39 5~S7
List izhaja mesečno dvakrat in stane
celoletno....................K 6 —
polletno.......................  3'20
četrtletno.....................  1'60
posamezne številke	po.........—'30
Cene inseratom: V48 strani pri enkratni objavi K 1'50, pri večkratnih - objavah popust. =
Strokovni list za povzdigo napredek gostilničarstva.
Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih
drug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug. \f//
dništvo in npravništvo ^^UV'Ljiibliani, Hotel „TIVOLI“.
\Sfon štev. 105.
Stranke .g^ore lahko v uredništvu
vsa* (te’la/nik od 10—12 dopoldne
S-----
Leto I.«
2
V Ljubljani, dne 1. februvarja 1911.
Štev. 1.
Tovarišem gostilničarjem!
Na II. splošnem gostilničarskem shodu v Ljubljani v decembru m. 1. ste, tovariši gostilničarji, vsestransko zahtevali ustanovitev lastnega stanovskega in strokovnega glasila. Z današnjim dnem, torej morda prej, kakor ste sami pričakovali, se Vam Vaša želja že vresničuje. Stopamo pred Vas z „Gostilničarskim Vestnikom“, katerega predali so Vam vedno odprti, da v njih daste duška glede svojih stanovskih teženj.
Kljub temu pa, da ste tedaj zahtevali ustanovitev lastnega stanovskega glasila, tovariši, se nam vendarle zdi umestno, takoj ob ustanovitvi lista razviti naš
program.
Na polju gostilničarskega zadružništva nas čaka še mnogo dela. Na II. splošnem gostilničarskem shodu začrtano pot hočemo hoditi naprej. Z vso vnemo se hočemo zavzeti za to, da se čim prej — ne samo po celem Kranjskem, marveč po vsem slovenskem ozemlju — ustanove gostilničarske zadruge. Uvidevamo namreč, da se nam je le s pomočjo zadrug mogoče obraniti vedno naraščajočih raznovrstnih davščin, ki se terjajo vedno in povsod le od gostilničarja, da nam je le s pomočjo zadrug mogoče zoperstavljati se neznosni konkurenci, ki je ravno za gostilničarja najbolj občutna in zoper katero nima nobenega p'avnega sredstva, ako ni zadružno organizovan. V zadružništvu pa nam daje država sama sredstva in moč, da se moremo uspešno braniti proti sedanjim nezdravim pojavom, vsled katerih trpi naš gostilničarski stan.
Brez organizacije dandanes ne gre. Vsak stan na svetu je takorekoč danes že organiziran, edino pri slovenskem gostilničarstvu je to gibmje opažati še le v zadnjem času. Led je že prebit. Nekaj gostilničarskih zadrug že imamo, „Deželno zvezo gostilničarskih zadrug“ tudi in naš list zasleduje sedaj v prvi vrsti smoter, gostilničarsko organizacijo čim bolj pospešiti. Seveda račina m o pri tem, da nas bodo vsi slovenski gostilničarji pri tem krepko podpirali na ta način, da se jih kar največ naroči na mš list, da svoje stanovsko glasilo vedno in povsod svojim kolegom priporočajo. Ako bode vsakemu gostilničarju geslo: „Nobene slovenske gostilne brez „Gostilničarskega Vestnika““, potem bo nudil list lahko tudi najboljšo in najraznovrstnejšo tvarino, potem bode naš list lahko za vsakega gostilničaija knjiga, v kateri bo našel pojasnila in pouk glede vseh stanovskih vprašanj.
Današnja doba je doba vsestranskega napredka. Povsod se uklanjajo posamezni stanovi današnjemu modernemu toku. Minuli so stari časi, v katerih je gostilničar imel gostilno le nekako za to, da so se pri njemu shajali ljudje in da od tega ni imel nobenega zaslužka in dobička. Danes je treba za vsak, torej tudi za gostilničarski stan strokovne naobrazbe.
Tudi v tem (žiru bo naš list za gostilničarstvo odločilne važnosti. Stremeti moramo za tem, da dobimo čim prej stalno svojo gostilničirsko šolo. Do tedaj pa, dokler ni vresničen ta naš cilj, se bomo s pomočjo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug“ najodločneje potegovali za prirejanje gostilničarskih tečajev.
Da pa to tem lažje dosežemo, si je naše uredništvo pridobilo vešče strokovnjake za sotrudnike, tako da nam bo mogoče v tem pogledu nuditi najboljše.
Kuhinja, serviranje, kletarstvo in kalkulacija so najvažnejši oddelki gostilničarjevega delovanja. Zato bo tem strokam posvečena stalna rubrika. Razven tega smo vpeljali stalno vprašalnico, kjer ne bodete našli samo strokovne odgovore glede ravnolar navedenega delokroga gostilničarjevega, temveč tudi odgovore glede vseh ostalih zadev, ki so z gostilničarstvom v zvez, zlasti glede davščin, užitnine itd. itd.
Seveda se bono pečali poleg tega tudi z vsemi narodnogospodarskimi vprašanji, ki so važni za 'gostilničarstvo, pred vsem s prometnimi zadevami, s tujskim prometom in današnjo neznosno draginjo ter njenih vzrokih.
Kar je v tem oziru dobrega in zdravega drugod, bomo priporočali, da se uvede tudi pri nas, kar je slabega pri nas, glede tega bomo delovali na to, da se skoraj odpravi. — Radi lažjega umevanja bomo prinašali od časa do časa tudi ilustracije. — S tem j; na kratko začrtan naš program. Kdor pozna razmere slovenskega gostilničarstva, nam mora pritrditi, da je list s takim programom za nas neobhodno potreben.
Tovariši gostilničarji! Vi sami ste na II. splošnem gostilničarskem shodu to enoglasno priznali. Ako Vam je torej ležeče na tem, da list vgpeva, podpirajte ga, podpirajte ga s tem, da ste njegovi naročniki, da vsakemu stanovskemu tovarišu, kateri bi morebiti dvomil o umestnosti naročitve, naročitev toplo priporočate in da mu pridobivate med svojimi dobi-vatelji inserente. — Ker bo list izhajal mesečno dvakrat, je smatrati njegovo naročnino po 6 K letno za malenkostno, katero lahko vtrpi vsak, komur je mar pravi napredek gostilničarskega stanu.
To številko smo razposlali pred vsem vsem tovarišem gostilničarjem, katerih naslovi so nam znani. Pričakujemo od njih, da se v najkrajšem času poslužijo priložene položnice za poravnavo naročnine, ker s tem mnogo pripomorejo k hitri utrditvi lista.
Konzorcij „Gostilničarskega Vestnika“
Gostilničarsko zadružništvo.
Občni zbor „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem.“
V soboto dne 21. januvarja t. 1. se je vršil 1 redni občni zbor „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ v restavracijskih prostorih ljubljanskega „Narodnega Doma“. Sklican je bil na 10. uro dopoldne. Dnevni red je bil določen sledeče:
1.	Nagovor.
2.	Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora.
3.	Poročilo načelstva.
4.	Volitev enega člana v spopolnitev odbora.
5.	Sklepanje o pristopu k državni zvezi (§ 11. lit. k pravil ).
6.	Sklepanje o ustanovitvi zvezinega glasila.
7.	Potrditev odborovega sklepa o točki d §. 11. pravil.
8.	Razni nasveti in predlogi.
Kmalu po 10. uri so se pričeli polniti prostori. Prišlo je namreč okoli 40 delegatov. Po njih so bile zastopane gostilničarske zadruge na Brdu, na Jesenicah, v Kamniku, v Ljubljani, ljubljanske okolice, v Postojni in v Zagorju, dočim so ostale v zvezi včlanjene zadruge svojo odsotnost opravičile, oziroma celo ljubljansko zadrugo pooblastile za zastopstvo.
Podpredsednik zveze gosp. O gorel ec otvori občni zbor, pozdravi navzoče delegate, se jim zahvali za njih požrtvovalnost, nadalje pozdravi došle časnikarje in zastopnike obla-stev, magistralnega svetnika gosp. Sešeka, sporoči, da se je obrtni instruktor gosp. dr. Blodig pismeno opravičil in končno pozove zvezinega tajnika gosp. Pintarja, da naj prečita zapisnik ustanovnega občnega zbora. To se zgodi.
Ker k tej točki nima nihče ničesar pripomniti, se podpredsednik v toplih besedah spominja prvega zvezinega predsednika, zamrlega gosp. Ivana Tostega, povdarja njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil na polju gostilničarskega zadružništva in gostilničarske organizacije na Kranjskem. Umrli gosp. Tosti je namreč za organizacijo gostilničarstva žrtvoval vse, neumorno deloval za napredek, sredi njegovega občekoristnega dela pa ga je dohitela neizprosna bela žena in ga nam ugra-
bila, njega, pionirja in prvoboritelja slovenskega gostilničarstva. Zato mu bodi blag spomin.
Na podpredsednikov poziv se vsi navzoči delegati dvignejo v znak sožalja s sedežev.
Nato se preide k 3. točki dnevnega reda, k poročilu načelstva, katero poda zvezin tajnik gosp. Pintar v imenu načelstva sledeče:
Slavni občni zbor! Letna poročila društev, zadrug in enakih korporacij so nekaka zgodovina posamezne korporacije. Deželna zveza gostilničarskih zadrug obeta postati ena najzanimivejših korporacij na polju kranjskega zadružništva, že zaradi tega, ker se v njej združuje tisti stan, ki bo v kratkem času najbolj razvit in organiziran, ki razpolaga z največ inteligence tako v mestih kot na deželi, a je bil doslej zelo po mačehovsko zapostavljen, le izkoriščan in premalo uvaževan. Dasi je od dobrega gostilničarstva odvisna marsikatera zadeva, ki služi največ v dobro občini, deželi kakor tudi državi, je bil ta obrt vendar od merodajnih strani vse premalo podpiran in uvaževan. Delali so se zakoni in določbe, ki so vsi merili le na to: gostilničarski stan kolikor mogoče izrabljati. Poleg tega pa se je drugim stanovom tudi še dovoljevalo segati z njih trgovino in obratovanjem v področje gostilničarskega obrta, tako da so gostilničarju ostajali le davek in stroški, dobiček pa so pobirali trgovec, branjevec, vinotočnik in druga taka podjetja. Posamezne pritožbe, pota, troški in rekurzi največkrat niso bili niti upoštevani, ker je vladalo ali še vlada pri občinstvu kakor tudi še pri oblastvih mnenje, da je pri gostilničarju ves dobiček, karkoli mu v roko pade. Zgodilo se je celo, ko je gostilničarstvo nekega kraja prosilo nekaj podpore, da se je odgovorilo — sicer ne pismeno, ampak ustmeno — : „Kaj še! Gostilničarje bomo podpirali! Saj jih podpiramo s tem, ko v gostilne hodimo!“
Tako vlada med nekaterimi menda mnenje, da kadar plačajo gostilničarju jed in pijačo, store bogsigavedi kakovo darilo gostilničarju, ker gostilničarja seveda vse skupaj bore malo ali pa nič ne stane.
Ta slučaj kaže, da je prešla ta bolezen po ljudeh tudi v urade in le težko je bilo prepričati merodajne oblasti o godečih se krivicah in nepravilnostih ter doseči zadoščenje.
Vse to so za gostilničarski obrt vneti možje že dolgo vrsto let sem razmotrivali in uvideli, da se vsem mogočim krivicam in težavam v gostilničarski obrti da odpomoči le z združenimi močmi. Delovalo se je kolikor mogoče na to, da naj se ustanavljajo gostilničarske
zadruge po vsej deželi. Ako so si te svoje naloge v svesti in delujejo pravilno ter mar-livo, so na veliko korist svojim članom za njih krajevne razmere.
So pa v gostilničarstvu tudi velike težkoče, katere teže vse splošno na gostilničarstvu, ki niso samo krajevne, ampak vsesplošne. Za pobijanje in borenje proti takim razmeram pa je potreba zopet še krepkejše, širše organizacije, to je organiziranega gostilničarstva v skupni armadi, v deželni zvezi. Zveza ima potem že po zakonu določene širše pravice delokroga in moč v tem, da zastopa ne le posameznika, ne le eno, marveč vse zadruge, ki so včlanjene pri njej in je torej vsled tega mandatarica kar po več tisoč članov obrtnikov ter je eden storjeni korak bodisi v pritožbah, prošnjah, resolucijah itd. smatrati kot delo tisočerih, ki so zastopani po zvezi.
Da mora delovanje in stremljenje take korporacije na merodajnih mestih najti posluh in uvaževanje, o tem ni dvomiti in čim več bo zveza delovala, tem bolj bo upoštevana. Važnost zveze je povdarjal najbolj zadružni inštruktor gosp. dr. Blodig. Njemu se je posrečilo o tem prepričati že I. gostilničarski shod, ki se je vršil septembra 1. 1907 v Ljubljani. Takratni mnogobrojni udeleženci gostilničarskega shoda so soglasno sklenili, naj se ustanovi zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem.
Po prizadevanju pokojnega g. Tostega se je osnoval pripravljalni odbor ter sklical ustanovni občni zbor na dan 2. decembra 1. 1909, katerega zapisnik ste ravnokar slišali.
Zveza je torej s tem dnevom stopila na svoje bojno polje. Izpeljati ji je bilo treba najprej sklepe občnega zbora in sklepe odboro-vih sej.
V prvi seji odbora se je konstituiralo načelstvo ter je bil izvoljen za predsednika takratni načelnik ljubljanske zadruge g. Iv. Tosti, za njegovega namestnika pa načelnik gostilničarske zadruge za ljubljansko okolico gosp. O gorel ec. Sklepalo se je o proračunu, o event. troških in dohodkih zveze, sklenilo se je, da je zveza priredila in izdala normalna pravila za gostilničarske zadruge, ki se še ustanove ali ako sploh pravila potrebujejo. Na ta način se jim nudijo pravila za polovico ceneje kot pa, ako jih dado same natisniti.
Na tozadevni sklep obč. zbora in odbora je podala zveza na deželno vlado obširno utemeljeno peticijo, da naj izda naredbo, s katero
LISTEK.
JNfauk o serviranju.
(S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.)
Predgovor.
Natakar ali natakarica morata streči gostom. Vendar pa nista nikaka služabnika v tem pomenu, kakor se rabi beseda posel, marveč le gospodarjeva pomočnika. Zavest, da morata streči, pa sploh ne more biti za njiju prav nič poniževalnega. Vsaj v širšem pomenu besede pač mi vsi služimo in v tem oziru je zelo pomembno geslo na grbu neke velike knežje rodbine: „Sluga sem!“ Naravno je in odgovarja položaju, da morata natakar ali natakarica biti na uslugo ne le svojemu gospodarju, ampak tudi gostu — servirati namreč ne pomenja nič drugega kakor služiti. Kdorkoli gre v kako gostilno, želi biti postrežen in sicer dobro in pazljivo. Zato zamoreta dober natakar ali natakarica pridobiti tudi manj priznani gostilni naklonjenost gostov, nasprotno pa škodujeta slab natakar ali natakarica tudi najizbor-nejši obrti, da pri danih okolnostih jo lahko uničita.
Že iz tega je jasno razvidna važnost nalog, ki jih imata natakar ali natakarica. Od tega trenotka naprej, ko gost prestopi prag etablisementa, pa do trenotka, dokler lokala zopet ne zapusti, morata natakar ali natakarica skrbno paziti na to, da sta na razpolago njegovim naročilom in da jih izvedeta hitro in pravilno.
Večina ljudi zahteva v javnih prostorih že po njih nastopu mnogo več od postrežbe kakor pa pri podobnih odnošajih v njih lastni hiši. Ta splošna navada se mora vpoštevati in natakar ali natakarica morata včasih ugoditi tudi pretiranim zahtevam, pri tem pa pred vsem taktno postopati.
Natakar ali natakarica ne strežeta posamezniku ali posamezni rodbini, marveč kakor prodajalec v prodajajni občinstvu. Delata takorekoč na cesti in sta izpostavljena stoteri kritiki, razumni in nerazumni, naklonjeni in nenaklonjeni, pretrpeti morata vsakovrstne posebnosti, da celo sitnosti. Pri tem se ne smeta nikdar spozabiti kar se tiče lepega zadržanja, samozataje-vanja in potrpljenja. Stoglavega gospoda z vedno menjajočimi kapricami imata in vsem sto glavam morata ustreči.
Sicer so gostje navadno socialno nad njima, vendar se pogosto tudi zgodi, da morata streči ljudem, ki jih glede izobrazbe in socialne pozicije daleč nadkriljujeta, ki pa tem krutejše dado čutiti, da so sedaj oni gospodje. Prenesti morata tudi to mirno in z gotovo udanostjo ter na noben način ne smeta svoje
H - O
bS
O -t.
o<
so
-t
C/)
X1
z
SO
-t
o
o<
p
r-h-
(V
3 =
S2 V>< *
naj se policijski red iz leta 1853 v toliko preuredi, da bode policijska ura po vseh večjih krajih dežele za vse enaka, za gostilne do 12, za kavarne do 2 ure, kakor je to v Ljubljani. Vlada je po več mesecih odgovorila, da temu ne more ustreči, marveč naj vsak posamezni gostilničar po potrebi zaprosi za podaljšanje policijske ure. Da se s tem zveza ni dala odpraviti, svedoči ponovna akcija v tej zadevi na lanskem gostilničarskem shodu. (Tudi mi se hočemo obširneje baviti s tem vprašanjem in se v eni prihodnjih številk povrnemo k tej točki. Opomba uredništva).
V	zadevi zahtevanja odstotkov pri prodajanju cigar v gostilničarski obrti je sklenil odbor, še nekoliko potrpeti, ker se je zvedelo, da so dunajski gostilničarji s sedanjim položajem zadovoljni in se niso pridružili skupni tozadevni akciji. Delovati hoče zveza na to, da se po vsej Avstriji oglase gostilničarji za odpravo tega tlačanstva in se je zadeva na shodu istotako tudi sprožila.
V	zadevi lastnega glasila, t. j. časnika, ki bi krepko zastopal gostilničarske interese, se deloma radi obolelosti in rapidnega pešanja predsednika ter tudi radi tega, ker je list, katerega se je na občnem zboru v to določilo, kar nekako izostal in ga ni bilo več na dan, ni moglo priti do uveljavljenja.
Glede prirejanja kuharskih tečajev, te tako silno važne točke za pospeševanje gostilničarske obrti, ni prišla zveza še na vrsto, ker so se doslej vršili tečaji le v Ljubljani, razve n enega na Bledu, in jih je oskrbovala ljubljanska zadruga, kar bo pa baje rada iz rok dala in pripadejo zato prireditve istih tudi v delokrog zveze.
Dopisovalo se je tudi na razne kraje v Tirolih, Istro, Dalmacijo in Trst, pri čemer je tudi g. zadr. inštruktor dr. Blodig pomagal, namreč da bi se od v i n o r e j s k i h zadrug in kmetijskih družb zvedelo naslove direktnih producentov in tako dobilo v tej draginji morda cenejših in dobrih vin, a delo je bilo brezuspešno, ker draginja je razširjena kakor kužna bolezen širom cele Avstrije.
Zveza je sodelovala pri vseh v tem letu zasnovanih ali v pripravi se nahajajočih zadrugah bodisi z odpošiljanjem zastopnikov, bodisi z dopošiljanjem uzornih pravil ali pa s pismenimi pojasnili in nasveti.
Krono pa si je nadela zveza za svoje enoletno delovanje s sklicanjem splošnega gostilničarskega shoda za Kranjsko v Ljubljano dne
15. decembra m. 1. Dokaz, kako potreben je bil ta shod in kako dobro je informovana zveza o težavah in potrebah svojih članov, je bil obsežni in zbrani dnevni red ter naravnost veličastna udeležba shoda. Na shodu sklenjene resolucije, protesti in peticije so se razposlale s primernimi dopisi in priporočili sledeče:
V	zadevi odstotkov pri prodaji cigar finančnemu ministru na Dunaju, finan. ravnateljstvu v Ljubljani in državni zvezi na Dunaju s prošnjo, da v svojem glasilu razglasi to našo resolucijo in da vzame na znanje, da se pridružimo tozadevni akciji gostilničar-stva v drugih kronovinah.
Ta resolucija se glasi:
Na II. splošnem gostilničarskem shodu Kranjske dežele v Ljubljani dne 15. decembra 1910 zbrani gostilničarji so soglasno sklenili, ko so vsestransko razmotrivali, kake neprilike, težave in občutno gmotno škodo imajo poleg sekatur in težke odgovornosti z domačimi ali takozvanimi hišnimi trafikami, podati na vis. c. k. ministrstvo na Dunaju predležečo resolucijo s pripombo, da se popolnoma strinjajo in pridružujejo tozadevnim sklepom letošnjih gostilničarskih kongresov v Gradcu in Stert-zingu na Tirolskem in drugih avstrijskih mestih ter zahtevajo upravičeno, da se jim določi 10%) odstotkov kakor drugim trafikantom. Ako bi pa visoko c. k min. hotelo gostilničarstvo s praznimi obljubami zopet pripraviti v zmoto in zopetno nedogledno čakanje, sklenejo danes zbrani gostilničarji soglasno, da bodo z 31. decembr. 1911. vrnili svoje licenčne table in knjižice ter prodajanje smodk in cigaret enostavno kakor en mož ustavili, ako bi se tej pereči in upravičeni želji gostilničarjev pod nikakimi pogoji ne hotelo ustreči. Deželno zvezo gostilničarskih zadrug na Kranjskem pa pooblaščamo, da odpošlje to resolucijo na ministra kot tudi na fin. ravnateljstvo v Ljubljani ter da obvesti tudi druge deželne gostiln, organizacije v državi, da se skupno borimo proti tlaki, katera bi morala biti že davno odpravljena.
V	zadevi protesta proti podelovanju koncesij kjub nasprotnemu mnenju zadrug in občin se je odposlala na merodajna ob-lastva sledeča
resolucija:
L Na II. splošnem gostilničarskem shodu zbrani gostilničarji protestirajo proti dosedanji krivični praksi političnih oblastnij na Kranjskem, ki podeljujejo kljub ugovorom in proti sklepom gostilničarskih zadrug in ob-
činskih zastopov nove gostilničarske koncesije ljudem, ki nimajo potrebnih sposobnosti za gostilničarsko obrt osobito v krajih, kjer je že zadostno število gostiln in se z novimi gostilničarskimi koncesijami in nepotrebno konkurenco oškoduje gostilniška obrt.
2.	Visoka c. kr. deželna vlada se naproša, da pouči c. kr. okrajna glavarstva na deželi, da nove koncesije za gostilniško obrt ne smejo podeljevati, ako temu ugovarjajo gostilniške zadruge in občinski odbori. (Dalje).
Zadruga Kamnik.
Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Kamniku imela je dne 9. januvarja svoj redni občni zbor v gostilniških postorili Ant. Cere rja ob 2. uri popoldan. Zborovanje je posetil g. zadružni instruktor g. Dr. Herman Blodig, zastopnik c. kr. okr. glavarstva g. dr. Sc h äff er in zastopnik deželne zveze gost. zadrug na Kranjskem g. Ivan K en d a. Od 208 zadružnikov je bilo navzočih 68. 22 se jih je opravičilo, drugi so izostali neopravičeno.
Ob 2'/2 uri otvori zadružni načelnik zboro-rovanje. Najprvo pozdravi navzoče g. g. zastopnike oblastev in deželne zveze ter preide na dnevni red.
Načelnik Cerar poroča, da je imela zadruga v letu 1910 208 članov in 6 vajencev. Imela je eden redni in dva izvanredna občna zbora. Načelstvo je imelo 11 sej. Poslovnih številk je imelo zadruga 571 brez drugih majnših izpisov. Načelstvo je delovalo neumorno ter vredilo in povzdignilo zadrugo, ki je dosedaj spala spanje pravičnega. Načelnik poroča nato o računskem zaključku in o izkaz.i premoženja zadruge za leto 1910. Kakor je pokazal inventar, je imela zadruga koncem leta aktiv K 1388 42 pasiv K 20’—, vsega čistega premoženja tedaj K 1368-42. Na predlog g. K e m p r 1 a se da načelstvu absolutorij. Pri drugi točki predlaga g. F1 eri n iz Domžal, naj se ne nastavlja poseben tajnik, temveč da se določi gotova svota, ki naj bode načelstvu na razpolago za delo v zadrugi. G. Kemperle predlaga, naj se postavi v ta namen v proračun svota K 150 — Načelnik da oba predloga na glasovanje, ki sta bila z večino sprejeta. Proračun za leto 1911 izkazuje izdatkov K 572‘40, dohodkov K 28675. Preostanek nepokritega proračuna K 285 65 naj se pokrije iz zadružnega premoženja. Pri vsaki točki proračuna vnela se je živahna debata. Osobito nekateri kričači so
jeze pokazati. Znati morata molčati pri izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti. Pokorna morata biti in podrejena kakor vojak, Hitra, točna in snažna morata biti, v svoji stroki podkovana, pri tem pa si morata prisvojiti ne samo obnašanje, temveč tudi znanje moderno izobraženega človeka in vzgojo ter pravilno nastopanje v družbi svetovnega moža.
Vidi se, da niso malenkostne zahteve, ki se jih stavi do natakarskega poklica.
Najvažnejša vseh nalog natakarja ali natakarice pa je, da sta v serviranju kar najbolje podkovana. Da moreta to posebno umetnost izvrševati, morata poleg telesne sposobnosti in spretnosti v splošnem tudi znati praktično različne ročnosti in natančno vpoštevati celo kopico lepo stopnjujočih se družabnih pravil in naukov o dostojnosti. Zato tudi ni mogoče prisvojiti si to umetnost s samo mimogredočim učenjem nauka o serviranju, nasprotno je za to potrebno, kakor pri vseh umetnostih, ki se izvajajo, trajnega, neprestano za spopolnitvijo stremečega pečanja s tem predmetom.
Razdelitev in obseg nauka za serviranje.
Nauk o serviranju se deli v teoretični in praktični nauk o serviranju.
Pod prvim razumevamo nauk glede pravil, predpisov in navad, nanašajočih se na serviranje, torej vse, kar se glede ser-
viranja lahko naučimo iz knjige, pod zadnjim pa praktično uporabo ravnokar navedenega.
Celotni nauk o serviranju obsega torej sledeča poglavja:
1.	Nauk o namizju. Njegova imena, postopanje z njim, snaženje in praktično uporabo.
2.	Pogrinjanje miz in sicer a) navadne restavracijske mize, b) mize v jedilni dvorani, ć) v sobi za tujce, d) slavnostne mize.
3.	Različne metode, kako se servira v sobi za tujce in kako v restavraciji in sicer tako, kadar se streže posamezniku (ä la carte, ä la couvert) kakor tudi, kadar se skupno streže (Table d’ hote, banket, slavnostna miza).
4.	Zlaganje prtičev (servijet).
5.	Jedilni list. Pravopisje in obrazložitev najnavadnejših izrazov; menu, njegovo zunanjo obliko, sestavo in razporeditev.
6.	Cenik pijač; razdelitev, uporabo in priporočanje različnih vin in likerjev itd.
7.	Pravila pri določitvi cen kuvertom. Prevzemanje naročil glede večjih pojedin.
8.	Pravila o zadržanju glede obnašanja gostilniškega osobja nasproti predpostavljenim, nasproti tovarišem; izraze in njih uporabo pri občevanju z gosti; stališče in delokrog sobnega natakarja, plačilnega natakarja, servirnega natakarja itd., delokrog gostilničarja in njegovo razmerje napram gostom.
>•
O
o
C/J
H
O
s; z
p p
-t i
E. o< \p
^ r-K
3. *
7? c/j< *
nameravali vprizoriti kravale, kar se jim je pa ob razsodnosti zborovalcev izjalovilo, ter so želi le pomilovanje na svoji duševni plitvosti. Proračun je bil sprejet z veliko večino.
Radi prireditve kuharskega in servirnega tečaja v Kamni ku poroča načelnik Cerer ter povdarja, kako velikega pomena da bode prireditev tega tečaja za Kamnik in celi okraj. K besedi se oglasi zastop. dež. zveze. g. K e n d a, ki v temeljitem govoru obrazloži korist in ne-obhodno potrebo teli tečajev ter pojasni, da priredi ta tečaj na svoje stroške c. kr. delavsko ministerstvo. Plačati bi le moral vsak vdeženec 100 kron za hrano. Tečaj bi trajal 6 tednov. Načelnik Cerer predlaga, občni zbor naj sklene, da se naroči načelstvu vkreniti vse potrebno, da se ta tečaj prej ko mogoče priredi. — Sprejeto. —
Odposlancem k deželnozvezinem zboru se izvolijo na predlog g. Ocepka iz Križa naslednji gg. Viktor Engelman. Šmartno, Tomaž Bergant, Kamnik, Ivan Weis s, Kamnik, Franc F1 er in, Domžale, Ivan Jerman, Radovlje, Matevž Sršen, Skaručna, Franc Zupan, Kamnik, Jernej K e m p r 1 e, Kamnik, Alojzij P o -nikvar, Kamnik, Peter Žerovnik, Kamnik, Ivan Ocepek, Križ, to je za vsakih 20 članov enega odposlanca.
G. dr. Blodig poroča o vajeništvu. Povdarja, kako velikega pomena je, da priglasijo očetje in matere svoje sinove in hčere zadrugi kot vajence. V večjih mestih se dandanes zahteva od vsakega kako spričevalo in ako je kompetent brez spričevala, dobi slabše delo in manjšo plačo, kot v nasprotnem slučaju, ako zamore prosilec za službo izkazati z dokazili svojo sposobnost. Tudi bode c. kr. delavsko ministerstvo izdalo v dolgled-nem času naredbo, da se bode tudi pri gostilničarski obrti zahtevalo pri podelitvi gostilničarske koncesije dokaz vsposobljenosti. Torej kdor ne bode zamogel dokazati, da se je učil, se mu ne bode mogla podeliti koncesija, dasi bi bili dani vsi drugi pogoji. Načelnik Cerer poživlja vse člane, da vpišejo vsi svoje sinove in hčere pri gostilničarski zadrugi kot vajence.
Med raznoterostmi vpraša g. Debeljak iz Komende, kako bi se dalo doseči podaljšanje policijske ure. Načelnik Cerer pojasni, da je že „Deželna zveza gost. zadrug“ vložila lansko leto na deželno vlado peticijo, da bi ista preosnovala ta tako nemoderni in zastareli policijski red, ki nikakor ne odgovarja več sedanjim razmeram. Deželna vlada pa je to prošnjo zavrnila s pripombo, da naj prosi
vsak gostilničar posebej pri pristojni obrtni oblasti za podaljšanje policijske ure. Seveda obrtne oblasti take prošnje kratkomalo zavračajo kot nevtemeljene. Stvar pa še ni rešena, ker se bode deželna zveza obrnila na vse merodajne mesta, da se tej naši opravičeni zahtevi vgodi. G- Debeljak vzame pojasnilo na-znanje. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, se zahvali načelnik navzočim članom, zadružnemu inštruktorju in zastopniku okrajnega glavarstva za vdeležbo ter zaključi občni, zbor.
Gostilniška kuhinja.
Geslo: Gostilna naj majhna je še tako, ponos naj jej kuhinja vedno bo.
Priznati moramo, da je v današnjih časih, ko draginja z vsakim dnem narašča, kuhinja za gost. obrt velevažnega pomena. Od dobre kuhinje je odvisen dober glas in dober obisk posamezne gostilne. Čim boljša je kuhinja, tem večji promet in čim večji promet, tem večji dohodek.
Zato smo se odločili, posvetiti gostilniški kuhinji stalno rubriko in prinašati v vsaki številki več ali manj gradiva iz te stroke. Pridobili smo si za to priznano moč, strokovnjaka g. Ivana F i a 1 a, sedanjega vodjo restavracije ,, P r i Roži“ v Ljubljani, ki je kot kuhinjski šef gostilničarskih tečajev v Ljubljani in na Bledu znan našim stanovskim tovarišem in ki je kot tak imel tudi pogostem a priliko, proučevati naše kuharstvo in spoznati, kaj nam je najbolj potrebno.
Zato upamo, da ta naša stalna rubrika ne bo zanimala samo naših p. n- gostilničark in njih hčera, temveč tudi cenjene tovariše gostilničarje. Oprostiti se moramo namreč predsodka, da v kuhinjo spada samo kuharica. Od naprednega in stanovsko izobraženega gostilničarja in natakarja ter natakarice se dandanes povsod zahteva, da morajo biti vsi vsaj teoretično tudi v kuharstvu poučeni.
Po teh splošnih opazkah preidemo k predmetu samemu.
Mislimo, da bo cenjene čitatelje in čitateljice zanimalo, ako najprej navedemo nekatere podatke o tem, kaka mora biti moderna dobra kuhinja, kaj je glavno pri vsaki kuhinji, bodisi da je obratovanju namenjena, bodisi da je meščanska in kaj mora vedeti vsaka kuharica, vsak red ljubeči gostilničar, vsaka za snažnost vneta gostilničarka.
Prvi in glavni predpogoj vsake dobre kuhinje je snažnost. Snažnost v kuhinji mora vpoštevati vse osobje od voditelja ali voditeljice v kuhinji pa do zadnje kuhinjske dekle. Za katerokoli si bodi gospodinjstvo ni nič bolj priporočljivega kakor dobro urejena kuhinja, kar mora svedočiti vsaka jed, kar se mora poznati pri vsakem kuhinjskem izdelku. \
Zaradi tega naj je vsaka kuhinja prostorna, svetla in ne kramarsko, marveč s potrebnim kuhinjskim orodjem o -p r e m 1 j e n a.
V kuhinji sami naj stoji štedilnik, ki bodi dobro konstruiran, na svetlem prostoru. V neposredni bližini kuhinje naj se nahaja pralnica za umivanje posode in namizja. Nekoliko bolj od kuhinje odstranjena pa naj se nahaja jedilna shramba, pri kateri je glavno, da se da dobro zračiti in da se tudi res zrači. Kjer se namreč zaloga živil lahko dobro shranja, tam se že s tem prihrani marsikak novčič.
Zato pa priporočamo vsem gostilničarjem, ki prevrejajo svoje kuhinje, naj si prej ogledajo vzorne kuhinje in naj potem s pomočjo strokovnjaka napravijo svoji obrti primerne prostore. S tem združeni večji izdatki se jim gotovo že v enem letu izplačajo in jim v poznejših letih rode stoteren san.
O shranjevanju in konserviranju različnega mesa, sočivja in sadja bomo v eni poznejših številk našim cenjenim čitateljicam in čitateljem dali navodila, ki so preizkušena in sestavljena na podlagi večletnih izkušenj.
Ker pa se pri nas tujski promet čimdalje bolj razvija, ker je mnogo naših gostilničarjev odvisnih od tujskega prometa in ker nam je na tem, da se vpelje po naših gostilnah enotna kuhinja, se moramo pri naših izvajanjih na to ozirati in smo se odločili prinašati recepte mednarodne kuhinje, ki se tako-rekoč krije z dunajsko kuhinjo. Opozarjamo pa cenjene čitateljice in čitatelje, da so ti naši recepti namenjeni strokovnjakom, to se pravi onim, ki imajo osnovne pojme o kuhinji že za seboj in da hočemo pri teh receptih ostati mnogokrat pri prvotnih francoskih izrazih, ker te izraze zlasti pri tujskem prometu p. n. gostje bolje razumevajo, kakor pa premnogokrat prisiljene ali ponesrečene prestave.
Nadejamo se, da bodo cenjeni tovariši gostilničarji shranjevali posamezne številke „Gostilničarskega VestniKa“ in da jim bode naše glasilo zato pozneje služilo lahko pri obrti za dober in praktičen pripomoček.
9.	Najvažnejšo opremo modernih hotelov in restavracij.
10.	Gojitev zdravja pri gostilniških uslužbencih.
V predležeči pomožni knjigi za pouk v serviranju, katera naj bi bila vsakemu po napredku stremečemu natakarju in natakarici ročna knjiga, v kateri poišče lahko vse potrebno, da se v svoji stroki še nadalje izobrazi in spopolni, da je svojemu gospodarju na korist in gostom prijeten, se bodo temeljiteje razpravljala samo najvažnejša prej navedenih poglavij in razmotrivala, ker je ta knjiga v prvi vrsti namenjena za podporo in pospeše vanje pouka na strokovnih nadaljevalnih šolah in strokovnih tečajih. Ker je število ur za poučevanje serviranja na takih tečajih zelo omejeno, se mora omejiti gradivo na najvažnejše. To pa je tudi povod potrebni okoliščini, da so iz te knjige izločena vsa poglavja, pri katerih, kakor n. pr. pri zlaganju prtičev, se s praktičnim prednašanjem in vajo zaželjeni končni smoter doseže bolje in bolj gotovo, kakor pa z več ali manj dolgimi razpravami.
One, ki se hočejo podrobneje poučiti o tvarini, katere tukaj ne obravnavamo, opozarjamo na obstoječe bogato strokovno slovstvo, ki nudi glede večine tukaj neobravnavanih poglavij obširne in semtertja naravnost izborne specijalne, učne in pomožne knjige.
1. POGLAVJE.
O obnašanju natakarja ali natakarice v službi.
Kadar vstopi kak gost v lokal, ga morajo navzoči natakarji, odnosno natakarice pozdraviti stoje.	(Dalje).
H
0 < &>
1
n<
P
—i
C/5
St
<
C/5
3
3
7T 52<
s -t

>•
<T>
Pozdravljanje gostov.
Da ne nastane kako nesporazumljenje in da se odpravi gotov greh v naših kuhinjah, smo se odločili navajati pri posameznih receptih količino za 10 porcij, izvzemši onih, pri katerih je izrecno navedena drugačna količina.
Zato je prav lahko in le stvar računa, kuhati za več ali manj kakor deset oseb.
V vsaki številki se bomo pečali tudi s tehničnimi in tujimi izrazi, ki se rabijo pri kuharstvu. Ob enem pa sporočamo, da pričnemo objavljati najprej recepte o osnovnih juhah, omakah i. t. d.
(Dalje.)
Vprašalnica.
Ker je že pri ustanovitvi lista došlo našemu uredništvu par vprašanj v strogo stanovskih zadevah, se je naše uredništvo odločilo, da bo v takih slučajih, ki so za gostilničarstvo splošno važni, odgovarjalo v listu. Mislimo namreč, da s tem vstrežemo vsem našim gostilničarjem, ker bodo v odgovorih dobili navodila tudi za slučaje, ki se njim samim lahko pripete. Pridobili smo si ravno glede vprašalnice same strokovnjake za sotrudnike in zato bodo naši stanovski tovariši dobili vedno pravilne odgovore. Ob enem pa poživljamo vse naše gostilničarje, da se v zadevah, glede katerih si niso na jasnem, obračajo z zaupanjem na naše u r e d n i št vo. Vedno bodo bobro in pravilno poučeni. Glede vprašalca samega pa se bo va-ravela vedno najstrožja tajnost.
In s tem otvarjamo to našo stalno rubriko.
Vprašanje št v. 1.
Dal sem popraviti več sodov, v katerih sem imel vedno vino. Ker so le po 2 do 4 doge nove, nisem sodov ovinil, ko sem jih nalil. Sedaj ima pa vse vino iz teh sodov okus po taninu.
Zakaj ?
Odgovor:
Pri udelanju 2—4, mogoče še majhnih dog, navadno ne dobi vino toliko duha po teh, da bi imelo zopern ukus. Ako ima Vaše vino sedaj precejšen okus po čreslovini (taninu) znači, da dotične doge niso bile popred do-velj izlužene kolikor običajno sodarji store.
V	Vašem slučaju ste pa tudi napolnili omenjene sode najbrže s starim ali močnješim vinom. Močna vina izvlečejo čreslovino iz lesa veliko bolj kot šibka, in pri starih vinih se to okus mnogo bolj občuti, kot pri novih. Zato pa naj se ne devlje v nove ali popravljene sode nikdar dobre starine, izvzemši če niso sodi popred izparjeni, ali pa parafinirani. Vsekakor pa ne smete sodarjevim zagotovilom nikoli zaupati. Če niso bili sodi parafinirani, izkuhajte popravljene sode sami naipred s sodo (Vi kg na 100 1), potem še enkrat z vrelo in 2—3 krat z mrzlo vodo, t. j. dokler teče ta popolnoma čista ven. Če naposled zakuhate še z drožmi, tropinami ali z vinom, ste svojega vspeha še bolj gotovi.
Duh po taninu vzamete vinu, ako ga izčistite z želatino. Čreslovina se spoji s želatino ter se vse skupaj v podobi gošče vleže na dno. Če ima še vedno preveč duha, potem je zmešati s črnim vinom, najbolje z istrijanskim.
Vprašanje štv. 2.
V	naši vasi je 680 duš in 6 gostilen. Pred kratkem smo dobili novega župana, ki je sedaj zaprosil za novo gostilničarsko koncesijo v njegovi hiši, v kateri ni bila nikdar gostilna.
Krajevne potrebe za novo gostilno ni, vendar je baje občinski odbor prošnjo priporočal in dobimo vsled tega novo gostilno. Ali imam kot gostilničar pravico pritožiti se, kam in v katerem času?
Odgovor:
Kljub temu, da ni krajevne potrebe za novo gostilno — sedaj bo že na vsakih 100 oseb prišla ena gostilna—nimate kot gostilničar pravice do kake pritožbe proti novim konkurenčnim gostilnam. Žalibog za Vaš okraj še ni vstanovljena gostilničarska zadruga, katera bi se smela pritožiti v tem slučaju proti podelitvi novih gostilničarskih koncesij in bi pri danih razmerah imela ta pritožba gotovo tudi uspeh. Zato Vam za sedaj ne moremo drugega priporačati, kakor to, da se toplo zavzamete za čim prejšno ustanovitev gostilničarske zadruge v Vašem okraju. Drugače se namreč prav lahko pripeti, da dobite čez tri leta zopet novega župana in z njim tudi novega gostilni-ničarja. Prav žal nam je, da se Vam v tem slučaju ne more pomagati. Oglasite se še, če Vam kaj teži srce. Zdravi!
Vpraša nje štv. 3.
Gosp. R. v J. Svoje gostilničarske prostore hočem moderno opremiti. Katero dobivateljico steklenega in porcelanskega namizja mi priporočate ?
Odgovor:
Obrnite se na ljubljansko tvrdko Avg. Agnola ali Fr. Kolmann. V ostalem pa se sklicujemo na inseratni del našega lista.
Vprašanje štv. 4.
Pri nas je navada, da se do slučaja do slučaja prekoračenje policijske ure tudi naknadno lahko plača pri županastvu. Pripetilo pa se mi je, da so me orožniki naznanili pri glavarstvu radi prekoračenja policijske ure nekega dne, glede katerega lahko izkažem po knjigi za tujce, da so ta dan prenočevali pri meni tujci. Danes nakrat dobim od glavarstva plačilni nalog, s katerim se me kaznuje radi prekoračenja policijske ure na 10 K. Ali naj se pritožim in kake razloge naj navedem ?
Odgovor:
Na vsak način se pritožite, zlasti še, ker je pritožba koleka prosta. Pritožba mora biti naslovljena na vaše okrajno glavarstvo, katero jo mora predložiti deželni vladi. Kazalo bi Vam pa morda, da je pritožba obenem tudi opozoritev, ker potem glavarstvo lahko samo razveljavi plačilni nalog. Pritožbo utemeljite s tem, da je pri Vas splošna navada plačati šele naknadno policijsko uro in pa zlasti tudi s tem, da ste imeli ta dan tujce v hiši. Glede obeh utemeljitev pa morate ponuditi tudi dokaze. Ako so namreč tujci, ki prenočujejo pri Vas, v Vaši gostilni, potem dovoljuje zakon, da smete imeti gostilno tudi čez polij-cijsko uro odprto. Enako je tudi, če imate v gostilni ljudi, ki se odpeljejo z vlakom ponoči proč. Seveda pa to ne velja, ako so se zaradi gotovih dogodkov v Vašem okraju izdale posebne odredbe. Po našem naziranju pa bode glavarstvo vsled Vaše pritožbe kar samo razveljavilo plačilni nalog, ko se prepriča o istinitosti njene utemeljitve. Pazite, da ne zamudite roka za pritožbo, ki je 8 dnevni. Veselilo bi nas, ako nas o uspehu pritožbe obvestite.
Razno.
Slovenske pivovarne in slovensko gostilničarstvo. Na zadnjem občnem zboru „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranj-
skem" je bil sprejet tudi predlog, naj zveza dopošlje na vse slovenske pivovarne poziv, da izstopijo iz pivovarniškega kartela, ker poteče s februarijem določeni rok. Zvedelo se je namreč, da nameravajo slovenske pivovarne kartelno dobo obnoviti. Ker so pivovarniški karteli eno največjih tlačanstev za gostilničarstvo, bi bilo raz/oju gostilničarstva edino v prid, ako imamo nekaj nekarteliranih pivo-varen in zato je sklenil občni zbor pozvati v slučaju, da slovenske pivovarne izstopijo iz kartela, vse gostilničarje, da v tem slučaju naročajo in podpirajo samo domače, izven kartela stoječe pivovarne. Tudi tej zadevi hočemo zato posvetiti največjo pozornost.
Prva letošnja seja „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ se je
vršila takoj po občnem zboru dne 2l. januarja v ljubljanskem „Narodnem domu". Radi pomanjkanja prostora navajamo danes samo, da se je na tej seji spopolnil odbor in da je bil za predsednika zveze izvoljen načelnik ljubljanske gostilničarske zadruge g. Ivan Kenda.
Gostilničarska zadruga ljubljanske okolice. Zadnja seja gostilničarske zadruge ljubljanske okolice v tekočem poslovnem letu se je vršila 25. januarja v društvenih prostorih v Ljubljani. Na dnevnem redu so bila razna uradna poročila glede podelitve gostilniških koncesij, glede prošenj za podelitev nadaljnih koncesij in tajniško poročilo glede v zadnjem času izvršenih administrativnih del. Na tej seji se je nadalje določil tudi čas in dnevni red letošnjega rednega občnega zbora. Odbor se je odločil, da bo na tem občnem zboru predlagal radi tehtnih vzrokov spremembo pravil in pa pristop k pomočniški bolniški blagajni ljubljanske gostilničarske zadruge. Oba predloga sta za razvoj gostilničarskega zadružništva neprecenljive važnosti. Zato se bomo s temi zadevami v našem listu še obširneje bavili.
Občni zbor gostilničarske zadruge ljubljanske okolice se vrši, kakor se je določilo na zadnji odborovi seji, v četrtek dne 23. februarja t. I. v mali dvorani „Mestnega doma“ v Ljubljani. Na ta občni zbor opozarjamo člane zadruge že danes s pripombo, da dnevni red in druge podrobnosti glede tega občnega zbora objavimo v prihodnji številki našega lista.
Stanovsko strokovno izobražene slovenske gostilničarje se uvažuje. Bolgarska industrialna zbornica se je odločila prirediti za Bolgare v Sofiji gostilničarsko šolo, v kateri naj bi se Bolgari podobno kakor pri nas v gostilničarskih šolah, odnosno tečajih, bolgarski gostilničarji strokovno naobrazili in seznanili z modernim poslovanjem v tem stanu. Ker niso imeli na Bolgarskem nobene pripravne moči, katera naj bi vodila to šolo, se je industrialna banka obrnila na avstrijsko delavsko ministerstvo s prošnjo, naj ji za to mesto preskrbi strokovnjaka, ki je zmožen enega ali več slovanskih jezikov. Zato se je delavsko ministrstvo obrnilo z vprašanjem, ali bi bil voljan prevzeti to mesto, na predsednika naše zveze gostilničarskih zadrug g. Ivana Kenda, kateri je kot vodja gostilničarskih tečajev na Kranjskem pri delavskem ministrstvu dobro zapisan. G. Kenda je odgovoril ministrstvu, da je pripravljen prevzeti to mesto. Zato je bil sredi januarja pozvan na Dunaj, da pred posebno izpraševalno komisijo položi potrebne izpite. V ta namen so prvotno določili osemdnevno dobo. Ker so pa Slovenci navadno jako nadarjeni in med te gotovo lahko prištevamo našega g. Kenda, se je zgo-
dilo, da je te izpite dokončal v treh in ne v osmih dneh. G. Kenda je odpotoval 22. januarja v Sofijo in ostane tam nekako do srede aprila. Obljubil nam je tudi poročila o gostil-ničarstvu na Bolgarskem, ki bodo gotovo zanimiva. S tem klicanjem g. Kende v Sofijo smo slovenski gostilničarji pridobili dvojno. Na eni strani se vidi, da se pri osrednji vladi slovensko gostilničarstvo upošteva. Obenem je to potovanje našega predsednika gotovo reklama za nas Slovence sploh. Končno imamo pa sedaj tudi strokovnjaka z državnimi izpiti, ki je v prvi vrsti poklican voditi še nadalje naše gostilničarske tečaje in se nam v tem oziru ne bo treba ozirati na tuje moči. Predpogoji za moderno strokovno naobrazbo so torej pri nas dani, treba je le še neumornega dela, stremljenja in vzpodbujanja k napredku.
t Anton Schack. V dunajskem sanatoriju Fürth je umrl dne 17. januarja 1.1. v 58. letu svoje starosti na vnetju slepiča tudi slovenskemu gostilničarstvu znani načelnik dunajske gostilničarske zadruge Anton Schack. Ker je z njim legel v grob mož, ki si je pridobil zaslug za razvoj gostilničarstva v Avstriji sploh, se nam zdi umestno, da tudi mi pri tej priliki nakratko označimo njegovo neumorno in plodonosno delovanje.
Kot sin gostilničarja se je nastanil pokojni Anton Schack 1. 1893 na Dunaju kot gostilničar. Ker je bil neumorno delaven, je bil že leta 1895. izvoljen v ubožni svet, leta 1897. pa že v okrajni svet dunajski in krajevni šolski svet. Lansko leto je bil izvoljen tudi v
dunajski občinski svet. V gostilničarski zadrugi pa je razvijal tako živahno in žilavo delavnost, da je bil leta 1901. izvoljen za podnačelnika, leta 1906. pa za načelnika dunajske gostilničarske zadruge. Velik uspeh, ki ga je dosegla 1. 1904. razstava del gostilničarskih vajencev, je v prvi vrsti njegovo delo in njegova zasluga. Prospevanje bolniških blagajen gostilničarskih zadrug je tudi njegovo delo. Pokojni Anton Schack je ustanovil tudi jubilejsko podporno blagajno za obubožane gostilničarje, vdove in sirote. Neprecenljive važnosti pa je bilo njegovo delovanje na polju gostilničarskega strokovnega šolstva in praktičnega pospeševanja obrta. Posebno važno je na tem polju, da je ustanovil seminar za vzgojo kuharskih in gospodinjskih učiteljic. Po njegovem prizadevanju se je v jubilejnem letu dunajska višja gospodinjska šola spremenila v državno strokovno šolo za hotelirje, gostilničarje in kavarnarje. Kot predsednik nižjeavstrijske deželne zveze gostilničarskih zadrug je bil odposlan tudi v državni obrtni svet trgovinskega ministrstva. Izmed zadnjih njegovih velikih akcij omenimo samo zabra-nitev namere nižjeavstrijskega deželnega zbora, namreč zvišanje doklade na pivo, ki je seveda gotovim gospodom bila trn v peti.
To so najglavnejša. dela tega za gostilničarstvo prezaslužnega moža. Poleg tega pa je deloval tudi še drugje neumorno kakor mravlja. Kako so vedeli gostilničarji ceniti njegovo delo, kaže najbolj dejstvo, da je bil častni član gostilničarskih zadrug v Badnu pri
Dunaju, v Brucku n. L. in Klosterneuburgu. Kako so pa tudi drugi cenili njegovo delo-i vanje, je pokazala velikanska udeležba pri pogrebu. Izmed udeležencev pogreba navajamo samo trgovskega ministra dr. Weiskirchnerja, dunajskega podžupana dr. Porzerja in številna zastopstva raznih korporacij.
Dunajska gostilničarska zadruga pa je pokazala, kako visoko ceni njegovo delo najbolj s tem, da je dala postaviti mrtvaški oder v slavnostni dvorani zadružnega doma.
S pokojnim Antonom Schackom je legel v grob eden prvoboriteljev za napredek gostilničarstva v Avstriji sploh in njegovo nadaljno sodelovanje se bo težko pogrešalo. Prezasluž-nemu možu lahka zemljica in trajen spomin!
Izza gostilničarskega zapečka.
Pred sodiščem.
Sodnik: „Zakaj ste vašega prijatelja udarili brez vzroka za uho?“
Toženi: „Samo zato, da smo prišli na drug razgovor“.
Sodnik: „Ta dva gospoda vas tožita, da ste jih neusmiljeno pretepli. Vi pa pravite, da ste jih le mirili, ko sta se zgrabila“.
Obtoženec: „Da, gospod sodnik! Jaz sem se držal nepristransko.“

Tovariši gostilničarji!	\
^ Pri naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je moč! ^ Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi!
/	Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu!	\
Priporočajte naše interesente tudi svojim p n. gostom!
Ig»-------------	ar......	......................- ^
,Narodni hotel'postoma
se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole
(32) 24—1 za ob.sk
Fran Paternost, lastnik
m
Tovariši gostilničarji!
Pri potovanju po Gorenjskem se (34) 24—1 vstavljajte
na Jesenicah v hotelu „Triglav“
tik kolodvora, kjer so Vam na izbero dobra kuhinja, pristna vina moderno opremljene sobe za tujce. Priporočajte ta hotel tudi svojim p. n. gg. gostom.
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezija cesta št. 1 priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih *-slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, L strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
Dalje pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodja, kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za pivotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežnlške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, Kovaško, kleparsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi.
Fr. P. Zajec, Ljubljana
izprašani optik In urar
priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlatnino In srebrnino, kakor tudi optičnih predmetov. Zalog
gramofonov . in raznih
(29) 24—1	plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani
največja in najbolj varna slovenska hranilnica
v lastni hiši, v Prešernovi ul. štev. 3.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41/40/,, brez odbitkav sprejema tudi vložne knjižice dršgili denarnih zavodov kot gotoa denar. — Denar in knjižice se llihko pošiljajo po pošti. — Z’ varnost vloženega denarja jamči rezervni zaklad in mestna občina ljubljanska. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. Posoja na zemljišča po	n
in proti poplačevanju dolga po najmanj 1/4 °/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. - Denarnega pro,., a o konca L 1910 je imela nad 564 milijonov kron; stanje hranilni vlog znaša nad 39 milijonov kron, rezervni zaklad po K 1.200 0
(37) 12-1__________________________________^______________
Spedicijska in komisijska družba
'iBfl&KHIL, d. z 0. j.
Ljubljana, Javno skladišče
Dunajska cesta 33.
Špedicija vsake vrste Preselitve pohištva.
Točno in poceni. (25) 12_,
V V
c
Gričar & Mejač
-7
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 9.
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) v vseli velikostih.
(8) 12-1
—	4	*—--------

BLAŽ JESENKO
(26) 12—1 Ljubljana, Stari trg 11
priporoča klobuke, cilindre, čepice i. t. d.
najnovejše fasone, po najnižji ceni.
V'
Fran Čuden
(9) 24—1
Pivovarna Mengeš;
ustanovljena leta 1818.
JULIJ STARE
Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19.
Telefon št. 248.
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih (43) 24—1 in steklenicah.
m
i
i
ŠšS
E
Prva kranjska izvozna pivovarna Vrhnika
priporoča svoje izborne izdelke.
Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa lastnica
(41) 24-1	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
I
1
m
i
i
m
r
Ustanovljena leta 1882.
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.

Telefon št. 185 interurban.
Račun: pri avstr. pošt. hran. št. 828.405 , ogr. .	„	„ 19.864
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
Posojuje na zemljišča
po 5'lt "/o brez amortizacije ali na amor-(22) 24—1	tizacijo po dogovoru.
Ustanovljena leta 1982.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
KMETSKA
POSOJILNICA
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neom. zavezo v lastnem zadružnem domu v Ljubljani, Dunajska c. 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih
«n o
■* 2 ,0
brez odbitka rentnega davka.
Eskomptuje trgovske menice.
Upravno premoženje v letu 1010 K 20,500.000 -
Denarni promet v letu 1910 K 100,000 000 —
(14) 24—1
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovalj kavčukovih stampilij.
LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki franko.
LJUBLJANA ^
NARODNAKAVARNAl
Maročajte, priporočajte in širite .. Gostilničarski Vestnik. =
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom: Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana. (4) 24—1
Dobro in poceni!
Špecerija in delikatese. Pražena kava iz lastne pražarne Vsakovrstna vina in likerji.
T. MENCINGER
(5)24-, LJUBLJANA
*4*4^* Mi?*'?*'?*' ?*'ifc^Tv*
m
%
s
%
a?
m
st*
m
s
Vino,
950 hi kupljenega od konkurzne mase
„AGRO-MERKURJA",
se proda poceni od 60 1. naprej vsak dan od 10.—12 ure predpoldne in
od 2.—5. ure popoldne.
Tudi prazni, dobro ovinjeni sodi od 56 1. naprej so naprodaj.
Pojasnila dajeta:
I. Balon, gostilna „Pri Fajmoštru“ v Ljubljani in in g. F. Božič v gostilni pri „Anžoku“ v Šiški,
. .. kjer se nahajajo tudi kleti. ==
%
&
it?
it?
it?
it?
it?
it?
%
it?
Mobena slovenska gostilna brez -............
Gostilničarji, zasebniki! Pozor!
Mat. Dolničar,
nom na debelo. Izborna, zajamčeno pristna bela, rdeča in črna vina iz najboljših vinskih goric. Poskušnje na zahtevanje brezplačno in (30) 12—1 poštnine prosto.
Ljubljanskim p. n. izletnikom se priporoča tudi za obisk priznane gostilne.
■C
Gostilničarskega Vestnika.
Parkhotel
,Tivoli'
Ljubljana.
Parkhotel
Udobne sobe za tujce, priznano dobra kuhinja, naravna vina, raznovrstno izborno pivo.	„4 -1
Od maja naprej vsak dan vrtni koncert.
Ivan Kenda, hotelir.
z~"
Modna in športna trgovina - P./VlflGDlC, lijubljana^""^lasproti glavne pošte.

Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčiče, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baižunasti trakovi, pozamen-trija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	(7) 24—i
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji galoše, nogavice, solnčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropje za damske žlobuke, slamnike, oblike in vse na-kitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Oddelek za gospode :
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje; tenis in lovce. — So- , kolske potrebščine. ^ J
Pivovarna ;Mayr' v Kranju
priporoča cen j. gostilničarjem in slav. občinstvu svoje
izborno priznano pivo.
(391 24—1
KAVARNA „AVSTRIJA“ V LJUBLJANI
na vogalu Šentpeterske in Resljeve ceste se cenjenim gg. gostilničarjem priporoča (3) 24—1	za obisk.
Vinska trgovina in gostilna
Antona Vilfana
(„Pri Alešu"),	(31) 24—1
Ježica pri Ljubljani,
se priporoča p. n. gg. gostilničarjem
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. (20) 24-1
illhllana Hotel .Južni kolodvor* priporoča v Ljubljano došlim p. n. gostilničarjem svojo priznano dobro kuhinjo, naravna vina, izborno pivo, udobne sobe za tujce itd.
(16) 24—1	Prijazni prostori.
Hotel in restavracija „BAVARSKI DVOR“,
Ljubljana, Dunajska cesta štv. 29
sc priporoča tovarišem gostilničarjem kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni blizini kolodvora. Restavracija je moderno urejena. — Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
(6) 24—I	Štefan Bergant, lastnik.
KAVARNA „LEON“ V LJUBLJANI
Stari trg štv. 30
je kakor navadno celo noč odprta.
S spoštovanjem se za obilni obisk priporočata
(2) 24—1	Leon in Fani Pogačnik.
GRAMOFON-ATELIJE
Ä.Rasberger, Ljubljana
(40) 24—1 Sodna ulica št. 5.
Godbeni avtomati in gramofoni samo I. vrste.
Najfinejše plošče „Triglav“.
Edina strokovna delavnica za popravljanje godbenih strojev, avtomatov in gramofonov.
Veliki avtomati se popravijo na licu mesta. Vsa popravila se izvršujejo strokovnjaško in ceno. Šivanke, peresa in vse potrebščine vedno v zalogi.
Ustanovljena 1847.	Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
= Največja zaloga pohištva ■
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, (28) 24—1	otroški vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejše blago.
Največji ljubljanski fotografski atelje
Hvg. BerfholcI,Soilna “llc°'11
se priporoča za naročila glede vseh v (15) 24—1 fotografsko stroko spadajočih del.
P Pivovarna ;Škofjaloka' j
i	i
priporoča p. n. gg. gostilničarjem in občinstvu svoje
izborno marčno pivo.
(38) 24—1
Umetna knjigoveznica pf. BrCSkvaf
OD 24—1 Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Franc Ks. Stare, slikar, pleskar in zlatar
Ljubljana, Sodna ulica 12
se priporoča p. n. občinstvu za vsr. v to stroko spadajoča dela v mestu kakor tudi na deželi. Dobra in solidna izvršitev. Primerne cene.	(23) 24—i
Fotografični atelier ,VIKTOR1 Ljubljana,
Bethovnova ulica 7, poleg „Kranjske hranilnice* se priporoča p. n. gg. gostilničarjem za izvršitev modernih portretov.	(i9) 24—1
Sprejema tudi naročila na deželo.
3mporf, eksport, zaloga čevljev
30S. HGRRiSCB, Ljubljana
Jurčičev trg 3.	Pod Crančo.
Blago najboljše vrste, po najnižjih cenah. Specijaliteta: Prave hribolaske, podkovane
(i?) 24—1 'iGoiserce.-i
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGDIĆ-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
(13) 24—1 Zaloga angleškega blaga.
FR. KHAM. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 8
Špecerija, delikatese, vinarna.
Priznan doblvatelj večjih ljubljanskih hotelov in restavracij. (12) 24—1 Zastopnik priznane šampanjske tvrdke
Bratov Kleinoscheg v Göstingu pri Gradcu.
RESTAVRACIJA „NARODNI DOM V
LJUBLJANI	(33) 24-1
se priporoča p. n. gostilničarjem za obisk
Emil Kržišnik.
r
■T)
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijcnita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Alojziju Vodniku kma„™T:,l,emu
Ljubljana. Kolodvorska ulica (2i) 2*-i
3VT_ ZDrerxik-, Hij-u/blja.n.EL
Kongresni trg, 7.	24,
priporoča	Z4 1
colo izdelovanje imen v vsakovrstno hotelsko in gostilniško perilo.
Zaloga raznovrstnega materijala za veznino.
Pozor cenjeni kolegi!
Vsak, kdor koce varovati svoje lastne koristi, bode naročil pivo od
„Gostilničarske zadružne
pivovarne v Lescah“
Pristopi lahko vsak kot član.
Čim večji promet, tem bolj samemu sebi koristite!
Zaloga v Spodnji Šiški,
L. Tomažič, 7^/°« ^

Vsak odjemalec nakloni lahko od vsakega hektolitra 20 vin. v društvene namene, kakor sani to določi.	.
(36) 24-1 >jr
L. Tomažič
(35) 24—1	priporoča
svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih in pristnih vin iz dolenjskih, vipavskih in Istrskih vinskih goric.
Specialiteta, edina slovanska ura z.i telovadce!
Dobiva se samo pri tvrdki	(45) 10—l
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg in Sv Petra cesta
Št. 41’. Srebrna z
2	močnima pokro-vama K 28*50.
Št. ^15. Kovinasta z 2pokrovama K15 50 s finim anker-,lKO, kolesjem na 15 kamnov.
Št. 412. Srebrna s moč. pokrovi K 32*50 Št. 414 Kovinasta s
3	pokrovi K 18 s finim anker-„lKO“ kolesjem na 15kam-noy.
Lastna tovarna ur v Švici
Tovarniška znamka .IKO1
Keglje, kroglje in vsakovrstna strugarska dela
se dobi najceneje pri	(27) 24—1
JOS OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana,
Šelenburgov.i ul. 10.
Istotam se popravlja razne fine cigarnlke iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd.
J. Wider, Ljubljana
Šelenburgove ulice 3. Umetni in trgovski vrtnar. Vrtnarstvo: Cesta na Rožnik 25. Naslov za brzojavke: Wider, vrtnar, Ljubljana. (42) 24—>
Trgovina s špecerijskim blagom
	■ ■ Trgovina z moko in
.	Točna in solidna postrežba!	deželnimi pridelki. ■ ■
Ljubljana
- ►
Ljubljana
glavna zaloga rudninskih voda
L
Velika pražarna za kavo, mlin za dišave
z električnim obratom-
Na drobno in debelo!
(45) 10—1
(
Zaloga vsakovrstnih semen.
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik“ v Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik: Alfonz Mencinger. - Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.