^MbH«« 1947 JlKk"0d L januar- Ja "58 kot poltednik-Od ^"arja 1960 trikrat te- deliju * Sicer ob P°ne-sredah in sobotah KRANJ — PONEDELJEK, 12. AVGUSTA 1963 LETO XVI. — ŠT. 93 — CENA 10 DINARJEV I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEG jfffajelo v radovljiški komuni vprašanje zaposlitve Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan A LJUDSTVA ZA GORENJSKO Wa obrata v Bohinju HjjJ*0 P°datkih zavoda za zaposlovanje delavcev je imela radov-javnfi. muna ob koncu meseca junija v gospodarstvu in »tevll ,Iužba» 8592 zaposlenih. V letih od 1958 do 1962 je k0 ® zaposlitev poraslo za nekaj več kot tisoč sto, medtem jyjj^ *e število zaposlenih v primerjavi z lanskim junijem aprj. 0 2a 450 ljudi. Temu so vzrok nova delovna mesta. Od *» ar hk 6 80 zaP°8MM v8e prijavljene nezaposlene, delavcev • ^beništvo in gozdarstvo pa je celo manjkalo. ^etlca dol1 ?. V času, zaradi na Bledu, torej v isti občini, znat- tem ko je stanje v Radovljici in Se*°nsW V nekaterih panogah delavcih Značaja- Potrebe po ^ogo večje, sta ObS sem prizad ,Zaposlovanje izdala J10 PriporoJf/101 podJetjem posebna delov Daj nameščajo na ;a b' bn«na, mesta zlasti Ženske, m zavod ?rb Poi lelo ^Co°ve? iC xla 0Praviia" na DriDorocii0 • ošklh- Omenjeno ? dc*aj iJLV P^Jetjih naletelo ? ^nekoT^11 odmev, tako da trat»Jo z JCl° uspešno izvedli testih. pZai?eniavo na delovnih Javili t^speSno so to obrat J r-1?1' k& so odprli Uli Predvs^3?100 in tako za-, *W SCm ženske. raP0skuLr?blem' ki 8a?e nekaj M pa ^ata rešiti občina in za- S^slenost r,az5er°ma zelo nizka 2„skCgaV ?tohi.niu- Tamkai J» PosIenih 1! i,!S,vlla Prebivavcev K »,08 odst. oseb, med- no ugodnejše. V Radovljici je od vseh prebivavcev v rednem delovnem razmerju blizu 39 odst., na Bledu pa 31,62 odst. ljudi. Zanimiv je tudi podatek, da je med zaposlenimi v Bohinju kar 30,08 odst. kmečkih ljudi, na Bledu pa le 1,16, v Radovljici pa celo samo 4,81 odstotka. Ta podatek kaže na zelo različno socialno strukturo ljudi v vseh treh krajih. Da bi rešili vprašanje nezaposlenosti v bohinjskem kotu in s tem tudi zboljšali socialno strukturo prebivavstva, so zato sklicali že vrsto posvetovanj in izrekli različne zamisli in pobude. V razgovoru nam je direktor zavoda za zaposlovanje v Radovljici Jože Kej-žar povedal, da so ta problem reševali na seji sveta tega zavoda že dvakrat. Takšen posvet so imeli tudi pretekli teden. Vodstvo zavo- da je že pripravilo natančno analizo o stanju zaposlenosti v Bohinju. Po teh podatkih je potrebno v Bohinjski Bistrici in v Srednji vasi ter okoliških naseljih zaposliti 214 ljudi. Vprašanje je le — kako. Odgovorov in rešitev je več, dejstvo pa je, da bo treba čimprej odpreti v Bistrici in Srednji vasi nove obrate. Po predlogu, ki je že precej dokončen in pretehtan, bo podjetje KROJ Ljubljana odprlo v Bistrici svoj obrat. V njem bo lahko zaposlilo 100 ljudi v dveh izmenah. Podobno je tudi za Srednjo vas, kjer nameravajo odpreti kovinski oziroma usnjarski obrat. Predvidevajo, da bi tam lahko zaposlili okoji 60 oseb. Kar zadeva Bistrico, menijo, da bo predlog mogoče uresničiti že letošnjo jesen. Da bi se zboljšala služba za zaposlovanje delavcev je zavod priporočil večjim podjetjem, naj namestijo socialne delavce-strokov-njake. Današnja struktura zaposlovanja terja bolj strokovno, analitično delo zlasti z novimi delavci, invalidi in z osebami z manjšo delovno sposobnostjo. Praksa je pokazala, da je nujno potrebno tudi tesno sodelovanje s kadrovskimi službami v podjetjih in z zavodom za zaposlovanje. —- J. B. S**le sedemletnih načrtov po naših kolektivih 4*| žnost ali potreba 1 Ukvarja^ed doPust* se &aCa^-.Vendar je to že J?1 *laS?IJa m tudi že razprav-J 8otovi LSVet- Upamo, da bo-k/^o nr^. Predvidenega roka. s tem e to že h«, ^° Pravu preavidenega roka. uLVe*J*h n^.V več,ni Primerov J'kikorod,ttJih v od*ovor ° S^t»S?ad«lo pri izdelo- 5ft?• * tS***8« sedemletnega StoS kaiti !SpravlJaJo že pre-Sjjvo ™ cJflotno naše gospo ha nov din ^katerih a" kV^Jetill na81h občinah so M**l Bi iT nav°dlla, kako in H^'* Pa £ načrte Izdelajo. 2e Su?' da bnn VS,lJu*e neprijetna C^to^^mreč marsikje T^Cki Sn°' kaitl roki ■» Pri r1* zaskrMdo oktobra itd. tal em odi. JUjoč Pa ie sistem gal? se govornem delu. Pre-leVrC nujna 0rgan'zirana pomoč, o?lak 0r8aniziranimi »tro-4ZDami. in tudi podje. tja, ki so morala v zadnjih letih izdelovati dolgoročne perspektivne načrte, da so jih predložila npr. bankam zaradi posojil za rekonstrukcijo, imajo sedaj lažje delo. eseniška Železarna ima na primer 10-letni perspektivni načrt v skladu s svojo rekonstrukcijo. Tovarna LTH v Škof ji Loki je izdelala in predložila že tri predloge 7-let-nega načrta raznim združenjem in strokovnim organom. Iskra v Kranju ima svoj dolgoročni načrt rekonstrukcije in proizvodnje, ki je osnova za sedanji sedemletni načrt. Toda takih podjetij je malo. Večina še ni začela z delom. — Hkrati pa tudi že izdelani načrti ali predlogi podlegajo novim razmeram in je njihova vrednost sporna čez nek'aj let, če niso bili izdelani z določeno resnostjo, strokovnostjo in odgovornostjo. Razvoj tehnike v svetu, razmere na tržišču, problem surovin itd. — vse to se dokaj hitro menja. Kaže, da je za te načrte potrebno mnogo vpogleda v gibanje proizvodnje v zadnjih letih, veliko študij in analiz in seveda tudi potreben čas. Vendar nas to ne sme zapeljati v ravnodušje. Pri vsem dosedanjem delu oa zelo izstopa naslednja nevarnost — namreč misel, da je izdelava teh načrtov^ samo dolžnost do »višjih«, ki Jo je pač treba opraviti. Premalo pa se čuti prepriča- nje, da je to nujna potreba našega gospodarstva in še posebno kažipot vsakega posameznega kolektiva. Občutek, da moramo izdelovati letne plane »po nalogu«, ima res svoje korenine v nekdanjem administrativnem sistemu. Danes pa morajo biti v prvi vrsti orientacija samim kolektivom, perspektiva njihovim delavcem. Prav v tem je bistvo odgovornosti pri izdelovanju 7-letnih načrtov. — K. M. Jesenice, Kranj in druge kraje Gorenjske Je obiskala delegacija delavskega gibanja iz nekaterih mest Severne Italije. Med drugim so se pogovarjali s predstavniki kolektiva jeseniške Železarne in kranjske Iskre (na sliki), si ogledali delo Kmetijskega gospodarstva v Kranju in podobno. Zlasti so se zanimali za razvoj delavskega samoupravljanja in za mesto in vlogo sindikalnih in drugih družbenih in političnih organizacij v naši družbi. Zvezni izvršni svet o ukrepih za obnovo Skopja Včeraj je bila komemorativna seja skopskega sobranja Na svoji zadnji seji Je zvezni izvršni svet obravnaval in sprejel ustrezne predpise, ki naj pripomorejo k ublažitvi materialnih posledic katastrofalnega potresa. Za splošno ureditev graditve ln obnove Skopja pa bo morala ustrezne predpise sprejeti še zvezna skupščina, s katerimi bi določili program, poboje in način graditve oziroma obnove porušenega Skopja. j Nedvomno bo treba še vedno skrbeti za trenutno preskrbo prebivavcev, hkrati pa bo treba vzporedno s to akcijo usmerjati napore vse jugoslovanske skupnosti za uveljavljanje tistih ukrepov, ki bodo osnova za začetek trajne ureditve mesta Skopja. Zvezni Izvršni svet meni, da iz številnih problemov po svoji pomembnosti izstopata dve nalori. Prva je trajna nastanitev 120.000 prebivavcev in jim omoftočlti potrebne pogoje za normalno življenje. Razen zgraditve novih in popravila obsežnih stanovanj moramo do konca let^ zajjbtovUi us*rezon nastanitveni pnvitor za začetek »:Wh v šolah ter zdravstvenih, administrativnih in drugih ustanovah. Zvezni izvršni svet je 5k'*mil predlagati M*ziil razi in pojavi # Obrazi in po Vilko je doma s kmetije blizu mesta, že skoraj dve leti je zaposlen v podjetju, vedno se vozi naokrog z očetovim mopedom, pozna vse filmske zvezde in igra na športno stavo. Toda ondan so v njegovem oddelku sklicali poseben seslanek prav zaradi njega; Šlo je za spor na Vilkovem delovnem mestu. Ze to pomlad so po podjetju govorili, da bo treba bolj koristiti stroje in uvesti redno popoldansko delo. Pozneje so še povedali, da so v zaostanku z nekimi naročili za izvoz in v zadnjem tednu so se vsemu temu pridružili še mnogi dopusti. Popoldansko in celo nočno delo je postalo neizogibno. Toda Vilko se je tega vseskozi izogibal, že večkrat je bilo tako. Kakor hitro je prišel na vrsto za popoldansko izmeno, je prosil za zamenjavo. Omenjal je neke »do- mače razmere« in — ugodili so mu. ,» Pred časom pa so se začeli jeziti vsi sodelavci ob njegovem stroju. Prišlo je do prepira in sklicali so sestanek ekonomske enote. »Popoldne ne bom delal« »Zakaj, Vilko, noče! v popoldansko izmeno?« je začela njegova sodelavka. »Družino imam doma, polno skrbi in opravkov, pa sem vedno delala, kadar je bilo potrebno,« je že dodala. »Tudi jaz imam opravila in delo doma,« jo je hitro zavrnil Vilko. »In ne dovolim, da bt se kdo mešal v moje stvari. Vsak naj skrbi in dola svoje! Jaz vem, da popoldne ne bom delal,« je dejal Vilko, odločno. »Nesramne/!« so začeli drugI sodelavci kar vsevprek in obsojali Vilkovo zagovarjanje in ravnanje. Povedali so mu vpričo vseh, kako se je bahal naokrog, češ da ga sedaj poleti ne bodo dobili po-1 poldne. Kako je pravil, da je popoldne za kopanje in za kino in mu tudi našteli vse dni po vrsti, ko so ga videli naokrog brer kakršnihkoli »domačih razmer«; Zahtevali so, naj mu izročijo knjižico in se zgražali nad tako predrznostjo. In Vilko je odšel osramočen. K, M. i 2 PONEDELJEK. TE DNI PO SVETU Humphrev kritizira Ruskov obisk v Bonnu Ameriški senator Humprev je v \Vashingtonu kritiziral ameriškega zunanjega ministra Ruska, češ tla ni bilo treba obiskati Bonna. Ame riški senator je ugotovil, da »o ZDA dale že dovolj zagotovil o pomenu moskovskega sporazuma. Freemen na Brdu Predsednik Tito |e včeraj nsj Brdu sprejel ameriškega ministra za kmetijstvo Freemena. Ameriškega ministra je spremljal /vezni sekretar za kmetijstvo' in gozda H stvo Jože Ingolič. Hruščov obišče v' Jugoslavijo V Beogradu so uradno sporočili, da bo predsednik sovjetske vlade Niktta Hruščov prišel 20. avgusta na oddih v Jugoslavijo. Bonn se bo priključil sporazumu Po obisku ameriškega zunanjega ministra Deana Ruska v Bonnu »so sporočili, da je priključitev Zvcz-ne republike Nemčije k moskovskemu sporazumu p prepovedi jedrskih poskusov pozitivno rešena. Zahodnoncmška vlada bo na današnji seji sprejela tudi formalen sklep o tem. K sporazumu pa ba pristopila po posvetovanju z vladama Velike Britanije in Francije. Obnova diplomatskih odnosov Zboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom po podpisu moskovskega sporazuma je imelo tudi vpliv na zboljšanje odnosov med ZDA in Madžarsko. Pričakujejo, da bo kmalu prišlo do obnove diplomatskih odnosov. Končana konferenca v Dakarju V Dakarju se je včeraj opoldne končala konferenca zunanjih ministrov afriških držav. Na konic-renči 80 izvolili vse organe za organizacijo afriške enotnosti in se dogovorili o enotnih akcijah v OZN. Ljudje in dogodki •Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in Besede, ki so jih Kitajci izrekli Proti sporazumu treh atomskih po podpisu moskovskega snora- velesil so Kitajci že takoj na za- zuma o prenehanju jedrskih po- četku začeli streljati s težkim top- skusov, se dajo zelo težko pre- ništvom politične zlobe, ki sc ni vesti v spodoben je/ik. Zlobnega polegla, temveč se je od napada grdorečja o »umazani prevari« je do napada vedno bolj stopnjevala, v kitajskih Izvirnikih vse n-Vr.». Kitajci hkrati s hudimi napadi tako da je počasi mogoče zanes- na moskovski sporazum razglašajo Kitajska »modrost« je zelo zapletena in težavna, »umazana prevara«. Tako so se Kitajci s svojimi Izvirniki hudih napadov opredelili za ljudi, ki jim je mir" I m v peti. /.e pred moskovskim sporazumom so sc ljudje, ki nosijo politično odgovornost za usodo sveta razdelili v dve skupini: ti mtim l.iivo trditi, da Je vrlina kitajske poiitjlčne razsodnosti odšla po ral ovi poti. Prvo uradno sporočilo kitajske vlade, ki je bilo objavljeno še pred podpisom moskovskega sporazuma, se je zadovoljilo z naoadi, da tri atomske velesile skušalo s sporazumom zadržati svoj »jedrski monopol« in »preslepiti svet«. — tudi svoja stališča, v katerih sc zavzemajo za nekakšno razorožitev, popolno prepoved in uničenje atomskega orožja, hkrati pa trobijo v stari kitajski rog napadalnosti in pretnje, da si »ne morejo zamisliti, da bi sodelovali v tej umazani prevari«. Za Kitajec je torej vsak korak popuščanja, vsak napredek na poti k razorožitvi, ki v prvo sodijo ljudje, ki jim je mir poglavitna skrb, drugim pa je mir deveta skrb. Ni pri tem prav nič težko uganiti, kje Kitajce žulijo čevlji. V Pekingu razlagajo, da sedanji jedrski sporazum uzakonja »Jedrski monopol« treh atomskih velesil. Kitajci bi kazavce oboroževanja najrajši premaknili v predhirošlnv sko dobo, ko je bil ves vojni potencial sestavljen iz vojakov, pušk, strojnic, topov, tankov, letal in podmornic. V takšnih okoliščinah bi pogoji za Kitajce poslali izredni. Kitajci imajo že sedaj največjo armado na svetu. V Aziji nimajo vojaškega tekmeca, ki bi jih lahko zaustavil brez atomskega orožja. Ne smemo pozabiti, da v Koreji, ki je tako blizu ameriških vojaških oporišč na Japonskem, pred štirinajstimi leti, ko je izbruhnila korejska vojna, Mac Arthurjeva armada ni bila v stanju, da bi zadržala kitajski pritisk. Enako bi sc zgodilo z vsako drugo vojsko, oboroženo s klasičnim orožjem, ker bi imela Kitajska ogromno, večkratno človeško premoč, če ne bi bilo atomskega orožja in če bi ga velesile popolnoma uničile, bi postala Kitajska prva velesila na svetu. Kitajci so jezni, ker je Einstein vse to spremenil. Moskovski sporazum Kitajci tako ogorčeno zavračajo in odbijajo, ker sodijo, da bodo ostali ' . razredna sila. V tej stvari W » fC ski kompleks precej JJj^efp, francoskemu in ni nič ^ ^ da so se atomski nacion^ tajci in Francozi *nasu ?°u ji,illi kapo, kjer jih pere dez at očitkov. Kitajci imajo na ^ precej močne zaveznike^* . v generalu de Gaullu, t«mcc pri generalih Pentagona. Kitajska politika »«*»r^iV * jedrskemu sporazumu« * ^ tela samo na nasprotovaSj« ,„ vodilnih svetovnih velesu ^ ^ Sovjetske zveze, temveč sprotju tudi giiiii z malimi drtjj^ ki so se sporazumu Pr,dr" a. Tri pa je ogromna večina s atomske velesile skupaj« P" toHje sto drugimi državami t**1" Uvost vse, da preprečijo trtaogi ^ Kitajcev. Zakaj nevarno« ^ tovni spopad bo neprim.era mSW če dobijo Kitajci v ro« bombo Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki Tudi nekateri starejši možje v Železnikih ^Še niso pozabili nekdanje klckljarskc obrti. Matevž Bene-dlčič, Lukq Lotrič in Rafael BertoncelJ so ortdan to pokazali kar na cesti. Za 25. avgust pa obetajo take prizore po vseh Železnikih Selška dolina in čipke zadela glavni dobitek Srečen dobitnik je Jeseničan___ Vladimir Kaše z Jesenic je lastnik srecKe, na loteriji zveznega odbora »Družine in S?-^ dinjstva« zadela petmilijonsko vredno*t Srečen dobitnik je za veselo novico zvedel P den je odpotoval na dopust rJ> \j>v Tri dni so poštarji po Jesenicah i pa nadaljeval pot na mon • jreČk« zaman spraševali za srečnega do-' mir Kaše kupuje re 1-,,cijkOrlj To pot jc »'e0Vov> da ne ho P ^ boto dopoldne, ko so se v Beograd j rajši vzel denar. V tern vrnili novinarji brez razgovora s mir Kaše hitnika, ki je zadel petmilijonsko I vseh vrst. vrednost. — Lastnika srečke 313170 , bo. Povedal je, pa nI bilo od nikoder. Selc v so- okoli sveta, ampak bo rajši vzel denar, bo dobil na roko okoh Pleskanje in olepšavanjc obokov starih hiš, urejevanje nekdanjih vigeneev. obujanje nekdanjega nočnega čuvaja z njegovo nočno pesmijo in podobno — vse to je danes na vrsti v Železnikih v pripravah na njihov prvi »čipkarski dan«, ki bo v nedeljo, 25. avgusta. Vsak kraj skuša najti nekaj značilnega, privlačnega in pomembnega Iz svoje zgodovine, kar naj bi služilo za tradicionalne vsakoletne krajevne praznike. Tako poznamo KMEČKO OHCET, KRAVJI BAL itd. Vse to naj bi ob vsakoletnih prireditvah oživljalo spomine na preteklost in hkrati razširjalo današnjo turistično dejavnost. Letos sta se te zamisli oprijeli tudi dolini ob obeh Sorah. V Poljanski dolini pripravljajo nekaj podobnega, kar naj bi prišlo na dan morda letos ali pa prihodnje leto pod naslovom »POJDEM NA PREJO«. V Selški dolini pa so te priprave že mnogo konkretnejše in 25. avgusta, kot so določili, bo v Železnikih prvi tradicio-nal »ČIPKARSKI DAN«. Razen železarstva so bile čipke nekdaj v Železnikih važna dejavnost, ki. je omogočala ljudem, da so prišli do najpotrebnejše obleke m, do kruha. Tako je tam nastala čipkarska šola, čipkarska zadruga, ki jo še danes, in ta domača obrt jc dosegla svoj višek. Spričo zaposlitve velikega števila ljudi v nastajajoči industriji — lesnoindustrijsko podjetje v Ccšnjici, NIKO v Železnikih itd. — je čipkarstvo v zadnjem desetletju v glavnem izgubilo svoj ekonomski pomen. Dandanes je v Železnikih in okolici samo še kakih 80 do 100 čipkaric, ki se ukvarjajo s to obrtjo priložnostno. Takih pa, ki so jim čipke kot osnova za življenje, jih je menda le še 10. To so v glavnem starejše ženske, ki jim je to delo za kratek čas in tudi za zaslužek. Vendar je danes industrija čipk preplavila tržišča in domača, ročno izdelana čipka je samo še kvalitetna redkost. Zato tudi zaslužek ni velik. Čipkarica zasluži navadno trideset ali največ štirideset, dinarjev na uro. Za »ČIPKARSKI DAN« pripravljajo v Železnikih več zanimivosti, čipkarice bodo tisti dan klekljale na njihovih značilnih pručkah, kar pred vrati okrašenih hiš in obiskovavci bodo lahko videli to delo, kupovali čipke itd. Prav tako pripravljajo nekdanjega značilnega nočnega čuvaja, sodarje in podobno, tako da bi obiskovavci, ki bodo prišli iz raznih krajev doživeli v Železnikih prijeten dan razvedrila. — K. M. I Število šoferjev In motornih vozil I nenehno raste Kranj —• V kranjski občini jc vedno več motornih vozil, raste pa tudi število ljudi, ki bi radi napravili šoferski izpit. Med 22.900 prebivavci ima za izpit šoferja-amaterja 5200 ljudi. Nekaj nad 600 je poklicnih voznikov. Tu niso všteti, mopedisti, ^ki jih je že nekaj nad tisoč, njihovo število pa i/ dneva v dan raste. V občini je 1.730 osebnih avtomobilov, 1.320 motornih koles, 208 tovornih avtomobilov, 51 avtobusov, 38 prikolic, 7 specialnih vozil in 29 traktorjev. — R. Prednost Skopju in iztozu Kakor je znano, bo, lesna industrija JELOVICA v sodelovanju z. ostalimi slovenskimi lesnopredelovalnimi podjetji gradila naselje za skopske prebivavee, ki jim je strašna naravna nesreča odvzela topel dom. Kako se omenjeno podjetje pripravlja za izgradnjo tako imenovanega »satelitskega mesta«, nam je povedal ZDRAVKO RIBNIKAR — tehnični vodja lesne industrije »Jelovica«. »Priprave za izgraditev »satelitskega naselja« v Skopju niso več samo na papirju, ampak so delavci v naših obratih s tem že Vreme VREMENSKA SLIKA Greben visokega zračnega pritiska nad Balkanom in srednjo Evropo slabi pod vplivom Atlantskih frontalnih motenj. Le-te so zajele področje nad severno Francijo in se gibljejo proti severovzhodu. , NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Danes bo deloma sončno vreme s spremenljivo oblačnostjo, jutri pa spremenljivo oblačno in v severni Sloveniji nagnjenje h krajevnim ploham. Najnižje nočne temperature okoli 12, v Primorju 20 stopinj Celzija; čez dan pa se bo živo srebro povzpelo do 25 stopinj Celzija. 1/glcdi za naslednje dni: še naprej nestalno vreme • spreminjajočo se oblačnostjo in nagnjenje h krajevnim ploham predvsem v popoldanskem času. I STANJE VREMENA V NEDELJO OB 10. URI Lesce — pretcz.no jasno, 20 stopinj; zračni pritisk 1014 milibarov, pritisk je ustaljen; Triglav-Kredarica — pretežno jasno, & stopinj, piha slab jugovzhodnik. ■ -"itllliffl^li'Mii^r^-'r-.....„ temeljito zaposleni« — je dejal tovariš Ribnikar. # Kolikšen bo delež Jelovice? — »Najprej naj povem, da smo takofc po katastrofalnem potresu odposlali 6 montažnih stanovanjskih objektov. Potem pa so odgovorni organi za obnovo Skopja izrazili potrebo po komunikacijskih objektih. Tako smo že odposlali dva montažna objekta: za avtomatsko telefonsko centralo, ki jo v teh dneh že usposabljajo monterji Iskre, in montažno hiio, kjer bo bival štab graditeljev »satelitskega naselja«. Sicer pa bomo mesečno izdelali 3000 kvadratnih metrov stanovanjske površine montažnih objektov aH 60 stanovanj. Predvidoma pa bomo do konca letošnjega leta dokončali 150.000 kv. metrov, stanovanjske površine. Dnevno pa naredimo dvoje stanovanj.« # Kako pa bo — zaradi tolikšne obveze — s planirano proizvodnjo? n — »Resda je ta naloga zelo velika, vendar ne nameravamo okrniti sprejetih izvoznih nalog; v avgustu bo izdelano za izvoz v Italijo In Nemčijo 10 vikend hišic, medtem ko bodo ostala redna naročila, predvsem zasebnikov, počakata. Dobavne roke domačih kupcev bomo uskladili oziroma smo jih že začeli usklajevati. Le-ti pa to sprejemajo z razumevanjem.« - # Ali ne bi morda vpeljali tretje izmene? — »Ne. To bi storili le v zelo kritičnem trenutku; v tem primeru bi morali ustaviti vzporedno proizvodnjo, npr. vezanega lesa. To pa spet ne bi bilo ugodno. Zaradi pomanjkanja delavcev je izhod le v višji storilnosti, saj v nasprotnem primeru tudi polletni plan proizvodnje in vnovčene realizacije ne bi bil dosežen oziroma presežen za en odstotek.« — S. škrabar srečnim dobitnikom, se je na jeseniški pošti oglasil VLADIMIR KAsE z Jesenic, po poklicu uslužbenec sekcije za vzdrževanje prog, da bi sc pozanimal, če je njegova srečka kaj zadela. Do njegovih ušes hi prišla vest, da je srečka z glavnim dobitkom na Jesenicah. Ko so mu na pošti povedali, da je njegova srečka zadela potovanje okoli sveta za dve osebi v luksuznem ladijskem apartmaju in dva milijona gotovine, je bil ves presrečen. Stekel je k svoji ženi, ki je v »fičku« pred pošto čakala, da se skupaj z družino odpeljeta na dopust v okolico Šibenika. Vladimir Kase je povedal, da sc je na srečko, ki jo jc kupil pri poštni blagajni na Jesenicah spomnil nekaj trenutkov preden je nameraval odpotovati na dopust na morje. Bil je radoveden in je spotoma iz avtomobila skočil na pošto, da povpraša za izid žrebanja. Ko je zvedel za veselo novico jc srečko brž poslal v Beograd, sam jonov dinarjev. NESREČ USODNA HITROST m OVINKU V soboto je na ^\JjL* Ljubelju zapeljal na osr poj ku s ceste in se kota V ^ Popravek V sobotnem poročilu o stanju v Skopju pod naslovom »Brez zastojev na skopski železniški postaji« se je vrinila neljuba napaka. Stavek, ki se pričenja v 16. vrsti se pravilno glasi takole: Tako predvidevajo, da bo mestna skupščina Skopje ustanovila poseben sklad za štipendiranje otrok staršev, ki so ob potresu izgubili življenje. ce ST sto v prepad osebm - ff,rco :-8064-KW-75 (vozil fLe^C% ski državljan David Luk ^ Nesreči, ki je- terjala C* ]6 w> dinarjev ško# na vjj* J rfft trovala prev/ka hitrost dinarjev ško-r^ ku zaradi česar ni je te*j< ovinka. Pri tej nesreči^ ^ poškodovala njegova £ ^ p i* (zlom noge), medtem «° n nik lažje. - Oba so««7 ljubljansko poliklinik- VOŽNJA „.7 V PREKRATKI RAZ- Na cesta III. g*}* J VI« je v soboto ob 17.J \0\&&*M Ciperle z motornim *J, 11» torno vanj zaletel. Motor- j£> sopotnik sta lažje t« ^ot\Wfa Najbolj prizadeti so hribovski kraji Dalj časa trajajoče sončno in izredno toplo obdobje, ki so ga šele pred nekaj dnevi prekinile manjše padavine, je marsikoga navdajalo s skrbjo, kako bo to vplivalo na rast poljščin oziroma na rast vseh kmetijskih kultur. Vendar pa prvi podatki kažejo, da doslej suša v kmetijstvu na splošno še nI povzročila večje Škode. Zelo ugodno pa so na kmetijske kulture vplivale padavine -zadnjih dni, čeprav so bile dokaj skromne in so zato napravile največjo korist na pravkar preoranih in mehkih njivah (posevki repe ln ajde). Ugotovitve, da suša ni povzročila večje škode, pa ne kaže posploševati. To velja predvsem za nižinske predele, kjer je zemlja debela in zato lahko dalj časa zadrži vlago. Prav nasprotno pa velja za hribovske predele, ki jih je preteklo sušno obdobje precej prizadelo. Zlasti je bilo občutiti pomanjkanje padavin na travnikih, kjer je otava po prvi košnji lepo porasla, a pomanjkanje dežja jc njeno nadaljnjo rast zaustavilo. Težave so nastopile tudi pri setvi repe,, ker je bila zemlja presuha in ker so se bali, da bi pravkar v/.kaljeno repo uničil mr/ies. Lep primer za to, da so pretežno prizadeti Je hribovski predeli s tanjšo plastjo zemlje, je dejstvo, da na kmetijskem posestvu v škofji Loki suša ni povzročila večje škode, medtem ko iz obeh dolin sporočajo, da je sušno obdobje v okoliških hribih zaustavilo rast številnim kulturam. Ponekod tudi menijo, da so žitarice prav zaradi pomanjkanja dežja prehitro dozorele in da bo zato zrnje manj kvalitetno. Manjše padavine zadnjih dni, ki so bile sicer zelo dobrodošle, pa bodo zadoščale samo za kratek čas. Čeprav žitarice dežja np bodo več potrebovale, ker bo tudi oves kmalu požet in pričel se bo tudi izkop krompirja, pa bi bile padavine nujno potrebne za rast drugih kultur. — P. iopotniK sta t,„h dovana. Skoda na oW" znaša okoli 40.000 dy.a voznika so odpeljan krvi. PREHITEVANJE tj OB NEPRAVEM Med vasema ^^fi je v soboto ob 1». un ?te0W KR 60-27 osebni avtomobil N-^rK J"\ je vozil državljan pt«Wc^ Drechsler. Avtobus g^Jj^ osebni avtomobil v Qifiw ^ tomobil KR 36-01 (y<> ^ bič). Tedaj je. Kien j ^ti3 desno in ^^^^^ bil, ki ga je preh. ?v* cf*V na škoda na vo*l* 1 na 300.000 dinarjev. ^f* oplazila osebna avtom ^J^. ne *^*^*i^5 je v petek ob *. £^m K/ „> {m (voznik Anton ^ c, dri Marijo Urbane-^* tefr% postaji je Vrb^fl*^'^ sto in zaprla po J£ AntoJ-J peljal mimo. Vo?m ► ^ ne ^ nik ni mogel P^J^js^gni^ Urbančevajedob^^bol^ be in so jo odpelJ*1 / —■.»etTEK, 12. avgusta l>v CI,o so začeli podirati bunker ob cesti JLA Sekcija JZPU tudi na Gorenjskem Kranj — Pred kratkim je bila v Kranju ustanovna skupščina Jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje — sekcije za Gorenjsko. Sklicana je bila na pobudo zavodov za zaposlovanje delavcev Gorenjske. Sekcija ima svoj UO in sekretariat s sedežem v Kranju. Deluje po pravilih, ki so jih sprejeli na skupščini. Čeprav njeno delo še ni v celoti zaživelo, sc že čuti napredek v tem, da je sama skupščina dala vrsto predlogov in smernic za njeno delo. Naj omenimo, da ima poklicno usmerjanje mladine pri nas velik pomen. Doslej delujejo take sekcije že v Mariboru, Ljubljani in Celju, v kratkem pa jo bodo ustanovili tudi v Kopru. — R. mali oglasi • mali oglasi Kranju (v bližini novega gasivskega doma) Razširjeno črevesno obolenje prodam Kamenite ploščice »šifer« za Je strehe poceni prodam. Spod-n'c Gorje krltj« **rod Poi ani motorno kolo 2957 Galeb. l«c se od 6. do 14. ure na tele-nsko številko 394, Bled 3010 vl^rod,Bl lepo ohranjen črn kla-z trJcetrtinski. Interesenti naj omejo pismeno na naslov: **° Kocjančič, RTV Ljubljana p 3029 r°dwai kravo, dobro mlekarico. e£S0V0 45 3030 J560r°tam ,iat 600, lcto izdelave • Naslov v oglasnem oddelku 3031 ostalo P°Snudblka doW 8taIno zaposlitev le 2a„ p°slati osnovni šoli »Sta <*& Krani J 2989 atese do Bučarja sem n0 m-o p8us.ta izgubila žensko roč-v oaial:.ros:ni Proti nagradi vrniti Sob« °ddelek 2990 Mi Mcitei0«?*1.81" v naJem učitelju **ojilu iff , prot! manjšemu po-' naslov v oglasnem oddelku »Prekn , 2992 1/r*kel !em besedc. ki sem jih nične v? nici Kalan, za neres- Sobo h ' šk0fja l°ka 3032 ^aslov dain dvema moškima. oglasnem oddelku 3033 >*\l nibski, star 30 let, (,el«v»it„ 8ti P°5teno kmečko ali a° 30 i * kle« v starosti od 25 iet- Ponudbe pod »Takoj« 3034 ki vSk^Z Podjetje »Gorenj- Kranju sprejme SNAžIVKO j^P službe takoj! njJtvi.^—^acije dobite v taj-vu Podjetja. objave Cenjene potnike obveščamo, da smo podaljšali avtobusno progo Kranj — Jesenice do Kr. gore ter povratno iz Kr. gore do Jesenic oziroma Ljubljane. VOZNI RED Odh. Prih. — ' Ljubljana 13.03 6.10 Kranj 12.24 6.48 Radovljica 11.46 6.53 Lesce 11.41 —' Begunje 11.31 7.18 7.24 Jesenice Hrušica 11.03 10.57 7.32 Mojstrana 10.50 7.36 Belca 10.46 7.47 Gozd I 10.39 7.49 Gozd II 10.37 7.52 Log 10.33 7.55 Kr. gora 1030 KRANJ — V preteklem mesecu so v otroško ambulanto v Kranju matere pripeljale 27 predšol.#ih otrok s črevesnimi motnjami in povišano temperaturo, v tem mesecu pa do osmega že 28 otrok z enakimi bolezenskimi znaki. O več primerih podobne bolezni poročajo tudi iz zdravstvenega doma v Kranjski gori. Posebno v Kranju domnevajo, da gre za manjšo epidemijo in si zato zdravstveni dom in epidemiološka služba zavoda za zdravstveno varstvo prizadevata, da bi odkrila vzroke. Domnevajo, da bi lahko enega izmed vzrokov iskali tudi v razširjenosti podgan v starem delu mesta, zato za jesenski čas predvidevajo temeljito deratizacijo. Na vsak način pa morajo biti starši in drugi, ki imajo opravka z otroki v tem Času, ko se hrana hitro kvari, zelo pazljivi. Zdravstveni delavci predvsem priporočajo pogosto umivanje rok, skrbno pranje in čiščenje sadja in zelenjave, pri prehladih pa naj bi tisti, ki se ukvarjajo z majhnim otrokom, prevezah preko ust enostavno masko iz čistega blaga. Dejavnost občinskega odbora LT Mladina na) se tehnično izobražuje vse leto ^SAVKOCA za dosta- »lkoJUtraniika >l)ELOv naroč' ^iit* d°m za ,eren Stra* *•*! 8PrCjmemo takoj. Dober r • Ponudbe sprejema »odraz nlc» CP »DELO« Kranj Z udobnim in hitrim prevozom se vam priporoča SAP LJUBLJANA poslovna enota »Gorenjska«, Kranj. DOPITANJE PRAŠIČEV V KOOPERACIJI Mnogi pridelovavei ne bodo mogli pokrmiti odvisnega pridelka krompirja, ker nimajo prašičev za pitanje. Zato je republiška gospodarska zbornica skupaj »s kmetijskimi organizacijami sprožila akcijo, da bi dobili rejci potrebne prašiče v pitanje. Tej akciji se je eden izmed prvih odzval »AGRO-KOMB1NAT LJUBLJANA«, ki je pripravljen nuditi prašiče za do-pitanje pod naslednjimi pogoji: Prašiče v teži od 40 do 50 kg za dopitanje na težo 1l0čkg oddaja i Agi (»kombinat Ljubljana v svojem 1 obratu Ihan pri Dom/dah tako ! zadružnim pifališeeni, kakor tudi : neposredno zasebnim rejcem. Rejce ne *'ača prevzetih prašičev, temveč /mu sAGROKOMBlNAT« plača '*() din /a kilogram prirastka in oddane prašiče tudi sam zavaruje. Interesenti lahko prevzamejo naimani tri prašiče, zavezati pa se morajo, da bodo (lopi tane prašiče oddali na najbližjem dogonskem mestu predelovalni industriji, ki jo bo določil Agrokombinal Ljubljana. Interesenti lahko prevzamejo prašiče vsak delovni dan na obratu Ihan, kjer dobe tudi podrobnejše informacije. Kranj — V okviru tehničnega izobraževanja mladine med počitnicami je občinski odbor Ljudske tehnike v Kranju organiziral posebno skupino, ki obiskuje letovišča kranjske mladine in jim s svojim izvajanji skuša krajšati čas, obenem pa želi najmlajšim prikazati kar najbolj nazorno sliko o posameznih vejah dejavnosti LT., Ta skupina, ki jo sestavljajo radioamaterji, foto- jjj kino amaterji ter brodar j i-mode-Jarji jc nedavno že obiskala mladinsko letovišče v Dražgošah. Prav sedaj pa sc ista skupina odpravlja na podobno akcijo v Novi grad in Stenjak, nekaj dni kasneje pa bodo obiskali še tabor v Fazani. Tam bodo mladim letoviščarjem zavrteli šc celovc- ^•ko^J0 l,»ka CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 -7s> od PH NB t Kranju 607.11-1-135 — Telefoni: glavni urednik ^°vornl urednik 21-90. uredništvo in uprava 21-90 — Letna znal« 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, **avilka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev Priznanje kranjski komisiji Ljubljana — Pred dnevi je bila redna seja republiške komisije za vzgojo in varnost v cestnem pro-meiu v Ljubljani. Na njej so obravnavali organizacijo, izvedbo in dosežke zvezne akcije, »Prometni znaki - činitelji varnosti prometa« v SR Sloveniji, ki je bila od 1. aprila do 30. junija letos. Ugotovili so, da je občinska komisija v Kranju v sodelovanju z avto-moto društvom in drugimi organizacijami izvedla eno najuspešnejših prireditev v času akcije »Pokaži, kaj veš o prometu«. Tekmovanja se je udeležilo okoli 3000 šolarjev. Razen tega so pohvalili tudi občinsko komisijo v Radovljici, ki je organizirala natečaj za najboljšo fotografijo s področja prometa. Ostale komisije z Gorenjskega niso zabeležile vidnejšega uspeha v republiškem merilu, doprinesle pa so svoje v tej pomembni in koristni akciji. — R. čemi film Kota 905. Da mladina z velikim zanimanjem spremlja take in podobne akcije, so pokazale žc Dražgoše in zato center za letovanja take akcije podpira. Se več, resno razmišljajo, da bi v Novem gradu, kjer imajo tudi opremljeno delavnico, namestili inštruktorja, ki bi bil univerzalen in tako mladino saj v grobem seznanjal z vsemi vejami ljudske tehnike te ji vzbudil zanimanje za to potrebno obliko aktivnosti mladih. -- T. P. Na dnevnem redu komunalna vprašanja Bralki — Svet krajevne skupnosti Brniki je na svoji zadnji seji obravnaval vrsto perečih komu« nalnih problemov. Na Zg. Brniku so letos opravili več komunalnih del. 2e nekaj časa gradijo oporni zid ob potoku Vašca. Slednji je večkrat preplavljal breg in povzročal nevarnost poplav in drugih nevšečnosti. Dela so precejšnja in zahtevajo mnogo sredstev in materiala. Prav sedaj jim je zmanjkalo cementa in ne morejo zaključiti dela! V vasi Sp. Brnik že od lani pripravljajo vse potrebno za izgradnjo avtobusne postaje. Po prvotnem načrtu naj bi bila postaja zidana, na zadnji seji pa so se odločili, da bodo postavili leseno montažno postajo, ker menijo, da bo tudi taka zadostovala potrebam kraja. Večkrat so razpravljali tudi o preureditvi in razširitvi pokopališča. Ker bo treba za to delo precej finančnih sredstev in ker jih skupnost nima, so sklenili, da bodo predvidena dela preložili za 1 leto. Na dnevnem redu je bila razen tega še gradnja vodovoda, nekaterih cest in mostov. Drago Vresnik ZAKLAD NA OBALI Čoln se je oddaljeval ln ladja je plula v svojo smer. »Marš!« je Vpil Kurt. Klel je, se razburjal in spet odšel. »Zadnje upanje je odplavalo,« je zastokal Jure. »Pobegniti hočeta čez morje,« jc zahlipala Maša. < »Dovolj je solz!« je rekel Bojan. »Orožja nimata. Jure, vzemiva vesla, ne pustiva, da prideta v barko. Poglej, puška in harpuna ležita tamle za njima. Vzamem jo, raztrgam jadro in... Preden je Bojan utegnil dokončati, je motor zahropel in utihnil. Se nekajkrat je v presledkih zaropotalo, nato jc bilo vse tiho. Nemca sta se sklonila nad volanom. Werner je divje klel in pretikal gumbe in žice na armaturni deski. Kurt je za hip pozabil na barko. Bojan se Je ta hip kot mačka pognal v čoln. V treh skokih je bil pri puški za podvodni lov. Dvignil jo je in zagrabil harpuno. Nemca ga nista niti videla. Sele ko sta zaslišala topot na zadnjem delu čolna, sta dvignila glavi. Bojan je kot blisk potegnil s pri ostreniml vilicami po zvitem jadru. Vilice so se najprej zataknile, nato se je slišal resk... Bojan je skočil v barko. V trenutku je bila harpuna v cevi. »Bojan, pretrgaj vrv!« je zakričal Jure. »Ne!« je kriknila Maša. »Ne izpusti čolna!« Harpuna je bila napeta v cevi. Trije ostri rogljlČi Iz jekla so sc svetili v soncu in se uprli naravnost proti Wernerju, ki Je s spa-čenim obrazom stal na zadnjem delu čolna in si ni upal več dalje. »Nazaj!« je zavpjl Bojan. Nemec je uvidel nevarnost. Samo malo in jeklene vilice bi se mu zadrle v prsi. Kurt je bil bled kot mrlič. Bojan je stopil prav na sprednji del barke in meril s harpuno na Wernerja. OR GOLOSOVSKI verjeti 20 pekarne, s katerim . l||*hLmatere nisem nikdar več videla. I?1 «S£;? ^let* mi je povedal vojak iz ,—---- m**»Ci tr*ov«la, da so vse ilegalce postreUlt. Odšla sem v i2?Wid i 010 in Povprašala za Ljudmilo Zajkovsko, vendar ml **l«t*»_ j**U nič natančnega. Cele noči sem prejokala zaradi njene ^j0**. toda treba je bilo živeti. Preostala si ml le ti, **»<» dekletce. • jfllnlla. Pomladi 1943/leta so Nemci pričeli pospravljati 32 io 8e °ulaH. v neposredni bližini mesta so se že 2*tl me je neki policist, Rus, vendar v nemški službi, in JHvati, C, živi tukaj Steklova s hčerjo Ljudmile Zajkov- nesre1*evene,a sem- Cut,,a sem> da tu n! v8e č,8to in da 8e ltidje Najbrž so sklenili, da te bodo pobrali. Se pozimi so otJu 0ved°vaH, da so po streljanju ilegalcev pobrali tudi tu* kit »Si*' velJke in male ln jih nekam odpeljali. Morda so Jih ^•Bu^11, nePridlPravl • •« To Pomeni, da je prišla vrsta ^JJe Je naučil bog, sem se policistu nalagala, da je vnf mesecem- umrla za krvavo grižo in da je Mašo polkam decembru. K sreči si se tedaj igrala na dvo- .k*1* Je umrlo dekletce?« je vprašal policist in si pričel ati v beležnico. ( «nko,« sem odgovorila brez sapi. »Htl t»«,----_ -----,---.— odšel. Tako v ? ** »rsi!J£m "'orala neki obrazec in zatem je In *' d" sem tak°i Pobrala najvažnejše reči, te vzela trv™ »ti* -T*, zbežala k svoji stari znanki na drugi konec mesta. prihod naše vojske, želela sem se vrniti domov, 0 sein Prihod naše vojske, želela sem se vrniti domov injfcd PrlS,a v našo ulico, nisem več našla hiše. Nemci so jo umikom. Našla sem svoje nekdanje sosede. Povedali so mi, da je tisti policist prišel še enkrat in da je ponovno spraševal po naju dveh. Vendar sem jim pred tem povedala, kaj naj povedo, če bi kdo povpraševal. Potrdili so, da nisva več živi. Tako sem tebe in sebe obvarovala pred veliko nesrečo. Nisem imela kje živeti, zato sem se preselila v Voznesensk in dobila sobico v tej baraki. To sva preživeli dve leti, dokler ni prišel s fronte tvoj oče. Dmitrlj Aleksejevič, ki se je vrnil z drugega sveta. Nihče ni mislil, da bo še kdaj prišel. Vsi smo že zdavnaj prenehali žalovati za njim. Tako, hvala, bogu, približuje se konec moje zgodbe, ki sem ti »jo morala povedati. Zdaj Imam mirno vest. Sicer pa, še sama nc vem, če sem prav storila, ko sem vse to napisala. Morda, bi bilo bolje, če ne bi vedela za usodo svoje nesrečne mtere? Misli mi ugašajo hi ne vem, kaj je bolje. To, kar sem napisala, ti ne bom poslala po pošti. Naj presodi usoda: če boš dopotovala ln povprašala zame, pomeni, da v tebi še živi najina skupna preteklost, da ti Je draga in sc je spominjaš. Tedaj preberi in spoznaj žalostno zgodbo o svoji materi. In če ne boš dopotovala... Tedaj nič, bodi srečna in zadovoljna. Izpolnila sem svoj dolg. Zbogom, moje drago dekletce.« Obrnil sem zadnjo stran in pogledal'Mašo. Zadremala je. Zvezek sem položil na mizico in odšel na ploščad. 7. Na železniški postaji v Moskvi sem se poslovil od Maše. Zvečer sem ji telefoniral iz uredništva. Odgovoril mi je moški glas: - »Ni je doma. Je tam Aleksci?« »Da.« .1 Hlvr Jbi »Poslušajte, prijatelj, lepo vas prosim, prenehajte trpati dekletu v glavo takšne neumnosti!« »Med nama povedano — Masa se je morala nekoč žc opravičevati zaradi vašega obnašanja,« sem jezno dejal. »Takrat nisem imel prav. Toda zdaj se ne motim. Maša mi je povedala, kakšni so vajini posli. Neizkušena je in lahkomiselna, vi pa vse skupaj izkoriščate kot izgovor. Zakaj brskate po preteklosti? Zakaj ji zastrupljate dušo? Na prihodnost naj misli, ne na preteklost. Ce bi bili poštenjak, bi članek raztrgala in vrgli v koš. Poglejte, no, pisec! Prav o njeni materi bi rad pisal. Pustite Mašo v miru, me razumete? Tako daleč sta že, da skupaj potujeta! To, prijatelj moj, je prepovedan prijem. Zapomnite si, da se 7. vami nočem pre rekati!« Veste, kar ie želel povedati, jc zregljal kakor strojnica, v dolgcni' rafalu. Hotel sem mu odgovoriti, vendar jc odložil slušalko, čim je končal svoje litanije. Zleknil sem se v stolu in pričel premišljevati. Tako torej. Tudi tukaj sem jo skupil po nosu. Najzanimiveje pa je bilo to, da sem imel danes v urednikovi pisarni pogovor, ki je bil hudo podoben l emu le ~- prek telefona — •/, užaljenim Mašinim zaročencem. Pogo. \or Z urednikom je potekal v drugačni obliki, to se-razume. Tod"». vsebina je bila približno enaka: čas je, da sc preneham ukvarjati / brezplodnimi posli. »Dobro vas razumem,« je dejal urednik. -'Taksna iskanja so privlačna reč. Nekateri pisci so na taksen način našli številne; neznane junake domovinske vojne. In zapisali nove svetle stram zgodovine. Vendar so razpolagali z. resničnimi dejstvi, z naslovi ljudi. Konec koncev ie šlo za dogodke, ki iih ni nihče zanikal. VI pa ne razpolagate z ničemer. Na mestu capljate, mar tega nc vidite sami? Slišal sem vašo zgodbo, toda zdaj nc vem nič vce, kot pred dobrim mesecem. Zelo mi je za), Aljosa, toda vaše službeno potu-vanie ni prineslo zaželene rezultate. Lotite se dela. Sami odloči'.,', kakšna bo usoda vašega članka, ki ste ga že napisali m ki je v sekretarjevem predalu. Tako je s to reč j o. Kaj hočete ...« »Ne bom ga natisnil,« sem trdoglavo dejal. »To je vaša reč.« Zavedal sem se, da ima urednik prav. Pa vendar nisem mogel pregnati nevšečni občutek, da z menoj niso lepo ravnali. Prve dni sem se trudil, da bi ne mislil na Maso in nično mah Vestno sem opravljal dolžnost literarnega sodelavca oddelka zavesti: popravljal sem tuje gradivo, odgovarjal na pisma bravcev ni križani po Moskvi pa iskal informacije. Domov sem se vračal po/no in utrujen sem zaspal vselej kot ubit. Vendar pa sem se cez tede« <'"' Spel Ogrel Z3 zadevo Ljudmile Zajkovske. Imel sem neprijeten občutek, ker sem prenehaj poizvedovati, ker nisem imel več nobene skrbi, Ker nisem imel več nenehnih stikov z Mašo, kajti to dejstvo ie pustilo praznino v mojc.ii življenju. PONEDELJEK. T2. avgusta !WS Šport • Šport O Šport • Šport H Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Špt Dirka od Kranja do Jezerskega in nazaj Ukmar prvi na Jezerskem Kranj, 11. avgusta — Na cesti pred tehniško tekstilno šolo je bil dopoldne start kolesarjev za dirko Kranj—Jezerski vrh, ki jo je organiziral stražiški kolesarski klub Mladost. Tekmovavci so nastopili v treh skupinah, ln sicer kot člani, mladinci in turisti. V članski konkurenci so šli na pot vsi najboljši slovenski kolesarji, razen Boltežarja in Ronerja, ki nastopata na tekmovanju v Kanadi. Trener Zvone Zanoškar jc namreč privedel v Kranj ekipo, ki je te dni v Kranjski gori na pripravah z.a bližnjo dirko »Po Jugoslaviji«. Prvi je na Jezerski vrh prispel član državne ekipe zfl dirko »Po Jugoslaviji« Ukmar, le sekundo za njim pa Mariborčan Santavec. Ker od Jezerskega (kjer je bil. ponoven start) do Kranja nobenemu izmed tekmovavcev ni uspelo pobegniti skupini, so v cilj pripeljali hkrati, tako da je o končni razvrstitvi odločal vrstni red na. Jezerskem vrhu. Sicer pa je prvi prešel ciljno črto odredo-vec zidan. Med prvimi bi bil prav gotovo tudi slovenski reprezentant šeben:4t, vendar je imel med vzponom na Jezersko defekt in je pre-Cjfc zamudil. Turisti (bilo jih jc 17) so tekmovali na 44 kilometrov dolgi progi Kranj—Sp. Jezersko—Kranj, mladinci in člani pa — kot rečeno — prav do Jezerskega vrha in je tako njihova proga merila. 75 kilometrov. 1:35,23, 6. Hvastja (oba Rog), 7. Zidan (Odred), 8. Hvasti (Mladost); Šebenik je bil enajsti; mladinci: 1. Licul 1:35,19, 2. Trčck 1:35,26, 3. Baver (vsi Rog), 4. Zupan (Mladost) 1:39,11, 5. Skrlj O) Rezultati — člani: 1. Ukmar 1:40,56; turisti: 1. Kunaver 1:24,05 (Rog) 1:32,6 — povprečno 39,1 km — povprečno 31,4 km na uro, 2. na uro., 2. šantavec 1:32,57, 3. Flajs, 3. Petclinkar (vsi Rog), 4. Spaninger 1:33,30, 4. Razboršck'^Grabnar, 5. Kavaš (oba Beltinci) (vsi Branik) 1:35,22, 5. Hafner — vsi v času zmagovavca. — J. 2. V četrtek pokalna tekma Mladost: Ljubljana Kranj, 11. avgusta — Danes ob 17. uri bi morala biti v Ljubljani nogometna tekma za pokal maršala Tita med gorenjskim zmago-vavcem - Mladostjo in slovenskim prvakom - Ljubljano. Ker so Ljubljančani ta čas na gostovanju v Avstriji, so sporočili upravi Mladosti, naj bo tekma v četrtek ob Isti uri • vendar v Stražlšču. 2. A t 1 e t i k a Dvoboj med Beljakom in Kranjem Dva nova gorenjska rekorda Kranj — 80, Beljak — 55 jrfcftt" Kranj, 11. avgusta — Po včerajšnjem teku po kranjskih ulicah je bil danes na sporedu še mednarodni atletski dvoboj med ekipama -ASKd iz Beljaka in domačega Triglava. — Pri skoku v daljino je Vlado Svab za 1 cm popravil rekord Roossa in s 655 cm dosegel nov gorenjski rekord — z njim pa tudi prvo mesto v tej disciplini. Na pravkar minulem republiškem mladinskem prvenstvu v plavanju so večino prvih mest osvojili plavavcl Ljubljane ln Celulozarja. Med najboljšimi gorenjskimi udeleženci prvenstva pa je bila nedvomno radovljiška plavavka VARJA JENSTERLE, ki je na 200 metrov prsno osvojila drugo mesto, na 100 metrov hrbtno pa tretje Med najuspešnejše tekmovavce se je uvrstil tudi domačin Franc Hafner, ki je v teku na 1500 metrov z rezultatom 4:10,4 postavil nov gorenjski rekord za mlajše mladince. Zelo zanimiv je bil tek na 100 metrov za moške, kjer je po ogorčeni borbi zmagal Protlč pred klubskim tovarišem M. Galjotom. Protič je bil hkrati z zmago na 300 metrov in z izvrstnim tekom v štafeti 4 x 100 metrov med najboljšimi tekmovavci dvoboja. — Med ženskami so bile domačinke najuspešnejše v metu krogle in pri skoku v višino, kjer so bile precej boljše od nasprotnic, in so požele dvojno zmago. — Po vsaki disciplini so prvim trem podcl-li lične medalje. REZULTATI -r- moški — 100 m: Protič 11,2, Galjot (oba Kranj) 11.3, Durnthaler (Beljak) 11,6; 300 metrov: Protič 36,7, Kleč (oba K) 37,7, Egger (B) 38,1; 1500 m: Lu-ser (B) 4:09,0, Hafner (K) 4:10,4, Meschnig (B) 4:11,0; višina: Svab 175, Suštaršič (oba K) 170, Oberan-ner (B) 150; daljina: Svab (Kranj) 655, Kilzer 621, Untergantschnig (oba B) 607; krogla: Ladstatter (B) 12,61, R. Hafner 12,52, Satler (oba K) 11,69; disk: Ladstatter (B) 41,40, Konc 34,51, Satler (oba K) 31,45; 4x100 m: Kranj 44,8, Beljak 46.4, Točke — Kranj 49, Beljak 35. ženske — 100 m: Scherian (B) 13.5, Sajovic 13,7, Habjanič (obe Kranj) 14,0; višina: Salmič 144, Stok (obe K) 130, VVolf (B) 120; daljina: Scherian (B) 492, Sajovic 457, Ošina (obe K) 422; krogla: Mežek 9,33, Rehberger (obe K) 9,29, Ebner (B) 7,13; 4x100 m: Kranj 56,3, Beljak 57,5. Točke — Kranj 31, Beljak 20. — M. K. K o k o m e t Na novem stadionu Tekmi za pomoč Skopju Mladost : Tržič (ženske) 16:1 Mladost : Tržič (moški) 20:14 Kranj, 11. avgusta — V pomoč ponesrečenim prebivav-cem Skopja so rokometaši Tržiča in Kranja priredili že drugo tekmo med ženskima in mo škima vrstama. V prvem srečanju v Tržiču so zmagali domačini, medtem ko so imeli včeraj več sreče Kranjčani. — Pri ženskah se mlada ekipa Tržiča ni mogla upirati prekaljenim Kranjčankam, ki so kljub odsotnosti nekaterih najboljših igravk zmagale z dokaj visokim rezultatom. Mladost — Cesnik, Ankele 5, Kristan 2, Terkaj, Gros 1, Lieb-hart.l, Kolman 7, Kožar; Tržič — Kogoj, Meglic 1, Kokalj, Perne, Martič, Humar, Erčen, Veljkovič. Moški — Čebul j, Bevk 2, Ba-šar, Arh 2, Ankele 5, Sotelšek 4, Bregar 1, Krampi 6, Jaklič in Zavrl za Mladost, Laibacher, VidoviČ 7, Godnov 1, Hladnik 2, Ude 1, Jane 1, Perko, Knific Gros 2, Eržen in Hafner za Tržič. Sodil je Juvan iz Kranja. Tekma je bila zelo hitra, zl> ■ti♦•v prvem polčasu, 'ko *° igravci Tržiča dosegli nekaj 8°; lov iz protinapadov in odločili prvi polčas v svojo korist * 9-.8. V nadaljevanju igre je Mladost nekoliko uredila svoje vrste in najprej rezultat izena* čila, po zelo dobri igri v z»-ključnem delu pa zavodila i" zmagala. — M. J. Prihodnje leto kotalkarski klub? Kranj —• V Kranju lahko srečamo iz dneva v dan več kotalkarjev, in sicer povsod tam, kjer ni preveč prometa. Med njimi je največ šolskih otrok, veliko pa jc tudi takih, ki še ne hodijo v šolo. Ulice seveda niso primerne za kotalkarje, toda če le ni premočan promet, se otroci najraje zadržujejo na njih. Turistično društvo v Kranju je imelo namen organizirati v letos' njem turističnem tednu kota^s0 sko tekmovanje. Toda ker . dobili primernega prostora, « tega tekmovanja niso mogli o« nizirati. V prihodnje bi se1.3J\{0 med kotalkarji vsekakor 1»" našli ljudje, ki bi ustanovili *^ ali društvo in pritegnili vanj ^ ljubitelje tega lepega športa-bodo dosegli vidnejši naprCni-j' bodo takšno tekmovanje organ rali v prihodnjem letu ali Pa m da že letos jeseni. — R- Praznuje naj vsaka krajevna skupnost Občinski in krajevni prazniki se I jevnih praznikih in jih v*a.n°