ALI ŽENSKE TEŽJE oPUsTIJo KAJENJE KoT MoŠKI? Maja Rus Makovec Jasmina Una Tumpej UVOD Relativno pozno in še vedno ne prepogosto se je strokovna literatura zaćela ukvarjati z razlikami med morebitnimi spolnimi razlikami v vedenju, povezanim z uŽivanjem psihoaktivnih snovi, kar velja tudi za nikotin(1) Večína empiričnih podatkov kaŽe na to, da so moški in Ženske različno uspešni pri opuščanju kajenja. V prĺspevku bomo poskušali razloŽiti, zakĄ imajo glede na te podatke Ženske večje teŽave pri opuščanju kajenja kot moški(',. PREGLED EMPIRIčNIH RAzlsKAV Študije, s katerimi skušajo pomagati ljudem, ki se odločĄo za opustitev kajenja, z nikotinskimĺ nadomestki (nikotinski Žvečilni gumi ali obliŽi), kaŽejo, da Ženske teŽje prenehajo kaditi kot moški ('' "). Tako so na primer Ženske v eni takih študij' kjer naj bi nikotinski Žvečilni gumiji pomagali omiliti odtegnitvene simptome, v osmih tednih poročale o hujšĺh odtegnitvenih sĺptomih kot moški' odtegnitveni simptomi so bili pri samooceni ocenjeni z ozirom na hrepenenj9.' po cigaretah, razdraŽljivost, tesnobo, napetost in občutek hude lakote (*'. Videti je, da so razlĺčni tudi fĺziološki parametri začetnega abstinenčnega stanja pri ljudeh, ki so nedavno prenehalĺ kaditi; pri Ženskah, ki so bile izpostavljene eksperimentalnemu draŽ\Ąu v smislu opisov najbolj običajnih situacij, v katerih ljudje.gpet začnejo kaditi, so ugotavljalĺ pomembno višji krvni tlak kot pri moških("). lz podatkov, zbranih v Sloveniji, tudi vidimo, da je med leti 1990 in 1997 prenehalo kaditi manj Žensk kot moških (o'. V starostni skupini od 25 - 34 let je v tem časovnem obdobju kadilo 25 o/o manj moških in 12 % manj Žensk; v starostni skupini od 35 - 44 let je bilo med moškimi 16'6 % manj kadilcev in med Ženskami 7 % mary. V Óstalĺh starostnih skupĺnah je bil upad kadilcev pribliŽno enak. Trende, da manj Žensk opušča kajenje, so ugotavljali tudi v drugih drŽavah; Perkins(1) pravi, dá bo oo nespremenjenem trendu v prihodnjem desetletju število kadilk izrazito presegalo število kadilcev. Spet druge študije prikazujejo nekolĺko nasprotujoče podatke, in sicer, da ne moremo kar tako govoriti o tem, da se Ženske teŽje odpovejo kajenju, naštevajo pa številne razlike z ozirom na odnos do kajenja med spoloma. Razlike ob upoštevanju fizioloških dejavnikov naj bi bile naslednje: Ženske naj bi bile različno občutljive na nikotin, poročale naj bi o hujših odtegnitvenih simptomih, pokazalo se je tudi k-ot pomembno, v kateri fazi menstrualnega ciklusa so poskusile nehati kaditi ('). V isti študiji so bile razlike na nivoju vedenja in psiholoških dejavnikov: Ženske so se bolj bale, 42 da se bodo zredile ,izrazile so tudi, da potrebujejo večjo podporo okolja, in da so večkrat čutile simptome depresivnega razpoloŽenja. Pri Ženskah v njihovem Življenju nastopi še eno specifično telesno stanje (ne le hormonalna nihanja menstrualnega ciklusa), in sicer nosečnost. Hutchison' Stevens in Collins1')so ugotavljali, da noseče kadilke niso nameravale nič bolj opustiti kajenje kot tiste kadilke, ki niso bile noseče. Še najboljši namen opustiti kajenje so imele Ženske V prvem trimesečju. Dlje časa so bile noseče, manj so imele namen, da bi prenehale kaditi. Raziskave tudi kaŽejo, da ženske praviloma kadijo manj cigaret na dan kot moški, kadijo pa tudi cigarete z manjšo Vsebnostjo nikotina in v manjši meri globoko inhalirajo ('). Torej si tega, da Ženske v manjši meri uspejo opustiti kajenje, pravzaprav ne moremo razloŽiti s tem, da bi bile bolj odvisne. Nasprotno - očitno gre pri Ženskah za manjšo zasvojenost z nikotinom. Delno bi si lahko razlagali razlike med moškim in Žensko pri opuščanju kajenja kot razliko med spoloma na nivoju psiho-fizioloških dejavnikov z ozirom na zmoŽnost percepcije sprememb v lastnem telesu. V raziskavi, V kateri je bilo potrebno zaznavati spremembe v srčnem ritmu brez.zunanjih draŽljajev, so Ženske stalno slabše zaznavale te razlike kot moški('''. Ko pa so bili prisotni zunanji draŻljĄi, na primer gledanje grozljivke, se je ta spolna razlika pomembno spremenila V smislu boljšega Ženskega zaznavanja razlike srčnega ritma' Tako bi se morda dalo razlagati, da so Ženske manj občutljive na interni draŽl1aj (nikotin) in bolj na zunanje draŽljaje (gledanje, vohanje in uŽivanje tobaka), ki pa jim jačajo Željo po tobaku. Da so Ženske manj uspešne pri opustitvi kajenja, si zaenkrat lahko bolje razloŻimo le s psihosocialnimi in vedenjskimi dejavniki in ne na osnovi nikotinskih ali fizioloških dejavnikov. Spomnimo se samo na to, da se Ženske bolj kot moškĺ nagibajo h kajenju v skupini, moški pa so bolj orientirani v indlvidualno uŽivanje tobaka (')' s tem seveda ne mislimo, da Ženske ne trpijo zaradi somatskih odtegnitvenih znakov. Žensxł PsIHoLoGIJA: STRAH PRED PoVEcANJEM TELEsNE TEŽE lN MANJ ZAUPANJA V sAMoUčlNKoVlTosT Strah pred povečanjem telesne teŽe pri opustitvi kajenja se 1e izkazal kot pomembna ovira pri Ženskah, da niso prenehale kaditi. V raziskavi o skrbeh, da se ne bi zredili po opustitvi kajenja in o občutkih samoučinkovitosti glede vzdrŽevanja telesne teŽe se je izkazalo, da Ženske bolj skrbijo, da se ne bi zredile zaradi opustitve kajenja kot moški. Pri Ženskah se je večja skrb zaradi zviševanja telesne teŽ'ę povezovala z manjšo Verjetnostjo, da bi prenehale kaditi kot pri moških ('). skrb Žensk, da se ne bi zredile, manjša zavzetost Žensk, da bi opustile kajenje; zato so se nekatere raziskave usmerile v iskanje razlik med odraslimi Ženskami kadilkami, ki so bile različno zaskrbljene zaradi zviševanja telesne teŽe, ki bi utegnilo slediti opustitvi kajenja(10)'Međ Ženskami, 43 ki so bile zelo zaskrbljene zaradi morebitnega spreminjanja telesne teŽe in med tistimi, ki niso bile, so bile razlike v števĺlnih parametrih, povezanimimi s kontoliranjem telesne teŽe in kajenjem. Razlike so obstajale, tudi ko so bile skupine Žensk med seboj izenačene glede na indeks telesne teŽe in stopnjo nikotinske odvisnosti. omenjeni skupini Žensk sta se razlikovali predvsem glede večje preokupiranosti s telesno samopodobo. Ena od raziskav (ukvarjaĺa se je z evaluacijo programa za opuščanje kajenja) je pokazala, da v obdobju dveh let sicer ni bilo pomembnih razlik med moškimi in Ženskami v opustitivi kajenja. Ugotovljali pa so velike razlike v kadilskem vedenju ('''. Moški so kadili več cigaret na dan z večjo vsebnostjo nikotina. Ženske pa so imele za seboj veđ poskusov, da bi prenehale kaditi, manj zauparya vase, da jim bo to uspelo, vlagale so več napora v opuščanje kajenja; bolj so skrbele zaradi bolezni, v povezavis kajenjem, in manjverjetno je bilo, da bi prenehale kaditi, če jim ne bi bil ponujen ta program. Ženske so v tej raziskavi tudi poročale o večji socĺalni in partnerjevi podpori pri opuščanju kajenja' kot so jo ime|i moški, a se ta večja podpora ni kazala v dejanskem uspešnejšem prenehanju kajenja. Kako Ženske in moški doŽivljajo socialni pritisk pri odvajanju od kajenja? Ta pritisk je bil različen: na Ženske so pritisk izvajali predvsem otroci, na moške pa sodelavci in prijatelji. Moškĺ in Ženske so enako pogosto poskusili prenehati kaditi, ženske pa so pogosteje odstopile od abstinence v prvih desetih dnevih. Pri Ženskah je bílo torej zaznati.več ambivalence (neodločenosti) ali naj nadaljujejo ali naj prekinejo kajenje ('''. KRATKA OBNOVA FENOMENA ODVISNOSTIOD NIKOTINA Preden se lotimo moraliziranja ob pomanjkanju volje, da bi prenehali kadilci kaditi, še posebej pa Ženske - ne samo, da se za njih ne spodobi kaditi, ampak so še posebej neodgovorne, ko kadijo v nosečnosti, in podobnimi nekoristnimi stališči, se spomnimo, da je nikotin psihoaktivna snov ( PAs ), ki povzroča močno odvisnost. Nikotin, tako kot ostale PAs, spreminja nevrotransmĺtersko ravnoteŽje (predvsem dopamina) v mezokortikolimbičnih povezavah, ki jih popularno ĺmenujemo moŽganski sĺstem za nagrajevanje l hedonski center / cęnter za ugodje, nucleus accumbens pa moŽganski nagrajevalni center(1a). Pozitivno ojačevanje imenujemo proces, ko določeno vedenje (na primer kajenje) zaradi občutkov nagrajenosti postane ponavljajoči se Vzorec. Negativno ojačevanje imenujemo vedenje, ko se oseba z uporabo droge n?.L]gi izogibati vedenju, ki povzroča neprijetne občutke (stres, tesnoba) ('"'. Psihoaktivne snovi so kemični nadomestki naravnih ojačevalcev: so močnejši kot slednji in imajo dolgotrajnejši učinek. V začetku uporabniki uŽivajo PAS predvsem zaradi pozitivnega ojačevanja, ko pa se vzpostavijo nevrotransmiterske spremembe v smislu zasvojenosti, uŽivajo PAS predvsem zaradi negatĺvnega ojačevanja. Zunaryi draŽI1Ąi (ljudje, ki uŽivajo PAs, vohanje PAs itd.) in notranji draŽljĄi (na primer neprijetno psihološko ali 44 te|esno občuje) pa ojačujejo t.i. >Craving< ali hrepenenje po PAs - zato se odvisnim ljuáein, ti-poskúšajo abstinirati od..PAS, in.so izpostavljeni tem draŽljajem, jača hrepenenje po PAS in s tem teŽnja k recidivom' Torej pri odvajanju od kajenja ne gre le za prenehanje nezdrave navade, "*päŕ za potrénó po spremembi nevrotransmiterskega ravnoteŽja. Praviloma ljud]e ne zäčnejo xäoitizato, da bi postaliodvisni, ampak zaradi drugih motiviv (.oói"In" pripadnost, vzdrŽevanje telesne teŽe _ značilno za Ženske itd.). RAZLIKE V SOCIALNIH VLOGAH IN PERCEPCIJAH GLEDE NA SPOL Ženske so tudi bolj občutljive na socialne interakcije kot moški (16) in so bolj pripravljene ustrečí svojiń bližnjim ne glede na svoja stališča. Tako lahko 'ražtozĺmo, da so se pogosto odločale za prekinitev kajenja zaradi socialnega fritiska {1ź), ne pa, da oi nila to njihova lastna odločitev. V kolikor so Ženske hitreje prekinile 2 abstinenco, je to dodatno prispevalo k njihovemu..prepričanju o sebi,'da niso sposobne prénehati kaditi (manjša samoučinkovitost). Ce bi veljala' hipoteza, da Ženske večkrat poskusijo prenehati kaditi zaradi emocinatnirl razlogov, ko popuščajo socialnim pritiskom, namesto, da bi sprejele razumske odločitve, zaradi razumskih odločitev, utegnejo biti pri tem neuśpešne in si z začaranim krogom zniŽaÍi samozaupanje , da zmorejo pr"nän"ti - in tako naprej. Ženske tudi sicer ueljĺg''pgg9steje kot moški iżgrajujejo svojo socialno vlogo skozi občutke nemoči \"|. zato menimo, da bi uřo bótŕeono pri njihovi mđtivaciji za opustitev kajenja izrazito spodbujati občutke, da so spósobne izpeljati nov vedenjski vzorec, pa čeprav skozi številčnejše recidive' KAJ BI Žerusxĺľtł PoMAGALo, DA B! LAŽJE oPUsTlLE KAJENJE? - POVZETEK IN PRTPOROCILA Med moškimi in Ženskami obstajajo številne raz|ike v odnosu do uživanja in do opustitve tobaka - slednje naj bi zaradi različnih razlogov šlo Ženskam slabše oä rot. Zaenkrat so videti v ńačrtovanju pomoči pri odvajanju od kajenja tiste razlike, ki se povezujejo s psihosocialnimi in vedenjskimi dejavniki glede spola, še najbolj dostopne intervencam. Če Želimo večjemu številu Žensk pomagati, da bi se odločale za prekinitev kajenja, 'orańo najprej izhajati izzavedanja o dveh podskupinah Žensk, ki se teźkoodločijo za prekinitev kajenja. Ene doŽivljajo svoje kajenje kot znamenje svo;e emancipacije, druge pá se zelo bojijo debelosti in /.ali imajo malo zaupan1a vase, da so lposobne biti učinkovite pri spreminjanju svojega veaän;á . Prve včasih opazimo tudi v medijih: nekatere znane intelektualke so skušaíe promovirati svoje kajenje kot znamenje svojega uporništva V patriarhalnem ali netolerántnem okolju. lntervenca pri temu tipu Žensk bi morala biti usmerjena v to, da bi razumele promoviranje svojega kajenja ne kot znamenje neodviśnosti, ampak kot aktiven obrambni mehanizem za opravičilo 45 svoje zasvojenosti. Ta obrambni mehanĺzem je sam po sebi infantilen; ko se |judje zavemo svoje infantilnosti / regresije na določenem področju /' se navadno s tem več ne ponašamo, ampak lahko odkrito spregovorimo o svojih ranljivih točkah - morda sijih včasih zaŽelimo tudi spremeniti. Včasih so reŔli: ''Ni greh, lepo pa tudi ne''' Žensko kajenje toĘ ni greh (gre pać, za zasvojenost, kije bolezen), res pa se s kajenjem ne moremo ponašati. Pri tistih Ženskah, ki se bojijo, da ne bodo zmogle obvladovati telesne teŽe ali ne zaupajo svojim zmoŽnostim spremeniti Življenski slog, moramo krepiti njihovo pozitivno samopodobo in spodbujati samospoštovanje.. Glede na socialni znač,Ą Ženskega kajenja in glede za Žensko značilno potrebo po socialnem sprejetju, pa utegnejo biti skupinski načini pomoěi odvajanja od kajenja za Ženske učĺnkovitejši. Telesna samopodoba - podoba, ki jo imamo o svojem telesu (kako je videti, kako je zdravo, kaj zmore, zaznavarye trenutnega stanja telesa) - je eden od pomembnih vidikov povezave med telesnim in duševnim, posebej v smislu samosprejetosti in samospoštovan|a (18). odnos do telesne šamopóoone je v mnogočem odvisen od sociokulturnega okolja, ki v našĺ druŽbi daje prednost vitkemu Ženskemu telesu. Za Ženske, ki svoje samospoštovanje in sprejemanje izrazilo povezujejo z vitko telesno samopodobo, je zelo malo verjetno, da bi se odločale za opuščanje kajenja. Bolj verjetno je, da bi bil pristop do njih učĺnkovitejši, če bĺ se pri pomočĺ orientirali v druge aspekte telesne podobe, kot da bi jih usmerjali proč od te teme ali jo celo podcenjevaliĺ'"'. Tako bi bili lahko na primer motivi za prenehanje kajenja pri teh Ženskah usmerjeni v izboljšanje kvalitete koŽe, lepšega tona glasu in podobno. Poudariti moramo' kako moraĺiziranje malo pomaga.lz strokovne literature ĺn iz kliničnih izkušenj lahko razumemo, da bodo ženske zaradi obsojanja njihovega kajenja imele veliko občutkov krivde, pogosto bodo poskusile prenehati, pri tem pa ne bodo uspešne. Z veliko večjim občutkom pa moramo pristopiti k nosečnicam. Pomoč pri odvajanju od kajenja utegne bĺti učinkovita v začetku nosečnosti, kasneje pa očitno nosečnice zgradijo močan sistem psiholoških obrambnih mehanizmov, ki zanikajo kakršnekoli probleme s kajenjem. Za moške in Ženske kadilce velja enako: večja verjetnost obstaja, da prenehajo kaditi, če bodo recidiv svoje zasvojenosti doŽivljalĺ kot sporočilo, da jim tokrat ni uspelo, da pa se lahko iz recidiva naučijo, zakĄ ne. Naj bo neuspešen poskus odvajanja od kajenja (recidiv) priloŽnost za učinkoviĘše načńovanje spremembe življenskega sloga in ne katastrofa ("Nikoli mi ne bo uspelo!"). 46 LITERATURA 1. perkins KA, Donny E, Caggiula AR. Sex differences in nicotine effects and self- administration: review of human and animal evidence. Nicotine Tob Res 1999; 1 (a): 301 - 15. Z. Swan N. Women's Dependence on Smoking Affected By Something in Addition to Nicotine. Nida Notes 1997;12 (3): 14 - 15. 3. perkins KA, Donny E, Caggiiula AR. Sex differences in nicotine effects and self- administration: review of human and animal evidence. Nicotine Tob Res 1999; 'l (4): 301 - 15. 4. Hatsukami D, Skoog K, Allen S, Bliss R. Gender and the effects of different doses of nicotine gum on tobacco withdrawal symptoms. Experimental and Clinical Psychopharmacology 1995; 3 (2): 163 - 173- 5. Niaura R, Shadel wG, Abrams DB, Monti PM, Rohsenow DJ, Sirota A. lndividual differenceas in cue reactivity among smokers trying to quit; effects of gender and cue type. Addict Behav 1998; 23 (2):209 -24. 6. Čakš T. Analiza uspešnosti preprečevanja kajenja v Sloveniji. Diplomska naloga iz socialne medicine, 'l996. Cit.: Da, opuščam kajenje. Učne delavnice. Priročnik za vodje. Ljubljana 2000: ClNDl. 7. Gritz ER, Nielsen lR, Brooks LA. Smoking c4essation and gender: the influence oí physiological, psychological and behavioral factors. J Am Med women Assoc 't996;51 (1-2):35-42. 8. Hutchison KE, Stevens VM in Collins FL. Cigarette smoking and the intention to quit among pregnant smokers. J Behav Med 1996; 19 (3): 307 - 16.). g. Jeffery RW, Hennrikus DJ, Lando HA, Murray DM, Liu JW. Reconciling conflicting findings regarding postcessation weight concerns aand success in smoking cessation. Health Psychol 2000; 19 (3): 242 - 6. 10. Pomerleau CS, Zucker ASN, Stewart AJ. Characterizing concerns about post- cessation weight gain: results from a national survey of women smokers. Nĺcotine Tob Res 2001;3 (1):51 -60. 1.1 . stockton MC, McMahon sD, Jason LA. Gender and smoking behavior in a worksite smoking cessation program. Addict Behav 2000;25 (3): 347 - 60. 12. Royce JM, Corbett K, sorensen G, Ockene J. Gender, social pressure, and smoking cessation: the Community lntervention Trial for Smoking Cessation aat baseline. Soc Sci Med 1997; 4a (Ą:359 - 70. 13. Pennebaker JW, Robeńs TA. Toward a his and hers theory of emotion: Gender differences in visceral perception. Yournal oí Social and Clinical Psychology 1992; 11: 199 -212. 14. Robinson TE, Berridge KC: The neural basis of drug craving: An incentive - sensitizationtheoryof addiction. Brain Research Reviews 1993; 18: 247'291 . '15. Taylor RC, Harris NA, Singleton EG, Moolchan ET, Heishman SJ. Tobacco craving: intensity-related effects of imagery scripts in drug abusers. Exp Clin Psychopharmacol 2000; 8(1 1): 7 5-87 . 47 16. Goldner V. Feminism and systemic practice: two critical traditions in transition. Journal of Strategĺc and Systemic Therapies 1991;10:1'|8-126 17' Zaviršek D. Ženske in duševno zdravje. O novih kulturah skrbi. Ljubljana 1994: VŠsD. 18. Tomori T. Telo - med ugodjem in tesnobo. V: Tomori M. Motnje hranjenja. lX. Seminar o delu z mladostniki. Ljubljana Katedra za psihiatrijo,,tgg5: 5 - 12. 48