Pedagoiki tečaj za uiiteljstvo v Uubljanl (Nadaljevanje.) V sredo, 24. avgusta, dopoldne je predaval profesor Šilih Gustav o snovi: »Načela sodobnega pouka«. V uvodnih bescdah je čestital Pedagoškemu društvu na uspehu, ki se kaže v velikem zanimanju učiteljstva za tcčaj in tako velikem posetu. Navzočih je bilo 324 tečajnikov. Vedno so bile razlike med teorijo in prakso, na vseh področjih kulturnega udejstvovanja. Tako je tudi v pedagogiki. To neskladnost smo opazili že v prejšnjih dobah pri tujih narodih, in odkar si gradimo pri nas lastno teorijo in hočejo nekateri močnejši praktični pedagoški delavci teoretsko utemeljiti svoje praktično delo, se kažejo prav tako pri nas nasprotja med teorijo in prakso. Govornik je poudaril: Brez dobre teorije ni dobre prakse. Neka negotovost v praksi izhaja iz naslednjih vzrokov: 1. V teoriji je mnogo nejasnosti in mnogo je še problemov v pedagoški praksi, ki teoretsko še niso dovolj obdelani. 2. V pedagoških načelih, ki so več kot samo pedagoška pravila, je še veliko neskladnosti, ker si jih vsak pedagog tolmači po svoje in so podvržena modi. Koliko takih načel smo spoznali v zadnjih par desetletjih, ki so jih njih očetje razglašali kot edino zveličavna, pa so se mnogokrat izkazala samo kot modni produkt, druga pa so se ohranila in celo pridobila na svojem pomenu. Spomnimo se samo na: umetnostno, spolno socialno, individualno vzgojo, delovno in produktivno šolo, načelo domorodnosti, otrošksti, življenjskosti, psihične bližine, celotnosti itd. Naloga pedagoške teorije in prakse je, da določi vsakemu izmed teh načel pravi obseg in pravo mesto v celotni vzgoji našega naraščaja. 3. Ideologija ni vedno v skladu z dejstvi. Tudi pedagoška teorija se mora uklanjati vladajočemu svetovnemu. oziroma političnemu nazoru, kar ni v prid ne pedagoški teoriji ne praksi. 4. Dejstvo je, da govorijo o pedagoških problemih ljudje, ki se niso dovolj poglobili v predmet. Pedagoški realizem je splošno priznan. Lastno izkustvo lahko mnogo pripomore k poglobitvi v pedagoške probleme, ne more pa nadomestiti znanstvenega raziskovanja, ki ima lastne metode dela in se razteza na mnoga področja, za katera poedinec nima ne sredstev ne časa. Osnove pedagoškim načelom dajo raziskovanja psiholoških, fizioloških, socioloških, splošno gospodarskih in kulturnih pojavov, v katerih otrok živi. V zadnjem desetletju se je pod vplivorii svetovnonazorskih načcl poudarjalo načelo gibanja, dinamičnosti pri vzgoji in pouku, toda pri tem se je pozabilo na važnost mirovanja in sedimentacije sprejetega v otrokovi duševnosti. Naš zakon o ljudskih šolah pozna samo dve načeli, to sta načelo koncentracije in načelo aktivnosti. Na podlagi skrbno sestavljene tabele, ki naj bi ponazorila medsebojni odnos pedagoških načel, je predavatelj pokazal svoj sestav organskega pouka. Osnovni trikotnik pedagoškega dcla, otrok, učitelj, snov, veže funkcionalno načelo, t. j. načelo upoštevanja otroka, učitelja ter vsak del učne snovi in vsak način dela pri pouku pa po pomenu, ki ga ima za otrokov razvoj. Individualna psihologija nam je odkrila, da vse motnjg v duševnosti poedinca nastajajo zaradi nevravnoteženosti v odnosu do sočloveka. Snovno zgoščeno in stvarno predavanje je trajalo dve uri in pol, zato ni bilo mogoče postaviti po programu še drugega predavanja dopoldne na dnevni red. Skoro soglasno je bil sprejet predlog, da odpade popoldanski skupni izlet in da pride popoldne na vrsto predavanje, ki bi imelo biti dopoldne. Po predavanju profesorja Šiliha se je razvila živahna debata, ker je obsegalo vprašanja, ki zadevajo šolsko prakso, ki je močno razgibana v iskanju novih načinov pouka. Tako je načelo celosti, globalizacijo je predavatelj ponovno obširneje orisal. To načelo je širše kot načelo koncentracije, strnjenosti, ki je samo didaktično načelo glede združitve učne snovi, prvo pa obsega celo vzgojo, ne samo pouk. Načelo celosti se da organsko izvesti v nižjih razredih na višji stopnji, pa bi po predavateljevem naziranju grešili pri strogi izvedbi tega načela proti načelu snovne ustreznosti, ker bi zaradi tega trpele metode znanstvenega raziskovanja pri poedinih učnih predmetih. To je psihološka in pedagoška utemeljitev načela celosti. Vranc postavi k temu svojo utemeljitev, ki se naslanja na splošne družboslovne zakone, ki veljajo tudi za šolo. Opozori na nekatere primere, v katerih je uspel celotnostni pouk tudi na višji ljudski šoli. Popoldne je predaval učitelj Ledinek Miloš o snovi: Proučavanje otroka in njegovega okolja. Predavatelj je zbral podatke o življenjskih razmerah otrok v svojem razredu, in sicer v vseh podrobnostih glede premoženjskih razmer, v katerih žive starši, zaslužku, številu družinskih članov, stanovanjskih razmerah, obleki in prehrani otrok; delu in spanju ter o učenju otrok. Vse to je ponazoril z grafičnimi pregledi. Za vsakogar, ki se bavi z vzgojo, pa so bile posebno zanimive primerjave in povezanost med učnim uspehom in življenjskimi razmerami otrok. Iz vsega predavanja izhaja zaključek, da je možno uspešno delo z učenci v razredu le tedaj, ako učitelj do podrobnosti pozna otroka po njegovem duhovnem in tvarnem življenju in te izsledke izrabi pri individualnem ocenjevanju učenčevega dela. Za raziskovanje otrokovih duševnih sposobnosti so potrebni testi, to so sestavi vprašanj, na katere mora otrok ali odrasel odgovoriti z delom ali z besedo, da po odgovorih spoznamo stopnjo duševnega razvoja. Za spoznavanje socialnih razmer šolskih otrok je učitelju potreben čim ožji stik s starši in tudi teoretski študij gospodarskih in socialnih vprašanj. V debati o predavanju se je pokazalo na to, da je poleg gospodarskih razmer, odločilen za uspeh v šoli tudi odnos staršev do šole in strokovnega šolskega dela. V tem oziru moramo še veliko storiti, da zbližamo starše in šolo. Daljša debata se je razvila o vprašanju testov za preizkušnio inteligentnosti otrok. Prve take teste (vprašanja) sta sestavila Binet in Simon v Parizu, da sta ugotovila, kateri otroci spadajo v pomožno šolo. Poznejc so te teste razširili in jih izpopolnili za svoje potrebe Amerikanci. Nekateri uporabljajo pri nas po Bobertagu izpopolnjene Binet - Simons - Bobertagove teste. Profesor Stevanovič je priredil teste za preizkušnje otrok v Beogradu in v Srbiji. Preizkušnje s temi testi so v Sloveniji pokazale, da bi bilo treba teste za naše razmere preurediti. Pri preizkušnjah naj bi sicer ugotovili prirojene duševne sposobnosti, toda te se razvijajo po razmerah, v katerih otrok živi. Ugodnejše gospodarske in prosvetne razmere pospešujejo razvoj duševnih sposobnosti, nasprotno pa slabe gospodarske in prosvetne prilike ta razvoj zavirajo. Pri debati se je načelo vprašanje poklicne zaposlitve matere in žene. V sedanjem družbenem redu se ceni človek po zmogljivcsti za produktivno delo, ker .je žena v tem pogledu slabša kot mož, je tudi zapostavljena. Psihološka raziskovanja so pokazala, da je mati nujno potrebna pri vzgoji otrok, zato gre njena poklicna zaposlitev na škodo otrokove vzgoje; toda na drugi strani je zopet ogrožena gospodarska osnova družine brez ženinega zaslužka. — To je nerešljivo vprašanje za maleaa človeka in za majhen narod, ki se bori dnevno za svojo eksistenco. V četrtek, 25. avgusta, je bil sestanek slovenskih pedagoških delavcev. Povaibljenih jih je bilo približno šestdeset, od katerih naj bi kakih dvajset imelo kratke, desetminutne referate o temi: Naloge in potrebe naše pedagogike. Udeležba je bila precejšnja; nekateri izmed povabljenih govornikov so se odrekli besedi, drugi so bili zadržani, vendar jih je štirjnajst govorilo, od katerih je v.sak s svojega vidika pokazal na eno ali drugo pedagoško vprašanje, ki čaka rešitve. Navzoči tečajniki so s posebnim zanimanjem poslušali predstavnike različnih struj in panog pedagoškega udejstvovanja. Govorili so: Batestin, za društvo brezposelnih profesorskih kandidatov, Černej Anica, Čopič Venceslav, dr. Gogala Stanko, Jurančič Bogdan, Kobilica Rudolf, Ledinek Miloš, Mencej Martin, Labernik Felicita, dr. Schmidt Vlado, Šilih Gustav, Vranc Ernest. dr. Žgeč Franjo in Jagodič Vojko. V kratkem časopisnem poročilu ne moremo navajati vsebine vseh govorov, temveč le sklepe, ki so bili sprejeti pri popoldanski debati, pri kateri so bili navzoči le pedagoški delavci in ,se je vršila na učiteljišču. Sklepe je prečital vodja tečaja v petek dopoldne na tečaju, da je bilo o njih obveščeno vse navzoče učitelistvo in so bile tiste točke, ki zadevajo učiteljstvo, tudi sprejete.