i EDr%IK GLASILO SOOlALtSTlCNE ZVEZB DELOVNEGA LJUDSTVA _ lil......Mil wiM—i 11........IIIIII [■mililII Mar »■»»■■■■■■■■■■■nMMB PTUJ, 30. aprila 1970 LETO XXIII, §1. 17 CENA 0,60 OIN Letošnji 1. maj Zopet je tu 1. jnaj — že jO-krat praznovan delavski praznik, mednarodni praznik jelavske solidarnosti, klic v Ij-j za delavske pravice, spo- min na prelito kri v delav- skem boju, spomin na vso ^revolucionarno preteklost de- lav-':ega razreda. Ko je prvi kongres II. in- ;.cionale pred 81 leti pro- 1 1. maj za delavski pra- zii.u — je izbral ta dan v spomin na stavko 40.000 de- lavcev v Chicagu, 1. maja 1886, ko so policijski streli ^pognali v smrt pet delavcev, tri pa še sodni proces po kon- čani stavki. Delavci so tedaj zahtevali 8-urno dnevno de- lo, 8 ur počitka in možnosti, da se 8 ur na dan izobražu- jejo in posvečajo kulturi. Ali so danes po 80 letih od prvega delavskega praznika že izbojevane delavske za- hteve, ki so se prekipevajo- če zrcalile v stavki prod 31 leti? Revolucionarni delavski inastoni so v zgodovini delav- 'skoga gibanja dosegli velike uspehe pri omejitvi delovne- ga časa, pri višini zaslužka. Delavska društva pa so sku- šala vsaj v mali meri izpol- niti tudi tretjo zahtevo de- lavcev, da bi se izobraževali in bi pasivno ter aktivno kulturno zaživeli. Vendar je se danes kultura predvsem domena imovitejših sirom po svetu in delavske mno/.Ice so posebno v zaostalih in pre- • naseljenih deželah še vodno odmaknjene od visokih kul- turnih vrednost, saj jim pvi- nianjk.iiejo celo na.csnov- nejšo m-terialne dobrine, ki omogočajo življenja ''l0'/eka. Zahteve delavc-.', ki jih bojujejo od Prv? inteiTHci- ORale naprej za boijse živ- jjenje -• so visoka pesem 'Jfatstva med ljuj r, so bič Pohlepu in izkoriš^^anju čin \'eka po človeku, so visoka Pesem cialističneg.i huma- nizma. .Prvi naj bo ostal vedno, čeprav se trenutna .resla nje- Sovega praznika spreminja- lo — pirjznik, ki poje hvV.l- l^ice de u in t o varstvu med '3'admi, ki naj si delijo brat- sko materialne in duhovne dobrine, ustvarjo '.;> s skun-,^ 'limi aRtjori. ; Naš slovenski in jugoslo-i danski Prvi maj je danes ^godovinsko popisan z veli- •^jmi bojnimi uspehi delov- nih ljudi, saj so pred 25 loti 'zvojovali zmago nad narod- ^'^ni in hkrati razrednim so- ^Tažaikom. Nato je hodil Pfek velikih ovir, ki jih je •Nagrmadila zgodovina — v nov čas k osvoboditvi člove- ka. Naš letošnji prvi maj je praznik 25-letne poti nove družbe, kateri so postavili znanstvene temelje Marx, Engels in Lenin. Veliki Lenin je s herojsko pogumnostjo popeljal ruski proletariat v zmagoviti boj za socializem, Žal je veliki voj- skovodja proletariata omah- nil prezgodaj v smrt, da bi dalje genialno vodil politiko velike domovine, v kateri se je rodil pred 100 leti. V naši domovini, ki jo predstavlja velika osebnost tovariša Tita, je delavec pred dvajsetimi leti prevzel v svo- je roke tovarne in vsa druga proizvajalna sredstva. Toda tlači nas ekonomika manj razvite dežele, zato je 1. maj še danes praznik, ki kliče k novim naporom, k dosledne- mu izvajanju delovnih pro- gramov na poti v gospodar- sko stabilizacijo in vsesplo- šen napredek. V. R. Praznik mesta Ptuja Včeraj je bila seja sveta krajevne skupnosti Ptuj. Med drugim so sprejeli sklep, da bo KS Ptuj proslavljala ob 25. obletnici osvoboditve Ptuja tudi praznik mesta Ptuja. Proslavili ga bodo na predvečer zmage, to je 8. ma- ja s svečano akademijo na dvorišču minoritskega samo- stana. Na programu bo slav- nostni govor predsednika sveta KS Lojzeta Cenca, sve- čana razglasitev o praznova- nju krajevnega praznika, kulturni program in ognje- met s ptujskega gradu. Ob- čani naj izobesijo zastave ii okrasijo okna z zelenjem ter tako poskrbijo za svečane praznovanje krajevnega praznika. ZE Podelitev priznanj OF v Ptuju PRAVILA PODELJEVANJA Nova odlikovanja — Pri- znanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda, podelju- je od letos dalje SZDL, repu- bliška in občinske konferen- ce, posameznikom in orga- nizacijam, ki so doprinesle s svojim delom pomembne in trajne dosežke na poti soci- alističnega razvoja. V petek zvečer, 24. aprila je predsednik občinske kon- ference SZDL Ptuj, Zdravko Turnšek, podelil v gledali- šču, na proslavi 29. obletnice ustanovitve OF in 25. oblet- nice socialističnega razvoja naše občine, priznanja OF štirinajstim zaslužnim obča- nom in pevskemu zboru DPD Svobode v Ptuju, Po pravilih o podeljevanju Priznanj OF je imenovala občinska konferenca SZDL Ptuj žirijo za podeljevanje priznanj OF, s predsednikom Jankom Vogrincem in osmi- mi člani. Žiriji poteče man- datna doba čez štiri leta. Vsako leto objavi žirija meseca septembra v javnih občilih razpis za podelitev Priznanja OF, s katerim o- pozori organizacije in obča- ne, naj podajo predloge. Te sprejema do L februarja na- slednjega leta. Poznejših predlogov za tekoče leto ne obravn:i\'a. Predloge podaja- jo predlagatelji na post'b:iem obrazcu, ki jih deli obč. konf. SZDL Ptuj. Pri podeljevanja prvih priznanj ti razpisni r )- ki niso veljali, ampak je žirija delila priznanja p.) lastni presoji. OBLIKA PRIZNANJA Priznanje OF obsega di- plomo in značko — simbol OF slovenskega naroda. Značka, ki jo podeljuje repu- bliška konferenca SZDL je zlata. Občinske konference SZDL pa podeljujejo srebr- ne. Na diplomi so vpisane zasluge odlikovanca. LETOŠNJI ODLIKO V ANCI Vsako leto bo občin.ska konlcrenca SZDL pods-iila do 15 Piiziianj OF, izjenriamo pa ob jubilejnih Je'ih OF aU SZDL tudi več. Letos je ži- rija ob 25-letnici socialistič- nega razvoja izbrala za odU- kovance zaslužne občsne v tem obdobju. Priznanja so sprejeli. FRANC BELŠAK, kmet .ij^:- nopolitK nih oigrnizacijab FRANC DONAJ, upravni delavec skupščine občine Ptuj, izredno delaven funk- cionar OF in SZDL in akti- ven član drugih organizacij in društev. JOŽE FRIEDL. diplomira- ni pravnik v Ptuju, že med študijem mladinski funkcio- nar, nato pa požrtvovalen član občinskega političnega aktiva. BRANKO GORJUP, kme- tijski tehnik in politolog, di- rektor podjetja v Ptuju, zelo požrtovalen pri ustanavlja- nju kmetijskih zadrug ko- operacijskega značaja, agilen pi'edsednik obč. odb. SZDL, nato pa sekretar obč. komi- teja ZKS Ptuj. MAKS KAMPL, upravnik obrata za zadružno koopera- cijo, požrtvovalen funkcio- nar OF in nato SZDL na ob- močju Hajdine, zaslužen za razvoj zadružništva in koo- peracijskih odnosov, zaslu- žen sodelavec pri raznih dru- gih družbenopolitičnih akci- jah. JULKA KANCLER, upo- kojena učiteljica iz Ptuja, vzorna družbenopolitična de- lavka vsa povojna leta, za- služna pri vključevanju žena v družbenopolitična dogaja- nja, na polju zdravstva in so- cialnega varstva, v mejah občine Ptuj, nato okraja Ma- ribor in nazadnje republike, iK9iiec..m2. stfani) Vsem našim bralcem, občanom ptujske, or- moške in bistriške občine, - vsem delov- nim ljudem želimo prijetno praznovanje 1. maja. Zaradi tehničnih možnosti bo izšla naša naslednja števili« v četilek 14. maja. Uredništvo in uprava TEDNIKA STRAN TKONIK - CHriRlEK, 30. APHIJ.A Ob 25-letnici osvoboditve Prva prekmurska brigada na poti v Ptuj (Nadaljevanje.) Kakor piše Mitja Hribov- žek je Prva prekmurska brigada postavila v Ljutome- ru 7. maja komando mesta in straže pri javnih skladiščih in javnih zgradbah. Ze 8. maja zgodaj zjutraj se je brigada pred Dornavo srečala z bolgarskim 28. pe- hotnim polkom, ki je prišel iz Ormoža in se nastanil pred porušenim mostom ob Pesni- ci. Del tega polka je iz Or- moža ubral pot mimo Goriš- nice v Ptuj. Prekmurci so se ustavili tudi ob Pesnici nekaj sto metrov nad posto- janko Bolgarov. (Ali ni bi- lo to 9. maja? — op. V. R.) Bolgarska komanda, h ka- teri je pristopil vodilni kader brigade, ni hotela povedati ničesar o svojih načrtih por hoda. Sele brigadni obvešče- valci so zvedeli od bolgarskih vojakov, da bo polk vkorakal v Ptuj in zasedel mesto. Brigadni štab je to bolgar- sko namero prekrižal, ker je ukazal takoj pohod v Ptuj. Ker so Nemci most čez Pes- nico razrušili, so borci bri- gade le s težavo prebrodili reko s topovi in drugo bojno opremo. Hkrati pa so tudi Bolgari utirali pot čez stru- go Pesnice. V PTUJU Po cesti, ki vodi v Ptuj, je prišlo do pravega tekmova- nja med Slovenci in Bolgari. Zmagal je prvi bataljon I. prekmurske brigade in vko- rakal v Ptuj pred bolgarsVo vojsko 8. maja 1945, zasedel javna poslopja in skladišča ter jih zastražil. Kakšno ogorčenje Bolga- rov, ko zagledajo zastražena poslopja! Obetajo si bogat plen, a brigada NOV jim tega ne dovoli! Bolgari zahtevajo, da se straže podvojijo z nji- hovimi vojaki, da se izprazni uskladiščeno blago in razde- li enotam. Stab I. prekmur- ske brigade se temu upre. Toda Bolgari hočejo s streli izbojevati svojo zahtevo. Omeniti moramo, da je iz- vidniška patrulja I. prek- murske brigade pregledovala naš teren že 8. maja (menda 9. maja — op. V. R.). Brigad- ni štab je dobil od nje ob- vestilo že okoli 12. ure. da .se v kraju Stoperce v Halozah premika večja sovražna ko- lona. Sporazumno z bolgar- skim povelistvom so tja po- slali 1. četo I, bataljona in okoli 250 bolgarskih vojakov. Četa je naletela na zasedo. Zato se je morala vrniti. Bol- gari pa so tudi zapustili svoj položaj Ze 8. maja je I. ba- taljon I. prekmurske briga- de zopet napadel Nemce v Halozah, sedaj pa skupaj z II. bataljonom in potisnil sovražnika nazaj. Okoli 200 ustašev in vlasovcev se je branilo in obenem umikalo proti Donački gori, kjer jih je presenetila Rogaška četa. Ta jih je že dalj časa zasle- dovala. Po kratkem boju je obležalo 50 ustašev in Vla- sovcev, ki se niso hoteli pre- dati. Sedemdeset so jih ujeli, drugim pa je uspel umik pro- ti Donački gori. Brigada je v Ptuju usta- novila komando mesta in pu- stila v mestu 1. četo I. ba- taljona, druge enote brigade so v noči na 9. maj zapustile Ptuj in se odpravile po cesti po levem bregu Drave proti Mariboru. (Verjetneje drži datum »na 10. maj«. — op. V. R.) POLITIČNI IN VOJAgKI FUNKCIONARJI NAROD- NOOSVOBODILNEGA BO- JA O OSVOBODITVI PTUJ- SKEGA OBMOČJA IVEK RAU, komisar Ha- loške čete: Dne 10. aprila 1945 je okrajni odbor OF Ptuj usta- novil v Halozah Haloško če- to, da bi zbrala v svoje okri- lje ubežnike iz nemške voj- ske in druge prostovoljce, ki so želeli pomagati v zadnjih bojih s sovražnikom. Zbrane mobilizirance je četa nato pošiljala v skupinah po dva- krat tedensko na Pohorje. Javka za prehod na Pohorje je bila pri Sestržah. Komandir Haloške čete je bil Martin Pišek. Četa se je zadrževala na območju Bol- fenk, Jelovice, Plajnsko, Ko- čice, Dolena in Doklece. Jed- ro čete je štelo okoli 12 bor- cev, ki so izpolnjevali mobi- lizacijsko nalogo. Skupaj je četa zbrala 73 borcev. Dne 22. aprila je četa po- slala na Pohorje večjo skupi- no borcev, okoli 30. V četi jih pa je ostalo še okoli 20. Na- slednjega dne so Nemci haj- kali po območju Haloške če- te in ujeli tri partizane. Ob glavnem umiku sov- ražnih oboroženih enot po ptujskem območju, dne 8. in 9. maja, so se zbrali borci Haloškega voda na pobočju nad cesto med Doklecami in Slapami ter streljali na nem- ško kolono. Nemci so odgo- vorili s streli proti cerkvi pri Janžu, vendar so po kratkem postanku pot nadaljevali pro- ti Poljčanam. Skozi Haloze se je tega dne umikalo okoli 30.000 vojakov. Haloška četa je po odhodu sovražnih oboroženih forma- cij spremljala okrajni odbor OF in okrajni komite KPS Ptuj od Wildona v Ptuj. (Dalje prihodnjič.) V. R. PODELITEV PRIZNANJ OF V PTUJU (Nadaljevanje s 1. strani) delovna tudi pri uresničeva- nju programa občinske zve- ze društva prijateljev mladi- ne. ANTON KOLENKO, upo- kojenec, doma na Bregu pri Majšperku, zaslužen družbe- nopolitičen delavec vsa po- vojna leta, dolgoletni odb^.r- nik ljudskega odbora Ptuj. član okrajnega političnega aktiva, od ustanovitve obči- ne Lešje, njen zelo prizade- ven predsednik. IVAN RUDOLF, upokoje- nec iz Ptuja, letos 90-let?jik, zaslužen 20-letni predseinil? terena SZDL na Bregu, dol- goletni odborn:k mestnega ljudskega odbora Ptuj, za- služen za urbanistično in Ko- munalno ureditev mesta. J02E SOTLAR. direktor podjetja v Ptuju, vsa povoj- na leta izredno požrtvovalen član občinskega političnega aktiva, zaslužen pri razvoiu sindikata delavcev živilske in tobačne stroke. JOŽE STRAFELA, uprav- ni delavec v Ptuju, od osvo- boditve dalje izredno vnet in zaslužen funkcionar telesno- vzgojnih društev, zadnja leta predsednik občinske zveze za telesno kulturo, vesten član občinskega političnega akti- va, aktiven član še v drugih organizacijah. FRANC TETICKOVIC, po- litolog, sekretar obč. konf. ZKS Ptuj, že v dijaških Is- tih vnet mladinski funkcio- nar, nato oredsednik obč. komiteja ZMS Ptuj, in po- zneje v drugih političnih funkcijah požrtvovalen de- lavec. JOŽE VRABL, upravi) delavec v Ptuju, vsa povoj- na leta zaslužen pri reševa- nju perečih davčnih vpra- šanj na območju ptujske ob- čine, in požrtvovalen čl^n občinskega političnega ak',i- va. JOŽE VRATIC, upravni delavec v Ptuju, zaslužo" družbenopolitični delavec vsa, povojna leta, na območju Dravskega polja, in sodel.-^ • vec pri reševanju družbenr- političnih vprašanj v obči JOŽE VRBNJAK, upokoj.H- ni krojaški mojster iz Ptu- ja, vsa povojna leta aktiven delavski funkcionar, posebno zaslužen na kulturno pro- svetnem območju kot član m funkcionar DPD Svob^ia Pluj. PF,VSKI ZBOR DPD SVO BODA PTUJ, ki je od le.a 1046 z narodno in umetno pe- smijo bogatil kulturne nasto- pe v občini in izven nje ter nastopal z lepimi uspehi tudi v tujini. Vsem odlikovancem v ime- nu uredništva našega lista in imenu naših bralcev iskrrrtO čestitamo in izrekamo za- livalo za njihovo nesebično požrtvovalno delo. ki so ga po svojem poklicnem delu nadaljevali za dobrobit skuji- nusti, za napredek v gospo- darstvu, zdravstvu, prosve- ti in kulturi, za oblikovanj, .socialistične samoupravi\; družbe. Naj požrtvovalnost o<^iikovancev, vložena za nj, prodek naše družbe, rodi š, žiuhten sad, naj bo vzor mij. dim, ki bodo nadomestili , javnim delom tiste, katerin je starost prekinila družb«, no akti\nost. Vsem mlajšin odlikovancem pa želimo \ javne udejstvovanju še v«, liko uspehov. .................V-rJ Nastop dijakov gimnazije in ekonomske šole na svečani akademiji OF. Foto: S. Kosi Mladina Rogoznfce po partizanskih poteh Aktiv Zveze mladine ^Franc Kramberger^" iz Rogoznite Je v sodelovanju z organizaci- jami Zveze borcev NOV in Socialistične zveze krajevne skupnosti Rogoznica organi- ziral v ponedeljek 27. aprila 1970 POHOD PO PARTI- ZANSKIH POTEH. Pohod je bil posvečen 29-Ietnici usta- novitve OF slovenskega na- roda in 25-letnici osvobodi- tve. Pohoda se je uileležila ve- čina članov Zveze mladine iz Rogoznice, Nove vasi pri Ptuju, Žabjaka in Kicarja skupaj s predstavniki Zveze borcev in Socialistične zveze. Ob pričctku pohoda je bila pri zadružnem domu pred spominsko ploščo padlih bor- cev NOV slovesnost na kate- ri je govoril predsednik kra- jevne organizacije ZZB .\^OV Rogoznica FRANC VAM- BERGER. Udeleženci pohoda so pre- hodili dvajset kilometrov dolgo pot in obiskali domove prvoborcev Franca Kramber- gerja, Toneta Žnldariča in Jožeta Lacka v Novi vasi pri Pfuju. kraj poslednjega boja gozdiček Laze in spomenii prve Slovenjcgoriške — La. kove čete v l\Iostju. Udeležencem pohoda bo < stal posebno v spominu raj govor z Nežko Kramberger jevo, ženo prvoborca Franc Krambergerja in z Lackovi mi v Novi vasi pri Ptuju. 1 gozdičku Laze so bili udeh ženci pohoda podrobneje s* znanjeni s potekom boja pi ve Slovensko goriške čet« partizanska kuhinja pa je * udeležence poskrbela za k» silo. Pohod je v celoti uspel ii so udeleženci pohoda s celol no organizacijo zelo zado voljni. Tako je mladinski organizacija v Rogoznici po- novno zabeležila nov uspet svojega mladinskega del?, kar ji bo spodbuda za novi in še zahtevnejše naloge, ^ jih ima v svojem programu dela. Ob izvedbi te naloge se je ponovno dokazalo, ka' ko je lahko delo mladine «' spešno, če mladini aktivu« pomagajo ostale družben"' politične organizacije, ^e oO' scbno ZZB NOV, SZDL i« ZKS. F. B PTUJ Proizvodi iz naše pekarne so odraz frvalitetnega dela. Našim potrošnikom in vsem delovnim ljudem že- limo prijetno praznovanje 1. maja in dneva zmage! TKDNIK - CETRIEK. 30. APIUI.A 1970 STRAN 3 Aktiv novinarjev radia Ptuj in Tednika Ptuj iskreno čestita svojim poslu.šalceni in bralcem za 1. maj, praznik dela, z željo, da hi tudi v prihodnje dosegli veliko delovnih uspehov! Odkup mleka in hladilne naprave I Janez Rojko, odbornik iz Bišečkega vrha je vprašal na seji SO Ptuj, kdaj bodo na- bavljeni hladilniki za pre- voz mleka in zakaj je pre- puščen pregled mleka mle- karni? Odgovoril mu je inž. Milan Koren, direktor obrata za kooperacijo »Jože Lacko«. Med drugim je povedal, da ima obrat sklenjene koope- racij ske pogodbe s 1676 ko- operanti za 2350 krav. Avto- mobili, ki pobirajo mleko in ga dostavljajo mlekarni pre- vozijo dnevno nad 700 km. Zberejo 10 do 15.000 1 mle- ka dnevno. Prevozni stroški znašajo po litru mleka 0,90 din. Kontrolo prevzetega mleka na zbiralnicah opravi labo- ratorij mlekarne KK Ptuj. Ugotavlja odstotek tolšče odkupljenega mleka za svo- je potrebe in za plačevanje mleka kooperantom. Anali- ze vzorcev mleka bi lahko opravljala tudi druga orga- nizacija. V tem primeru bi morali omenjene usluge pro- izvajalci dodatno plačati, kar bi bremenilo njihov zaslužek. V dogovoru z mlekarno so lahko kooperanti prisotni pri analizi mleka v laboratoriju mlekarne. Pri dvomljivi a- "ftalizi lahko zahtevajo »urad- ne« vzorce. V odgovoru je inž. M. Ko- ren govoril tudi o neustrez- no opremljenih zbiralnicah mleka. Predvsem je treba namestiti hladilne naprave, »odbijanje« zaradi neohlaje- Da bi preprečili nadaljnje nega mleka na 10 do 12 sto- pinj C se je obrat za koope- racijo z mlekarno dogovoril za nabavo ustreznih hladil- nih naprav, ki jih bodo na- mestili na zbiralnicah mleka. Pred nedavnim je ©brat za kooperacijo z mlekarno or- ganiziral 31 sestankov s ko- operanti-proizvajalci mleka. Poleg strokovnih navodil o pridobivanju higienskega mleka in krmljenja krav, so kooperante seznanili s hla- jenjem mleka, ceno hladilnih naprav, nabavo in načinom Odplačevanja. Proizvajalce so seznanili, da sami odloča- jo o višini odbitka za odpla- čevanje hladilnih naprav. Odtegljaji bi bili od 0,03 do 0,05 dinarjev po litru odkup- ljenega mleka. Obrat za ko- operacijo in mlekarna meni- ta, da je najbolje, če bodo lastniki hladilnih naprav ko- operanti, posamezne vasi, kjer se mleko odkupuje. O- skrba in vzdrževanje bi bila v tem primeru zagotovljena. Sklenili so, da bodo za vsa- ko zbiralnico posebej spora- zumno določili višino odbit- ka. Ob zaključku odgovora je inž. M. Koren pozval vse ko- operante in druge kmetoval- ce, ki niso dovolj, seznanje- ni z odkupom mleka in dru- go kooperacijsko proizvod- njo, da se oglasijo na obratu za kooperacijo ali na njenih poslovalnicah. ZR DIPL. INŽ. AGR. ALEKSANDER KRAVOS Sadjarstvo v ptujski občini Sadjarstvo ima v ptujski občini, predvsem v Sloven- skih goricah in Halozah že dolgoletno tradicijo. Marsi- kateremu kmetu v teh pre- delih je bilo sadje, predvsem pred obema vojnama, po- memben vir dohodkov. Naj- bolj razširjena in najpo- membnejša je bila jablana. Podnebne in zemljiške raz- mere so pripomogle, da je bila kakovost štajerskih ja- bolk znana daleč naokoli. Iz ptujskega območja je šlo tu- di veliko sadja v izvoz. Kmalu po drugi svetovni vojni je močno ogrozil naše sadovnjake ameriški kapar. Razvoj sadjarstva je šel v smeri očuvanja in sanacije obstoječih nasadov in v manjši meri v smeri obnove nasadov. Izvajale so se več- je akcije zatiranja ameriške- ga kaparja in podobno. Po- speševanje sadjarstva, sana- cijo in druge akcije so v za- sebnem sadjarstvu več ali manj uspešno opravljale po- dročne kmetijske zadruge preko okrajne zadružne zve- ze in kasneje proizvajalne poslovne zveze. Obnova za- sebnega sadjarstva je bila zelo omejena oziroma prak- tično onemogočena. Sadjar- ske skupnosti se niso močne- je razvile in niso dale zado- voljivih rezultatov. Po uki- nitvi poslovnih zvez oziroma po ukinitvi javne pospeše- valne službe v republiki, je bil razvoj zasebnega sadjar- stva prepuščen samoiniciati- vi posameznikov oziroma po-i sameznih zadrug. Zal je v' večini primerov ostala samo moralna obveza do izvajanja odloka občine Ptuj o mini- malnih agrotehničnih ukre- pih. Vse to je imelo za po- sledico, da je sadjarstvo močno nazadovalo. Razmere v družbenem sek- torju so bile nekoliko boljše. Ze leta 1946 so na nekaterih obdelovalnih zadrugah in ka- sneje na kmetijskih gospo- darstvih začeli z obnovo na- sadov. V naslednjih 15 letih smo bili priča najrazličnej- šim pogledom in ukrepom v razvoju sadjarstva. Od veli- kih razdalj sajenja smo pre- šli na ožje, včasih preozke. Visoko deblo je zamenjalo srednje in srednje nizko de- blo. Od pravokotnega nači- na sajenja smo prešli na sa- jenje po plastnicah, nato na ureditev obdelovalnih poti, pričeli smo s prvimi terasa- mi. Uvajali smo zastiranje (mulčenje) in si pri tem s košnjo otežili delo. Sadni iz- bor se je kakovostno zbolj- šal, toda tudi zelo zožil itd. Obnova je bila marsikje kampanjska, premalo prouče- na in brez bistvenih kako- vostnih sprememb. Pogoji kreditiranja obnov so bili dokaj ugodni in se je pora- bilo sorazmerno malo lastnih sredstev. Velike uspehe in ponoven renome sadja iz o- kolice Ptuja, je dosegla kme- tijska obdelovalna zadruga Osojnik in kasneje zadruž- no gospodarstvo Osojnik z napravo intenzivnih nasadov breskev in hrušk. To so bili praktično prvi intenzivni na- sadi v občini z ozirom na stopnjo oskrbe in ekonom- ske pokazatelje. Večina teh nasadov je sedaj že izroje- nih oziroma izkrčenih. Bistvene spremembe v ra- zvoju sadjarstva v svetu in pri nas so nastale šele po le- tu 1960. Marsikje je sadjar- ski idealizem začela izpodri- vati groba ekonomika. Naj- bolj se je to čutilo pri proiz- vodnji jabolk. V svetu in tu- di pri nas je šel razvoj po naslednji poti: zaradi boljše- ga življenjskega standarda je potrošnik začel kupovati sadje kvalitetnejših sort. ku- puje predvsem na oko. V sadjarski proizvodnji se je to odrazilo v tem, da so se za- čele iskati možnosti, kako čimprej pridelati poceni in veliko sadja visokokvalitet- nih sort. Vsa znanost, tehni- ka in praksa je bila obrnjena v to smer Rešitev je bila v intenzivnih ravninskih nasa- dih z naslednjimi značilnost- mi: večji kompleksi, nizko deblo, šibkejše podlage, o- graja. vzgoja poševna pal- meta, kompleksna zaščita, intenzivna oskrba tal z uved- bo herbicidov, mehanizirano spra\'ilo pridelka itd. Sadov- njaki so se začeli močno širi- ti v ravnine (Ferrara — Ita- lija, Madžarska, Slavonija in Vojvodina pri nas itd.). Na nagnjenih terenih skušamo pridelovanje sadja čimbolj približati takemu pridelova- nju in zato delamo terase. Nadaljnji razvoj potrošnje sadja je naslednji: ko dobi potrošnik dosti sadja visoko- kvalitetnih sort, začne z na- raščanjem standarda kupo- vati samo najkvalitetnejše sadje visokokvalitetnih sort. Ne kupuje več na oko, tem- več izbira predvsem z ozi- rom na okus, aromo in trpež- nost. Tako sadje pa se lah- ko pridela samo v severnej- ših predelih in na nagnje nih terenih — to je v naših klimatskih in talnih razme- rah. Glede tega in možnosti izvoza kvalitetnega sadja ter dejstva, da je potrošnja sad- ja na prebivalca pri nas še sorazmerno zelo majhna, vi- dimo, da ni bojazni, da ne bi mogli sadja prodati. Moramo podvzeti vse ukrepe za iz- bolj-šanje sadjarstva * '•^š^ občini. Dalje prihodnjič Deveti teden bratstva in prljolefistvci Majšperk prisrčno sprejel goste ii Koprivnice V nedeljo, 26. aprila, so v Majšperku zelo svečano pro- slavili 29-letnico ustanovitve OF slovenskega naroda, 25- letnico osvoboditve in praz- nik dela 1. maj. Dvorana je bila zasedena do poslednjega kotička od najmlajših do najstarejših občanov. Na proslavi sta govorila Franc Žemljic, član predsedstva občinskega sveta Zveze sin- dikatov, in Franc Klemen- čič, predsednik sindikata de- lavcev industrije in rudar- stva Ptuj. Za kulturni program pro- slave velja ocena odlično. Posebno moramo omeniti nastop 75 članov kulturno- umetniškega društva »Brat- stvo« iz Koprivnice, ki je s svojim pevskim zborom, fol- klorno skupino in tambura- škim orkestrom osvojilo top- la pi-iznanja prisotnih gle- dalcev. Gostje iz Koprivnice so gostovali v okviru kultur- nih prireditev IX, tedna bratstva in prijateljstva ter je bil to njihov prvi obisk v Majšperku. Prijetno pa so presenetili tudi Majšperčani sami. Pev- ski zbor DPD »Svoboda« Majšperk je s svojim zelo kvalitetnim programom pe- smi navdušil udeležence pro- slave, tako da so želi lepo priznanje prisotnih. Tudi pio- nirji osnovne šole Majšperk so s svojim pevskim zborom in recitatorji prispevali po- memben delež, da je prosla- va v Majšperku tako sveča- no in odlično uspela. Takih prireditev, kot je bi- la v nedeljo, si v Majšperku še želijo in prav je, da .se jih organizira tudi v bodoče, ker so Majšperčani in oko- ličani zelo prijetna in hva- ležna publika. Na kulturni prireditvi pa smo tudi spoznali, da so Majšperčani zelo dobri pevci in da zasluži njihov pevski zbor ne samo moralno, tem- več tudi materialno podporo iz občinskih sredstev za kul- turo. F. B. Trgovsko podjetje POVRTNINA MARIBOR Sveža povrlnina in sadje in driifi;a sveža živila, vsako- vrstna semena in drugo Mago nabavljajte v n šili po- slovalnicah. Kvaliicino blago — solidna postrežba. Ob 1. maju vsem na.še iskrene čestitke! STRAN 4 I.DMK - CKTRTKK. "M). APPvlf A I To Sanacija mora sloneti na ljudeh Znano je dejstvo, da je kmetijski kombinat KZ Slo- venska Bistrica minulo po- slovno leto končal z občutno izgubo, ki znaša okoli mili- jon novih dinarjev. Vzroke nastanka izgube je treba iskati v glavnem v preveli- kih vlaganjih v osnovna sredstva v minulih letih. Kombinat je investicijske kredite dobival pod zelo ne- ugodnimi pogoji. Že pred leti je bilo zaradi tega priča- koA'ati, da bodo za družbeno kmetijstvo nastopili težavni časi. Izguba je torej nastala zaradi močnih vlaganj v iz- gradnjo novih vinogradov, v katere bo potrebno v prihod- njih dveh do treh letih vloži- ti še določena sredstva. Del izgube pa je nastal tudi v živinoreji, poljedelstvu in klavnici. V takem momentu sta ob- stojali dve možnosti -ešitve. Ena bi lahko bila prisilna u- prava, diuga, za to so se od- ločili tudi odborniki bistri- ške občinske skupščine, pa je sanacija. Kot predvideva zakon, je k!neti.iski kombinat v štirih mesecih izdelal in občinski skupščini predložil sanacijski program, pri katerem so u- poštevaii mnenje poslovne banke kot najmočnejšega up- nika in občinskega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij. Kreditna banka Celje, podružnica za kmetij- stvo kot poslovna banka, je dala svoj pristanek, da de- lovna organizacija v letili 1970 do vključno 1974 nado- mesti iz dohodka sredstva poslovnega sklada, porablje- nega za kritje izgube po za- ključnem računu za leto 1969, in sicer 995.921,13 dinarjev in odplača sanacijski kredit za kritje izgube v prejšnjih letih v višini 195.416,91 di- narjev. Skupno mora torej kombinat v omenjenih letih odplačati 1.191.338,04 dinar- jev. Banka je tudi postavila po- goje, pod katerimi bo sode- lovala v okviru pozitivnih predpisov in svojih smernic kreditne politike, ti pogoji pa so: skupščina občine Slo\'en- ska Bistrica je dejanski pre- vzemnik sanacijo v smislu temeljnega ?^kona o podjet- jih. Sklad .^kupnih rezerv skupščine mora dodeliti kom- binatu 350.000 svojih sred- stev kot dotacijo za kritje iz- gube. Občin.ska skupSčima naj tudi omogoči delovnemu ko- lektivu kombinata prodajo stavbnih zemljišč, bodisi skupščini občine ali stano- vanjskemu podietiu. najnisanj do višine 300.000 dinarjev s plačilom celotnega zneska v letos niem letu. Prav tako mora K K K Z od p roda ti ne- potrebna osnovna sredstva najmanj v višini 400.000 din, proti takojšnjemu plačilu. Celjska kreditna banka, podružnica za kmetijstvo, bo v letu 1970 odložila odplači- lo anuitet v višini 460.000 dinarjev, prav tako pa bo odložila odplačevanje anuitet podružnica v Slovenski Bi- slrici. in sicer v višini 230 tisoč dinarjev. Sklad skupnih rezerv go- spodaa-skih organizacij je po temeljitem pregledu sanacij- skega programa odobril sa- nacijski kredit za dobo dese- tih let v višini 350.000 din- Odborniki skupščine so o celotnem problemu veliko govorili. Imeli pa smo obču- tek, da je bilo vsaj večini ja- sno, da je bila to edina mož- na pot in rešilna bilka kom- binata. Mnogi, predvsem kmetje, so ob tem tudi jasno povedali ali bolje rečeno vpraševali, kdo pa bo urejal sanacijo zasebnega kmetij- stva? Pripombe so bile u- mestnc, toda ali ni bolje za- upati ljudem in dobro izde- lanemu sanacijskemu pro- gramu, kot Pa »udariti samo- upravljanje« s prisilno upra- vo. Zavedati se namreč mo- ramo, da KK KZ ni saui kriv za nastali položaj, tem- več da je k temu v veliki me- ri pripomoglo celotno stanje jugoslovanskega kmetijstva. V razpravi smo slišali: »Sa- nacija mora sloneli na lju- deh« in res je tako. Z gla- sovanjem za sanacijski pro- gram so odborniki skupščine občine rekli svoj »da«, čla- nom delovnega kolektiva KK KZ pa preostaja odločilni boj za obstoj. Kako bodo bistri- ški kmetijci reševali položaj pa bomo zapisali v prihodnji številki Tednika. -d ABSTRAKTNO Učitelj pojasnjuje v šoli kaj je abstraktno? — Abstraktno je to česar ne moremo prijeti z roko. No France, povej en primer. — Na primer vroče železo. Trgovsko podjetje na veliko in malo IZBIRA, PTUJ V naših prodajalnah boste vedno liiiro in vljudno postreženi. Zmerne cene in velika izbira l)laga. Želimo vam prijetno praznovanje 1. maja in dneva zmage! »Ne za šolo, za življenje se učifiio ... « Predsedstvo občinske konfe- rence ZMS — lokalna radijska postaja Ormož je organizirala v nedeljo 19. aprila v Ormožu javno radijsko oddajo pod na- slovom »Ne za šolo. za življe- nje se učimo«. Nastopile so tri- članske ekipe osnovnih šol ob- čine Ormož. Pomerile so se v poznavanju zgodovine, ki se je učenci učijo v 7. in v prvi po- lovici 8. razreda osnovne šole. Ekipe so bile dobro pripravlje- ne. V zanimivi borbi je zmagala ekipa osnovne šole Miklavž in si priborila prvo nagrado t. J. dvanajstdnevno letovanje na morju. Samo z eno točko manj, je ekipa iz osnovne šole Sredi- šče ob Dravi zasedla drugo mesto. Tretja je bila osnovna šola Ormož, četrta pa osnovna šola Velika Nedelja. Na oddaji so sodelovali: or- moški plesni orkester, kvartet Ormoški fantje in sekstet Alojza Krajnčana ter učenci nižje glasbene šole Ormož. Prva javna radijska oddaja v Ormožu je bila uspešno za- ključena z željo, da se drugo leto spet srečajo na drugi tak- šni oddaji. J. Kaliiiša Slikarsko, pleskarska in antikorozijska dela, nictalizacijo, polaganje podov vseh vrsl, polaganje in dolagaiije keramičnih ploščic ii, prevoze s tovornimi avtomobili naročajte pri podjelju Svojim strankam in vsem delovnim ljudem želimo prijetno praznova- nje 1. maja in -0 kak- šnih zatiranih i^azredih pa vi pisarite, kaj hočete s tem tu?ct Število pristašev marksi- stičnega nauka v Rusiji je ^ilo tedaj skrajno neznatno. Vladimir Iljič Lenin je bil ^den od teh prvih ruskih ifiarksislov. 2e zgodaj, še kot ''Mladenič, je spoznal zgreše- f^ost narodniške poti, spoznal f^esmotrnost in škodljivost 'erorističnih metod v boju s ^arizmom. Njegov razisko- valni ostri in trezni um je v ■^larksistični teoriji spoznal '^ogočno orožje, ki zagotav- Jia zmago v boju proti ustro- ja političnega brezpravja in ^parskega izkoriščanja Ijud- ^»^ih množic. Lenin ni ma- ''31 knjižnega, abstraktnega Pojmovanja marksistične te- ''^'je. Zanj marksizem ni bil [^jkdar mrtva dogma, temveč '''vo navodilo za revolucio- ■^arno dejavnost. Lenin je že v svojih prvih delih genialno zaslutil, da je Rusija tista dežela, kjer se bo najprej začela vrsta revolu- cij nove zgodovinske dobe. Videl je, da dviga ves zgodo- vinski razvoj ruski delavski razred na vodilne pozicije mednarodnega delavskega gi- banja, da se je središče re- volucionarnega gibanja pre- neslo v Rusijo. Preroško je zapisal: »Zgodovina je posta- vila zdaj pred nas neposred- no nalogo, ki je najbolj re- volucionarna od vseh nepo- srednih nalog proletariata katere koli druge dežele. U- resničenje te naloge, uniče- nje najmočnejšega branika ne samo evropske, temveč tu- di azijske reakcije, bi ustva- rilo iz ruskega proletariata avantgardo mednarodnega, revolucionarnega proletaria- ta.« Očitna bližina revolucije v Rusiji v začetku dvajsetega stoletja je neprestano zahte- vala, da se zgradi enotna centralizirana partija prole- tariata. ki bi bila zmožna vo- diti revolucionarno gibanje in bi mogla popeljati delavce in kmete v naskok na cari- zem. Lenin je poudarjal, da marksizem poziva vse na re- volucionarno spreminjanje stvarnosti, opozarja na odlo- čilno vlogo partije v borbi delavskega razreda, opozar- ja na orjaški pomen zavestne in premišljene taktike inicia- tive in energije zavednih de- lavcev. Pokazal je, da ekono- misti zmanjšujejo politične naloge partije in delavskega razreda, odtegujejo proletari- at od splošnega političnega boja s carizmom. Potem je prišel veliki in nesmrtni oktober. Delavci in kmetje so prevzeli oblast, ki je bila odtlej — sovjetska. Ko je stopil na čelo sovjet- ske vlade, se je Lenin z vso energijo lotil izgradnje in u- trjevanja sovjetske države, izgradnje socializma. Bavil se je z vsem, pazil je na vse, vse je usmerjal, ničesar pa ni puščal izpred oči. Izdeloval je temelje sovjet- ski politiki, za vsa vprašanja v življenju ljudstva. Sestav- ljal je dekrete in uredbe, pi- sal proglase in članke. Vo- dil je Sovnarkom (sovjetska Otvoritev Leninove razstave v Ptmu Komlle OK ZKS in IJudska-študijska knjižnica Pluj sta priredila Leninovo ra/stavo v Magistralni dvorani v Ptu- ju. I\a ofvorilvi je o JAMiinu spiepovoril sekretar Franc Tetičkovič. Folo: S. Kosi vlada). V prvih dveh mesecih sovjetske oblasti je moral več kot dvajsetkrat nastopati na mitingih in množičnih zboro- vanjih. Aktivno se je udele- ževal mnogih kongresov, ki so se v tistih vročih dneh vr- šili v Petrogradu; nastopal je z referati, imel govore, pisal resolucije in proglase. Z nepremagljivo silo so se širile po vsej deželi Lenino- ve besede. Življenje je z ne- navadno naglico prepričeva- lo množice o tem, da je Le- nin docela na pravi poti, do- kazovalo je, da je rešitev sa- mo v enem: zbrati vso voljo in odločnost in podpisati tež- ki mir z imperialisti, da bi se potem nemudoma začeli pripravljati na obrambo so- cialistične domovine. Partija, delavski razred in ljudske množice so se vedno tesneje zgrinjale okrog Lenina. Veliki vaditelj je spretno pripeljal sovjetsko ladjo sko- zi viharje državljanske voj- ne. Toda na revolucijo so pr-ežale mnoge novo nevar- nosti. Partija boljševikov se je ob prehodu od vojne k mi- ru spopadla z novimi teža- vami. Deželo so opustošlle dolgoletne vojne in imperia- listična intervencija. Industri- ja, promet in kmečko gospo- darstvo so bili uničeni. Ljud- ske množice so bile utrujene. Kmetje so oklevali, ker so bi- li nezadovoljni. Zaradi gladu in utrujenosti se je pojavilo nezadovoljstvo med delom delavstva. Razredni sovraž- niki so skušali izkoristiti za protirevolucionarne namene težko gospodarsko stanje de- žele in nezadovoljstvo kme- tov. Lenin je genialno začr- tal pot za likvidacijo razsula, pot obnove in socialistične preobrazbe nai^odnega gospo- darstva. Nikdar ni več po Marxu zgodovina velikega osvobo- dilnega gibanja proletariata dvignila na površje take ve- ličastne postave, kakršen je bil Lenin. Vse, kar je v pro- letariatu zares velikega in herojskega — neustrašen ra- zum, železna, neuklonljiva, uporna volja, sveto sovra- štvo do suženjstva in zatira- nja, revolucionarna strast, ki premika gore, brezmejna ve- ra v ustvarjalne sile množic, velikanski organizacijski ge- nij — vse to je našlo svoje veličastno utelešenje v Leni- nu, čigar ime je postalo sim- bol novega sveta od vzhoda do zahoda, od severa do ju- ga. Lenin je znal kot nihče o- paziti veliko in malo, napove- dovati velike zgodovinske prelome, hkrati pa upošte- vati ter izkoristiti vsako naj- manjšo podrobnost; znal je, kadar je bilo potrebno, srdi- to napadati in. kadar je bilo potrebno, umikati se, da bi pripravil nov napad. Poznal ni nikoli okostnelih formul; nikakih slepil ni bilo na nje- govih modrih vsevidnih očeh. Zakaj, bil je rojen voditelj proletarske armade, genij delavskega razreda. Zmaga ljudske volje v Gorišnioi Občani krajevne skupnosti Gorišnica smo na nedeljskem referendumu za uvedbo kra- jevnega samoprispevka v veli- ki večini ponovno pokazali svojo poUlično zrelost. Števil- ke nam to potrjujejo: 76,4 •/• volivcev je bilo za uvedbo; 9,2 »/• proti uvedbi ob 2,8 •/« abstinenci in 1,1 ne- veljavnih; odsotnih je bilo 10.5 *it (tujina, JLA. bolni). Po hudih in dokaj živčnih razpra- vah pred relerendumom, ko so se nekateri posamezniki prav posebno izkazovali kot nekaki zagovorniki »preganjanega« ljudstva, je ravno to ljudstvo dokazalo, da ga od svobodnega izražanja svoje volje po na- predku ne morejo odvrniti raz- ni politični demagogi. Doživeli so zasluženi poraz. Da so kljub vsem težavam, pomanjkljivostim, napakam in tudi krivicam med nami še ljudje polni idealizma in vere. ki znajo vrednotiti tudi prido- bitve, so dokazovali politični aktivisti ZK, SZDL, ZB, člani sveta krajevne skupnosti, člani volilnih odborov, učitelji in mnogi drugi, ko so vse do končnih izidov tega ljudskega glasovanja vztrajali na svojih mestih in stališčih. Med mno- žico prizadevnih moramo prav poselbej omeniti Ve- selica Antona in Maksa Ko- driča iz Male vasi ob Dravi, kjer je bil »oreh« najtrši, ko sta sama vztrajala do konca. Žal nam je onih Malovašča- nov (55,7 •/•), ki še vedno ver- jamejo negativnim posamezni- kom. Vse vasi naše krajevne skupnosti so bile ves čas po vojni enako obravnavane (a- grarna reforma. zemljiški maksimum, obvezne ((ddaje, vi- ničarski odnosi, davki, doklade in še kaj), pa so vendarle gla- sovale v visokih odstotkih za (Tibolci 81.9. Cunkovci 95.5, Zagojiči 75, Muretinci 88,5, Ga- jevci s Placarovci 85,8, Formi« 77-8, Zamušani 86,3, Gorišnica 79,1, Moškanjci 65,8; Mala vas samo 29.2 odstotka). Ne more- mo seveda trditi, da so Malo- vaščani manj pridni, manj de- lavni, manj »naši«. Ne I Vseeno pa bo morala SZDL s svetom krajevne skupnosti tudi njih osvestiti, da se bodo tudi ob takih prilikah, kot so ljudska glasovanja za neko napredno misel, priključevali ostalim va- sem. V nekoliko manjši meri velja to tudi za Moškanjčane. S tem člankom ne namera- vamo kritizirati in ne s prstom posebej kazati na nekoga, ki morda le ni toliko kriv. radi bi jim samo povedali, da se mora ob takih glasovan,iih, ko gre za krajevno izredno po- membne probleme (nova šola, boljše ceste, urejeno pokopali- šče, gasilstvo) pa le pozabiti na svoje osebne težave in proble- me in se priključiti množici, ki hoče napredek. Po nedeljski zmagi čaka svet krajevne skupnosti, KO SZDL in vse krajevne činitelje po- sebna naloga, kako bomo zbra- na sredstva najsmotrneje upo- rabljali, s čimer bomo dokaza- li, da borba za krajevni samo- prispevek ni bila zaman. Vsem. ki so kakorkoli poma- gali pri nedeljskem referendu- mu, izreka KO SZDL zahvalo in priznanje. Vsem občanom krajevne skupnosti Gorišnica želim« pri- jetna in zadovoljna prvomajska praznovanja! KO SZDL GORIŠNICA STRAN 6 TEDNJK - CETlVIhK. m APRMA i% TRGOVSKO PODJETJE ZARJA, ORMOŽ V naših poslovalnicah, ki so razširjene na območju petih občin boste vetlno solidno postreženi. Bogata izbira blaga in zmerne cene. V gostinskih obratih našega podjetja vam jamčimo prijetno počutje in najsolidncjšo postrežbo jedil in pijač. Ob 1. maju in dnevu zmage vsem naše iskrene čestitke! Pastirji, rejenci in morda še kaj Občinska skupščina Slo- venska Bistrica po predpisih glede na finančne možnosti in deino tudi zaradi manj- kajočega števila kadrov, ni imela evidentiranih otrok, ki žive v drugih družinah in se zaposJujejo kot pastirčki ali celo gospodarski pomočniki. Evidenco teh otrok smo do- bili šele s popisom, ki ga je izvedel republiški sekretariat M zdravstvo in socialno var- stvo. Iz tega popisa je raz- vidno, da so starši sami dali v rejo 63,27 odstotkov. Pri tem moramo seveda u- poštevati načelo, da so rejoii- ki sklenili sporazum z ma- terjo mladoletnika (17,34 od- stotkov), z očetom (3,06 od- stotka) in še z nekaterimi drugimi, ki nadomeščajo starše- Z obema roditeljema je bil dosežen predvsem e- konom.ski sporazum koristi o- beh partnerjev — delodajal- ca in staršev, ne pa zainte- resiranih otrok. Starši, ki so zaposleni in izpolnjujejo po- goje za dobivanje otroškega do Razstavo je odprl Stanko Le- pej. O delu slikarja je govoril prof. Albin Lugarič. Slikar Julij Ošlovnik, rojen 12. aprila 1931 v Mariboru, iz- haja iz delavske družine. Osnovno šolo in nižjo gimnazi- jo je obiskoval v Ptuju, sred- njo v Kranju in višjo pedago- ško v Ljubljani. Za risanje ga je v nižji gim- naziji navdušil prof. Grom. Pozneje raste v njem vse več- ji interes za likovno umetnost; obiskuje razstave, kupuje in študira likovno literaturo, pri- dno riše in slika. Med voja- ščino se je kratkočasil z risa- njem. Naredil je okoli 80 mo- tivov iz Skopja in okolice. Po- skuša se tudi v slikanju akva- relov in olj. Na prvi razstavi v Ptuju je predstavil okoli 90 dol na ka- terih je upodobil tudi motive iz Ptuja in okolice ter ljudi in njihovo delo. ZR Julij Ošlovnik v razstavnem paviljonn v Ptuju. Moja domovina Domovina. Kaj je to domo- vina? Da bi jo v celoti po- znala sem še premajhna. Cvetoči travniki in pašniki, šumeči gozdovi, rodovitna polja, hiše, tovarne, zeleni griči, gore, hribi, vse to si predstavljam za mojo domo- vino. Po pripovedovanju in branju knjig je moja domo- vina kakor v pravljicah. Ču- dovite visoke gore, ki Jih vsako leto obišče mnogo tu- ristov. Kras, ki je prelep s svojimi kraškimi jamami, re- ke ponikalnice, vrtače in še število drugih znamenitosti. Del lepote, kar jo ima moja domovina, je morje. Narava ga je obdarila s številnimi potoki, otoki in zalivi. V mojo domovino pa spa- da tudi moje rodno mesto Ptuj. V njem sem se rodila, v njem sem napravila prvi korak, tukaj sem spoznala ljudi, ceste in še vse drugo. Vendar še takrat nisem nič vedela o svoji domovini. Še- le ko sem prestopila šolski prag, sem spoznala, kaj je domovina in da jo je treba ljubiti. Čeprav je Ptuj naj- starejše mesto v Sloveniji, je kakor da bi pred nedavnim nastal. Sedaj v tej pisani po- mladi je kot sanje. Drevesni nasadi, ki ga krasijo, so o- zeleneli, ptički veselo pojo in se spreletavajo po širnem nebu. Ptuj pa obdajajo ro- dovitne Slovenske gorice in Haloze. Tam so veliki vino- gradi med cvetočimi travni- ki. S pomladjo so se prebu- dila tudi poljska dela. Kmet- je na Dravskem in Ptujskem polju že pridno orjejo, seje- jo in opravljajo druga dela. Jeseni pa z veseljem pospra- vljajo svoje pridelke, ki so jih s trudom pridelali. Vse to je moja svobodna domovina. Da je svobodna, pa je zasluga naših hrabrih borcev, ki so se v borbi bo- rili ramo ob rami in žrt\^- vali marsikatero življenje. Tudi pionirji kurirji so po- magali, da je naša domovina svobodna. Prenašali so p«fl iz ene postojanke v drM Mnogokrat so prišli tudi zasedo. Velikokrat so pon čila raje pojedli, kot bi i| dali sovražniku v roke. n obudimo spomine na tis|( težke dni, hodimo po pott[ kjer so nekoč hodili kurirj in prenašali poročila. Pionij. ji osnovne šole Franca Osoj, nika smo se v soboto, 18. [ zbrali pred šolo in se s tova. rišico Mimico Korpar jevo m potili proti Janežovcem. Tai so nam pionirji Desternišk šole zaupali kurirčkovo p« što z geslom: borba — Botl V kurirčkov dnevnik sib nato vpisali par vrstic in a risali pot. Izvedli smo še kol turni program, nato pa snn krenili proti domačiji narod, nega heroja Jožeta Lacka Na poti proti njegovi donu. čiji so bile številne zasedt Mi pa smo si izmislili zvija- čo in smo kurirčkovo torh skrivali iz enega kolesa n drugega, pri tem pa jo p« krili vsakokrat z drugači bluzo. Ko smo prišli do hiše h roja Lacka smo si najprt ogledali sobo njegovih sli pred in v vojni. Nato je sle dil kulturni program, j programu pa smo odšli prc šolo Franca Osojnika. Tai je kurirčkovo pošto sprej Franc Tetičkovič, sekret OK ZKS Ptuj. Nato je tu tukaj sledil kulturni prc gram, kjer so nastopali učen ci osnovne šole Franca Osoj nika in Toneta Žnldariča. V ponedeljek, 20. 4, pa j kurirčkova pošta spet kre nila na pot. Ob 7. uri zjutra smo jo predali učencem špl Žnldariča, ki so jo prenesi spet naprej. Kmalu bo naš ljubljeni to variš Tito praznoval 78. roj stni dan. Vsi mu čestitamo) njegovemu prazniku in želi mo še mnoga srečna leta. Lidija Korpar, učenka 5.i razreda šole Franca Osoj nika, Ptuj DIMNIKARSKO PODJETJE PTUJ Vsem državljanom želimo prijetno praznova- nje 1. maja in dneva zmage ter jim želimo tudi v bodoče mnogo delovnih uspehov! Obrtno gradbeno podjetje GRADNJE, PTUJ Novogradnje in rekonstrukcije poverite našemu podjetju, izvršili jih bomo v vaše zadovoljstvo. Ob prN m maju vsem naše iskrene čestitke in pri- jetno praznovanjel 0)NtK — CETRIKK, "50. AiMtll.A l<*70 STRAN 7 Stanko Cajnkar job 70-letnici) Stanko Cajnkar se je rodil j5, aprila 1900 v Savcih št. jg, župnija S. Tomaž pri Or- jiožu. V isti župniji v Slov. joricah je doma tudi pisatelj j^saver Meško, s katerim sta ji po materini strani celo v daljnem sorodstvu. Stanko je bil prvorojenec jialega kmeta, zato je v jgodnji mladosti občutil vso trdoto kmečkega dela in živ- ljenja, V katerem je živelo Je deset otrok, katere je bilo treba z vsem oskrbeti. To sta jtorila tiha in ljubeča mati ter skrbni oče. Cajnkarjeva mati je bila preprosta kmeč- Ica žena, katere edini cilj je Ibil vzgojiti otroke v prave ljudi, ki bi nikoli ne zgrešili poti domov, kjer vlada lju- bezen, poštenje in razumeva- nje. Oče pa je bil drugačen. Kjegova zamisel o življenju je bila drugačna od ženine. Ne gre z vsako bojaznijo do ekstrema. Na življenje gleda bolj z razumom kot s srcem. Ve, da ima življenje že neko ustaljeno podobo, ki je ne more spremeniti. Ljudje si namreč v dolgih stoletji!; u- »tvarijo svoj način življenja, ki se ga tudi trmasto okle- pajo — žive v nepotrebni večni vojski in se tolažijo z mislijo, da mora biti tako. Po uspešno končani ljud- ski šoli se Stanko Cajnkar vpiše na mariborsko klasič- no gimnazijo in kot študent okuša grenkobo in nezadost- nost kruha raznih dijaških kuhinj in stanovanj. V Ma- riboru je doživel tudi prvo svetovno vojno in njen ko- nec. Toda ta leta niso minila brez posledic. 1941. leta, ko se je začela vojna, Cajnkarjev oče odide v vojsko in zapusti svojo veliko družino. Tedaj se začnejo tegobe vojne tudi za Stanka Cajnkarja. De- narja je bilo še manj kot prejšnja leta, mati pa tudi ni zmogla vsega dela. Zato je bil Stanko prisiljen, da se ob počitnicah vrača v reven dom in prevzame gospodar- stvo v svoje roke. Po štirih letih brezsmisel- vojne Stanko Cajnkar spozna, »da je to blaznost, strahotna umska zmota, be- bast in grd zločin« (Križnar- ievi st. 166). Po razpadu Av- strije so si morali dijaki sa- plačevati oskrbovalnino, ki je bila drugače brezplač- 1^. Toda Cajnkarjevi starši «ga niso zmogli. Zato se je Stanko Cajnkar dogovoril s ptujskimi očeti minoriti, da ^ bo kot osmošolec preselil ^ Ptuj. Dogovor ni zahteval ^d njega nobenih žrtev, odlo- čitev sama pa je bila še laz- ili ker je bil sošolec Lojze ^alar, njegov rojak od Sv. ^fiža na Murskem polju, Prav tako voljan menjali So- ^ in oditi v Ptuj. Sprejem v •^tuju je bil zelo neprijazen, "'.tovarištvu in prijateljstvu ^ bilo govora. Tedaj se je 'tanko Cajnkar izkazal kot slovenski naprednjak, ki je med svojimi sošolci razlagal misel svobode, resnice in usode našega naroda. Osmi razred z maturo je opravil v Ptuju leta 1921. Po maturi se je vpisal v mari- borsko bogoslovje, ki ga je končal leta 1925. Da se je vpisal na teologijo, je bilo več vzrokov. Krivice, ki so se dogajale slovenskemu na- rodu in materin vpliv — v.se to je vplivalo na njegovo od- ločitev glede poklica. Stanko Cajnkar se je vse bolj uk- varjal z mislijo, da bo poma- gal ubogim, ponižanim, raz- žaljenim in hlapcem Jerne- jem, zapuščenim otrokom... (Križnarjevi, str. 199), skrat- ka, da bo postal duhovnik. V samostanu se je posvečal tudi krščanstvu, o katerem pravi, da se mu je prikazo- valo vedno bolj v luči skriv- nosti nedoumljive dobrote, ki bo morala prej ali slej dati pečat vsemu svetu«. (Križ- narjevi, str. 200.) Po letu 1925 je Stanko Cajnkar odslužil še šestme- sečni vojaški rok in 14. mar- ca 1926 prejel mašniško po- svečen je. Po novi maši je bil nekaj časa za kaplana v Vu- zenici, konec oktobra 1926 pa je odšel nadaljevat svoje štu- dije na Institut Catholique v Parizu. Leta 1928 se je vrnil iz Francije in bil imenovan za docenta bibličnih ved v ma- riborskem bogoslovju. Toda zaradi »nezanesljivosti« so ga maja 1933 kazensko preme- stili v Ptuj, na gimnazijo kot profesorja veronauka. Stanko Cajnkar je namreč obsojal »atentate« in pravi, da od- stranitev enega samega so- vražnika še ne pomeni konec in zmago. »Dejanje je imelo pomen kot krik, kot protest in ugovor,« pravi Stanko Cajnkar. To pa je pomeni- lo, da je pisatelj nasprotoval političnemu programu Slo- venske socialdemokratske stranke, ki je po njegovem mnenju oportunistična, hkra- ti pa zavrača vsak poskus sti- hijskega upora. O svoji »nezanesljivosti« pravi Stanko Cajnkar takole: »V teh petih letih (od leta 1928—1933) je zgnetenih to- liko lepih spominov in toliko grenkih spoznanj, da me je popisovanja teh doživetij vedno strah. Vse, kar bi mo- ral in mogel povedati, bi bi- la bolj obtožba drugih, kakor zagovor samega sebe. Mogel bi priznati, da sem bil lah- koveren in naiven do nespa- meti. Mislil sem, da je služba v resnici vsega spoštovanja vreden opravek in da se ti kot duhovniku ne bo nič ne- navadnega zgodilo, če poveš vse tako, kakor si v skrbi za celoto doumel.« (Izvestje gim- nazije B. Kvedra v Ptuju, str. 189). Toda tudi v Ptuju so ga dolžili levičarstva in protežiranja ateistov in soko- lov na škodo vernih. Res pa je, da je dijakom dovoljeval, da so med njegovo uro vero- nauka debatirali pod njego- vim vodstvom o družbenih vprašanjih. Stanko Cajnkar je bil zaradi tega tudi več- krat zaslišan (upr. 1 v Ma- riboru zaradi 1. dejanja dra- me »Potopljeni svet«). V Ptuju je prebil osem let. To so hkrati tudi leta nepre- stanega dela in pisanja. 17. novembra 1938 je bil na bo- goslovni fakulteti v Ljublja- ni promoviran za doktorja bogoslovja (disertacija S. Ci- ril Aleksandri j ski, ekseget Janezovega evangelija; prvi del natisnjen v Celju leta 1938) in izdal kar štiri knji- ge; Luč sveti v temi (zbirka religioznih esejev). Potoplje- ni svet (drama), Očenaš, V planinah. Vse štiri knjige so bile natisnjene v Celju (Fran Milavec), založnik pa je bila Družba Svetega Mo- horja v Celju. V Ptuju je Stanko Cajnkar dočakal tudi aprilske dogod- ke leta 1941, ki pa ga niso presenetili. Po zlomu stare Jugoslavije so Ptuj zasedli Hitlerjevi vojaki in pričeli s svojimi aretacijami sumljivih ljudi. Na spisku nemškemu rajhu nevarnih ljudi je bil tudi Stanko Cajnkar, toda ta se je pravočasno umaknil v Ljubljano, po dveh mesecih pa je odšel iz Ljubljane sko- zi Trst v Košano, kjer je ostal do leta 1944. Tamkajš- nje kaplano vanje je bilo zanj polno upanja, zanimivo- sti, svoboščin, pravic in dolž- nosti. Vse to je popisal v čr- tici »Od pomladi do zime 1941« v knjigi »Razgovori«, »Noetovi barki« in drugje. Na Krasu je napisal tudi »Križnarjeve«, kjer popisuje svojo rojstno hišo, starše, brate in sestre, svoja dijaška leta in sploh svoje življenje do nove maše. Iz Košane se je leta 1944 s partizani prebil v Belo Krajino in postal profesor veronauka in predavatelj la- tinščine in filozofije na gim- naziji v Črnomlju ter član verske komisije, ki je bila ustanovljena leta 1944 pri SNOS. Po osvoboditvi leta 1945 je Stanko Cajnkar prišel v Ljubljano in postal zvezni poslanec in član verske ko- misije. Tedaj se je tudi od- ločil, da bo Ptuj postal zgolj prijeten spomin na pretek- lost. Ze leta 1947 je bil imeno- van za izrednega profesorja biblične teologije na teološki fakulteti v Ljubljani, tri leta kasneje, to je 1950, pa je bil izvoljen za dekana. Leta 1952 je prevzel uredništvo publi- kacij Mohorjeve družbe (za Franom Šaleškim Finžgar- jem) in pozneje Se skrb za novo izdajo celotnega Sve- tega pisma. Sonja Srečko Vič ZDRAVSTVENI DOM PTUJ S SVOJ[M[ 015KATI želi vsein občanom prijetno praznovanje prvega maja — mednarodnega praznika delavcev io praznika — dneva zmage! Novo iz vrtine na Tornišču Ko smo nazadnje obiskali vr- tino na Turnišču smo videli kompresor, ki je črpal vodo iz globine 76 m. Kot so nam po- vedali, bi potrebovali močnej- ši kompresor, ki bi vlekel vodo iz večje globine vsaj 220 m in večje količine — 24.000 1 na uro. Voda v globini 780 m ima 42 stopinj. Na površju je imela 33 stopinj C. Glede na to ker ni močnej- šega kompresorja se bodo te dni dogovorili in odločili za eno od treh možnosti nadaljnje raziskave za ptujske toplice. Prva možnost je dobiti močnej- ši kompresor, drugi dve pa preizkusiti vrtini v Bukovcih in Podložah. Slednji dve mož- nosti bi po predvidevanjih hi- treje raziskali, saj so vrtine nepoškodovane. ZR Kompresor pritiska vodo iz vrtine na Turnišču. Gostinsko podjetje HALOŠKI BISER, PTUJ z obrati: hotel Poetovio, grajska restavracija, go- stilna pri Roziki, gostilna »Pri pošti«, gostilna »Pri grozdu«, pivnica Zlatorog, okrepčevalnica Evropa, Turist, restavracija Kidričevo, »N' vi svet«, gostil- na »Pri lipali« — Videli, Apače, Cirkovce, Rogoz- nica in bife Miijšperk. Svojim gostom želimo prijetno praznovanje 1. ma- ja in dneva zmage! LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE LES, PTUJ nudi enkratno možnost nabave uvoženi!; Kuppers- busch peči po starih cenah, ki so za 15V« nižje od sedanjih uvoznih cen. Graditelji, oglejte si zaloge gradbenega materiala in stavbeno mizarskih izdelkov v skladi.ščih Ptuj, R<»gozni.ška cesta 2, in Kidričevem. Prodaja za devize z 10»/ popustom in na kredit brez porokov. Vsem delovnim ljudem želimo prijetno praznova- nje 1. maja in dneva zmage! STRAN 8 EDSIK - CEIRri'.K, 30. APRILA ieseda in piešerna r^ dost in mladost bosta zavri- skali po naših hribih in doli- liah. Jutianja zarja in rosa bosta odprli cvetove, naša .-.r ca lodo prisluhnila budnici, ki jo bf.do zaigrali nekje v dalji naši mogočni gozdovi. Nekje bedo zaigrali interna- fionalo, medtem ko bo na drugi strani zapi«;kala tovar niška sJrena. Še \edno bodo na pršili cveteli MtZi nagelj- ni, star \Ti najlepši prvomaj- ski |fo/,drav. Cvetoče drevje bo v krošnjah skrilo tisoč? skrJv.jOLilnih želja, ki se bo- do poiaj.ale ob dnevu, ko je domovina prvič svobodno za dihala. Z vso pravico bot^no stoi>ali ponosni in čutili se l»o-iiG srečne kot že dolgo ne lako. Pravico imamo biti po- nosni jn se čutiči srečne! Čestitali si bomo za nove delovne zmage, pa tudi ob- ljube o izboljšanju ne bo izo- stale. Poskušali bomo postati takšni — razigrani, kot je bi- la domovina, ko je prvič po- zdravila svoje junaške hčere in sinove. Le trpek spomin bo vmes, med nanii in tisti- mi, ki so svoji rodni grudi žrtvovali največ kar ji lah- ko dajo. Pripnimo nageljnov tudi zanje, povejmo našim mladim rodovom, da so za njihov ponos in srečo padli mladci v cvetu svojih živ- ljenj. Ko bodo na večer za- goreli kresovi, se spomnimo, da še ni tako dolgo tega, ko je tako plamtela domovina. In ko bodo matere in očetje odhiteli na delo bodo otroci vedeli, da jutri ni navaden dan. Petindvajseti svobodni maj, petindvajseta svobodna pomlad. f^REPUSTlMD BESEDO MLADIM Reportažo, ki jo pravkar prebirate sem namenil mla- dim. Vsakdo pride enkrat na vrsto, to pot so to bili: Vida Branko, Tone in Tine. Nika- kor pa bi si ne mogel opro- stiti, če ne bi tudi povedal, da se je med njimi >;znašel« tudi predsednik bistriške ob-( čine Miro Kolenko, ki je po letih sicer nekoliko »daljši« od mojih sogovornikov, u- pam pa, da ne bo imel nihče nič proti, če bo prisluhnil tu- di »županovi« izpovedi, ki bo to pot, v primerjavi z ostali- mi nenavadno kratka. Bil je eden izmed tistih muhastih aprilskih popoldne- vov, ki že tako ne napovedu- jejo ničesar dobrega. Odpra- vil sem se proti novemu na- selju v Slovenski Bistrici; s VIDA LIPOVNIK: Ko bom došludirala bo spet več ča- sa .. . pohorslce strani pa so se zbi- i-ali gi'ozeči oblaki. Vido Li- povnikovo sem srečal med potjo. Stara znanca sva in nama pomenki seveda niso tuji. Tudi nisem imel nobe- nih preglavic, ko sem ji po- vedal, da bom to pot »služ- ben«. Tretje leto je že učite- ljica na Posebni osnovni šoli v Slovenski Bistrici, zato sem hotel vedeti kar največ o njenem delu. Takole mi je povedala: ;>Še v osnovni šoli sem bila, ko sem se odločila, da poj dem na učiteljišče. Ve- selilo me je delo z otroki in nikoli mi ne bo žal, da sem izbrala to pot.« Ko je bila že »prekaljena učiteljiščnica« se je odločila, da bo po končanem šolanju nadaljevala študij, izbrala pa je defektologijo. Pridno seje pripravljala na sprejemne iz- pite v Zagrebu, dobršen del pa ga je tudi opravila. Potem je bilo tako, kot je v študij- skih letih mnogokrat. Zmanj- kalo je denarja, ponudila pa se ji je priložnost, da se za- posli kot učiteljica na Poseb- ni šoli. Seveda pa misli na študij ni opustila. Trdo je prijela, danes pa je že štu- dentka (izredna seveda) dru- gega letnika. Študira na Pe- dagoški akademiji v Ljub- ljani, do konca študija pa mora opraviti še polovico iz- pitov. Tudi družbeno aktivnost je pokazala. Okoli nje so -se zbrali mladi Bistričani, ki že nekaj let niso bili organizira- li. V začetku je bilo vse lepo in prav. Voljni so bili dela in problemov ni bilo. Potem mi je Vida potožila, da tisti, ki bi mlade morali podpreti, ni- so storili kdo ve kako veliko. Le občinska konferenca SZDL ni stala ob strani, osta- li pa so nanje kar pozabili. Hoteli so klub (o tem bomo v tej reportaži še govorili), ker pa je vse ostalo le pri željah, so se razšli. »Še bom delala z mladimi. Nočem biti nikakr- šen vodja, pamagala pa bom po vseh svojih močeh,« mi je zaupala. »Nikoli se ne bom sprijaznila z mislijo, da je bistriška družba za probleme mladih res tako nedostopna.« Precej časa je že minilo, od- kar sva pričela z razgovo- rom, ob koncu pa sem hotel izvedeti, kaj pomeni zanjo svoboda. »Predvsem se mi zdi po- membno pri opredeljevanju tega pojma, da je družbena ureditev takšna kot si jo želi in tudi sprejema večina lju- di. V »moji svobodi-- ljudje delajo tisto kar želijo in za kar so sposobni, seveda pa brez kakršne koli anarhije. Delali tisto, kar se ti zdi naj- bolj primerno, izražati misli in čustva brez posledic in enakopraven dialog, vse to so stvari, ki so vsaj zame zelo pomembne. Sicer pa pri- znam, da je o pojmu svobode kar težko govoriti. Mislim, da si jo vsakdo razlaga po svoje in ničesar slabega nc vidim v tem,<< je končala Vi- da Lipovnik. Potem je odhi- tela proti .šoli, kjer jo je ča- kala kopica otrok, premiš- ljeval pa sem o besedah, ki mi jih je porekla ob slovesu: »Rada bi, da bi odgovorni v občini pokazali za problema- tiko posebnega šolstva pre- cej več razumevanja. Morda bi bilo dobro, če bi si ogle- dali v kakšnih pogojih živijo in delajo otroci, ki bi morali biti deležni Se posebne druž- bene pozornosti.« ►>Ni kaj, še v prijateljskih razgovorih ne more skočiti iz svoje učiteljske kože,« sem del, preden sem se odločil, da bo naslednji na vrsti pred- sednik skupščine občine MI- RO KOLENKO. SAMO ENO VPRAŠANJE Namenil .som mu eno .sa- mo vprašanje, hotel pa sem izvedeti s kakšno pridobitvi- jo med obema majema smo lahko Bistričani ponosni. Pri- znati morate, da ni bilo nič vsiljivega in da je eno samo vprašanje za novinarja kaj nenavadno. Pričakovati bi bi- lo vsaj še kopico novih. Pa jih prav zares nisem imel. Nestrpno sem čakal, na kaj bom od tega trenutka naj- bolj ponosen. »Ne vem, če imava kaj ve- liko razinišljati. Valjarna, ki je pričela obratovati v Im- polu je prav gotovo objekt na katerega smo lahko po- nosni. To je velika pridobi- tev za 1500 članski kolektiv, jasno pa je, da tudi za vso občino. Z izgradnjo nove va- Ijarnc ugotavljamo, da se bo skoraj podvojil fizični obseg proizvodnje, obenem pa se bo seveda povečal tudi izvoz, s precejšnjo orientacijo na konvertibilno področje. Pro- izvodi omogočajo tudi solid- no osnovo za obrate, ki danes že predelujejo aluminij, ven- dar pa bodo morali v prihod- nosti svoje proizvodne pro- grame izpeljati bolj elastič- no, da bi izkoristili vse pred- nosti, ki obstajajo,'« mi je de- jal bistriški predsednik, ker pa .sem morda bil le pretiho, se je odločil, da bo k Impo- lovemu uspehu dodal še ne- kaj drugih. Potem sva govo- rila o uspehu lesnopredelo- valne industrije, kjer so zelo uspešni obrati LIP in EiVlMI, pozabila pa seveda nisva tu- di na Opekarno Pragersko, Miro Kolenko: Uspeli so — potrebno pa jih je še več kjer gradijo nov obrat za iz- delovanje ekspandirane gli- ne. Ta investicija je trenutno največja v občini, pričakuje- jo pa lahko, da l>o delovni kolektiv s to pomembno pri- dobitvijo zajiadral v povsem nove vode. Mogoče sem zares izpus.til priložnost, da bi predsednika Mira Kolenka vprašal še Icaj, mogoče o reševanju problema mladih, vendar bi se potem to ne ujemalo z mojim vpra- šanjem, pa tudi zdi .se mi, da ga bodo mladinke in mlia^ ci kaj kmalu povabili me in mu razložili svoje nafe IN VENDAR MLADINS KLUB JE! Ob najrazličnejših govoj^ cah in željah mladih Bistf:, čanov sem že krepko podvc. mil da bo v Slovenski Bistri, ci sploh kdaj mladinski klui. Prijetno pa sem bil ncdo!;. BRANKO RIZ.MAN: M dinski klub ne bo mu enodnevnica tega presenečen, ko sem i lepalcih prebral vabilo na i tvoritev kluba mladih DP Svoboda »Flamingo«. Preteklo nedeljo, ko je bi bolj ali manj slavnostna tvoritev, sem poiskal Brani Rizmana, ki ima največ z slug, da se je klub »rodii Skoraj dve sto mladih je pi šlo v prostore doma JLA, ( bi pozdravili novo rojstv Branko pa mi je takole g voril: »Nenehno smo razmišlja o klubu. Včasih smo že P dvomili v naše sposobno« Vedno je prišlo nekaj vm( da ni bilo po naši volji. 1 še dolgo lega, ko sem ob skal upravnika doma .TL majorja Stojadina Andžclk« viča in mu prenesel želje I" striških maldinccv. S posei no pozornostjo se mu va^ ram zahvaliti, seveda iu^ na.ši armadi, da so razume' našo željo. Res je, da im' klub v dvorani doma Ic časno domovanje. Upani P' da bomo do takrat, ko bi; morali preseliti že ure(lj klub v Domu kulture, »l*«"^ ne ure« v klubu bodo v Pf nedeljkih, sredah, četrtkih nedeljah, odprto pa bon'' imeli od 16.—21. ure. Naf čili smo precejšnje število fj' vij in časnikov, pa tudi smo nabavili. Poleg tega do obiskovalci seveda lahrl prisluhnili ploščam z gl*^,. vseh zvrsti. Okoli 200 imamo, mnoge tudi izposoj* Montažno podjetje ELEKTROKOVINAR PTUJ Mon.iramo (crnioencrgetskc napra- ve, izdelujemo in montiramo jekle- ne konstrukcije, vodovodne insta- lacije in centralne kurjave; eleklro- instalacije jake)»a in šibkejja toka, proizvajamo elektromotorje ... Vsem na.šim strankam in vsem de- lovnim ljudem želimo prijetno praznovanje 1. maja in dneva zma- ge! ji.j.)\iK - C 1:1 in i:K. 50. APini.A 10-0 STRAN 9 IN S£ ČUTITI SREČNE! ne. upam pa, da bomo z nji- mi ustregli večini.« Potem sem govoril še z ne- jcaterimi drugimi, vsi pa so Branku izrekli zahvalo, da jim je pripravil klub. Tisto, kar mnogim ni uspevalo v dolgih mesecih in letih je mlademu električarju Bran- ku, ki vs.ak dan od 6.—14. u- re opravlja svoje delo v Im- polu, uspelo. In vai so mu hvaležni za to, seveda pa tu- di predstavnikom naše ar- made, ki so.še enkrat doka- zali, kako veliko jim je do sodelovanja. Ob koncu pa naj vsem zaželim veliko sreče in mnogo uspešnega dela v klu- bu, ki je bil tako dolgo tež- ko pričakovan. PA ŠE GOST IZ mOUSTRUE v nadaljevanju reportaže, ki naj bi vsaj do neke mere bila posvečena dne\'ora, ki jih praznujemo in s tern se- veda tudi delovnim ljudem, vam bom paed.stavil mladega delavca Toneta Šeška. Za Slovensko Bistrico je že značilno, da je v.saj iz ene hiše nekdo zaposlen v Impo- lu. Tone dela v impolski ce- varni, zaposlil pa se je že leta 1963. Potem je kot vsak fant romal k vojakom, danes pa dela kot rezalec na stiskal- nici. Na tem delovnem m.estu je že skoraj štiri leta, pove- dal mi je, da prejema okoli devetdeset starih tisočakov dohodka. Prav gotovo ne smem zjamolčati, da je poro- čen, kajti drugače bi se lah- ko še pripetilo, da bi imel 6- pra\ka z njegovo ženo in hčerkico Anitko. Tega pa si prav zares ne bi želel. Po- tem prav nad napišem nekaj vrst več in sosedski odnosi bodo zagotovo še naprej pK)- polnoma v redu. Morda bo- ste imeli občutek, da vse stvari malce olepšavam in da to pot o problemih ne bi rad govoril preveč. Pa ni tako. Sicer pa je bolje, če besedo spet prepustim Tonetu: »U- pam, da mi bo uspelo v le- tošnjem letu odpravili naj- večji problem. Stanujem v stanovanju skupno z ženini- mi starši in mojim bratom, ki ima prav tako družino in če povem, da ima stanovanje okoli 70 kvadratnih metrov površine, potem je lahko ja- sno, da to prav zares ni naj- bolj primerno za tri družine. Dobro se razumemo, kijub temu pa vsakdo želi biti ne- koč »na svojem'^ Ce bi na- ma z ženo uspelo dobiti sta- novanje, potem bi bil to za- res velik dogodek.« Pred leti je bil navdušen športnik, potem pa z zdravjem ni bilo najbolje in je ostal športnim igriščem zvest kot gledalec. Prav rad pogleda na turnirje judoistov, pa tudi na nogometnem igrišču ne manj- ka, veliko popoldnevov pa pre- živi na domačem dvorišču ob namiznem tenisu. Preden sva končala z raz'go- vorom sem hotel vedeti še kaj o samoupravljanju in ugotav- ljala sva, da smo dosegli o- gromno. Veliijgkrat pa se pri- peti, da dela\Vi o dogodkih v delovnem kolektivu niso pra- vočasno obveščeni, prav tako pa velikokrat niso seznanjeni o bistvu samoupravljanja. Jas- no je, da potem prihaja do ne- sporazumov, reševanje pa je pogosto zelo zapleteno. Še ve- liko bi lahko govorila o tem. TO.NE ŠEŠKOj Na delovnem nicstii v ccvarnl pa naj bo za tokrat dovolj. Ura se je že precej nagibala v noč, doma pa ga je gotovo čakala mala Anitka in hotela vsak- danji poljub pred spanjem. BREZ ŠTUDENTA SEVEDA UE GRE Prav gotovo bi napravil na- pako, če ne bi nekaj prostora posvetil tudi tistemu »sloju«, ki dobršen del življenja pre- živi ob trganju hlač ob šolskih klopeh ali predavalnicah. U.go- tovitev, da je na vrsti še štu- dent torej ni nič posebnega. Že precej časa je minilo, kar sva s Tinetom skupaj trgala hlače v šoli in pričakovati je bilo, da z razgovorom ne bo- va imela težav. Potem sva pri- čela razmišljati, kaj če ne bi raje spregovorila o praznova- njih delavskega praznika nek- daj in danes. Ne vem komu je potem preje preblisnila misel na Vorančev 1. maj in na rde- če nageljne, ki so včasih toli- ko pom.enili. »Res, minil je čas, ko je bil pogum, če si rdeč nagelj za- taknil v gumbnico, vsaj pri nas. Prav zaradi tega pa se mi zdi, da bi ta simbol ne smel tako hitro izginili. Še kot deček sem si predstavljal pra- znovanje 1. maja kot volik slavnosten trenutek nekje v hribih. Predstavljal sem si na stotine delovnih Ljudi, ki so se udeležili mitinga. Ponekod je sicer še tako, vendar se mi zdi, da ni več tiste spontanosti. Ljudje danes vse preveč ne- kam hitijo. Vse lo kar govorim se nekaterim že zdi nesmisel- no, vendar mislim, da bi le stare običaje že zaradi spošto- vanja do tistih, ki so drago plačali svojo pripadnost, mo- rali nadaljevati. Potem je tu še mladi rod, ki bi moral vse lo prenesti naprej. Včasih pa se vprašujem, ali bomo to za- res sposobni?« Da, tako mi je povedal Tine Modic. In po stari dobri na- vadi naj dodam .še nekaj: »Po- ložimo roko na srce in vpra- šajmo se, če morda res ni ta- ko?« Dovolj sva razm.išljala. Rad bi šc povedal, da Tine večino nedel.j preživi na nogometnili igriščih, kjer nastopa v rdečih dresih bistriške Osankarice. Bolj se tekmovalna sezona bli- ža vrhu, bolj vroče bo postalo. Njegova velika želja je, da bi se njihov klub v tekmovanju II. slovenske lige uvrstil nekje v sredini, saj po kvaliteti to tudi zaslužijo. Sicer pa nogo- met igra iz lastnega zadovolj- stva, kljub temu pa ne pozab- lja, da pripada celoti v kateri mora vsakdo dati od sebe naj- več. Naj sklenem ta praznični po- zdrav s pozdravom vsem de- lovnim ljudem, mojim sogo- vornikom pa veliko uspehov pri njihovih načrtih. Morda se bo Vidi uresničila želja, da bo posebno šolstvo našlo svoj prostor pod soncem, morda bo predsedniku občine uspelo, da bo uspešno razvozljal bistriški gospodarski vozel. Branku že- lim vso srečo pri delu v klubu mladih, Tonetu novo stanova- nje, Tinetu pa dobro uvrstitev njegovega kluba. Ob nasled- njem maju pa spet nasvidenje. Reportažo pripravil D. Ulenkar TINE MODIC: Več simboli- ke bi pričakoval . . . Hero prijel tatu V noči od 22. na 23. april je Leopold Plečko iz Cigonce pri Slovenski Bistrici vdrl v bife Šafhalter v Kolodvor- ski ulici v Slovenski Bistri- ci. Preplezal je prek tri me- tre visokega zidu in prišel na dvorišče, kjer je našel lopa- to, s katero je vlomil dvo- riščna vrata. Od tam je imel storilec pi'ost vstop v vse go- stinske prostore. V točil- iskal vse predale in omare, prostoru in v kuhinji je pre- ker je mislil, da bo našel večjo vsoto denarja. Ker pa z velikim »lovom« ni bilo niči in v kuhinji je pre- šo vsoto. Ukradel je 50 za- vojčkov cigaret »morava«, dve salami in še več drugih drobnarij. Miličnik-opazovalec je pri obhodu ugotovil, da gre za vlom, zato je pohitel na oo- stajo milice, ki je oddaljena le nekaj deset metrov. Na kraj vloma so pripeljali tudi službenega psa Hera in ga spii.si-.ili v gostinske pros:'jve, ker je obstajala nevarnost, da bi vlomilec (ali vlomilci) nudili odpor. Hero je storil- ca takoj zgrabil, miličnika pa s*;a ga odpeljala na po.-^ta- jo milice. Lastnik bifeja o vlomu sploh ni vedel ničesar, .«aj ;;e je prebudil šele po dolgo':"'ar- nem klicanju miličnika. '/:e ukradene stvari so vrnil', u- škodovancu, miličnik opa/.o- vaicc in službeni pes Ilero pa zc-služita za hitro inf-vV-- venci j G vso pohvalo. -d ftero je bil tudi to pot aspcšen AJDOVŠČINA VABI NA PROSLAVO 25-LETNICE USTANOVITVE PRVE SLOVENSKE VLADE V NEDELJO. 3. MATA 1970 — ob 9. mi slavnostna seja I/vršnega sveta SR .Slovenije in Skupščine občine Ajdovščina z govorom predsednika Izvršnega svela tov. Staneta Kavčiča v dvorani prve slovenske vlade (kino- dvorana); — ob 11. uri: množično zborovanje na Policah v Ajdovščini z govorom podpredsednika Zvezne skupščine dr. Marjana BRECLJA in nastopom združenih primorskih pevskih zborov; Po množičnem zborovanju: ~ ob 14.'50: letalski miting na letališč« v Ajdovščini; ob 16. uri: revija pihalnih orkestrov na graj- skem vrtu v Ajdovščini: — od 18, ure dalje: prosta zabava. Tr«':ovsko podjetje »Izbira« Ptuj, poslovanlica »Novi doinr, želi prijetno praznovanje i. maja vsem svojim kupcem in jim priporoča ogled: spalnic, dnevnih sol), Marles kuhinj, ter ostalega pohištva, razstav- ljenega v novem paviljonu na Bregu. Prav lo«'kim pregledom ne- katerih dosedanjih vojaških parad- Prva majska parada je bi- la leta 1944, na njej pa so so- delovale enote, ki so sodelo- vale v boju za osvoboditev. Priprave na to parado so trajale vsega deset dni, saj so bili mladi in starejši vojaki še nekaj dni preje v težkiti bojih na frontah. Čeprav ob tistem prvem maju še ni bi- la vsa Jugoslavija svobodna, so udeleženci pokazali vso strumnost in pogum velikih zmagovalcev. Tribuna, ki je bila na Terazijah, je pozdra- vila okoli 15.000 borcev, ki so sodelovali in 250.000 Beograj- čanov. V letih 1946 in 1947 so bi- le parade na dan zmage 9. maj, za dan republike in dan JNA v vseh večjih vojašni- cah. Od leta 1947 do 1957 so bile parade samo ob 1. maju v Beogradu in v glavnih me- stih republik, leta 1957 pa sa- mo v Beogradu. Velik dogodek je bil na pa- radi leta 1964, ko so prvič v sklopu enot JLA prikazali raketne enote. Parada na- slednje leto pa je bila po- svečena 20-letnici zmage nad fašizmom, in rečemo lahko, da je to bila velika manife- stacija naše armade, ki je po- kazala sodobno opremo in o- borožitev. Parada ob letošnjem deve- tem maju bo simbolizirala revolucionarni značaj naših oboroženih sil. Sodelovale bodo enote teritorialne o- brambe, civilne zaščite in javne varnosti, sodeloval bo tudi bataljon družbenih in športnih organizacij, ki bo simboliziral mladost in raz- voj vseh aktivnosti družbe- no-političnih in ostalih or- ganizacij- Letošnji paradi bo pove- ljeval gcneral-polkovnik Mir- ^0 Jovanovič, ki se bo v od- Drtem avtomobilu peljal na celu. Potem bodo sledili se nekateri visoki predstavniki •^LA, ki jim bo sledil podeša- •on vojnih veteranov. Prvi ^šalon JLA bo krenil s pa- radnim korakom, poveljeval Pa mu bo polkovnik letalstva oo,5an Savnik. Za njim se bodo v sprem- stvu ofieirjev in zastavonoše 1« proletarskega gardijskega Polka, ki neguje in razvija jfadirije Prve proletarske brigade, zvrstili pripadniki naših vojaških akademij. Sledili bodo vojaki najraz- 'ičnejših rodov, za njimi pa bomo lahko videli enote te- *%>riailn€ obrambe iz vseh republik in avtonomnih po- krajin. V bataljonu, v katerem bo- do sodelovali predstavndki društev in športnih organi- zacij bodo sodelovali: člani AMZJ, kolesarji, planinci, smučarji, alpinisti, raketarji, taborniki in še mnogi drugi. Predstavili se bodo tudi pri- padniki službe javne varno- sti, seveda pa ne bodo manj- kale specializirane enote na- še armade. V času mimohoda bodo gledalci v zraku lahko opazovali helikopterje in le- tala, med njimi tudi najmo- dernejše dosežke našega le- talstva. Obeta se nam prav gotovo velika in zanimiva priredi- tev. Vsi prav gotovo ne mo- remo neposredno sodelovati ali pa opazovati dogodke z beograjskih ulic, zato pa bo poskrbela jugoslovanska te- levizija, ki bo omogočila, da bomo parado spremljali prek televizijskih ekranov. -d Delo organizacij ZK v i^istriški občini Komuniste čakajo pomembne naloge Komunisti slovenskobistriške občine so v prvih štirih mese- cih letošnjega leta pokazali precej več aktivnosti kot v mi- nulih obdobjih. Kljub temu pa stojijo pred ZK velike naloge, ki zahtevajo podporo in sode- lovanje vsega članstva. V me- secu maju bodo preučili infor- macijo o gibanju gospodarstva in analizirali zaključne račune za leto 1969. Spregovorili bodo o ZK in kadrovski politiki. S to razpravo želijo realizirati stališča plenuma CK ZKS. V juniju bodo podali oceno samoupravne dejavnosti v de- lovnih organizacijah, s katero naj bi pregledali stanje glede na naloge usklajevanja samo- upravnih aktov z Ustavo SFRJ. Razpravljali bodo tudi o so- cialni diferenciaciji in solidar- nosti. O krajevnih skupnostih in splošni ljudski obrambi bo- do razpravljali v juliju. Pri tem gre za ugotovitev stanja priprav na splošni ljudski od- por in aktivmost ustreznih dru- žbenih organov pri krajevni skupnosti. V avgustu bodo analizirali Izvajanje sklepov konference glede problematike kmetijstva in zaposlovanja. S tem bodo ugotavljali, kako so se posa- mezni zadolženi dejavniki za- vzemali za uresničevanje na- log, izhajajočih iz zaključkov dveh problemskih konferenc v letu 1969. Več pozornosti idejno političnemu usposabljanju ko- munistov in programiranju do- ločenih izobrazbenih dejavno- sti bodo posvetili septembra, potem pa bodo zasnovali pro- gram izobraževanja v jesen- sko-zimskem obdobju. O gibanju gospodarstva v de- vetih mesecih bodo razpravljali oktobra. Takrat bo potrebno analizirati zlasti gospodarske dosežke. Likvidnost in integra- cijska gibanja v gospodarstvu občine. Novembra bodo govo- rili o osnovah srednjeročnega programa razvoja občine, de- cembrske dneve pa bodo po- svetili obnavljanju in pomla- jevanju organizacije ZK. Poglejmo še, kakšno bo de- lo komisije za družbeno-poli- tične in idejno politične pro- bleme. Ta komisija naj bi spremljala in analizirala uve- ljavljanje amandmajev ustave o statutih delovnih organizacij in statutu občine. Sodelovala naj bi skupne s komisijo za družbeno ekonomske odnose in z ustreznimi organi pri ob- činskem sindikalnem svetu ter skupščini občine. Razpravljala bo o vplivu cerkve na družbeno-politično življenje v občini, kjer naj bi sodelovala s komisijo za ver- ska vprašanja, s katero bi skupno analizirali vpliv cerkve in njeno dejavnost. Za idejno politično izobraževanje bo po- membno izobraževanje mladih članov ZK. V politični šoli naj bi pripravili program, ki bo zajemal osnovna znanja s pod- ročja sociologije, gospodarstva in družbeno političnega siste- ma. Politično šolo naj bi izvi;d- li v jeseni. Prav tako bi mora- li pripraviti seminar izobraže- vanja vodilnih kadrov, formi- rati pa bi morali dobro pre- davateljsko jedro. Komisija bi spremljala in analizirala vse materiale, ki ji bodo dosegljivi s strani u- streznih komisij pri CK ZKS. S temi materiali bo tudi, če bo to seveda potrebno, spre- menila ali popravila svoj pro- gram dela in ustrezno delova- la v občinski organizaciji ZK. Njen program pa zajema tu- di spremljanje družbenih od- nosov v razvijanju dejavnosti kulture v občini, kjer bodo naj- več pozornosti posvetili občin- ski zvezi Svobod in kulturni skupnosti,- ki bo najbolj ver- jetno ustanovljena za območje občine. Obravnavati pa bodo morali tudi vprašanje vpliva prosvete na družbene odnose in problematiko idejncsti pouka na osnovnih šolah v bistriški občini. -d Ptujska osehoia kronika RODILE SO: Marija Belšak Mestni vrh 54 — Stanko; Marija Pevec, Ptuj- ska 33, Ormož — dečka; Karoli- na Meglic, Spuhlja 65 — Hele- no; Ljudmila Rizman, Salovcl 38 — Antona; Olga Sošterič, Ku- kava 45 — Roberta; Vera Belšak, Stojnci 89 — Iztoka; Ana Dreven- šek, Sedlašek 66 — dečka; Ani- ca Strelec, Sravinski vrh 24 — dečka; Marija Matjašič, Slovenja vas 48 — deklico; Marija Mezna- rič, Dragovič 5 — deklico; Ani- ca Trafela, Podlehnik 80 — Jo- žico; Vera Vidovič, Ob Dravi 3 — Natašo; Justina Koletnik, Vi- dem 16 — dečka; Erika Vočanec, Mali Brebrovnik 40 — Jožka; Ljudmila Ferlež, Grdina 30 — Ja- neza; Katarina Malek, Dolič 6 — Alojza; Marija Krivec, Ljub- ljana, Milčinskega 75 — Roberta; Bosiljka Gotalj, Ljutomerska 20 — Ines; Marija Poharič, Zadruž- ni trg 5 — Alenko; Barbara Oz- mec, Cvetkovci 88 — Zdenko; Mi- lenka Lah, Vel. Brebrovnik 62 — Renato; Terezija Gajšek, Sv3- Ca 10 — Ivana; Katica Vratič, Skorba 3 — Simono; Hilda Tu- šek, Miklavž 61 — ^-inčka: Kri- stina Petek, Cvetkovci 60 a — Stanko. POROKE: Peter Podgajski, Kicar 77, in Elizabeta Nedog, Kicar 78; Fran- čišek Bardorfer, Ljubljana, Opi- škega 2, in Ivana Slovša, Mari- borska 6; Dušan Janša, Znldari- čevo nabrežje 7, in Pavla Krajnc, Morje 108; Jožef Turk Gerečja vas 32, in Terezija Sa- gadin, Gerečja vas 19. UMRLI *SO: Tomaž Munda, Polenci 25, roj. 1933, umrl 23. 4. 1970; Rozalija Kristen, Gorišnica 41. roj. 1899. umrla 26. 4. 1970; Mihael Koltak. Jadranska 4, roj. 1897, umrl 27. aprila 1970. Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič KIDRIČEVO Proizvajamo: kalcinirano glinico Ah Oa, surovi aluminij v valjarni- ških ingotih in formatih, aluminijske legure, katran in mešanice fenola. Vsem občanom želimo prijetno praznovanje i. maja in dneva zmage! Praznovanje v Gorlšnlci v petek in soboto, to je pr- vega in drugega maja bodo v Gorišnici proslavljali praznik dela, V petek bo kulturni pro- gram in ljudsko rajanje, ki bo tudi v soboto. Omenjene dni bo kino Gorišnica predvajal jugo- slovanski film »Akcija na most«. Kot običajno bo zarana prvega maja salva iz možnar- jev za prvomajski pozdrav, ZR Kdaj se bodo spet po- javile mize v parku? o tem se vprašujemo pred- vsem upokojenci, ki smo ob lepem vremenu posedali po klopeh v parku in včasih igrali karte. Zdaj miz ni in tudi nove klopi so nekje spravljene. Ali mora biti ta- ko? Upokojenec EKSKLUZIVNO Mladenič pride v trgovino, da bi kupil karte. Dolgo izbira, a se ne more odločiti. Prodajalec mu želi poma- gati in reče: — Imamo krasne karte z napisom »Edini moji ljubi- ci.« — Zelo dobro, pravi mla- denič. — Dajte mi 12 koma- dov. GRADBENO PODJETJE DRAVA, PTUJ Prevzemamo vsakovrstne nizke in visoke gradnje ter zagotavljamo kvalitetno izvedbo gradbenih del. Ob prvem maju. mcMlnarodnem delavskem prazniku, in ob dnevu zmage vsem naše iskrene čestitke! str a: j 12 TKDMK - CKIUTEK, 50. APRil \ io?fl inclusirija me!ci!nih polizdelkov. Slovensko Bistricci, proizvaja Pločevino, trakove, rondele in rondelice, palice, cevi in profile, žico, varilno žico in pletene elektrovodnike, okna, vrata, fasade in nosilne konstrukcije iz aluminija in vseh standardnih alumi- nijskih zlitin. Vsem poslovnim partnerjem ter občanom bistriške in sosednjimi občin želimo prijetno praznovanje mednarochiega praznika dela in dneva zmage! ^ Prvi start za karting prvenstvo Jugoslavije v letu 1970 Delni uspeh ekipe iz Ptuja Avto-rnoto društvo iz Za- greba je priredilo prve dir- ke prvenstva v kartingu za leto 1970. Prireditelju se je prijavilo skupno 51 vozačev. V razredu 100 ccm brez me- njalnika je startalo 28 voza- čev, v razredu 125 ccm z menjalnikom 13 vozačev in \^ razredu junior (100 ccm) 10 vozačev. Tekmovalci iz vsa- kega razreda so startali tri- ki^at. Končnega zmagovalca oziroma uvrstitev posamez- nika je določil seštevek točk treh voženj iz posameznega razreda. V predtekmovalni vožnji — na kionometer za pozicijsko mesto na startu je bil najus- pešnejši v razredu 125 ccm Milico Živec iz AMD Ljub- ljana Moste, ki je dosegel najboljši čas in s tem prvo pozicijsko mesto za start. Od- lično drugo pozicijsko mesto za start si je v predtekmo- valni vožnji v istem razredu pridobil vozač AMD Ptuj Rene Glavnilc. Ostali vozači iz Ptuja pa so zasedli slabše startno pozicije. SLAB DAN ZA EKIPO IZ PTUJA Ze v prediekmovalnem de- lu smo opazili, da ekipi iz Ptuja, ki je bila zastopana s šestimi vozači, ne bo šlo naj- bolje. Vozač S, Pislak je že med treningom imel okvaro na motorju, ki ga vozi letos prvič. V petstopenjskem me- njalniku se mu je zlomil vzvod. Kljub temu je startal na vseh vožnjah in se v končni razvrstitvi uvrstil na četrto mesto v razredu 125 ccm. Smolo je imel tudi vo- ljeno GliiMiik med vožnjo v Zagrebu. Foto: U. Laugerholc zač Gabrovec iz razreda 100 ccm, ki zaradi okvare na stroju ni vozil predtekmoval- nega dela in je zaradi tega startal iz zadnje startne po- zicije. USODNA PRVA VOŽNJA Nobeden od tekmovalcev iz Ptuja ni vozil na tem tek- movanju s strojem, ki ga je vodil v lanskem letu. Kupili so nove ali jih nabavili od starejših tekmovalcev. Zlasti nova vozila so tekmovalci preveč forsirali. V prvi dir- ki iz razreda 125 ccm je mo- ral zaradi okvare na stroju odstopiti vozač F. Krajnc, iz razreda 100 ccm pa V. Lan- gerholc. Od vozačev iz Ptuja so uspešno zvozili vse vožnje le R. Glavnik, D. Korošec in s. Pislak. RENE GLAVNIK — NAJ- BOLJŠI TEKMOVALEC IZ PTUJA Tudi tretje uvrščenemu Glavniku ni šlo vse gladko. Omenili smo že, da je na treningu dosegel drugi naj- boljši čas. V prvi vožnji je bil vedno za kolesi državne- ga prvalca M. Živca, s kate- rim sta se močno odlepila od zasledovalcev, ki jih je vo- dil Tone Lavrič iz AMD Ljubljana Moste. Na cilj prve vožnje so prišli v nespreme- njenem redu. V drugi vožnji smo opa- zili, da je druga startna po- zicija zasedena z drugim vo- začem, ker je Glavnik zakas- nil na start. Sele ko je bil izveden start, se je pojavil iz parkirnega boksa in pričel je zasledovati tekmovalce. Kljub zakasnitvi na startu je pinšel na cilj deveti. V tretji vožnji je od starta do cilja Glavnik sledil M. Živca, ki je zmagal v vseh treh vožnjah. Doseženi rezultati: razred 125 ccm: 1. Mirko Živec, AMD Ljubljana Moste, 2. Tone Lavrič, AMD Ljubljana Mo- ste, 3. Rene Glavnik. AMD Ptuj, 4. Slavko Pislak, AMD Ptuj. Razred 100 ccm: 1. Stanko Šubelj, AMD Ljubljana Mo- ste, 2. Janez Grobelnik. AMD Bled, 3. Ludvik Turk. AMD Ljubljana Moste. Razred junior ji: 1. Franc Ravnikar, AMD Ljubljana Moste, 2. Pavle Kovač, AMD Vrhnika, 3. Zlatko Orehovec, AMD Zagreb. Jože Ceh Hvala vsem, ki so nam pomagali! Prejšnji teden sta se ogla- sila v našem uredništvu Ma- rija in Miha Kolednik iz Po- povec pri Vidmu, ki jima je požar 14. aprila letos upepelil domačijo. »Veste, vsem, ki so nama pomagali v nesreči, bi se ra- da zahvalila,« sta nam deja- la zatem, ko sta nam izpo- vedala svojo nesrečo. Požar je izbruhnil ob 3. uri zjutraj. Družina je trdno spala. Ne- nadoma jih je zbudilo pra- sketanje. Najprej so mislili, Miha Kolednik: »Hvala vsem, ki so nam pomagali!« da zunaj dežuje. Ko se jim je zarezal v nos vonj po dimu, je mož zaki-ičal: >Goi^i!« Vse je bilo v ognju. Ognjeni zub- lji so kot dolge kače .š\ igaij proti nebu in uničevali do, mačijo. Na pomoč so prihi, teli sosedje in selški gasilci, Rešili so, koliko se je rešiti dalo, toda škoda je kljub te- mu občutna. " Miha, ki je bil še ves pod vtisom ognjene noči, nas je zaprosil: »Napišite, da se iz srca za- hvaljujemo dobrim ljudem k Jurovc, Popovec, Sel, Apač, Pobi"ežja, Vidma, Trnovee, Lancove vasi, Draženc, Trž- ca. Pristave, Barislavec ..., skratka vsem, ki so nama takoj po nesreči pomagali % lesom, denarjem in drugimi prispevki. Hvala tudi sode- lavcem moje žene na farmi ! bekonov, ki so zbrali precej denarja, prav tako pa tudi RK Ptuj, kjer sva doi)ila ne- kaj obleke. Hiša je bila za- varovana. Zavarovalna polica ,je glasila na 1.200.000 starih dinarjev — škoda pa je mno- go večja. Komisija je ugoto- vila, da je požar izbruhnil zaradi slabih dimnih na- prav,« je zaključil svojo pri- poved Miha, ki je, kot nam je dejal — dobil ob nesreči živčni zlom. Ljudslia solidarnost je tudi tokrat pokazala, da si ljudje radi pomagajo v nesreči. Ju- renčevi iz Popovec so jih vzeli k sebi in prepričani smo, da bo ljudska solidar- nost zgradila nov dom. J. S. Csnovna šola Ormož Podjmlacfkarji v tečaju za prvo pomoč Takoj po zimskih počitni- cah smo že na prvem sestan- ku podmladkai-jev sklenili, da bomo organizirali tečaj za prvo pomoč. Vpisalo se je 24 učencev in učenk iz 5. in 6. razredov, ki so pridno obi- skovali ure predavanj. Tečaj je bil dvakrat tedensko po 2 učni uri po popoldanskem pouku. Ni bilo lahko po 5 ali 6-urnem poulcu še dve uri nadaljevati z delom in učenjem. Toda naši pod- mladkarji so bili zelo vztraj- ni in ukaželjni. Z velikim zanimanjem so sledili mladi tovarišici Mariji Brodnjak, med. sestri, ki je mlade pod- mladkarje urila v obvezova- nju in nudenju prve pomoči. Po 20-urnem tečaju so sle- dili izpiti. Tu so podmlad- karji pokazali svoje znanje in spretnosti, ki so jih pri- dobili v tečaju. Vsem obisko- valcem tečaja je Marica Brazda, član obč. odbora RK, podelila izkaznice. Zadnjo preizkušnjo so podmladkar- ji zaključili z zakusko. FOTO ATELJE STANKO KOSi PTUJ, TRG MDB 3 čestita občanom ob prvem ma- ju ter se priporoča za vse vrste fotografskih storitev! TOVARNA AVTOOPREME PTUJ Proizvajamo opremo /a osebna in tovorna vo/ila. Vsem delovnim ljudem /elimo prijetno praznovanje mednarodnega praznika dela — 1. maja in dneva zmage! 0)MK ~ cEHVIEK, 30. AFRIEA 1970 STRAN 13 nepozabno doživetje med pionirji osnovne š!o- le Bratov Štrafelov v Maricovcili pripovedovala so nam otroška srea pionirji osnovne šole Bra- tov Slralelov v Markovtih so oas minulo soboto presenetili i uspelo prireditvijo, ki je bila \ okviru Ingoličcve bral- ne značke, meseca mladosti, praznovanja 1. maja in dne- va zm.igc. BiH smo priče li- terarnemu nastopu najmlaj- ših iz »Kureutove dežcle'<, ki poleg mnogokrat trdega dela na kmetiji in šolskih obvez- nosti — vzamejo v roke svinčnik ter svoje občutke, želje in spomine zlijejo v pe- smico. V veliko zadovoljstvo mladih ustvarjalcev in uči- teljskega kolektiva, sta se li- terarnega nastopa mladih Markovčanov udeležila tudi pesnik Ivan Minatti in pisa- telj Ivo Zorman, ki je bil že s i;> leti pravi partizanski kurirček. Pred nastopam sem se po- govarjal z mladinii pesniki z recitatorji njihovih del. Povedali so mi, da je Štefka TEKMEC prvakinja po šte- vilu napisanih pesmi, da piše najlepše pesmj Lizika ŠI- MENKO in da za njima ne ^o.stajajo tudi drugi, ki si papirju ostrijo svoje pe- misli iji izražanje. Naj ^^nr jih predstavim: Slavica JEZ JAK, Vlado KOROŠEC, Janko BEZJAK in Janko HORVAT. Povsem resno in •^ravičeno '>važno^-' so ?ti- ^li v rolcah zbirko svojih Pesmic, ki so jih natisnili za '^tošnji praznik mladosti in jj^Ti dali naslov: Pesmice iz '^Ufentove vasi. Naš klepet pred nastopom jj3 odru je bil Icaj hitro pri ^'"3ju. Recitatorji niso imeli Pi^av nič treme ter so nas s Mojimi 33 pe-smicami v lepi Jezani besedi popeljiili v živ- J^nje lovi)riš.a Tita in mr- ti2»nov, skozi zimo s kuren- tom na čelu, do prvih po- mladnih zvončkov, ki jih po- klonimo man^i ob 8. marcu do prve lastovke in kukavi- ce, tja do zadnje pesmice, ki nosi naslov Lastovka in de- klica ter govori o deklici, ki si je odšla v tujino služit kruh in piše domačim naj je ne čalcajo, ker se ne bo vrni- la domov. Prireditev je uspešno skle- nil pevski zbor cicibanov, ki je zapel nekaj pesmi, pio- nir.jem draga gosta — Zor- man in iVIinatti pa sta mora- la prebrati nekaj odlomkov iz svojih del. Pionirji so jima izročili rože ter doma izde- lanega kurenta, obema pa se je zahvalil za obisk ravna- telj šole Gvido Cepin, ki mu gre s celotnim učiteljskim kolektivom vse priznanje :':a uspelo manifestacijo mladih Mliidi pesniki in recitatorji na odru pesnikov. l'čitcljice, ki de- lajo z mladimi so me zaradi svoje skromnosti opozorile, da ne želijo biti imenovane. Sicer pa bi bila to le formal- nost, saj so nam njihova imena in prizadevanje izpo- vedali mladi Markovčani v svojih pesmih. Eiterarni nastop je bil pod geslom »Nekaj moraš imeti rad^". In mladi imajo radi prav vse, tudi tisto, kar sta- rejši mnogokrat sovražimo. Imajo radi naš današnji, vče- rajšnji in jutrišnji dan. Naša dolžnost pa je, da bo ta ju- trišnji dan /arcs njihov in »•rečen, ne samo v pesmih, ampak tudi na vseh poteh, po katerih bodo stopali! J. Slodnjak Kmetijski kombinat Ptuj z obrati: »Slovenske goriccc, farma bekonov, jnizarstvo, obrat za za- družno kooperacijo ijože Lacko«, tehnoscrvis, mlekarna, gozdarstvo, mešalnica, silosi in ol)rat za kmetijstvo s svojimi delovnimi cnolami. Vsem naše iskrene čestitke ob 1. maju in dnevu zmage! Odbojliščiic naše prodajalne. Velika i/.bira l)!aga in solidna posirc/ba. Vsem občanom želimo [)rijelno praznovanje 1. maja in dneva zmage! STR/N 14 100 LET OD PTUJ Nastopi ptujskih gasilcev v nedeljo, dne 3. maja, bo seja štaba občinske gasilske zveze Ptuj s širokim dnevnim redom: poročilo komisije za vzgo- jo kadrov o uspešnem kon- čanem tečaju za strojnike, ki je dal našim društvom 42 ga- silskih strojnikov z vsemi na- potki za pravilno delo z ga- silskimi stroji — agregati in njihovo vzdrževanje. 24. marca 1970 je položilo 15 kandidatov izpit za gasil- skega častnika pred komisijo gasilske zveze Slovenije, predsednik te komisije je bil Milan Vrhovec, načelnilč šta- ba opera ti ve GZS. Izpit so položili: Anton Be- le iz Vidma pri Ptuju, Avgust Dimič iz Ptuja, Janez Galun iz Spuhlje, Jože Horvat iz Ptuja, Anton Jurič iz Zago- jičev, Edi Kozel iz Ptuja, Jože Meglic iz Spuhlje, Janez Pintarič iz Zamušanov, An- ton Poplatnik iz Gorišnice, Herbert Sorec iz Sel, Janko Šalamun iz Ptuja, Stanko Vaupotič iz Jurovcev, Slavko Vesenjak iz Gajevcev, Ivan Vojsk iz Zagojičev in Stanko Zupanič iz Gorišnice. V 198 urah so kandidati obdelali program seminarja iz 9 predmetov v teku 5 me- secev. Prav gotovo je bil to njiliov velik doprinos in žrt- vovanje za dosego potrebne- ga znanja gasilskega častni- ka. K uspehu lahko samo če- stitamo. V razpravi bo tudi program proslav 100-letnice gasilske- ga društva Ptuj, ki obsega 6 točk, in sicer: Aktivizacija gasilsl<;ih dru- štev naše zveze v soboto dne 9. maja. Celovečerna pri- pravnost operativnega član- stva je izpopolnjena s pre- davanji, vajami in praktič- nim delom. Stab občinske zveze bo po svojih komisijah opravil preglede in nadzor. Pregledi v pogledu vzdrže- vanja orodja in opreme, pro- storov ter delovanje motor- nih brizgaln ob preizkusu bo- do pokazali rezultat aktivno- sti društva. V nedeljo, 31. maja, je predvidena -večja gasilska vaja v Ptuju s sodelovanjem gasilskih društev, enot civil- ne zaščite, aerokluba in re- ševalnih oddelkov. Dne 7. in 14. junija je v Ptuju tekmovanje gasilskih desetin članov, članic, mla- dincev in pionirjev v teltmo- valnih disciplinah, kot to za- hteva načrt tekmovanja pro- strovoljnih enot v GZS. Gasilsko društvo Ptuj po- dari tekmovalnim desetinam z najboljše doseženim rezul- tatom spominski pokal. Zalcliučna proslava je dne 28. junija z veliko parado — mimohodom in zborovanjem na Titovem trgu, zahteva pa prav tako določene predpri- prave. V okviru proslav 100-let- nice gasilskega društva Ptuj je v soboto, 27. junija, zve- čer na sporedu tudi akade- mija. Ugotavljamo, da aktivnost gasilskih društev na terenu vsaj nekaterih gre v smeri svoje izpopolnitve orodja in opreme, ker je tu pomoč ob- činske zveze s 50 Vo sofinan- ciranja dosegla dobre uspe- he. Letos so 4 društva naroči- la tipizirane gasilske avtomo- bile: Gajevci, Jurovci, Mo- škanjci in Muretinci. Gasilska društva: Cirkula- ne, Zabovci, Zamušani in Podvinci pa imajo naročene nove gasilske agregate Ro- senbauer, prav tako indu- strijsko gasilsko društvo to- varne Avtooprema Ptuj. S tem se bo število teh agrega- tov v naši občini dvignilo na 16 novih strojev. Društva so zadnji dve leti samo za te nabave nabrala svojih sredstev za 17 milijo- nov starih dinarjev, kar predstavlja lep delež k pod- pori, ki jo prejemamo od skupnosti. Posebno pozornost bi bilo potrebno posvetiti prizadeva- nju gasilskih društev pri gradnji njihovih domov. Se- daj so v gradnji domovi v Desterniku, Sobetincih in Leskovcu nedograjen v 2e- Živilska industrija PIETOViA, PTUJ Vedno in povsod zahtevajte naše izdelke in se prepričajte o njihovi kvaliteti. Vsem delovnim ljudem naše iskrene čestitk*, ob 1. maju iti dnevu zmage! talah itd. Pripravlja se grad- nja doma v Spuhlji. Vrsta domov služi vsem akcijam na terenu tako predavanjem, zborom občanov itd. Sole se opremljajo z bolj- šo opremo in zelo težko nudi- jo svoje prostore občasnim akcijam, zato so gasilski do- movi v teh krajih dober iz- hod v takih nalogah. Prav bi bilo, da priskočijo na pomoč tudi druge organi- zacije in ustanove. Kulturno- prosvetno delo društev se je ravno zato, ker se v tej smeri ne nudi nobene pomoči po- vsem opustilo. Sodelovanje gasilskih dru- štev v civilni zaščiti zahteva določeno aktivnost v tej smeri. Tesnejše sodelovanje na tem področju bo prav go- tovo mnogo prispevalo k razširitvi aktivnosti. Naloge, ki se postavljajo pred operativo občinske ga- silske zveze, zahtevajo po- drobno obdelavo, zadolžitve in potem kontrolo nad njiho- vo realizacijo. Martin Horvat Nudimo najkvalitetnejše opekarniške izdelke po zmernih cenah. Vsem državljanom želimo prijetno praznovanje 1. maja in dneva zmage! KOMUNALNO PODJETJE PTUJ Poslužujte se naših uslug pri katerih vam nudi- mo solidno kvaliteto in sprejemljivo ceno. Ob 1. maju in dnevu zmage — vsem na.še iskrene čestitke I STRAN 15 ^gONIK - ČETRTEK, 30. APRILA 1970 Koncert pianistke Mariie Kocijančič v Ptuju Y torek, 5. maja 1970, bo ob 20. uri v šolski kon- cert ui dvorani ptujske glasbene šole klavirski koncert znane iimctnice-pianistke Marije Kocijan- čič iz .bkofje Loke. Njena umetniška pot se presenetljivo hitro dviga. Prvi socialistični koncert je imela že s trinajstimi leti v Ljubljani. Nato je koncentirala tudi v Za- grebu, Trstu, Mariboru, na Brionih pri predsed- niku Titu in drugod, Z odličnim uspehom je di- plomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani; kot najboljša študentka na klavirskem oddelku je leta 1963 sprejela Prešernovo nagrado. Predstavila se je tudi radijski in televizijski publiki. Sodelo- vala je na mednarodnih koncertnih tekmovanjih v Tcrniju in Benetkah ter dosegla izreden uspeh, bila je tudi nagrajena. Sedaj se izpopolnjuje na Akademiji sv. Cecilije v Rimu. Program njenega koncerta v Ptuju obsega: elementi — Sonata v Es-duru, Schubert — Sonata v a-molu, op. 143 Chopin — Balada št. 4, Prokofjev — Preludij, koral in fuga. Vabimo ljubitelje glasbe, da se udeležijo tega mnogo obetajočega umetniškega večera. Vstopnice bodo na prodaj v glasbeni šoli 4. in 5. maja (v ponedeljek in torek) od 15. do 17. ure in eno uro pred koncertom. Društvo knjigovodij v Ptuju organizira v času od 6. do 14 junija 1970 izlet na Črnomorsko obalo skozi Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. Cena po osebi znaša 1000 din. Prijave sprejema društvo v svoji pisarni vsak po- nedeljek, sredo in petek od 10. do 13. ure, ki je začasno pri Dimnikarskem podjetju v Ptuju, Ple- tarska ulica, telefon 77-195. Rok za prijave je 10. maj. Možno je plačilo v 4 obrokih! _ Rezervirono za Lujzeka DOBER DEN DROGI PRLEKI NO FSA REZERVIRANA 2LOH- TA Z MOJEGA REZERVIRANE- GA KOTA Fčasik na začetki vas moren opozoriti, ke se gnes malo hoj fUraj od mojega rezerviranega kota vlečete, ke se nete od mene prehloda nalezli. Son ne ven, ke mi je prišlo, kihan kak jesensko m.iče. Hec-hiii, bog pomagaj ali na zdrovje. Jebal ga ali na mot- kin štil, pa glih zaj pred totimi svetki me je moglo prijeti. Tak sen se že veselija, ke mo lehko kon na luštno skoča, zaj pa je fse pri vragi. Mica mi kuha nek- šne čaje no mi veže na frštant- keslc nekšne vroče no hladne obklodke — fse fkup nič ne po- moga. Fse negi pri srci no od popka nav/doj me krči prijem- lejo no ne ven, če to neje kok- šen hujši beteg. Vete, nafsezod- jo pa sploh neje čudno ^če Clo- vik boleni grota. Ja kru'ci fiks, kon pliivlemo z našimi cenami, ki tak noglo gor grejo kak zaj na spomlod, saj vete — tiste mi- ni kikice o kerih smo že v prejš- jen tjedni debatirali. Drožišjo meso, drožje pijače, drožji ta- bok, — ja jebal vrag ploče pa so sploh glih, pa tudi s kmetijski- mi pridelki se fort naprej norca delamo. Ja, meni se ali zdi, ke v toten cirkusi neke ne štima no so nekšne viže zmešane. Ja, pa še to. Toto zvišaje cen so mogli glih zaj pred l.majskimi proz- niki nareti. No zaj mo te resen meli proznike v proven pomeni besede. No ja, za svetke mo si že še meseka privoščili, samo potli mo celi mesec v luft gle- dali. Najhujše pa je'^seveda zavolo podržitve cigaretlov. 2e od negi negda je pač tak, ke za tabok morajo biti penezi, če za kaj driigo so ali neso. Jas sen se odloča za domočo proizvodnjo taboka. Mica mi je že skopala eno gredico na keri ma fsejala tabok. Da bi jas da fscki den za cigaretle (2 škotli) 6 novih dina- rof, to pa je že malo več kak preveč. Ce če keri stopiti z me- noj v koopracijo za proizvodnjo taboka mi naj to čimprej sporo- či. Pogoji so čista zadružni: de- lala ma tak: delo je tvojo za- sliižek pa moj! LETOS DRGOC ROPRIVOVA PLANTAŽA V ORMOŽl? Dopisnik iz Ormoža, ki se je podpisa s psevdonimom »ljubi- telj kopriv«, piše: Lujs, kak fse kože, se nan letos po drgoC obe- ta dobra letina no pridelek ko- priv- na gradbeni parceli sred Ormoža no v neposredni bližini novega hotela. Tisto, ke si pisa Ioni o totih koprivah neje nič pomogalo. Vena de resen tak kak je že Ioni nese napisa, ke do meli v toten koprivoven na- sodi italijanski jagri zaščiteno lovišče, ke do lehko samo vun skoz okna hotela fazone no zof- ce strelali. Nafsezodjo pa sta turizem no lov dve panogi, ki nan prineseta devize. SPOSTOVONl LttBITELJ KOPRIV! Ti se ni preveč ne sikiraj za- volo tistih kopriv, »i van rose- jo nasred Ormoža. Saj zgleda, ke nedo več dugo rasle. Ce de šlo fse po načrtih, do začeli na tisti koprivovi plantaži še letos graditi lepo hišo no avtobusno postajo, ki ste je v Ormoži tak potrebii kak slepec pogleda. Veš, tudi jas man že od negi negda rad koprive, resen pa je, ke to- te ruže sred mesta no povrh fse- ga še poleg hotela najboj glih ne pasejo! NA SPOMLOD JE FSE ZELENO! To enkrat sen doživeja eno za- nimivo prometno storijo. Po ce- sti »sama jama se je pripela sen pa to no po dugen no povprek en gospod v fičoki. Prometni miličnik vzdigne svoj loporCek no gospod je moga pihnoti v ba- lon, ke bi se preštimalo, če je spija kaj alkohola. Šofer je me- ja precik rdeči nos pa tudi dr- gaCik se mo je vidlo, ke ba je alkoholno prestrošeni. Pihna je v balon, ki ba seveda takoj ze- leni. »Poglednite, kak Je zele- ni,« mu je reka miličnik. »Ja, kak te nede, saj ja vidite, ke je na spomlod fse zeleno,« mu je preplošcno reka nazaj pijoni šofer. DOBER STOS! To v prcjšjen tjedni sen pre- šteja v enih cajtngah en dober štos, ki van ga moren s svojimi besedami obnoviti: Očka je ša s svojin malin sinčekon k zobo- zdravniki. Boleli so ga mlečni zobje. Priša je dohtar no pita, kaj je sinčeki. Oča mu je odgo- vora. »Nič, gospod zobozdrav- nik, tak dugo srna čakala, ke so mu mlečjaki izpali nd zrasli novi zobje. Te pa srečno no hvala lepa!« KAK ME JE PRESTROSLA Toda še van nesen poveda, ke sen jas prafzaprav že Micin ta tretji mož. To enkrat sma se neke skregala, jas sen pobra šila no kopita no sen tak po francosko odiša od duma. Pri- dem prta večeri domu malo do- bre vole no zaglednen Mico v črni obleki, kak da bi meli mr- liča pri hiši. »Jezus, Mica, kaj pa se je zgodilo,« sen se zverin- sko zadrja. Pa vete, ke mi je rekla baba frdamana: »Nič neje, samo za mojin prvin možon ža- luvlen!« Vidite, toke so ženske. Tudi moj sosid se mi je to en- krat neke toža nad svojoj Ju- loj, ki ga je fort napre sikira- la no fsoki tjeden tudi eno dva- krat fejst prebutala. To enkrat sen priša k jemi no sen ga pita — ge ma ta storo. »Sla je nekan v mesto,« mi je reka ves nasme- joni. »Kak pa se počutiš, ke si son doma,« sen ga pita. »Veš, Lujs, glih tak kak leta 1945 nS osvobojenen ozemlji — po od- hodi okupatora,« mi je reka ves zadovolen no srkna malo šmar- nice. No, te pa se dobro mete za svetke no ne pozobte, ke ma majnik 31 dni. Lujzek XX. NAGRADNO ŽREBANJE za vlagatelje vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih žiro računov Dva osebna avtomobila in 180 drugih nagrad za vlagatelje vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih žiro računov, ki bodo na dan 30. JUNIJA 1970 imeli najmanj 1000 din vezanih na več kot eno leto. ZA VSAKIH 1000 DIN - EN 2REBNI LISTIČ. SVOJE VLAGATELJE NAJBOLJE NAGRAJUJETA KREDITNA BA>JKA KREDITNA BANKA PTUJ MARIBOR Ob 1. maju in dnevu zmage čestitamo vsem delovnim lju- dem. Zavod Olge MegHčeve, Ptuj Zahtevajte naše izdelke in storitve, ki jim za- gotavljamo kvaliteto. Ob L maju želimo vsem prijetno praznovanje. Enake želje so namenjene občanom tudi ob dnevu zmage! Od kad kruh za proda- jalna v žerovincih? v prodajalni TP »Zarja« Or- mož v Žerovincih bi radi pro- dajali kruh iz pekarne Ljuto- mer. Kot smo zvedeli je vmes posegel Intes Maribor, ki to odločitev preprečuje z izgovo- rom, da se morajo najprej do- govoriti s pekarno v Ormožu. Torej, kdo bo koga? Borba za vsakdanji kruh je torej včasih tudi precej komercialna. Potrošnik Tovarna volnenih izdelkov IM a ^ e r k Naše izdelke odlikiijejo lepi vzorci in barve, pred- vsem pa kvaliteta. Ob 1. maju in dnevu zina.ce želimo vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje! STR Al i 16 TKDMK - ČKTUTEK. 10. .\Pmi A 19«. Tovarna plastičnih in kovinskih izdelkov »JOŽE KERENČIČ", ORMOŽ l/deiu.iemo plastične in kovinske i/ileikc za dom in industrijo. Prepričiijle se o kvaliteti in zmer- nih cenah. V^sera delovnim ljudem želimo prijetne prvomaj- ske praznike in veselo praznovanje dneva zmage! PETROL Ptuj Ormož Kupujte v naših poslovalnicah in zadovoljni boste. Ob 1. maju in ob bližajočem se prazniku ~~ dne- vu zmage vsem naše iskrene čestitke! Gradbeno podjetje OGRAD, ORMOŽ Prepričajte se o kvaliteti naših izdelkov in uslug. Potrudili se bomo opravičiti vaše zaupanje. Vsem želimo prijetno praznovanje 1. maja in dneva zmage! Stanovanisko komiinahio podjetje ORMOŽ želi vsem poslovnhu slraijkain in vsem občaRom prijetno praznovanje 1. maja in dneva zmage! Naročajte naše storitve in se prepričajte o kvaliteti. MALI OGLASI eiiOli.AM cnostanovanjsko hiSo, laUoj vseljivo z lokalom v cen- tru Ptuja in enoi-edni pU»tilni SI roj »regina«. Informacije Ptuj. Prešernova 20. TAKOJ sprejmem vajenci za so- bostikarsko in pleskarsko stro- ko, ^lojz Neubauer, Ptuj, Ašker- čeva 5. PROD.MVI večjo stanovanjsko in gospodarsko poslopje s S,!; ha posestva v Desterniku ol» ?;lavni ccf-ti, 7 km od Ptuja. Ilisa je pvnnerna za gostilno. Kristina Terglavčnik. Desternik. SNAŽILKO za popoldanski čas i.ščem. Naslov v upravi. PKOD.4lM novo enodrjžinsko stanovanjsko hišo (larrtea vodo- vod in napeljava za cenualno l;ur,iavo) na lepem kraju v Oia- žencih 49 a. PKOD.MM brejo vozno kravo. N'aslov v upravi. VISOKO nagrado dam najdilelja zobne proteze zgubljene na poti od Spuhlje do Juršinc. N.oslov v upravi. GLOBOK otroški voziček, do- bro ohranjen. Naslov v upravi. PODPIS.^NI Boža Žemljic in Marija Žemljic, uslužbenka in gospodinja iz Podgorc 63, p. Pod- ?oici, preklicujeva kot neresnič- ne najine trditve, da je riizn- beta Peteli, gospodinja iz Pod- gorc 81, prijavila vse tiste ob- čane, ki imajo tzv. »črne grad- nje« SO Ormož, ker za take tr- ditve nimava nikakršne osnove. Obe se imenovani jahvaljujeva za odstop od kazenslcega prego- na. PODPIS.VNl Franc .Vabernik, Zg. H»jdina 2G, preklicvjein Ivot ne- resnične govorice ki sem jih Sz- nesel o Anici Slainer5ek in nje- nemu sinu Jankn, ter se /ahva- Ijujem, da je odstopila od sod- nega pregona. KVHINJSKO kredenco — večjo, skoraj novo, prodam. Podvinci 131. 129 H,^ posestva (vinograd, sa- dovnjak in pašnik) in zidano hi- So z opeko krito v Doloni pro- dam. Jože Koletnik, Sela 21. Iščem upokojenko za pomoč pri gospodinjstvu in oskrbi bolne osebe v Ptuju. Hrana in stanovanje na razpolago. Plača po dogovoru. Naslov v upravi. TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO PANONIJA PTUJ Vabimo potrošnike k nakupu v naših po- slovalnicah, kjer vam bomo postregli s kvalitetnim blagom po zmernih cenah. Vsem želimo prijetno praznovanje prvega maja in dueva zmage ter tudi v bodoče mnogo delovnih uspeliov! Projektivni biro Ptuj Izdelujemo projekte po naročilu, prodaj inio tipske projekte stanovanjskih hiš in gospodarskih poslo- pij. Ob 1, maju in dnevu zmage vsem naše iskrene čestitke! PTUJSKA TISKARNA. PTUJ Za vse vrste tisVarniških storitev se obrnite na nas. Potrudili se bomo, da zadovoljimo vaše potrebe v vaše zadovoljstvo. Ob t, maju in din-\ii ■/»uag<', vsem naše iskrene čestitke! Ludvik Sdloši K O 1 L A R S t V O , P T U J Kotlarske izdelive doba\ljani po najugodnejših cenah. Prepričajte se o njihovi kvaliteti. Vsem delovnim ljudem želimo prijetno praznova- nje 1. maja! POTROŠNIKI ORMOŽA IN OKOLICE! BLAGOVNICA POTROŠNIK-MURSKA SOBOTA bo priredila v nedeljo. 10. rnaja 1970 ob 17. in 20. uri V HOTELU »JERUZALEM« V ORMOŽU ^ VELIKO MODNO REVIJO na kaleri bodo prikazali nove pomlat!an'