Štev. 39 (Tek. račDB s pošto. - C. C. con la Posta) Trsfo, petek 24. septembra 1926. Leto IV. :: uhaja vuk petek dopoldne. :: Naslov: TRST-TRIESTE C ASELLA CENTRO 87 :: ali pa: Via Imbrlanl »/III. :: 0O0---------- Izdala: konsorclj MALEGA LISTA MALI TEHNIK ZA NOVICE IN Stene: ena številka 25 stotink. ... Eno leto 1r- v*- .. Pol • ^ *vV* hi r. W13LjANa (JUGOS Mali koledar. Petek, 24. septembra: Marija rešiteljica jetnikov. — Sobota, 25.: Kami!; Kleofa. Nedelja, 26.: Ciprijan in Justina. — Ponedeljek, 27.: Kozma in Damijan. — Torek, 28.: Venčeslav. — Sreda, 29.: nadangel Mihael. — Četrtek, 30. septembra: Hieronim (Jerko), — Petek, 1. oktobra: Re-■migij. MALE NOVICE Nova župnija v Trstu. S 1. oktobra se odpre v tržaškem mestu nova župnija, katero bodo vodili frančiškani. 2upna ceidcev bo cerkev Marije Milostne na Kjadinu. Župniji bo dodeljen kos župnije sv. Vincencija in kos župnije sv. Antona. Urad za manjšine. V Zagrebu se je osnoval poseben tiskovni urad, kateri zbira in razpošilja novice o jugoslovanskih narodnih manjšinah zunaj države. Kongres pravnikov. V Ljubljani so imeli večdnevno zborovanje 'pravniki iz cele Jugoslavije. Razpravljali so zlasti o tem,' kako urediti v Jugoslaviji postavodajo enotno za celo državo. Na kongresu je prišiti čez 1200 pravnikov. Slovenski Orli v Rimu. V Rimu so imeli biti v prvih dneh septembra velike tekme katoliških telovadnih organizacij iz raznih držav in narodov. Vsled nekih neprilik so tekme odpadle. Slovenski Orli pa so že bili na potu, zato so šli dalje v Rim. Biild so v avdijen-ci pri papežu. Voditelje romanja je poslanik Jugoslavije pri Vatikan«, Simič, povabil na obed: Orli so si ogledali Rim in okolico ter obiskali še druge znamenite kraje v Italiji. Opombe vredno je, da je pri papeževi maši tudi to pot slovenska pesem najbolj ugajala. Pašičevo zdravje. Iz Cavtata v Dalmaciji prihajajo vesti, da se je staremu Pašiču zdravje zopet poslabšalo tako, da ne more iz sobe. Zato naj brž e ne pojde tako hitro v Belgrad. Sploh bo težko še mogel prevzeti vladno krmilo. Morski volk. Prejšnji teden se je pojavil v Kotorskem zalivu ogromen morski volk, dolg 8 m. Nemudoma so se izpraznila vsa kopališča, dasi pritiska huda.vročina. Volk dela velike preglavice tudi čolnarjem in ribičem, ker se izprehaja zdaj tod zdaj tam in niso nikoli gotovi, da se ne poja-vi ter jim prevrne ladje. Nekaterim je že potresel vozilo, da so bili v skrajni nevarnosti. Oblasti so odredile lov na ■velikana. Glava za glavo. Mehikanski razbojniki so ujeli ameriškega državljana Rosentala blizu glavnega mesta Metlike. Računali so gotovo na veliko odkupnino. Namesto tega pa je prišla mehikanska policija z orožjem nadnje, da bi osvobodila ujetnika. A razbojniki so ga zaklali in potem zbežali. Policija jih je dalje zasledovala in prišla do njihovega taborišča. V boju je bilo ubitih 7 razbojnikov. Od ujetih so bili štirje spoznani kot soudeležniki pri Ugrabljanju Rosentala; tudi ti so bili usmrčeni. Vseh 11 trupel je bilo povešenih po drevju v svarilo. Roparji so še kasneje napadli policijo, da bi rešili nekatere ujetnike; spet se je vnel boj, v katerem je padlo 13 roparjev. — Mehikanska policija je pokazala veliko vnemo, ker je ameriška vlada v treh dopisih ostro zahtevala kazen za zločin nad ameriškim državljanom. Zaradi enega jih je poginilo 24. Velllt vihar na Floridi Uničena mesta. Potopljene ladje. Slabih vremen, viharjev in neviht smo letos vajeni. Vedno heremo v listih, kako se tu ali tam znaša hudo vreme. Ali takega še ni bilo kakor na Floridi. Florida je rodoviten polotok v Atlantskem oceanu ter spada k Združenim državam Severne Amerike. Florida pomeni po naše «Cvetna dežela«. Res pravijo, da je malo tako lepih dežel na svetu. Na Floridi je večna pomlad, samo cvetje in zelenje. Tja hodijo ameriški bogataši trošit svoje milijone. V petek 17. septembra ponoči se je dvignil nad Florido vihar. Moč vetra je dosegla brzino 500 km na uro (kraška burja jih šteje kakih 100 — torej je bil vihar petkrat hujši). Vihar je potrgal vse brzojavne in telefonske napeljave. Podrl je tudi neki stolp za radiotelegrafijo. Zato so poročila razmeroma kasno prišla v svet. Posebno močno je bilo prizadeto mesto Miami. Mrtvih s0 našli kakih 150 oseb, ranjenih se je naštelo okoli 3000. Mesto je porušeno kakor ob velikem potresu. Vihar je razburil tudi morje, tako da so se v pristanišču potopile vso ladje. ti ko ladij, ki so vozile v bližini m«' . u morju, je bilo vrženih kar scela na suho. Med temi je bil tudi en velik tovoren parnik s tovorom vred. Na suho je prišla tudi jahta bivšega cesarja Viljema, katero je bil kupil nek ameriški bogataš po končani svetovni vojni. V mestu Miami je podrtih čez 2000 hiš, med njimi tudi mogočne palače in banke. Pristaniške naprave, pomoli in nasipi so vsi razdrti. Hudo so bili zadeti tudi drugi kraji na Floridi. Vseh mrtvih je baje okrog 2000. Ameriška vlada je dala brzojaven ukaz vojnim ladjam, naj hite delit pomoč. Poslali so tudi posebne vlake z zdravniki in strežnim osobjem. Prezident Coolidge je izdal proglas za nabiranje prostovoljnih darov v pomoč potrebnim. Sodi se, da ! se bo koj zbralo 100 milijonov dolarjev. 1 Škoda je seveda mnogo večja. mihec Razbojništvo po Istri Napad v Orličih. V četrtek 9. septembra ponoči okoli 10. ure je v Orličih blizu Vodnjana potrkalo iia vrata kmeta Ivana Orliča. Znotraj je bilo slišati ženski glas: «Kdo je?« Odgovor: « Prijatelji«. Zena odpre in vidi tri zakrinkane može, ki udero v hišo. Dva njih tovariša pa sta stražila zunaj na vogalih. Prvi trije podro ženo na tla in gredo noter. Na postelji najdejo 65 letnega starca. Zahtevajo denar. On se jim postavi v bran. Zlomi jim puško, ki so jo naperili proti njeipu. Ker ni imel orožja, začel je grizti okoli sebe. Slednjič so ga s kopitom po glavi, da je padel nezavesten. Padli so tudi streli. Med tem je tudi žena klicala v veži na pomoč. V bližini so patrolirali orožniki in prihiteli na lice mesta. Razbojniki so zbežali. Orožniki so našli po tleh kose mesa in krvavo puškino kopito. Drugi dan so spustili na preganjanje roparjev. Aretirali so kaj kmalu vseh pet v vasi Kranceti. Poglavar Peršič je bil po rokah in obrazu ves razpraskan; to ga je izdalo. Dva nesrečna ovčarja. Grgo Jugovac iz Bačve je pasel ovce. Prišli so tatovi in začeli ovce odganjati. On je kričal nanje in tedaj so ga ustre- lili. Umrl je v petek 10. septembra. Tudi njegov sin je bil nesrečen. Da bi se ubranil roparjev, je vzel seboj na pašo revolver. Na paši se je nekako nerodno igral z orožjem, revolver se je sprožil in ga zadel v nogo. Moral je iti v bolnišnico. V Slumu. «Pučki Prijatelj« poroča tudi iz Sluma v Čičariji, da so lopovi odgnali nekemu siromaku 5 glav ovac. Sodi se, da so bili morda tatovi iz Račje vasi. V Račji vasi je imelo biti namreč opasilo z običajnim zapravljanjem. Lani osoraj so bile ukradene ovce v Klenovščaku tudi k opa-silu v Račji vasi. Še ovčja tatvina. V torek na večer dne 7. septembra je gnal pastir Peter Račan iz vasi Medejan pri Barbarigi svojo čredo proti domu. Na nekem ovinku sta ga dočakala dva dedca; eden mu je vrgel kos platna čez glavo in ga krepko stisnil, da se ni mogel ganiti. Drugi je tačas hitro odgnal ovce. Ko so bile ovce že daleč proč, je tudi prvi pustil pastirja in šel za plenom. Preplašeni pastir je tekel domu povedat. Šli so na pogon, a niso ničesar našli. Gospodar ima škode 3500 lir. Uiurn, Ali se vpišeš v društvo US In til ■ miroljubnih? I Alf P P 1 Bi se’ pa nimam denarja J H ALU ■ za revolver. Blagajna kliče na pomoč. Oni dan je bila vsled radovednosti neke ženske deset minut vsa varnostna armada mesta Washington v skrajni razburjenosti. Neka uslužbenka državne blagajne je bila radovedna, kako so ustvarjene ključavnice velikih vzidanih blagajn. V ta namen je zasukala ključ ene odprtih blagajn. V tem hipu pa je nastal v celem, velikem poslopju, na policijskem ravnateljstvu in drugod silen alarm. Straže so zapirale vse izhode ter bile z orožjem v rokah pripravljene na vse. Policija.celega mesta je pazila,' kje se bodo pojavili banditi, pa ni bilo nič. Zlata jajca. Grozni potres na Japonskem, ki je toliko prebivalcem prinesel smrt, skrb in pomanjkanje, je bil v enem slučaju vendarle ključ do poštenega bogastva. Med pogorelci v glavnem mestu Tokio je bila tudi starodavna tvrdka, ki se je pečala s špecerijo. Dvanajsti rod je sedanji. V tej rodbini se že več stoletij od roda do roda podeduje zapečatena oporoka s posebno pripombo, da se sme odpreti le v skrajni sili. Ko je sedanji lastnik vsled požara, povzročenega po silovitem potresu, moral zapustiti hišo, je predvsem rešil ta stari dragoceni dokument. Ko je videl, da je popolnoma vse uničeno in opustošeno, se mu je trenotek zdel primeren, da pismo odpre, kar je tudi storil. V pismu je stalo samo: «Kopljite v kleti« ter bilo označeno mesto, kje naj kopljejo. Ko je ogenj ponehal, je gospodar sledil navodilu ter izkopal tri prstene lonce napolnjene z zlatim denarjem v obliki jajec, ki izvira še iz fevdalnih časov Japonske. Tako je zdaj bogatejši kot kdaj poprej, kajti zlatniki so vredni pet milijonov lir. Ubogo dekle. Poljski bivši minister Skrzynski je poročil neko siromašno Američanko. Reva ni prinesla seboj drugega kot 300 milijonov dolarjev dote, kar bi bilo 8 milijard lir (piši 8.000.000.000). Njen oče je avtomobilski kralj Ford:. Poročenca ne bosta pela tiste znane: «Repa, korenje — slabo življenje«. Pomlajevanje bo faliralo. Stara pesem je pela, kako lepo bi bilo, če bi se tak doktor dobil, ki bi stare ljudi mladil. Pred nekaj leti je ruski zdravnik Voronov začel te vrste čudeže delati v Parizu. Starim ljudem vceplja živalske žleze, ki jih res pamila.de, a za malo časa. Med prvimi, ki se je dal «pomladiti», je bil neki londonski hotelir. Uspeh jo bil izboren, vse je strmelo —' toda samo dve leti. Sedaj je dotični pomlajeni 741etni mož umrl in zdravniki trdijo, da bi bil brez ((pomlajenja« dosegel večjo starost. Neki znani kirurg primerja umetno pomlajenost staremu obrabljenemu avtomobilu, v katerega se montira nov motor. Voz bo sicer lahko vozil, a v najkrajšem času bo popolnoma uničen. Prazno življenje. V neki mali vasi poleg Marseille-a se je nedavno poročila slavna francoska i-gralka Cecilija Sorel z grofom de Segur. Poleg Angležinje Ellen Terry, je Sorel najslavnejša igralka na svetu. V Parizu ima prekrasno palačo in družabni večeri, katere pogosto prireja, so .vsakokratna nova posebnost. Njena postelja je iz naj-dražjega lesa ter vsa vdelana,« slonovo kostjo. V veliki jedilnici, kjer se shajajo slavne osebe vseh stanov, se nahaja velikanska miza, katere plošča je iz enega samega kosa marmorja. Ko je Sorel potovala v Ameriko, je imela seboj štiriintrideset velikih Lovčekov, katere je zavarovala za 3 milijone frankov. V njih je bilo med drugim 48 oblek in ravno toliko klobukov. Eden teh je bil najrazkošnejši, kar jih je bilo kdaj n,a svetu narejenih. Bil je izdelan iz zlatih čipk. obrobljen z dijama-nti in malimi smaragdi' ter bil zavarovan za en milijon frankov. Kadarkoli ga igralka ni imela na sebi, je klobuk stražil tajni policist. Čudna dežela. Avstralija je posebno bogata letečih živali, ki niso ptice. Dvajset vrst jih je med njimi, leteče veverice, leteče miši in celo leteči medvedje. Vse te živali niso pravzaprav letalci, pač pa le spu-ščalci, ker imajo na nogah kožice, s katerimi se spuščajo od drevesa na drevo. Letečo veverico smatrajo za najlepšega sesalca na svetu. Toda v tej deželi letečih živali se pa nahajajo ptice, katere ne morejo letati. Emu, avstralski noj, potem pa Kasuar, sta oba brez peroti ter navezana samo na svoje dolge noge, kadar bežita -pred sovražniki. Razmere v Risiii Dogodki zadnjih tednov v Rusiji so vzbudili v vsej evropski javnosti ž'ivo zanimanje za to ogromno državo, ki je Evropi zavito v tajnosti polno meglo nepoznan ja že od nekdaj, zlasti pa od prevrata, ko večina evropskih držav ne pusti. ruskemu boljševiškemu časopisju dostopa, na svoje ozemlje. Sicer je zgrešena prenagla sodba nekaterih velikih zapadnoevropskih listov, da bo boljševiška. Rusija v kratkem razpadla, čisto gotovo pa. je, da doživlja sovjetska “Rusija težko notranjo krizo. Mislilo se je, da, se bo položaj razčistil koncem septembra, ko bi se naj vršil 15. vseruski botljševiški kongres. Toda glavni boljSe-viški izvršilni odbor, ki ima vso moč Rusije v svojih rokah, je prod kratkim odgodil kongres na pomlad 1927. Struje v stranki. Boljševiška stranka se nahaja namreč sedaj v težkem položaju, kor je razcepljena v več skupin. Večino ima Stalinova skupina, v kateri so sedanji oblastniki. Ta skupina tvori nekako sredino. Najskrajnejši levici pripada Zinovjeva skupina. ki misli, da sedanja politika ni na pravih temeljih. Bori se proti naraščanju moči kmetov v stranki in zahteva čisto delavsko komunistično diktaturo. Tretjo skupino vodijo Medvjedjev, Šlap-mjikov i. dr., ki zastopajo desno krilo, ki so fiesto imenuje narodnoboljSeviška skupina. Ona je naklonjena sporazumu z ostalimi socialnodemokratsko orijenti-ranirni strankami, predvsem s tako zva-. nimi men j še vtki. Nekako med Stalinovo skupino in Zinovjevo grupo je skupina Trockega, v kateri je največ sovjetskega izobraženstva. Razen tega so še razne manjše skupine, n. pr. Kalininova, ki zahteva, da igrajo kmetje večjo ulogo v -stranki kakor dosedaj. Zakaj so struje nevarne. Razna krila in skupine pomenijo za vsako stranko krizo, za boljševike pa prav posebno. Boljševiška. stranka je sicer sestavni del komunistične internacionale in njen gla vni steber, vendar boljševizem ni isto kakor komunizem. Boljševizem pravzaprav ni stranka in tudi ne samo gospodarski in družabni red kakor komunistične stranke. Boljševi-f zem je tudi fanatična vera v brez.boštvo. Nobena, vera pa ne pripušča skupin in frakcij. Ruski komunistični stranki je dal Ljenin tudi nekak «verski» značaj in kot najvažnejšo dogmo boljševizma je proglasil, da je stranka nedeljiva na frakcije. Po njegovem nauku so dolžni vsi komunisti z največjo vestnostjo in PODLISTEK Ed in pi neiii Prilika je nanesla, da sem preživel en dan med slovenskimi kapucini. Tako sem imel priliko, in sicer prvič v življenju, od blizu spoznati, kako kapucini živijo. Naj na kratko popišem njihovo dnevno življenje. Morda utegne med či-tatelji koga zanimati. Menih kapucin vstaja pozimi od 4‘/a, poleti ob 4. Nato se umije, pospravi posteljo, sploh vso celico. Pol ure kasneje molijo skupaj v kapeli litanije. Za tem vsak pol ure premišljuje o kaki krščanski resnici. Ob 5. je sveta maša. Zajtrk v jedilnici. Po zajtrku, molijo takozvane ure, to je tretjo, šesto in deveto uro iz brevirja, kakor pravijo duhovniškemu molitveniku. Nato imajo nekaj prostega časa. Kasneje jih zvon skliče k takoimeno-vani družinski maši, pri kateri morajo biti vsi očetje, to so mašniki, in tudi bratje ali fratje, to so tisti kapucini, ki niso mašniki. Nato gre vsak menih na delo: mašniki z vso energijo izvrševati vse strankine sklepe brez izjeme, tudi take, s katerimi se osebno ne strinjajo. Zato je pojav strujarstv-a z boljševizmom nezdružljiv. Toda razvoj se ne da ustaviti. Struje naraščajo, dočim peša «st.ara» boljševiška vera. Vse frakcije so edine v tem, da zahtevajo svobodni razvoj svoje skupine ter hočejo izsiliti, da se Ljeninova dogma o nedeljivosti stranke zavrže. S tem bi dobile temelj in podlago za uspešni nadaljnji razvoj. Vse skupine se zavedajo, da s to svojo zahtevo posegajo v Ljeni-novo dogmo, a svoj korak opravičujejo s trditvijo, da se nahaja boljševiška stranka sedaj v mnogo težjem položaju ko za Ljenina in da več svobode ne more prinesti škode sedaj, ko so že najširše množice vzgojene v boljševiškem duhu. Opozicija raste. Močan razlog za nastajanje opozicio-na.lnih skupin je pomanjkanje strokovne Kako je s DRUŠTVO NARODOV. Letošnje jesensko zborovanje diplomatov v Ženevi je zaključeno. Glavna točka je bil sprejem Nemčije v društvo in v odbor. Nismo nič kaj verjeli, da se bo to zgodilo, kajti Francija se je dolgo otepala in bolj je kazalo na to, da se bo Društvo razbilo, kakor pa da bo Nemčija ne le pristopila, ampak celo dobila sedež med prvimi v odboru. Da se je ta nepričakovana reč zgodila, to pomeni, da se je kolo svetovne politike že močno zasukalo naokrog in da tisti, ki so bili dozdaj spodaj, lezejo kvišku. NOVO PRIJATELJSTVO. Predno so diplomati zapustili prijazno švicarsko mesto, sta se francoski vnanji minister Briand in nemški vnanji minister Stresemann domenila po zaupnikih za skupen sestanek. Skrivala sta ta nar črt do zadnjega tako, da celo radovedni časnikarji niso vedeli zanj. Peljala sta se čez ženevsko jezero na sprehod v Tlioiry (Toari), tam pa sedla k mizi in se na samem razgovarjala na dolgo in široko. Ob preprosti mizi kmečke gostilne sta presedela pet ur. Ko so časnikarji izvohali to novost, so si seveda prizadevali na vse načine zvedeti vsebino pogovora, ltazume se, da sta ministra odgovarjala zelo megleno in površno. Gotovo je to, da sta govorila med sabo o vsem,J> PRIJAZNE BESEDE. Leta 1526. je bila na ogrskih tleh pri Mohaču strašna bitka med Turki in Ogri. Zmagali so Turki. V tisti bitki je padel zadnji samostojni ogrski kralj. Od tedaj je ogrska s pripadajočimi deželami in pravicami prišla pod Avstrijo, ker Turek se ni mogel trajno obdržati. Mažari so se letos spominjali te štiristoletnice in pri slavnosti je govoril tudi državni upravitelj Hort.y. Povsod se je opazilo z zadoščenjem, da je Horty prijazno govoril o mažarskih sosedih, tudi o Jugoslaviji. Ta poklon je s prijazno besedo vrnil v Ženevi Štefan Radio, ki je rekel, da on odločno nasprotuje narodnemu nasilsfcvu nad Mažari. Rekel je tudi, da bo Jugoslavija dala Mažarom posebno prosto luko od ‘Jadranskem morju. Tudi ta prijaznost bi pomenila nov korak v razvoju politike. OBJAVA. Podpisani prosim tistega, kateri bi kaj vedel o moji nečakinji Krnili ji Škapin, da mi sporoči. Služila je v Trstu na Škorkli št. 31 pri gospe Mariji Žiberna do konca avgusta, od tam je odšla radi ljubezenskih razmer neznano kam. Kventualne strošku povrnem. Martin Škapin, Vrabče 17 p. S. Vito di Vipacco. Kapucinski samostani več dežel skupaj so združeni v tako imenovani provinci. Na čelu province je provincijal, ki ima za prisednike 4 «defmitorje». Da bi gvar-djani ne izrabili svoje oblasti, je določeno, da provincijal ne sme biti, kdor je v tistem času gvardjan. Tako imajo gvar-djani nad sabo provincijala, ki se tudi voli za dobo 3 let. Nad vsemi kapucinskimi provincami na svetu je Hgeneral», ki ga volijo vsi gvar-djaui. In sicer vlada general 6 let. Po tej dobi postane spet preprost menih bre* oblasti. Vsa ta določila so zapopadena v kapucinski ustavi ali konstituciji, ki je za kapucina nekako drugo sveto pismo. Tz vsega je razvidno, da je vsak kapucin obljubil izjvolnovati tri evangeljsko svete, ki so: 1. dosmrtno devištvo, 2. uboštvo, saj nima ničesar, kar bi bilo njegova last, in 3. pokorščina. Pokoren mora biti gvardjanu. Tako je v samostanu vpeljan komunizem, kakor v nobeni državi na svetu. Ob koncu povem to, da je kapucinski red najbolj lahek; so drugi, ki so dosti bolj trdi. O tem drugič. Kaj nam as dežele pišejo I Deseti brat na Čiijte na! anuo nedeluo sm čeu, de jema bet na Vrtvižah ana velika veselica. Vejd-u sm, de z Vrt viž je jaulku lejtp rez-glied jen dobr Ifet, zetu sn skleneu tisti dan jet paglit čie gor. Kukr skleneu, ^aku nardu. Do Divače sn se pelou ses CU£;am jen polej sn jo urezan pejš skuz Padvrčnek čie gor. Kukr sm pršu čie, srn sou narprej paglid h cirkvi. Buhte-štrafaj, kaku se uod tam rejs lepu vidi. Koludrovca se vidi, kamr je muj komparo doma. Nanbart sm začeu bando Ha vasi jen sn tieku čie. Rejs puo cesti so Spilali guodci sez Rodika jen ani fantje jen muoži suo šli pred njimi, uoblečeni po ani turški muodi. Tam na anme br-jače je beu an plac uograjen jen vs napleten j pa zidi suo bli ani plakati, ma jeh nesi mogu zgruntat,. Rat.au sn žejen jen sn sou u anuo liišuo, kamr je samu za ta dan an birt. sez Brezouce tuočeu. .Nuotr je blu več muožu jen vse suo me panujale pet. Narouču sn si an kvartin je pašMšou paguovor uod možakou. Kar pride nuotr an člouk v anme rjavme ža-metavme flaueli jen siede liasprute mene. Uprašau sm anga, de kadu je ta člouk, jen me je rieku: «Oj! kaj ga na pazna-■ate ? la je an hud šnuofar sez Mislč, ka Umiram rad tabak šnuofa.» Nus sni je-nan nekam za-mašen jen pat.rebn za se malu scihat: kumaj sm čakau, de bi ga prasau malu šnuoftabaka. Pa je vzeu sez tržeta nekaj kukr anuo škatlcuo uod to- j baka. Jest sm vre stegnu ruokuo čie. prute ujemi, de buo dau an malu: pej ' žnaste, kaj je blu? revolver, lih tak ku' ana škatlca. Začeu je kričat jen vpet, da ' ne j Boga ne Mater Božje; njegov Buh da je tista peštuola. Jejzas! taku je de-3au, kukr de b’nas mislu vse pastrelat. •Srn djau sam pr sebi: Ti, deseti brate zde j je pršla zadnja ura, grevengo muoli! Pej vndar sm juo počasi zviu čie vn pru 'te plači. Na glili sn se malo umireu, pej je spet prteku tisti ses peštuoluo čie na Hodar h guodcam jn kričau kukr kašn kapelmajster. Nu pej je Buh prniesu dva ^andarja, de sta ga scabala jen vrgla duol uod guodeov jen gasput brigadir sez ■Matarije mu je peštuoluo uzeu. Vsi smo :se u oddahnili jen tudi jest sm žiu zape-stu Vrtviže. prem. Na praznik Mar. rojstva so na Prem priromali možje in fantje iz bližnjih in 'daljnih župnij. Ob Zdravi Mariji po litanijah in blagoslovu je imel g. Kalan, župnik iz Knežaka, zanimiv in poučen govor o misijonih s skioptičnimi slikami. Pozno .v noč in drugi dan zgodaj se je spovedovalo. Dne 9. sept. ob 7. uri je,g. Simonič, župnik iz Brezovice izčrpno pridigal o Kristusu kralju. Med sv. mašo je okrog 300 ruož in fantov skupno pristopilo k ;sv. obhajilu. Nato se je vršila pobožnost pridobitev svetoletnih odpustkov s trikratnim obhodom okrog cerkve in trikratnim obiskom iste ter molitvami v na-nien Sv. Očeta. Ob 10. uri je g. Kerline, dekan iz Postojne v globoko zamišljenem jedrnatem govoru orisal vzor krščanskega moža in njegov visok poklic v dru-^*ni. Med slovesno sv. mašo z asistenco, j° je daroval g. Kovačič, župnik iz Košane, so vrli moški zbor iz Hrenovk s *vojimi krepkimi in čistimi glasovi in nekaj zastopnikov okoliških zborov ter do- mači g. organist z njemu lastno mojstrsko spretnostjo na orglah, mogočno povzdignili svečanost. G. organistu in pevcem, posebno hrenovškim, bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala. Veličastna premska cerkev, okinčana z venci in cvetjem, lepi govori, mogočne orgle in ubrano petje, vse to je vdeležen-cem pripomoglo k iskreni in neprisiljeni pobožnosti, da so se z veseljem in globokimi vtisi vračali iz romanja. Sv. IVAN pri TRSTU. Spored euharističnih in drugih cerkvenih pobožnosti o priliki sv. leta, VII. stoletnice sv. Frančiška in ponovljenja sv. misjona v naši župni cerkvi: V nedeljo, 26. t. m. ob 6. zvečer prošnja procesija za sv. leto v staro cerkvico. V sredoi 20. t. m. ob 7. zvečer «Veni Creator«, pridiga sv. blagoslov. V četrtek, petek in v soboto celodnevno iz-postavljenje sv. R. T. Ob 5'U zj. slovenska pridiga, izpostavljenje sv. R. T. in sv. maša s petjem. Ob 7. uri lašjca pridiga, druge sv. maše. Ob 6. uri zvečer laška pridiga, ob 67< sv. rožni venec, ob 7. slovenska pridiga, litanije M. B. in sv. blagoslov. Popoldne in zvečer spovedovanje! V soboto zvečer nočno češčenje sv. R. T. do V2'U. Spovedovanje moških, ob V:. po polnoči sv. maša s petjem in skupnim sv. obhajilom za sv. leto. Ob 2. po-polnoči se cerkev zapre. V nedeljo, 3. oktobra ob 6. sv. maša, izpostavljenje U. T. do 12'A. Spovedovanje moških. Ob Ob 10. slovesna peta sv. maša. Ob 6. zvečer sv. rožni venec in litanije M. B. potenn pri ugodnem vremenu slovesna procesija se sv. R. T. Po povrnitvi v cerkev ofer, Te Deum in sv. blagoslov. GOR. BRANICA. Prosvetno društvo «Branica» priredi v nedeljo 26. septembra svojo veliko prireditev. Začetek točno ob 3. popoldne. K o bil ni udeležbi vabi ODBOR. Iz PODGORJA. V soboto smo pokopali staro mater, Pavlovo Lenčko (Koren Heleno). Lepi pogreb je pričal, kako so vsi ljubili to dobro, skrbno in pobožno ženico. Lepo so pri pogrebu zapeli domači pevci, v srce nam je segala krasna žalost.inka. — Blaga žena, počivaj v Bogu! Suša se našemu polju vedno bolj po zna. Koruza je pred časom zrela, otave ne ho, tudi korenja in repe ne. KLANEC . OCIZLA. Čujejo se neke ilovice o likvidaciji kmetijske zadruge. Naj nam kdo iz tega kraja sporoča resnico, ker skoro verjeti ne moremo. da bi se zadruge vničevale, ko je treba, da bi se nove ustanavljale. Pepo iz Koludrovice i Kako sem iskal brjar na Colu. Odložil serni «Mali list» in dejal Matildi : «V nedeljo nama ne bo dolgčas. Berem,, da bo na Opčinah velika procesija za sveto leto in da bo prišel sam škof». Vsa vesela je Matilda spekla nekaj bele pogače za na pot. V enem flaškonu je bilo še nekaj terana. Šel sem poskusit, pa je bil že kisel. Šla sva brez njega na pot. Prideva v Zgonik. Jaz sem bil za Briščike, Matilda pa za Veliki Repen. «Kaj pa imaš tam, a?» sem jo vprašal začuden. Povedala mi je, da ima neki oštir dober teran. Res me je zapeljala tja. Pri Botegarju sva spila liter finega terana. «Tak fin teran«, sem dejal, «pa tako malo 1 j uidi, to ni prav«. Pa mi gospodinja pove, da. jih je druge nedelje več, ampak to nedeljo da je ples na Co- lu. Pa sem dejal: «Čudno, saj sem že bil na Colu, pa to je strašno daleč tam v Vipavi. Kaj res tako daleč hodijo na ples?« Pa imii ni obveljalo. Ples da je tu pod Tabrom, deset minut proč. Matilda je vse vedela in me hitro zavlekla tja. Po poti sva prišla do nekega kala, ena sama hiša je bila poleg. Na vrata pride gospa z belo ruto na glavi. Rekla je, da je njen mož kapelnik in da je .danes zaposlen. «Matilda«, sem dejal, «zdaj pa ne bo več daleč d'o plesa«. Vprašam gospo za cesto na Col, pa mi reče : «Kar naprej po glavni časti«. Greva po cesti naprej. Ozka je, na eni in drugi strani so hiše. «Joj Matilda, muzika se sliši, a brjarja ni. Pojdiva po ti ulici« Greva, greva; desno in levo porton, vse prazno. Velik obok; grem naprej, kar se zažene proti nama huldo ščene. «Matilda», pravim, «faodi naprej ti, škoda je mojih novih hlač.« Srečno se ogneva psa in prideva v velik porton. Tam je bil mož z velikimi bilkami. Vprašava ga, kje je ples. Ali ni razumel, ali je bil nafajhtan: nekaj je za-godVnjal, da sva šla brez napotka naprej. Prideva do nekega znamenja. Muzika se sliši, brjarja ni. Matilda sili naprej. Pravim : «Za Veliki šmaren sem bil na Tab m na. božji poti, danes je pa kvater-niea, gotovo ni plesa tam gori«. Pa me je le vlekla naprej, čeS po vojski je vse drugače, morda je res brjar tam gori. Ko se približava, zalaja pes. «Joj», sem idejal, «če mi ta pomeri hlače, kaj bo«. Pozvoniva. Pride majhno žen »če in čez zid pove, da gospodla. ni doma. da so šli na Opčine k procesiji. «Naj ne zamerijo«, sem viztrajal, «ali ni tukaj ples?« Ženšče me je grdo pogledalo in pes je dopovedoval : Con, Cou, Con. «Ne», sem dejal, «na Colu sem vse pregledal, muziko sem slišal, pa plesa in brjarja nisem našel«. Tedaj sem rekel Matildi: «Danes je kva-tern ica, kaj bi ples lovila. Pojdiva na Opčine k procesiji, da dobiva raje odpustek«. Kislo &e je držala, pa je le ubogala in sva šla. Kako je bilo s plesom na, Colu, pa drugikrat. ZANiM|iv;osri. Moč judovstva. Ne da se tajiti, da imajo današnje dni judje v zvezi s framasoni odločivni vpliv na vse javno življenje. To so judje letos zopet sami priznali in sicer na takoime-novanem 14. sionističnemi kongresu, ki so ga imeli na Dunaju. Pohvalili so se, da jim gre na roko pretežni del svetovnega tiska, poleg tiska pa je njihov glavni pomočnik svetovni kapital, ki se nahaja po večina v njihovih rokah. Posebej podpira Amerika namene judovstva v Palestini. V prvi polovici 1. 1924. so samo v Newyorku nabrali nič manj kot 700.000 dolarjev za takoimenovani izemljiški fond. Newyorčan Feliks War-burg je daroval sam 100.000 dolarjev za judovsko vseučilišče v Jeruzalemu. Podobno je daroval za veliko judovsko se menišče, čigar stroški so preračunjeni na 150.000 dolarjev, Julij Ro.senwald iz Chicago sami 75.000 dolarjev. Čikaška loža pa je podarila 5000 dolarjev za neko ustanovo na jeruzalemskem vseučilišču. Na, imenovanem dunajskem kongresu je odbor sestavil proračun za prihodnje leto v vrednosti GOO.OOO angleških funtov taiko, da plača v skupno blagajno >-’sak jnd 1 šekel, to je 1 angleški funt. Kaj je bilijon. Piše se tako : 1.000.000.000.000. Prešteje se pa ne tako hitro. Ako bi bila žepna ura ob čaisu Kristusovega rojstva (kakršnih pa takrat še niso poznali) pričela tiktakati, bi dlo danes napravila šele o-koli 150 milijard udarcev in bi ibilo treba do prvega bilijona ali 1000 milijard «sa-mo» še 10.750 let. Dragocen policijski pes. V Johanisburgu v Južni Afriki imajo baje najboljšega policijskega psa. Že je praznoval jubilej, namreč da je izsledil stotega zločinca in sicer tekom dveh let. Ker zločinci nevarnemu psu strežejo po življenju je precej visoko zavarovan. Do- godilo se je, da je 75 ur po izvršenem zločinu izsledil storilca in celo po vodi gre za sledom, ako ni pregloboka. Darovi za „Mali List“. Uršič Ivan, Idrsko 10 L. N. N. iz Boršta 5 L. Bog plačaj ! MODERNA PARFUMERIJA G. B. GIUMLIA - POSTOJNA Bogata izbera dišav in dJišečega mila iz prvovrstnih domačih in tujih tvorni c. Toaletne potrebščine in predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, ne da bi morali kaj kupiti. J? PRIMARIJ Ravnatelj očesnega oddelka v goriški mestni bolnišnici. Izučen na o&esni kliniki dunajskega vseučilišča. Specialist za bolezni na očeh Sprejema od 10-12 in od 3-4 Gorica, Corso G. Verdi 24. j Cena oglasov v «Malem listu«. Za 1 centimeter višine v eni koloni 4.— L. Pri 5 kratni objavi 20% popusta »10 » » 30% » » 26 » » (pol leta) 40% popusta Pri 52 kratni objavi (celo leto) 50% po- pusta. MALI OGLASI Cena «Malih oglasov«; navaden tisk 30 stotink beseda; mastno 40 stotink beseda ; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 50 stot. beseda. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastonc Dolinar, Trst . Via Ugo Polonip 5. Kdor želi kupiti POSESTVO V JUGOSLAVIJI, se naj obrne na splošno znano in največjo posredovalno pisarno v Sloveniji «POSEST», LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št 24. Tvrdka izdaja svoj, list, v katerem oglašuje veliko število najraznovrstnejših posestev. Naročnina letno Din. 20.—, polletno Din. 10.—. Na željo pošljemo 1 številko brezplačno LOVCEM postojnskega okraja dajem na znanje, da imam zalogo vseh vrst smodnika, šiber ter splošno lovskih potrebščin, kaj- prodajam po najnižjih cenah. - Ivan Bizjak, Postojna. 2 MIZARSKA POMOČNIKA sprejmem v trajno delo. Hrano in stanovanje dobita pri mojstru. — Anton Černetič, mizarski mojster v Knežaku. GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi glavobol, naj uporablja edino le «Gly-kol«, ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva sr le v lekarni Castellamovich, Trst, (San Giacomo - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 (vsporedno z ulico v la deli’ Istria). PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekci-jam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst (San Giacomo -Sv. Jakob). Via Giuliani 42. ________ BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, vi a »Se- minario 2, se priporoča sl. občinstvu. DOBER SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrin». — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo preiti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju) v plečih, v križu, v glavi je «Reumazan» kot tekočina, a «Liniment Lanomentol« kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom «Sentjurjevo» mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad', meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica. GOSPODARSTVO 0 Ovoje vemo: 1. da je dobra gnojna jama zelo koristna za kmečko gospodar irtvo, 2. da je takih napredno prirejenih jam zelo malo. Letos je izšla za Italijo nova postava, ki nalaga vsem gospodarjem dolžnost, da napravijo pri hlevih gnojno jamo po načelih umnega gospodarstva. Ti postava se bo treba ukloniti, zato je prav, da jo poznamo. § 1. Tekom 18 mesecev od dne, ko se je postava razglasila, bo moralo biti pri vsakem hlevu, kjer so velike živali (goveda, konji)), gnojišče z jamo za gnojnico. Kdor v temi času ne bo napravil gnojišča, bo plačalglo bo 300—1000 lir. Vsak tak bo izgubil tudi vse posojilne ali davčne olajšave, če je kakšne take užival od države v pogledu na svoje kmečko gospodarstvo, dokler ne zadosti postavi o gnojišču. § 2. Gnojišče mora imeti tla neprodirna in mora biti obzidano. Prostora mora imeti 4 m2 na vsako žival. Jama za gnojnico mora biti tudi zidana, ne sme puščati in mora imeti prostora 3 hl na vsako žival, če je gnojišče pokrito pa 2 hi. § 3. Gospodarji ali najemniki hlevov so dolžni gnoj odikladati na gnojišču in skrbeti, da ostane gnojišče in jama za gnojnico v dobrem stanu. Kdor to zanemari, plača 300 Ilir globe na vsako žival. Če se vdrugič pregreši, plača dvojno globo. § 4. Na vaseh, kjer pri hlevih ni prostora za umna gnojišča, bo morala občina tekom enega leta napraviti skupna gnojišča 500 m očd vasi. Velikost takih gnojišč bo določena po številu živine, kateri bodo namenjena, stroški pa se bodo razdelili med gospodarje tudi po številu živine. Za na-daljno vzdrževanje teh skupnih gnojišč bo skrbela občinska blagajna. § 5. Občine bodo izdale primerne predpise o rabi skupnih gnojišč in razdelitvi gnoja. § 8. Na izvrševanje tega zakona bodo pazili poljedelski inštruktorji, deželni in občinski živinozdravniki, gozdni in poljski čuvaji in drugi javni stražniki. § 7. Stražniki, -kateri bodo naznanili prestopnike, bodo dobili za, nagrado polovico globe, ki jo bo plačal prestopnik. Odbira semenske koruze Poljedelec mora že na polju odbrati koruzo, ki jo namerava porabiti za seme. ^n seme mora odbirati, če hoče povečati pridelke in zboljšati kakovost koruze. To delo opravlja, ko koruza dozoreva, oziroma še prej, v dobi, ko zamore pre-sojevati dobre in slabe lastnosti posameznih rastlin. Pri odbiri mora gledati predvsem na to, da ima koruzna rastlina vsaj dva do-bro razvita storža, ker se taka rodovitnost podeduje. Storži naji bodo primerno debeli in enakomemo- razviti, zrnje debelo in postavljena v ravne vrste. Koruzno steblo, od katerega odberemo storže, naj bo krepko zraslo m lepo razvito. Nikar mu ne smemo porezati vršička in listov, dokler so zeleni, ker bi potem zrnje le za silo dozorelo in bi trpela njegova kaljiivost. Posebno pazimo na taka stebla, ki imajo storže kolikor mogoče nizko nastavljene, ker taka koruza bolj rano dozori. Naravno da treba odbirati storže samo iz popolnomaiadravih stebel, da ne zanesemo n. pr. snetljavosti ali drugih glivičnih bolezni na prihodnjo setev. Ko so storži popolnoma dozoreli, jih spravimo, slečemo, povežemo v kite ali v šope in obesimo na suh prostor, da se tekom zime dobro posuše. Pred setvijo vzamemo storže in orušdmo najprej zrnje na vrhu im ob dnu storža ter ga spravimo za hrano ali krmo. Za seme nam pa služi samo zrnje na sredi storža, ki je enakomerno razvito. Če bodemo pri odbiri koruze za seme tako postopati, bodemo vzgojili rastline, ki bodo bolje rodile in bolj zgodaj dozorele, vsled tega tudi manj1 trpele po suši im drugih neprilikah. Ameriška bogatija. — 110 milijonov prebivalcev Amerike ima premoženja približno tristo milijard dolarjev. Pri bankah imajo naloženega okoli 40 milijard. Zavarovalnine za življenje znašajo več kot 70 milijard. 500 milijonov akrov obdelane zemlje ima vrednost 77 milijard. Krav mlekaric -cenijo da je v Uniji nad 24 milijonov, 40 milijonov je druge goveje živali. Potem 40 milijonov ovac in 60 milijonov prašičev. Letna produkcija koruze znaša nad tri milijarde mernikov in pšenice eno milijardo. Vrednost izgotovljenih, v inozemstvo izvoženih izdelkov znaša na leto okoli 15 milijard dolarjev. Letna pridobitev sirovega olja znaša nad 23 milijard galon ali nad sto milijard litrov. Kaj zmore eno pšenično zrno. — Izračunali so, da pšenično zrno v enem letu rodi 50 zrn. Iz teh 50 zrn bi bilo drugo leto že 2500 zrn, tretje leto pa 125.000. V šestem letu bi število narastlo na 15.625 milijonov, v dvanajstem letu pa na 244,140.625.000 milijard. Po tem računu bi eno samo pšenično zrno po tretji žetvi 320 oseb enkrat nasitilo. Nove tovarne v Istri. Blizu Sv. Lovreča pri Labinu so odkrili ležišča dobrega kamenja, iz katerega bodo izdelovali cement. Začeli so graditi tavamo. V okolici Svetvinčenta pa bodo baje postavili tovarno za izdelovanje aluminija. 25 lirske bankovce bodo vzeli iz prometa. Veljavni bodo za splošni promet še do konca tega leta. Po 1. juliju 1927. pa izgube vso vrednost. Cene po Italiji. Pšenica : Mantova 206-210, Brescia 202-203, Pavia 200-206, Verona 207-210. — Koruza: Mantova 108-112, Pavia 115-118, Treviso 128-130. Seno: Ferrara 67-70, Treviso 55-65, Vicenza 60-70, Mantova 72-75. —Slama: Verona 22-25, Mantova 23-26, Treviso 20-27. Cene po IstrL Črno vino: Piran 290, Koper 320, Višmjan 280, Rovinj 300, Izola 310-350, Črni vrh 280, Motovun 220-260. — B e 1 o v i n o : Piran 280, Višnjan 260, Rovinj 280, Vižinada 220, Izola 280-290, Motovun 200-240. Na trgu v Sežani dne 12. septembra t. 1. je bilo na prodaj 1257 glav živine in sicer: 575 volov in krav, 79 telet, 266 konj dn 337 prašičkov. — Cena goveje živine od 400—450 L. kvintal žive teže, telet 700 L. kvintal mrtve teže. Konji iz Jugoslavije do 4.000 L. glava. Prašički 5—8 tedenski od 80—100 lir glava. Kupčija je bila precej živahna, boljša a prašički. Na trgu v Sežani se razprodaja tudi vsakovrstno manifakturno blago, železnina, lesnima, porcelanasta posoda, steklenina, usnje, čevlji iz Mirenske tovarne, brški kruh, raznovrstno sadje, kotlovina, kmetijski stroj-i itd. V Sežano in iz Sežane so železniške, avtomobilske in vozovne zve- J ze na vse strani, kar je za obiskovalce sejmov jako ugodno. Xdi»avnik dl. ni GB v Postojni (Kutincva biša. nasproti lekarne) odi 9-12 Poravnajte naročnino! PRIMARIJA dr. M. de Fiori = v Gorici == Copso Vittonio Em. 111. 14 Sprejema od 9-12 in od 2-4 Andrej Purii Via Metila K. 6 — mojster IZVRŠUJE : Vsakovrstna stavbena dela-Železne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave,spopolnitve. ZDRAVNIK Dr. IGOR FRANKO absolvent dunajske klinike, ordtnira v Ilirski Bistrici št. 1ZZ vsak dan od 10-11 Irt od 3-4 na Knežaku pa pri g, Česniku ob torkih in petkih od 9-12. Jakob Bevc urama In zlatarna TRST ■ Čampo S. Olacomo Sl. 5 ZLATO kupuje ,v vsaki množini po 'najvišjih cenah. KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOOA raznovrstnih ur in zlatenine. ^j|lllllllillllllllllllllllllllilllillilllli)llllllllllllll!imilHIIIIIHII|tb. Zobozdravnik I specialist za zobe In usta sprejema 1 v Gorici na Travniku št. 20 _ In v Ajdovščini nasproti | posojilnici ^Hiiiiiiiiiniiiuuiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiili^ Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste. jiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii tniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiit^. Največja zaloga pohištva = na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 s Ustanovljena leta 1897. Na izbiro 50 celotnih oprem H bodisi za spalnice bodisi za obednice | = od prav preprostih do najbolj razkoinih Cene zmerne! Delo trdno! % Pohiltvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke 1 ANTON BREŠČAK I VIA CARDUCCI (COSROSKA UL.) IA J ^IIIUllillllllllllUIIIIIIIHIIIIItlllllUIIIIIUIIIIIRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllIllIlllllllltllUIIIIIIIIIIIIII^ Čevljarnlca FOKeessm odlikovana v 1* aviza in Gonovi 1924. k vatiko pvemijo, diplomo in zlato svotinfo Trst Via Capvin S gn»i Sv. Jakobu Trst Ni vseeno, kje: kupujete obutev. Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri FORCESSINUi -.mm Naša pošta. Adelsberg. Vaš dopis žal ne obravnava nobenega novega dogodka in j« uredniku premalo jasen. Oglasite se še. Po čem je lira? Dne 22. septembra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 48.— L. za 100 8. kron — 80.50 L. za 100 fr. frankov 74.50 L. za 100 šilingov — 375.— L. za 1 dolar — 27,— L. za 1 fant — 132.— L. ljubljanska kreditna banka Podružnica v prstu: Via XXX Ottobre 11 Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98 i Podružnice: • « GORIOA, Brdln, Cilje, trami), Inn], Lnstu, | [ Karibu. Kliknil, D. Sil, Pii). Snlm, SpUl. • . • . f * Centrala v Ljubljani i Delniška glavnica tu mtml zaklad: --------00.000.000 dinarjev-------- J Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne kiijižice ter jih obrestuje z 4°/o, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne nologe in daje v najem varnostne celice (SAFIiS) Blagajna je odprta od 9l/2 do 12.30 in 0d 14V2 do 16 ure. 8