M o r n a r
|Pj, plava po morju mi barčica Kot ptica po nebu vesela; In njeni boki so pisani In njena jadra so bela.
A mlad mornar otožno zre Na zeleno obrežje; Odmika se bolj in bolj barčica Srce mu je težje in težje.
Glej tamkaj stojč in zro za njim Z otožnimi srci in lici: Njegova siva mamica In bratec pri sestrici.
Sestrfca in bratec mu zadnjič rokč V pozdrav otožni vihtita, A majka stoji, nepremično stoji, Kot bila bi kamenita.
Krog barčice pa šumč, šumč Ti zeleno-modri vali: ,,Oh, mari bi bil doma ostal Pri majki na rodni obali.
Jaz hranim premnogo biserov, A jih ne hranim za te — Bogate so daljne tuje zemjjč, A niso za te bogate.
In tam te nikdo tolažil ne bo, Ko plakal boš v b61i pekoČi — Oh, mari bi bil dorna ostal Tam v borni rodni koči . . . ."
In mladi mornar otožno zre Na zeleno obrežje; Odmika se bolj  in bolj barčica Srce mu je težje in težje.
Smiljan Smiljanič