del Giappone fantastico«. Technice lor. Prepovedano mladini pod '*• letom.
Cristallo 15.30 «Signore e slgnori' Virna Lisi. Franco Fabrizl. Prepe veHai.o mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «11 buio oltre la si«-pe». Gregory Pečk.
Capltol 15.00 S tehniko Todd AO ™ mm «Quei temerari sulle macchin* volanti«. Barve De Luxe. Albert* Sordi, Sarah Miles.
Impero 16.30 «L’affare Blindfold«.
Vittorio Veneto 16.00 »Doringo«. T*" chnicolor. Tom Thrjon, Senta Berger.
Moderno 16.00 «11 ritorno di R>ing0»' Technicolor. Giutiano Gemma, Saj; ly Amond. Prepovedano mladini P°“ 18. letom.
Astra 16.30 «Gdl impetuosb).
Ideale 15.45 «Elena dl Troia«. Technicolor. Rosanna Podesta. JacqUcS Semas.
Abbazia 16.00 «1 tre sergenti del Bet' gala«. Technicolor, Richard Bard' son.
Skedenj 16.00 cDestino in agguato*-Glenn Ford, N?ncy Kvvan.
Razna obvestila
SLOVENSKO PLANINSKO DB^ ŠTVO V TRSTU vabi vse svoje 8* ne na
REDNI OBČNI ZBOR H bo v petek, 25. t. m. v Greg«*' čičevi dvorani v Ul. Geppa 9, 20.30 s takim dnevnim redotH’
1.	poročila,
2.	sprememba pravilnika,
3.	razno,
4.	volitve
Odbor
* * *
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLO" «L. KOŠIR«, bo imel v nedeljo, ® t.m. redni sestanek od 10. do 12. o«*' v prostorih kluba Ul. Monteccrti Zaradi bližnjih razstav naj člani PfI' nesejo podatke svojih zbirk in p**" vzamejo zadnje novitete. Na vsake"1 sestanku se sprejemajo prijave t'0' vih čllanov.
PROSVETNO DRUŠTVO V SREP' NJU organizira 17. aprila 1966 Iz1*1 v Ljubljano ln Škofjo Loko. Vpi*0, vanje in pojasnila v društvenih Storm, Skedi-njska ulica 124/1. vs*j ponedeljek, torek, četrtek in pet*11 od 20,30 do 22. ure.
Ob priliki mednarodnih skokov " proslave 30-letnlce skakalnice v P1*!
nicl priredi SPDT 27. marca izlet Planico Vpisovanje v lil Gepp* vključno do 22. marca tl.'
Sinoči so v bolnišnici nudili prvo pomo-č 58-letni gospodinji Eleni Romano por. Blavson iz Ul. Zorutti 14 zaradi udarca po levem komolcu z verjetnim zlomom. Romanova je povedala, da se je malo prej v avtobusu proge št. 30 pripeljala na končno postajališče na Trgu Rosmini. Ko je izstopila iz avtobusa pa se je nerodno spotaknila ob stopnički in padla na pločnik^ Prisotni so ponesrečenki priskočili na pomoč in ji pomagali v zasebni avto, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico. Ponesrečen-ka s* bo morala zdraviti od 30 do 4R dni.
Nalezljive bolezni
V razdobju od 7. 3. do 13. 3. so v tržaški občini zabeležili naslednje primere nalezljivih obolenj: da. vica 2, škrlatinka 10, tifusna mrzli-ca 1, ošpice 61 (2 izven občine), norice 46, oslovski kašelj 1, vnetje prtušesne slinavke 9, rdečke 1, nalezljivo vnetje jeter 4.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. marca se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 75-letna Giorgina Retz vd. Ghersi, 82-letnl Matteo Bressl, 94-letna Maria Bottč vd. Borghese, 67-letni Giuseppe Sahar, 68-letm Teodoro Marassl, 64-letna Caterina Lon-zar vd. Sche-r, 60-letm Bruno Culiat, 76-letni Giovanni Dulmovich. 63-letni Carlo Stitoil, 83-letna Amatla Stefa-nutti vd, Fulvio, 2 uri in pol stara Maria Fartrera.
Nujno obvestilo izletnikom v Moskvo
Vse izletnike v Moskvo in ^ ningrad nujno prosimo, da n»P v teku današnjega in jutrišnje!* dne prinesejo na vpogled svoje P, ne liste zaradi raztegnitve nosti za Sovjetsko zvezo. Potne ste bomo takoj vrnili!
Obveščamo tudi, da je na *** polago še 12 prostih mest. se še želi vpisati, naj to stori ta«0' Potovalni urad AUROR^ Trst, Ul. Cicerone I
POTOVALNI URAD AURORA Trst, Ul. Cicerone 4
Vam hitro oskrbi vse potrebne dokumente za nove
potne liste
in
prepustnice
poleg tega pa oskrbi tudi obnovo že zapadlih potnih listov in prepustnic
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1C. ure)
Crevato, Ul. Roma 15, 1NAM. Al Cammeilo, Drev. XX Settembre 4, Alla Maddalena, Ul. deiristrta 43. dr. Codermatz, Ul Tor s. Plero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30)
Dr. Gmeiner, Ul, Gluha 14. Plzzul Cignola, Korzo Italia 14. Prendmt, Ul. T. Vecellio 24. Serravallo, Trg Cavana 2.
LADJE V PRISTANIŠČU
San Marco, Enrl, A. Lauro, A. Pa clnotti, Vesuvio, čusonla, Salarla. Sa'ipa II, Brennero, Brick VI (lt.); Orebič, Zadar, M. Djalil (Jug.); So-phia, Nlkos, S. Marls II (Gr): F. Ceynow-a (Po.); GavMan (Pa.); Z. Szczecinska (Po.); K, Peleus (Lt.); Eirlni (VB).
ZAHVALA
g)
Toplo se zahvaljujemo vsem. ^ so z nami sočustvovali ob našega dragega
Antona Bizjaka
(Bisianija)
Enaka zahvala darovalcem cV*^. ter vsem, id so na kateri kolt čin počastili njegov spomin 10 j^jl pomagali ter ga spremili na ***“
poti.
Žalujoča žena t*1 ‘
z družinam*
Kontovel, 17. marca 1966
VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE V DEŽELNEM SVETU
Dežela se ne more vmešavati v zasebne zadeve v zvezi z razlaščanjem zemljišč
Tako je odgovoril odbornik Marpillero na interpelacijo prof. Seme - Kriza kmetijskih bolniških blagajn
Na predvčerajšnji seji deželnega sveta so obravnavali tudi interpelacijo komunista prof. Seme glede razlastitev v dolinski občini v zvezi z gradnjo naftovoda. Svetovalec je rekel v svoji interpelaciji, da je nastal v Dolini neljub položaj, ki ni Prizadel le Dolinčanov marveč tudi vse javno mnenje.
Zdi se, da so bili predloženi tržaškemu sodišču ugovori glede cen
plačujejo redno svojih dajatev. Zato bi morala posredovati dežela, da bi se olajšal resni položaj, v katerem so neposredni obdelovalci
zemlje.
Odbornik je odgovoril, da so zdravniki v bolnišnicah napovedali stavkovno akcijo proti bolniškim blagajnam kmetov, ker niso plačale
_____ ________ ________ o,,___	___pravočasno bolniških oskrbovalnin
zemljišč, kakor tudi glede razlasti- za Je-° 1965. Zaradi tega tudi niso
ker kmetijske bolniške blagajne ne, vse države. Zato lahko sprejme re-
tev, ki jih je zahtevala družba za naftovod. Kasneje pa so baje umaknili ugovore in izplačilo odškodnine naj bi se izvršilo po tretjih osebah.
Ker se je v deželnem svetu razpravljalo o naftovodu in ker je stvar Izredne važnosti tudi zaradi cene Zemljišč, je Šema dejal, da želi cvedeti od pristojnega odbornika, ali lahko da kakšno pojasnilo prizadetim, lavnemu mnenju in deželnemu svetu glede tega vprašanja, ki ni sicer utegnilo postati priložnost za špekulacije, namesto da bi bilo v korist vsem.
V obrazložitvi interpelacije je Šema rekel, da je njegova svetovalska skupina že od vsega začetka opozarjala v deželi na splošne interese ter na posebne interese razlaščenih kmetov.
Prof. Šemi je odgovoril odbornik *a industrijo in trgovino Marpillero. Rekel je. da sta on sam kakor tudi odbor že večkrat odgovorila na vprašanja in interpelacije o raz-laščevanju zlasti komunističnim svetovalcem. Zato se je skliceval na Prejšnje odgovore. Omenil je, da so bili zemljiški lastniki v Dolini vključeni v dve organizaciji, ustanovljeni za zaščito njihovih interesov. Obe organizaciji sta neodvisni in kaže, da sta se sklicevali na različna politična stališča. To se torej dežele ne tiče. Obe organizaciji sta se večkrat obrnili na deželno upravo kakor tudi na industrijsko pristanišče. Dežela je posredovala, da bi se spori poravnali. Odbor meni zato, da je niegovo posredovanje rodilo uspeh. Toda odbor se ne more podrobno spuščati v posebne sporazume, ker se tičejo volje in svobode pogajanj Prizadetih strank. Zato dežela ne ve. kako je bilo s plačili zemljišč in ali je način plačevanja povzročil kakšne spore Tudi v prihodnje se ne bo mogel odbor vmešavati v takšne zadeve.
Prof. Šema je v svojem odgovoru rekel, da ni zadovoljen z odbornikovim odgovorom, saj potrjuje, da odbor ne ve, kaj se je zgodilo pri razlastitvah ter da se ne more vmešavati v zasebne zadeve. Šema je rekel, da se bo še povrnil k stvari razlastitev, kajti dežela mora izreči svojo besedo, saj je šlo za sto tisoče kvadratnih metrov Zemljišč, t.j. za pretežni del obdelovalne zemlje v Dolini, ki je last kmetov, kateri so vsi Slovenci. In 'Odbor mora poseči vmes, da se odstrani vsak sum v javnem mnenju,
' da so bili vmes tudi zasebni interesi.
Komunista Coghetto ln Moschiomi Pa sta postavila vprašanje, v katerem sta opozorila pristojnega odbornika na resni položaj, ki je nastal glede bolniškega zavarovanja kmetovalcev, ker so bolnlšniškl zdravniki sklenili, da ne bodo zdravili kmetovalcev razen v hudih primerih,
Titmna
prejeli zdravniki pravočasno plač, katere jim dajejo uprave bolnišnic. Protestna akcija bi se morala začeti 10. februarja 1966 in po sklepih sindikata bi smeli sprejemati v bolnišnico samo kmete v nujnih primerih ter bi prekinili zdravstveno oskrbo v ambulantah. Ker pa je tržaška bolniška blagajna redno plačala, kar je bila dolžna, so zdravniki v tržaški bolnišnici sklenili, da ne bodo stavkali. Drugačen pa je bil položaj v goriški in videmski pokrajini ter v pordenonskem o-krožju Ker niso imele kmečke bolniške blaganje denarja za plačilo bolniških vzdrževalnin, so tam zdravniki stavkali. Toda pokrajinske bolniške blagajne so poskrbele, da so sprejeli kmete v nujnih primerih v bolnišnice, druge pa so poslali v zdravilišča. Kmete, ki so prosili za soecialistične preglede, pa so poslali k specialistom, ki opravljajo prosti poklic.
Zveza kmetijskih bolniških blagajn v Rimu ter ministrstvo za delo in socialno skrbstvo sta že dolgo od tega proučila resni finančni položaj blagajn, ki je nastal zaradi podražitve bolniške oskrbe. Izdatek za bolnišnice namreč znaša 85.50 odst. vseh izdatkov bolniških blagajn, medtem ko se je močno zvišal tudi izdatek za specialistično zdravniško oskrbo. K temu je treba še dodati, da se tudi kmetje vedno bolj pogostoma obračajo na zdravnike po pomoč, zato se je izdatek blagajn od leta 1956 do 1964 zvišal za 230 odst. • Leta 1953 je država krila 50 odst. izdatkov za zdravstveno oskrbo kmetov, leta 1961 pa samo še četrt teh izdatkov, čeprav je država leta 1961 zvišala svoj prispevek za 2 milijardi in 575 milijonov lir. Zaradi tega bo treba sprejeti nujne ukrepe na vsedržavni ravni.
14. decembra lani je senat odo-
formo zdravstvenega zavarovanja :e parlament.
Tatvina v lesnem pristanišču
Tatovi so predvčerajšnjim ponoči obiskali tudi lesno skladišče v Ul. I. Svevo 26, katerega lastnik je 56-letni trgovec Marcello Vec-chiet iz Ul. F. Severo 38. Neznanci so najprej prišli na športno igrišče Pončane, kjer so našli lestev, ki služi nogometašem, da hodijo po žoge, ki večkrat letijo čez ograjo igrišča
S pomočjo lestve so tatovi preplezali mejni zid med igriščem in skladiščem in se nato znašli pred majhno zidano stavbo. S silo so odprli vrata in v notranjosti prebrskali vse kote in predale. Iz notranjosti so neznanci odnesli pol-avtomatični računski stroj znamke • Monroe«, 12 svečk «Champion» za pomorske motorje, mapo, v kateri je lastnik hranil za 15.000 lir kolkov, 50 svinčnikov in par moških rokavic v skupni vrednosti 150.000 lir.
ODGOVOR DEŽELNEGA ODBORNIKA SVETOVALCEMA JARCU IN BERG0MASU
Graditev avtomobilske ceste povzroča hude težave prebivalcem občine Doberdob
Živinorejci od Sabličev ne morejo voditi k napajališčem svoje živine - Pokrajinska cesta pri Selcah je v slabem stanju - Negotovosti glede izplačila odškodnine za razlaščeno zemljo
Deželna svetovalca Jare ln Bergo- čih in da bo po sedanji prekinitvi. grada. Prišel sem tudi do Ul. Alvia-
mas sta zastavila deželnemu odborniku za javna dela Masuttu interpelacijo v zvezi s težavami, ki se pojavljajo na območju Doberdoba in Selc zaradi gradnje avtomobilske ceste Trst—Benetke.
V svojem odgovoru na interpelacijo je odbornik Masutto dejal, da obravnava tri vprašanja. Najprej svetovalca opozarjata na težave, v katere so zašli živinorejci od Sabti-čev, ker avtomobilska cesta ovira dohod živine do napajališča. Odbornik je s tem v zvezi navedel odgovor družbe Autovie Venete, ua bo izgradnja avtomobilske ceste povzročila nekatere spremembe v lokalnih cestah v Lizertu in pri Sabli-
iiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiii
POROČILO O DEJAVNOSTI V PRETEKLEM LETU
Obsežno delovanje občinskih higienskih nadzornih organov
Opravili so nad 52.000 ogledov, vzeli nad 2600 vzorcev, naložili 670 glob, zdravniško pregledali nad 7000 oseb
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno je objavil poročilo o delovanju občinskih higienskih nadzornih organov za leto 1965. Poleg običajnega zdravstvenega in higienskega nadzorstva na raznih področjih v mestu, so občinski zdravstveni organi opravili mnogo dela tudi pri nadzorstvu nad podjetji, ki proizvajajo živila in pijače, ter pri nadzorstvu raznih skladišč In javnih lokalov, ki te proizvode hranijo ali prodajajo. Se posebno pozornost je zdrav-
m

V;-.	- •
,	J? L	I stveno-higienska služba občinske u-
riaSSK14*!:’ rJnittarri0^’ Prave posvetila nadzorstvu nad ži-ds bo država dala 2o milijard za	-?»-* ni inčami širokp Dnfrošnip kot
zvišanje svojega prispevka bolni-1 vlU. m .pljac,a™ slf?Ke J,.°!c,ros.nje ,_ot škim blagajnam kmetovalcev. V pričakovanju, da bo ta zakon dokončno odobren, je vsedržavna zveza bolniških blagajn kmetovalcev najela posojilo pri posojilnicah za plačilo oskrbovalnine v bolnišnicah. Spričo novega položaja so zdravniki sklenili, da z 2. marcem prenehajo stavkovno gibanje, kar se je tudi zgodilo. Od takrat je zdravstvena oskrba kmetov normalna, Zato ni bilo potrebno deželno posredovanje. Vsekakor. ,pa je navezalo odbomištvo za delo stike z vodstvi bolniških blagajn kmetov v deželi.
Odbornik je še rekel, da dežela nima zakonodajnih pristojnosti v tej zadevi ter da lahko le rrilagodi s posebnimi ukrepi državne zakone. Ce bi torej dežela sprejela kak zakon, bi ustvarila neupravičene razlike med zavarovanci v okviru
rnsmu-i
predvaja danes, 17. t. m. ob
18. uri film Kena Hughesa:
5 ORE VIOLENTE A SOHO
(5 NASILNIH UR V SOHU)
Igrajo:
ANTHONY NEWLEY ROBERT STEPHENS
Mladini pod 18. letom vstop
prepovedan
14 I NO IKIS- PROSEK
predvaja danes, 17. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film:
Viaggio indimcnticabile
(NEPOZABNO POTOVANJE)
LADJA VESELIH MORNARJEV VAS BO POPELJALA V NAJ-CUDOVITEJSE KRAJE SVETA
SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji tn ko vas ont obiščejo, recite Jim. naj kupujejo pri
MAGAZZINI ALLA STAZIONE
TRSI • ULICA CELLIN1 št 2 C TELEFON St 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILO ZA MOŠKE. ZENSKE IN OTROKE Največja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih Jopičev, dežnih plaščev, perila, Intimne ln zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, Itd.
VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAHIII «IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU*
«
UNIVERSALTECNICA
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROCJOSPODINJNKI PREDMETI: CANDY - REX - COE
Izredne cene za zvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
UNIVEIIHALTELNICA T (teste - Tlel Corso Ourltialrti tt 4 tel 41-243 ln 1’rz Goldoni 41. I
so n. pr. mleko, vino, živila za otroke In dietetike, maslo ter rastlinske in živalske maščobe.
Delovanje občinskega oddelka za zdravstvo in higieno v preteklem letu je najbolj razvidno iz sledečih podatkov: funkcionarji higienskega komisariata so v enem letu opravili 52.258 ogledov, od katerih 2606 v raznih proizvajalnih ustanovah; vzeli so 2652 vzorcev za kemične analize in 1365 vzorcev za baterio-loško analizo; napravili so 87 prijav sodnim oblastem, ker so ugotovili, da določeno število vzorcev ni ustrezalo predpisom, in 152 prijav sodnim oblastem zaradi drugih vzro kov; naložili so 670 glob zaradi kr šitve občinskega higienskega pravil nika In županovih ukrepov, povabi 11 so 7031 oseb na zdravniški pre gled ter sestavili še 8091 raznih po ročil. Poleg tega so napravili še vr sto raznih zapisnikov v zvezi z o-pravljenim delom.
Občinski oddelek za zdravstvo in hijieno je med lanskim letom dal pobudo tudi za obširno profilaktlč-no propagando s sodelovanjem prizadetih gospodarskih kategorij, ter so na raznih kongresih, zborovanjih ln sestankih razpravljali predvsem, kako je treba ravnati z raznimi živili, tako v proizvodnji, kot tudi pri njihovem vskladiščenju in prodaji. Prav tako so opozorili prizadete gospodarske kategorije na razne preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti pri hranjenju živil.
Na osnovi ugotovitev pokrajinskega kemičnega laboratorija, da nekateri vzorci niso ustrezali predpisom, so prijavili sodnim oblastem 87 o-seb; 152 oseb pa so prijavili sodnim oblastem, ker so ugotovili nepravilnosti pri Izdelavi in pri netočni vsebini opisanih značilnosti proizvodov, ki niso odgovarjali dejanski kakovosti blaga Poročilo poudarja, da se je v lanskem letu znatno zmanjšal odstotek vzorcev, ki so jih poslali v analizo kemičnemu ln zdravniško - mlkrografskemu laboratoriju za higieno in profilakso ln ki niso ustrezali predpisom. Pri tem pa poročilo poudarja, da so v lanskem letu poslali v analizo mnogo
več vzorcev kot v letu 1964. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da je komisariat za higieno opravil v lanskem letu zadovoljivo delo in da bo v bodoče lahko še boljše opravljal svojo nalogo, če mu bodo nudili vse možnosti za izboljšanje njegovega tehničnega delovanja.
Isti oddelek nam je poslal poročilo o delovanju občinskih zdravstvenih nadzornih organov za mesec februar 1966. Tako so funkcionarji opravili v preteklem mesecu 4635 ogledov ter vzeli 243 vzorcev raznih živilskih proizvodov in pijač, ki so jih poslali v analizo pokrajinskemu kemičnemu In higiensko-profilaktič-nemu laboratoriju; 90 vzorcev pa so poslali zdravniško - mikrografskemu laboratoriju.
V februarju so funkcionarji občinske zdravstvene službe naložili 37 glob za kršitev občinskega higienskega pravilnika, ter poslali sodnim oblastem deset prijav za kršitev zakonov, ki ščitijo potrošnika na področju proizvodnje in prodaje živil in pijač. Pokrajinski kemični in higiensko - profilaktični laboratorij pa je sporočil zdravstvenim oblastem, da šest vzorcev, ki so mu jih občinske zdravstvene oblasti poslale v analizo, ni ustrezalo predpisom.
Tatovi ukradli in poškodovali avto
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči ukradli fiat 1100 TS 67683, ki ga je pred svojim domom pustil 26-letni električni varilec Mario Marega iz Ul. Paisiel-lo l. Tatovi so se odpeljali na vožnjo po mestu, toda zelo verjetno so bili nevešči šofiranja in so se kam zaleteli, ker so močno poškodovali zadnji del avta.
Marega je naslednjega jutra pri; javil tatvino na komisariatu pri Sv. Soboti, potem pa je še sam začel iskati svoj avto. Imel je srečo in recimo tudi nesrečo. Avto je našel nekaj ur pozneje v Ul. Puccini, ODazil pa je, da je avto imel razbit zadnji desni blatnik in rdečo lučko. Marega je utrpel nad
30.000	lir škode.
zagotovljen dohod k posestim, ko bo no, kjer se odcepi cesta proti seme-
avtomobilska cesta dograjena, živinorejci Sabličev občutijo posledice zaradi pomanjkanja vodovoda. Sedaj se živina hodi napajat v boni-flkacijski kanal pri Lizertu. V bodoče bodo za preskrbovanje živine z vodo morali najti primerno rešitev; ali naj namestijo naprave za dviganje vode, še bolje pa bo, če bodo vodovodno omrežje iz Jan elj razširili do Sabličev.
Svetovalca se nato zanimata za stanje pokrajinske ceste Selce- Doberdob, kjer se ta cesta križa z gradbiščem avtomobilske ceste. Na delovišču, kjer so zgradili novi del pokrajinske ceste, je promet zelo otež-kočen zaradi velikih lukenj in debelega gramoza. Družba Autovie Venete, ki je dobila koncesijo za avtomobilsko cesto, je v zvezi s tem vprašanjem pojasnila, da so oih izdelani načrti za spremembo trase pokrajinske ceste Doberdob—Selce, ki jo bodo speljali pod avtomobilsko cesto. Podjetje, ki je dolžno to cesto zgraditi, so že pozvali, naj svojo obveznost opravi čim prej.
Zadnje vprašanje, ki ga v svoji interpelaciji zastavljata svetovalca Jarc In Bergomas pa zadeva razla-ščevanje zemlje za izgradnjo avtomobilske ceste in pa izplačevanje odškodnine. Družba je obljubila, da bodo izplačali odškodnino tistim kmetovalcem, ki se bodo s podjetjem sporazumeli za vsoto.
PISMO UREDNIŠTVU Ali je varen oporni zid v Ulici Alviano
Spoštovani urednik, pomlad je in zares primeren čas za lepe sprehode. Prejšnji dan sem se odpravil na kratek sprehod okoti
nišču. Na tistem ovinku do Ul. Al viano je dolg ln visok oporni zid, nad katerim je vrt. Imel sem občutek, da se oporni zid na sredini napenja, da nekam sili navzven. Ker je bil zgrajen pred kdo ve kolikimi desetletji, se prav lahko zgodi, da mu zob časa odje nekaj trdnosti. Zato se mi zdi, da bi morali tehnični organi goriške občine pregledati, če je dovolj trden in varen, sicer bi bilo bolje postaviti na eni in drugi strani pločnika, ob katerem stoji zid, opozorilo, naj hodijo pešci raje po pločniku na drugi strani ceste.
(Sledi podpis)
BLAGOVNI PROMET S SLOVENIJO
Uvoz in izvoz je dosegel v januarju 687 milijonov
Od tega go uvozili na Goriško za 463 milijonov, izvozili pa za 224 milijonov lir raznega blaga
Pristojni urad trgovinske zborni- milijonov lir. Uvozili so nadalje na
ce v Gorici je v preteklem januarju Izdajal v okviru maloobmejnega blagovnega prometa med Slovenijo in našimi obmejnimi predeli tri uvozna dovoljenja za skupno vrednost 14 milijonov lir. Poleg tega so uvozili na carino na Goriško še za 463 milijonov lir raznega blaga. V istem mesecu so izdali tudi 64 izvoznih dovoljenj za skupno vrednost okrog 210 milijonov lir. Biagovni promet v obeh smereh je torej dosegel 687 milijonov lir.
Z uvoznimi dovoljenji so uvozili samo mleko in mlečne izdelke. Pri uvozu na carino je na prvem mestu živina, meso ter mesni izdelki za skupno nekaj nad 358 milijonov lir. Drv so uvozili za nekaj nad 14 milijonov lir ln drugega lesa ter lesnih izdelkov ali polizdelkov pa za 38
Na proslavi žena v Gorici so zabavni del programa izvedli prosvetarji iz Steverjana, ki jih vidimo tudi na sliki: instrumentalisti spremljajo novi vokalni kvartet. Z istim programom so ansambli nastopili tudi na sinočnji proslavi ženskega praznika, ki ga je p.d. Briški grič pripravilo v števerjanu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO STAVKI VRTNARIC ONAIRC
Zasebne otroške vrtce ob meji je treba cimprej podržaviti
Od tega bodo imeli korist osebje, otroci in njihovi starši
Včeraj se je zaključila dvodnev-1 tem prenehala ONAIRC s svojim
Na letečem oddelku policije se je predvčerajšnjim zvečer zglasil 19-letni Roberto Luin iz Ul. Bot-ticelli 2 in agentom povedal, da so mu tatovi odpeljali avtofurgon fiat 500 *C» plave barve, ki ga je bil pustil v Ul. Vecellio blizu telovadnice, kamor je odšel na trening od 19.30 do 22. ure. Luin je povedal, da je bil avto last delodajalca Bruna Luina iz Ul. delle Linfe 2, lastnika slaščičarske delavnice v Ul. Volta Avto je bil vreden 150.000 lir. Preiskava je v teku.
IIUIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllliilllllllllltlllllllllllllimiHlIllliiiiuiiiiillllllllll
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Sopotnica je padla z vespe si zlomila zatilnik in umrla
Šoferja vozila so tudi prizivni sodniki spoznali za krivega, vendar so mu nekoliko znižali pogojno kazen
Pred prizivnim sodiščem (pred-. trenutku se je Annis peljal za ne-sednik Cinelli, tožilec Mayer, zapis, kim nemškim avtom, ki je bil od
nikar Parigi, obramba Poillucci, zastopnik zasebne stranke R. Ghez-zi) se je moral zagovarjati 22-letni Fiorenzo Annis iz Ul. Fametello 2, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil sopotnico, ki se je peljala skupaj z njim na motorju.
Obtožnica je trdila, da je obtoženec zagrešil prekršek nenamernega umora, ko je upravljal 11. avgusta leta 1963 skuter znamke «lam-bretta« 175» iz Trsta v smeri proti Sesljanu. Do nesreče je prišlo nekaj sto metrov za naravnim predorom na državni cesti št. 114 ob 18,30 zvečer.
Kako Je prišlo do nesreče? Obtoženec je podal policijskim organom in potem Javnemu tožilcu določene izjave, ki so bile nekoliko različne od tistih, ki jih je podal sodišču. Na podlagi njegovih takojšnjih izjav ln pričevanja Gio-vannija Gepplja in Rocca Gentile, pa so sodniki sklepali, da se je nesreča odigrala približno tako:
Nekaj pred naravnim predorom na državni cesti št. 14 je Annis prehitel z motorjem avto, katerega je upravljal Glovanni Geppi.
daljen od njega komaj" 3 ali 4 metre. Takoj nato je obtoženec spet zgrabil z desno roko za krmilo in potem sunkovito zavrl svoje vozilo.
oLambretta« je zaplesala na cesti ter se potem prevrnila. Radoslo-vicheva, ki Je sedela na drugem sedežu motornega vozila je zletela na cestišče ter si zlomila zatilnik. Umrla je med prevozom v bolnišnico.
Prvostopni sodniki so spoznali Annisa za krivega nenamernega umora ter so ga obsodili pogojno na 1 leto zapora. Zastopniku zasebne stranke pa bi moral plačati nekaj čez 50.000 lir. O odškodnini svojcem žrtve bi morali razpravljati na pristojnem civilnem sodišču. Prvostopni sodniki pa so odbili zahtevo predujmu na račun odškodnine.
Annis se je pritožil proti tej raz. sodbi, ker je menil, da ni bil kriv nenadnega zaviranja, na katerega ga je baje prisililo vozilo, ki je bilo pred njim. Sodniki prizivnega sodišča pa niso bili tega mnenja, temveč so v bistvu potrdili prvotno razsodbo. Obtožencu pa so zni-
na stavka otroških vrtnaric, ki so zaposlene v otroških vrtcih ONAIRC na obmejnem področju na Goriškem, Tržaškem in v videmski pokrajini. Vključno z onimi v Gornjem poadižju obiskuje vrtce te u-stanove okrog 7000 otrok, s katerimi se ukvarja 220 vrtnaric ob pomoči 12 pomočnic. Na Goriškem imajo v njih okrog 1500 otrok in med njimi precej slovenskih po naših vaseh.
Ta ustanova je otrok fašizma, ki jo je priklical k življenju z namenom potujčevati otroke že v predšolski dobi. Po padcu fašizma je sicer ta njen cilj in namen vsaj deloma odpadel, nekoliko so tudi spremenili njeno prvotno ime in tako je ustanova delovala dalje ob podpori države. Ta podpora pa Je, po zatrjevanju njenega vodstva, prihajala prepičla in tako je ONAIRC zašel v težave, saj se pritožujejo, da imajo okrog 800 milijonov lir primanjkljaja. Vlada je obljubila nadaljnji prispevek v znesku 400 milijonov lir, vendar do sedaj ni videti nobenega izboljšanja. Vrtnarice in drugi uslužbenci ustanove so mnogo slabše plačani kot njihovi stanovski tovariši na drugih podobnih položajih, saj imajo vrtnarice od 40 tisoč lir mesečno dalje in pridejo komaj po 20 letih službe na 70 tisoč lir mesečne plače. Pomočnice pa se morajo zadovoljiti z začetno plačo po 18.000, ki gre potem največ do 25 tisoč lir mesečno.
Razumljivo, da se vrtnarice in drugo osebje ne more preživljati s tako plačo. V zadnjih mesecih so že večkrat zahtevali od vodstva, naj jim zagotovi povišanje sedanjih prejemkov, pa tudi če jih ne bi takoj izplačali, ampak vsaj določili obseg poviška in od kdaj naj bi stopil v veljavo. Vodstvo pa je bilo za te pozive gluho, ker je v pričakovanju novega zakona, po katerem naj bi podržavili tudi te vrtce in bi s
delovanjem. Med tem pa je njen proračun zavit v precej megleno kopreno in ni glede njega nobene javne kontrole, ki bi ugotovila, kako in zakaj so uporabili podporo, ki jim jo Je izplačala država v zadnjih letih. Podržavljenje z nestrpnostjo pričakujejo tudi starši otrok, ki obiskujejo te vrtce, v katerih morajo plačevati vzdrževalnino za svoje o-troke in je ta vkljub slabi, odnosno nezadostni hrani, precej visoka ln znaša v Furlaniji po 6000, na Goriškem pa po 3000 lir mesečno za vsakega otroka. S podržavljenjem bo to plačilo odpadlo in zato, pa tudi iz vzgojnih in drugih razlogov bi bilo umestno, da zadevni zakon člmprej izdajo in ga v praksi izvedejo.
Stavka kovinarjev
Kovinarji goriške pokrajine so včeraj ponovno stavkali za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Delavci zasebnih podjetij in SAFOG so stavkali ves dan, delavci CRDA in OET iz Tržiča pa so zapustili delovno mesto od 9. do 12. ure.
Na Trgu republike je bilo včeraj dopoldne sindikalno zborovanje kovinarjev, na katerem so govorili deželni tajnik UILM Marchesan in pokrajinski tajnik CGIL Bergomas.
bodo po vsej verjetnosti razpravljali šele v mesecu aprilu, kajti za takrat predvidevajo, da bo okreval župan Romani, ki je na zdravljenju v bolnišnici. Župan, ki bo predstavil proračun, bo v svojem govoru nakazal programske smernice levega centra ter navedel konkretne korake za uresničitev prve faze tega programa.
Komunistični svetovalci v Tržiču so zahtevali sklicanje občinskega sveta, da bi nadaljevali diskusijo o programu konzorcija za industrijski razvoj mesta. Diskusija o tem vprašanju je bila prekinjena 23. februarja.
Indelicato
pred videmsko poroto
Pred porotnim sodiščem v Vid-
10 milijonov lir tropin, za 13 milijonov cementnih in azbestnih izdelkov, za 8,5 milijona papirja in papirnatih izdelkov, za 5,8 milijona bombažnega blaga ter celo za 2.4 milijona aluminijevega sulfata.
Med izvoženim blagom naj med drugim omenimo razno tekstilno blago in konfekcijo za 95 milijonov lir, za 54 milijonov raznih umetnih vlaken za 10 milijonov dragocenega lesa za pohištvo za 17 milijonov lir plutovine in izdelkov, za 13 milijonov električnega materiala, na« domestnih avtomobilskih delov ler raznih strojev.
Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da je bil v januarju uvoz blaga iz Slovenije precej višji od izvoza.
Na pobudo občinske uprave
Zanimivo predavanje o Danteju v Gorici
Odbor goriške občine je na eni svojih zadnjih sej sprejel sklep, da bodo v okviru 50-letnice prihoda italijanske vojske v Gorico proslavili ta dogodek med drugim tudi z vrsto kulturnih manifestacij. Ena takih prireditev je bilo predavanje. ki ga je občinska uprava organizirala pretekli torek zvečer v dvorani pokrajinskega sveta, kjer je univerzitetni profesor in član odbora za Dantejeve proslave Gio-vanni Getto iz Torina, govoril o Danteju kot pesniku in preroku.
Poleg številnih predstavnikov krajevnih civilnih in vojaških oblasti med katerimi naj omenimo prejek ta dr. Princivalleja, kvestorja dr Guido. predsednika pokrajinske u prave dr. Chientarollija, preds. trgo vinske zbornice inž. Rigonata in drugi, se je predavanja udeležilo tudi večje število drugih meščanov, ki so za to priliko do kraja napolnili pokrajinsko dvorano.
Govornika, ki je reden profesor za italijansko slovstvo na univerzi v Turinu, je predstavil župan Martina. Predavatelj je prikazal m precej poljuden način univerzalnost Dantejeve poezije in njegove široke koncepcije Božanstvene komedije kot poezije, v kateri se odraža tudi zgodovina, zemljepis in druga znanost njegove dobe, v kateri se prepleta laični svet z verskim.
Poudaril je tudi širok mednarodni razmah Dantejevih proslav ob 700 letnici rojstva, ki so bile ali so na programu od Avstralije pa do skrajnega evropskega severa. Tako so v Sovjetski zvezi prvi med vsemi izdali spominske Dantejeve znamke.
Predavatelj je omenil, da je pravkar prišel iz Zagreba, kjer so tudi irrieli zelo uspelo tako proslavo. Govoril je tudi o svojem srečanju s tamkajšnjim dantologom prof. Dea-novičem, ki je med vojno odnesel Dantejevo Božansko komedijo celo v lager, kjer so se sojetniki vrstili v čitanju tega ■ univerzalnega dela.
Za kvalitetno predavanje so se številni poslušalci zahvalili predavatelju z živahnim ploskanjem.
Nesreča delavca v CRDA
Na delu v CRDA v Tržiču se je včeraj ponesrečil 45-letni Carlo Devetak Iz Villess. Zaradi poškodbe na desnem očesu se bo v civilni mu se je včeraj dopoldne pričela! bolnišnici v Tržiču zdravil 20 dni. razprava proti 44-letnemu Ubaldu Indelicatu iz Trsta, o katerem se je razpisala lokalna kronika ob priliki sodne obravnave pred tržaškim
V tem mesecu seja občinskega sveta v Tržiču
Občinski svet v Tržiču se bo po vsej verjetnosti sestal proti koncu meseca. Na dnevnem redu je več vprašanj, o katerih bodo svetovalci razpravljali, vanj pa niso vključili proračuna za leto 1966. O njem
Takoj za predorom pa je prehitel žali kazen na 8 mesecev zapora, neki drug avto znamke «fiat 600). ker so mu priznali pravico do
Takoj nato je Annis dvignil desno roko ter dal šoferju avta, ki ga je prehitel, neke znake, katerih pomena niso utegnili ugotoviti. V tem
splošnih olajševalnih okoliščin. Zastopniku zasebne stranke pa bo moral obtoženec plačati nekaj čez
100,000	lir.
CESTO V PEVMI pri Vinčičih, ki jo je delno poškodoval zemeljski usad, bo občinska uprava zasilno popravila, dokler se ne bodo odločili za novo varianto na tem delu ceste, ki povezuje Pevmo s St. Mavrom in Podsabotinom. Buldožer je že na delu ter razširja cestišče v zgornji breg, da nadoknadi, kar je odnesel usad na spodnjem koncu
prizivnim porotnim sodiščem lan skega novembra. Indelicato se mora v Vidmu zagovarjati zaradi poskusa umora ravnatelja podružnice «Banca popolare di Tarcento« v Nemah, kjer je skušal ropati. Dogodek se je pripetil 17. novembra 1964. Ko je ravnatelj banke Ulisse Muzzolini ob prihodu Indelicata hotel sprožiti alarmni zvonec, je ropar streljal nanj. Na sre-go izstrelek ni zadel ravnatelja in se je zapičil v pisalno mizo.
Indelicato je poskusil oropati banko v družbi treh pajdašev, ki pa jih niso nikoli prijeli. Poleg omenjene obtožnice, je predsednik sodišča dr. Boschian prebral še obtožnico, da je Indelicato potvoril osebno izkaznico in da je imel pri sebi strelno orožje. Branilec obtoženega Indelicata, odvetnik Borgna iz Trsta, je zahteval prekinitev sodne obravnave ob pričakovanju dokončne rešitve prejšnjega sodnega
IZLET V VERONO. Kmečka zveza za Goriško sporoča, v zvezi z avtobusnim Izletom v Verono v soboto 19. t. m., da bo avtobus vozil po naslednjem voznem redu: ob 4. uri zjutraj z zgornjega Oslav-Ja, ob 4.10 s spodnjega Oslavja, ob 4.15 iz Pevme (pred spomenikom) in ob 4.30 s Travnika v Gorici. Med potjo bo kratek postanek blizu Trevisa. Odhod iz Verone ob 17. uri, povratek domov okrog 22.30.
Gorica
VERDI. 16.30 — zadnja ob 22.00: ((Afrika addio«. Dokumentarni Ki-nemaskope v barvah od Jacopet-tija. Mladini pod 14. letom pre-
postopka. Kot je zhanoT je IndeTi- poRcn^i,^0^,, neiie ehe cent cata lani novembra obsodilo trža- ^ORSO. 1715- ,<La PelIe ctle scot-
ta», Michael Callan in Clilf Robertson ; ameriški črnobeli film. MODERNISSIMO. 16.00 -	22.30:
«Non sono un’assassina», M. Robinson, J. Garen in D. Carrel.
ško prizivno porotno sodišče na 14 let zapora Proti tej obsodbi je odv. Borgna vložil priziv na kasa-cijsko sodišče. Videmsko sodišče je včeraj zavrnilo zahteve branilca in nadaljevalo sodno razpravo. Predsednik sodišča je najprej poslušal Indelicata, ki je izjavil, da se je tistega dne, ko je prišlo do ropa v banki v eNmah,, bil v Trstu s prijatelji.
Motociklist je padel v bližini pokopališča
Prejšnji večer nekaj pred 20. uro so sprejeli v civilno bolnišnico v Gorici na zdravljenje za 20 dni bl-letnega Alojzija Benčino s Trga Cavour 6, ki je dobil več udarcev in ran pri padcu na cesti. Benčina, ki so ga pripeljali z avtom Zelenega križa, je povedal, da se je peljal malo prej po Tržaški cesti s svojini motociklom Ker je izgubil neki vijak pri kolesu, se je to odtrgalo in Benčina je padel z vozilom vred kakih 150 metrov vstran od glavnega mestnega pokopališča, kjer so mu priskočili na pomoč mimoidoči.
Francoski črnobeli film; mladini pod 18, letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.15: «In ginocchio da te», G. Morandi in L. Efrikian. Italijanski črnobeli film.
CENTRALE. 17.00:	«La capanna
dello zio Tom», W Fisher in Mi. lene Demongeot; francosko-itali-jansko koprodukcijski film v barvah; zadnja ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, na Travniku 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 11,2 stopinje ob 13.15, najnižja minus 2,2 stopinje ob 1.15; povprečne vlage je bilo 40 od sto.
Darovi in prispevki
Za krvno banko v Gorici je občinska uprava iz Mariana darovala
5.000	lir.
17. marca 196®
MEPNAPOPNI NOGOMET
Belgija B 3
Italija B 3
CHARLEROI, 16. — Mednarodna tekma B reprezentanc Belgije in Italije, ki je bila danes, se je končala neodločeno 3:3. Prvi polčas se je končal z 2:1 v korist domačinov. Gole so dosegli v 2’ p.p. Verižen (Belgija), v 33’ Lambert (Belgija), v 41’ De Paoli (Italija), v 1' d. p. Meroni (Italija), v 38’ Barison (Italija), v 44’ Ghellinch. Sodil je Francoz Schwinte. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
BELGIJA B — Bosmans, Goes-sens" Bohez; Raskin, Spronck, Ghellinch; Semmeling, Michiels, Ver-heyen, Lambert, Thio.
ITALIJA B — Anzolin, Poletti, Ardizzon; Tumburus, Janich, Tiberi: Meroni, Rizzo, De Paoli, De Si-sti, Barison.
V predtekmi je mladinska reprezentanca Francije premagala Belgijo 3:0 (2:0).
Za sobotno tekmo s Francijo
Italijanska reprezentanca odpotovala v Pariz
FIRENZE, 16. — Danes je italijanska A reprezentanca v spremstvu tehničnega komisarja Fabbrija in zveznega zdravnika dr. Finija odpotovala z vlakom iz Firenz preko Milana in Domodossole v Pariz, kamor bo prispela jutri ob 9. uri. Italijanska reprezentanca bo namreč v soboto nastopila v ((Parku princev« v prijateljski tekmi s Francijo.
Pred odhodom so imeli italijanski nogometaši trening tekmo z Reggiano, ki se je končala 2:1 (2:0) v korist reprezentantov. Gola sta za reprezentanco dosegla Rivera in Domenghini, za Reggiano pa Callo-ni. Fabbri pred odhodom ni hotel najaviti postave. Dejal je, da bo še premislil in da bo enajsterico najavil šele jutri zvečer v Parizu.
V PLANICI OD 25. DO 27. t.m.
Na velikanki revija najboljših skakalcev
Trofeja Memorial ing. Stanka Bloudka» v trajno last zmagovalni ekipi
Od 25. do 27. t.m. bo na velikanki v Planici mednarodno tekmovanje v smučarskih poletih. Letos se bodo planiškega tekmovanja udeležili najboljši predstavniki številnih držav. Prireditelj — Smučarska zveza Slovenije z organizacijskim odborom — je namreč povabila v Planico najboljše skakalce Finske, švedske, Norveške, Italije, Švice, Fran-
cije, Avstrije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, ZDA in Kanade. Seveda bodo nastopili tudi najboljši jugoslovanski skakalci.
Tekme bodo na prenovljeni 130-metrski skakalnici. Omeniti pa je treba, da bodo do 1969. leta zgradili novo skakalnico, ki bo dovoljevala še daljše polete.
Za prireditev seveda vlada izredno zanimanje, ker je ta združena z izrednim jubilejem: 30-letnico prvega skoka čez 100 m. 1936. leta je namreč Avstrijec Sepp Bradi s skokom 101 m prvič poletel preko stometrske znamke. Prav zaradi tega bo organizacijski odbor letos nagradil vsakega tekmovalca, ki bo skočil nad 100 m z zlato kolajno, zmagovalcu pa bo prvič v zgodovini pripadel naslov »mojster poletov 1966».
Tekmovalci in novinarji, ki bodo prispeli 24. t.m., bodo nastanjeni na Bledu. Tekme pa bodo 25., 26. in 27. t.m. ob 10.30. Potek tekmovanja bodo prenašali v Evro in Interviziji in po mreži CBS (Columbia Brod-casting System).
Naravno je, da bodo prireditelji
poskrbeli tudi za parkirne prostore, ki bodo pri skakalnici, v Ratečah in če bo preveč navala, tudi v Kranjski gori, od koder bodo gledalce prevažali do Planice z električnimi vlaki.
V Planici se bo tokrat zaključil drugi ciklus tekmovanja za Memorial ing. Stanka Bloudka. Zmagovalni ekipi bodo izročili v trajno
ODBOJKA
Po porazu Bora v Bologni
Piščalko je treba znati pravilno rabiti
Nevspeh plavili zaradi pristranosti sodnika
Tudi tokrat, kot že vrsto nedelj se Bor ne more dokopati do zmage. Plavi so prvenstveno tekmo odigrali v Bologni proti tamkajšnjim gasilcem in pokazali precejšen napredek v skupni igri. Kljub dobri igri pa so borovci izgubili.
Na vrsto je prišel tu sodnik, ki je
z neverjetno pristranskim sojenjem odvzel borovcem set če ne dva in skoraj bi rekli tudi zmago.
V prvem setu so slovenski odbojkarji takoj silovito začeli in niso dopustili domačinov niti do sape. Precej je bil v tem nizu učinkovit blok, ki je onemogočal vsak nasprotnikov napad. Tudi zato je v naslednjih setih preskrbel soanik, tako da je začel piskati izmišljene invazije. Onemogočil je učinkovito obrambo, ker so morali borovci skakati v blok pol metra od mreža, da jim ni piskal. Lahko si tudi predstavljamo posledice. Rezultat drugega seta 15:4 je zato brez komentarja.
Najbolj pa se je sodnik ((izkazal)) v tretjem setu, ki je potekal izenačeno do stanja 13:12. Tu pa je šlo vse navzkriž. Sodnik je piskal borovcem nošeno žogo, kar pa niti od daleč ni bilo res. Jurkič je v dovoljeni obliki stopil do sodnika, ki ga je zavrnil češ da je tudi on igral odbojko in da že ve kaj dela. Servis je tako prešel nasprotniku. Servis žogo je s čekičem prestregel Orel, ki jo je podal podajaču. Ta jo je dvignil za Plesničarja, ki ni skočil, temveč samo rahlo poklopil žogo tik ob mreži, žvižg sodnika in neverjetno: Plesničarju je piskal nošeno žogo. Spet nasprotnikov servis in piskanje nošene žoge, kar spet ni bilo. še za zaključek neupravičen poseg in konec seta. Lahko trdimo, da se je moral sodnik zahvaliti, da je imel pred seboj Borovo ekipo, ki velja za najbolj disciplinirano moštvo tega prvenstva. Vsaka druga ekipa bi kaj podobnega ne prenesla mirno.
Demoralizirani borovci so zadnji set katastrofalno začeli. Bolonjčani so že vodili z 9:0. Usoda je bila zapečatena. Toda neverjetno. Bor je silovito reagiral in kljub sodniku, ki se je sicer nekoliko izpametoval, je nadoknadil in pri dvanajsti točki izenačil. Spet je stopil na plan mož s piščalko, ki ni domačinom piskal očitno nošenih žog, da ne govorimo
Juniorsko odbojkarsko prvenstvo
Zmaga Krasa nad CRDA
V torek je šesterka Krasa premagala v tekmi juniorskega odbojkarskega prvenstva tržaško CRDA 2:1 (11:15, 15:12, 15:9). V drugi tek-mi tega večera pa so morali Zgo-ničani kloniti bolj vigranim tekme, cem ENAOLI 2:0 (15:12, 15:12). V istem večeru je CRDA pripravila presenečenje z zmago nad ENAOLI z 2:0 (15:12, 15:10).
še z enim porazom. Pokazana igra pa nam daje upanje, da bomo v bodoče prisostvovali še kaki zmagi.
Izid:
Bovolli — Bor	3:1
(15:6, 4:15, 15:13, 15:12)
Postavi:
BOR — Jurkič, Mijot, Vitez, Veljak, Plesničar, Fučka, Uršič, Vodopivec in Orel.
BOVOLLI — Zanetti, Mobili, Zin-garo, Celeste, Poscarelli, Strazzari, Bassi, Maraschini, Martelli in Zec-chi.
Sodnik: Fibbia iz Reggio Emilie.
f. v.
Jutri
Bor-CRDA
Jutri v petek bo ob 20. uri v telovadnici šole v Ul. Zandonai tekma juniorskega prvenstva med šestericama Bora in CRDA.
ŽENSKA A LIGA
Malo možnosti za rešitev Mivarja
Za presenečenja ženskega prvenstva ne skrbijo ekipe iz zgornjega dela lestvice temveč tiste skromnejše, ki se na repu jakostne razvrstitve bore za obstoj v tej najvišji ligi.
Tako izstopa med vsemi izidi štirinajstega kola zmaga turinskega
lasTtrofejo, ki "sta* ga dala na raz- o dotikih mreže, polago Delo in TT.	I Tako se je moral Bor zadovoljiti
.................
POD UDARCI IZREDNO VICRANE KRIŠKE VESNE
Skoraj ducat golov v mreži proseškega Primorja
Kriška Vesna je v nedeljo presenetljivo visoko premagala v tekmi prvenstva in. kategorije enajsterico Primorja B. že po začetnih udarcih je bilo vidno, da bo proseško moštvo doživelo katastrofo. Prodorov Križanov je obramba vzdržala
le 6 minut. Tedaj je Rener prvič pretresel mrežo Primorja. V sredi-
Z nedeljske tekme Vesna—Primorje B. Prosečani branijo lastno mrežo
šču igrišča dobro pripravljena igra kriških nogometašev Je kmalu rodila sadove. V 15’ je Košuta R. zvišal rezultat, dve minuti kasneje je Husu tretjič zadel cilj in takoj zatem tudi četrtič. Križani so dobesedno oblegovali vrata zmedenih Proseča-nov, ki so morali po zaslugi Rener-ja v 24’ petič kloniti.
Po tem rezultatu si je Vesna privoščila oddih, kar so izrabili Prosečani, da so v 31’ in v 45’ dvakrat potresli mrežo tekmecev.
V nadaljevanju je Vesna ponovno vzela vajeti igre v svoje roke in je že v 5' po Renerju povečala rezultat na 6:2. Ni minila niti minuta, ko se je mreža proseškega vratarja sedmič pretresla. Tokrat je žogo spravil do cilja Germani, kateremu je v 12’ sledil Husu. Vrste golov pa še ni bilo konec. V 21’ je Košuta R. devetič prevaril vratarja Primorja, Husu pa je v 43’ iz enajstmetrovke postavil končni rezultat 10:2.
Vesna je nastopila v postavi Štolfa, Sulčič D., Hrvatič, Sulčič S., Ca-nazza, Rener, Košuta E., Michelini, Košuta R., Husu in Germani.
Lanca nad peterko Mobili iz Bologne. S to zmago je Lanco naredil velik korak naprej na poti varnosti in obstoja, saj ima zdaj dve točki naskoka nad Mivarjem in Omso.
Omsa iz Faenze ni bila zmožna ponoviti svojega uspeha iz prejšnje nedelje ter je zaradi poraza v Brescii še vedno na zadnjem mestu.
Poglavje zase predstavlja tekma med Mivarjem in turinskim Fiatom. že od samega začetka je vodstvo tržaškega Mivarja jasno povedalo, da se bolj poteguje za ponovno osvojitev državnega naslova v ju-niorski konkurenci kot za sam obstoj v prvi ligi. Temu sklepu primemo je tudi odrejalo sestavo nastopajočih ekip na juniorskem in državnem tekmovanju ob priliki istočasnih nastopov.
V	nedeljo je mlajšo Mivarjevo peterko čakala tekma odločilnega pomena z Ginnastico: poraz bi namreč izločil Mivar od nadaljnega nastopa v tej konkurenci. Zato je trener Mari uporabil vse najboljše atletinje za tekmo v nižji kategoriji in poslal na igrišče A lige le rezervne atletinje.
V	občudovanje vseh pa so prav te, še neizkoriščene in nepripravljene igralke, držale v šahu v uvodnih minutah igre rutinirane nekdanje italijanske prvakinje Fiata.
Ta zaloga potencialno dobrih igralk Mivarja nam še bolj greni spoznanje, da bo ekipa verjetno morala v nižjo kategorijo prav v trenutku, ko bi bila pripravljena nuditi pravi izraz svojih resničnih sposobnosti.
Upati je le, da bo ekipa izkoristila še dva nastopa za nabiranje točk. To sta predvsem tekmi z Zais-som iz Milana na tujem ter z Lan-com pred domačo publiko.
če jim bo šlo vse po sreči, jim bosta ta dva uspeha zagotovila obstoj v tej kategoriji. Oba pa sta tudi dosegljiva. Zaiss je imel svojo zlato dobo ob zaključku prvega dela prvenstva, ko je premagal celo vrsto močnejših peterk. Po točke je prišel tudi v Trst, zdaj pa je, vsaj sodeč po rezultatih, bolj v senci.
Lanco pa predstavlja pravo nevarnost. ker je direkten nasprotnik v tej dirki do varnega mesta. Zato bi bil poraz proti njemu usoden. Tu-rlnčanke pa so razen nedeljske zmage pokazale dobro igro tudi v ostalih zadnjih nastopih, ko so močno kljubovale znatno močnejšim peterkam.
Jasnejšo sliko o zadnjih zavrtlja-jih tega prvenstva pa bomo imeli že po nedeljskem kolu, ko nam_ bosta znana izida za to borbo važnih srečanj Omsa — Faenza in Zaiss — Mivar.
I. PATRIZIO
MILAN, 16. — Domači Simmen-thal je nocoj premagal v povratni tekmi turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakov Real Madrid 93:76 (35:37). Ker so prvo tekmo izgubili samo 71:66, so se Milančani uvrstili v finalni del turnirja, ki bo verjetno v Bologni.
V Selvi Gardeni svetovno prvenstvo za 1970. leto?
4 4 * f- ■
BOČEN, 16. — Selva Gardena se resno poteguje za organizacijo smučarskega svetovnega prvenstva 1970. leta. Pred dnevi sta bila že na kraju predstavnik avstrijske smučarske zveze dr. Weizzer in predstavnik madžarske zveze Emanuel An-tal, ki sta si podrobno ogledala dolino in predvsem vse proge v okolici Selve Gardene. Za aprila pa pričakujejo prihod dr. Weizzerja z inž. Spieso, ki je načelnik urada za omologacije pri mednarodni smučarski zvezi (FIS).
Pobudo za kandidaturo je sprožil poseben odbor, ki predstavlja tri občine v tej dolini in sicer Orti-sei, Selva Gardena in Santa Cristi-na. Zaradi tega vodstvo FIS resno proučuje možnost izvedbe svetovnega prvenstva v tem južnotirol-skem kraju. Edini problem bo ureditev proge za moški smuk, ki je 300 m krajša in tudi višinska razlika ne odgovarja pravilniku. Domačini pa imajo v načrtu preureditev proge, ki bi se zaključila v kraju La Pozza v naravnem amfiteatru, ki lahko sprejme veliko šte. vilo gledalcev. Drugi problem predstavljajo ceste, ki jih bodo morali razširiti in jih usposobiti za večji promet. Prihodnjo zimo bodo izvedli tu tekmovanje, ki bo služilo za kolavdacijo celotne organizacije. Ni izključeno, da bo že ob koncu leta znano mnenje delegatov FIS, ki so si in si bodo še ogledali morebitno prizorišče te revije najbolj, ših alpskih smučarjev 1970. leta.
KENT KEhJ
■■ -	Ji
V nedeljo se je v Ljubljani zaključilo z zmago Sovjetske zveze svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Na sliki prizor med zaključno tekmo SZ — CSSR
i-gi
• _ -■ ir*--” *	.:
^ rnJm


jL&r*
Ob zaključku dvoboja dvig sovjetske zastave in himna na čast zmagovalcev
^	j,;
*'u u
L	'j

Zaključna slovesnost: v ozadju nosilci zastav, v ospredju pa sovjetski hokejisti prejemajo pokala svetovnih in evropskih prvakov
ZGODBA I O VIKU
v
V
<*>
CECILIJ
URBAN:
A'
45. KKKHK»«»0<><
iOOOOOOOCK
Prav tako je hitel svetal pas po morju, ko je bil zapuščal Trst Takrat mu je kazal pot semkaj, v Italijo... Kdaj pa mu bo pokazala pot nazaj? Hudo mu je bilo zapustiti rodni Jadran, morje.	. „
Viko je še dolgo stal na bregu, dokler tudi spanec ni njega premagal. Povrnil se je k smreki in tiho legel poleg
Takrat se je iz globine pinijevega gaja priplazila na breg pošast v spolzkem, sivem oklepu in obmrla v opazovanju bele svetlobe nad črnim breznom.
San Marino
Visoka, strma gora, odkoder je na daleč videti italijansko zemljo Država v državi. Demokratična republika, od vseh strani obkrožena od liberalne monarhije, ne dolgo pred tem pa od oblasti svete cerkve. V dolgih stoletjih svojega obstoja je opazovala s svojega vrha zapletene peripetije v življenju države, ki jo je obkrožala in vedno ostala gostoljubno zatočišče za
vse preganjance.	,,	, xx ,
Ozka cesta se v cikcaku dviga kvišku na majhno ploščad, kjer leži prestolnica, ki je tudi edino mesto republike. Po
pobočjih gore, sredi vinogradov in oljčnih gajev, se belijo majhne hišice ter rumenijo krpe koruznih polj; ponekod stojijo kot strogi stražarji ciprese, vse črne na sinjem nebu. Na vrhu, sredi trga, se dviguje steber, ovenčan s kipom Marije, čeprav je pokrovitelj republike sveti Marino, trg pa nosi ime Svobode.
Ob predvečerni uri sta se na tem trgu pojavila mladeniča, vsa prašna in ožgana od gorskega sonca, z nahrbtnikoma na plečih in dolgima palicama v rokah.
V	San Marinu vsi poznajo vse in čeprav so se prebivalci
mesteca navadili kdaj pa kdaj videti pri njih radovedne turiste, je vendar njihov prihod vsakokrat povzročil nekakšno vznemirjenje v prestolnici. S stopnic veličastne stolne cerkvo se je spustil cerkveni čuvaj, ki je bil pravkar odzvonil Ave Marijo in namesto, da bi šel domov, se je odpravil naravnost v brivnico, ki je bila tudi lekarna. Te ustanove so slutile, po navadi, ki je bila ukoreninjena že od srednjega veka pri vseh prebivalcih Apeninskega	polotoka,	nekaj klubom	podobnega,
kjer so se radovedneži	zbirali, da	bi poklepetali	o	svetovni
politiki, medtem ko se	je krog drugih govorcev	v	sosednji
pivnici omejeval na mestne dogodke.
Iz vladne palače je prišel v usnjenem jopiču eden izmed senatorjev države, po poklicu čevljar in se veličastno približal popotnikoma.
((Dobrodošla v naši	republiki,))	je spregovoril	v	pozdrav
in se, ne brez važnosti, predstavil: ((Senator San Marina Gio-berini.»
»študent iz Trsta,« je odgovoril Virgilio, tudi ne brez važnosti.
Potem so se na senatorjevo vabilo vsi odpravili v pivnico, da bi izpili za prijetno srečanje; semkaj so se že takoj preselili obiskovalci brivnice na čelu s samim brivcem, prav tako senatorjem najbolj demokratične republike.
V	pivnici, katere dobršen del je zavzemal izredno velik sod, se je zbralo kakih deset ljudi, v glavnem članov vlade:
predstavniki obrti, trgovine, poljedelstva in znanosti, med katerimi je bil tudi učitelj.
»Iz Trsta torej? študenta? Italijana?« so z neprikrito radovednostjo spraševali Sanmarinci.
«Jaz sem Slovenec,« je pojasnil Viko, «moj tovariš pa je Italijan.«
«Tako, tako,... Prišla sta torej v domovino?«
«On je prišel v domovino, moja domovina pa je ostala tam: jaz sem Slovenec.«
«Aha, že razumem: to pomeni Avstrijec.«
((Slovenci niso Avstrijci,« se je vmešal Virgilio, ko je videl, kako so zardela lica njegovemu prijatelju, ((živijo pod oblastjo Cieca Beppa, toda oni niso Avstrijci...«
»Nekoč je bila tudi Italija pod Avstrijo, potem pa je postala svobodna dežela,« ga je razburjeno prekinil Viko. «Tako bo tudi s Slovenijo«.
«Bravo, giovanotto!« Učitelj je stisnil Viku roko. «Tako mora govoriti resnični sin svoje dežele in da bi bilo tako!«
«Da bi bilo tako!« so v zboru spregovorili vsi prisotni, lastnik vinskega soda pa je vsem nalil vina, potem pa nazdravil, ko je visoko dvignil svoj kozarec:
«Za svobodno Slovenijo!«
Prenočila sta v učiteljevi hiši, ki je pozno v noč spraševal Vika o Slovencih, njihovi zgodovini in njihovem Jeziku. Zelo malo, skoraj ničesar ni vedel o slovenskem ljudstvu, ki je živelo na drugi strani morja in njegova radovednost je ganila Vika. Celo Virgilio Je z zanimanjem poslušal prijatelja in ga pogledoval s spoštovanjem.
Gostoljubni samostan
V gorah je celo poleti sveže, ponoči pa je naravnost hladno. Cisto nekaj drugega, kot pa na morski obali pod pisanimi kronami pinij, ki vsrkajo čez dolgi dan ves žar južnega sonca.
«Na mojem zemljevidu, ki ga je dal Elija, to pa pomeni tukaj, v gorah, je samostan, kjer dajejo kapucini tujcem Vxer nočišče in celo hranijo jih brezplačno. Kako misliš ti, Viko?*
«Kaj hočeš, če je brezplačno... Ne bi prenočevala na teh kamnih. Kapucinci imajo takšne samostane za sprejemanj® tujcev, to vem. Samo kako ga bova našla, ta samostan?«
«Na zemljevidu ga imam označenega, vse sem vnapreJ predvidel!« je ponosno izjavil Virgilio.
Samostan je bil že čisto blizu in soncu se ni niti posrečil® zaiti za bližnji vrh, ko sta mladeniča odločno potrkala n» vrata, okovana z železom.
Visok, grbast kapucinec, brat-vratar, ki je bil hkrati sin” žabnik tudi pri dveh celicah, namenjenih za «tujce in pop®4, nike«, si je mrko ogledal očitno nedonosna mlada popotnik®* toda stranska vratca težkih vrat je vseeno odprl.
((Vstopita, v imenu Kristusa in njegovega svetega berač® Frančiška!«
«Amen,» sta soglasno spregovorila mladeniča ter prest«* pila debelo deblo, ki je služilo za prag.
Kot štorasta gmota je ležal za yrati starodavni samostan* ki so ga bili tukaj .zgradili pred sedemsto leti. Sleherno ® med minulih stoletij je prineslo svoje dodatke k arhitektur* tega poslopja in odtod Je izvirala njegova jetniško-trdnjavsk* in mrka podoba. Toda sama celica, ki je ležala v eni izm®® takšnih dozidkov, kamor je brat-vratar popeljal naše p®Pot‘ nika, ni bila čisto nič podobna, kakor bi bilo moč pričakovati* jetniški celici. To je bila velika soba z velikanskim kaminom* kjer so pozimi verjetno kurili kar cela debla. V samo celic® si lahko ob svetih praznikih namestil kar nekaj desetin xCr mar jev.
«ZdaJ seveda ni zima, vseeno pa bi ne bilo slabo °Sr®^ vaše celice,« se je obrnil Virgilio na kapucinca ter si tri r®*1 od mraza, ukaj mislite, častiti oče?«
(Nadaljevanje sledi)
-------—TT’	« TT TTTT FPON «3 808 In 94-638 - Poštni nredal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 - II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20- Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnapr^
UREDNIŠTVO: TRST - UL. M^ECCH^ II ” I?LP°N SFRJ- 'posamezna Številka v tednu in nedelto50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 ~z četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, <^ teiefon 22-^ “tekoTrač^Tri^ NeSSbZr^	~	- OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške *
SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stari	^^naSajo pri upravi ^Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Sodeta Pubblicita Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst,________________________________________^